J*n%tn§ Gfa*niit Letnik XI. V Ljubljani, dne 1. marca 1931. 5. štev. Še resnejša beseda pogodbenim poštarjem. V novoletni številki »Poštnega glasnika« od i. januarja 1930 je izšel od takratnega predsednika OPO članek »Resna beseda pogodbenim poštarjem«. Najbolje bi bilo, vzpričo najnovejšega gibanja pog. poštarjev, danes, po dobrem letit, tisti članek znova ponatisniti, a z gornjim naslovom. Zakaj vse ono, kar smo takrat napisali, drži danes še prav tako, če ne bolj. Takrat smo rekli, da sO Je treba hitro odilločiti: ali pog. poštarji Z OPO, ali OP0 brez pogodbenih poštarjev! Pa takrat je šlo samo Za to, kef je bila polovica pog. poštarjev neorganiziranih. Dafies gre za več: za cepljenje, za separatizem pog. poštarjev! O tem pokretii pa hočemo danes malo obširneje razpravljati. Pog. poštarji niso bili številčno nikdar tako dobro organizirani kakor drugi p. t. t. uslužbenci. Največ neorganiziranih, največ nerednih članov in največ zaostankarjev je imela OPO vedrto, in ima še danes, v vrstah pog. poštarjev. Vendar oni p. poštarji, ki so redno izpolnjevali svoje članske dolllžnosti, so bili vedno tudi s srcem z organizacijo, upoštevali in priznavali so ogromno delo, ki ga izvaja OPO v prizadevanju za izboljšanje Pjihovega .stanja, in .nikdar jim ni prišlo na um, da bi še oddvojili od svoje matice — obl. organizacije in njenega glasila — Poštnega glasnika. Bilo pš je nekaj ambicioznih ljudi, ki so imeli pflliko, od bliže videti in spoznavati nesebično prizadevanje in polno upoštevanje organizacije za težnje pog. poštarjev, a niso mogli — iz želje po neki popularnosti ali kaj? ^ preboleti dej|stvn, da piso nikjer prvi hi da se njihovo ime stalno fte sveti, pa makar še na tako samotnem plotu. Ta želja po dvomljivi slavi in popularnosti je zmamila nekaj pog. poštarjev v Jugoslaviji, da so začeli nastopati na svojo pest in se predstavljati v raznih deputacijah kot predstavniki pog. poštarjev, čepjmv jih pog. poštarji v to niso niti pooblastili niti izvolili. Najbrž bo treba enkrat še opisati povod, nastop in Pspeh teh deputacij; v tem članku bi nas to predaleč, zavedlo. Zato hočemo navesti samo rezultat teh sestankov in deputacij trojice, četvorice pog. poštarjev: dne 5. decembra 1930 ustanovni občni zbor novega društva pog. poštarjev v Novem Sadu, pod patronancO delegatov zagrebške in ljubljanske obl. organizacije tov. Tkalca in Engelmana; dne 22. januarja t. 1. nov list »Ugovorni poštar«, iz katerega so razvidni glavni tvorci novega cepljenja in to (po abecedi) gg. Engelman Viktor iz Šmartna v Tuhinju, Sriča Dragan iz Bribira, Stojšič Peter iz Čortanovcev in Tkalac Nikola iz Andrijevcev; dne 23. januarja t. I. okrožnica tov. Engelmana vsem pog. poštarjem v dravski banovini, ki vsebuje poleg samohvale poziv na naročbo in sodelovanje »Ugovornoga poštarja«; dne 3. februarja t. 1. članki v zadnji številki zagrebškega lista »Poštanska Sloga«, ki jih je napisal urednik »Ugovornoga poštarja« g. Drago Sriča in ki so v popolnem nasprotju z ideologijo Saveza in njegovih obl. organizacij. Ako bi hoteli osvetliti vse te štiri dogodke izza zadnjih mesecev, bi moral ta članek zavzeti ves prostor današnje številke. Ker tega ne moremo storiti, bomo po potrebi izpregovorili o eni in drugi stvari še kes- nejo v posebnih člankih, tu hočemo pa zgrabiti štvdr od druge strani. Na kratke notice, ki jih je zabeležil naš list o gibanju pog. poštarjev v zadnjih dveh številkah, je poslal tov. Engelman obl. organizaciji izjavo, v kateri ugotavlja po »Poštnem glasniku« od 1. februarja 1931: 1.) da je predsednik OPO na širši konferenci rekel, da so si ustanovili pog. poštarji Svoje društvo; 2.) da je zanesla med p. poštarje mnogo nejasnosti izjava zastopnika p. p. tov. rangreta, v kateri trdi, da So neki zaslepljenci ustanovili posebno organizacijo p. poštarjev; 3.) da je največ zmešnjave napravila notica, kako je nekaj samozvanih p. p. započelo za pog. poštarje nemarno gibanje. Na to izjavlja tov. Engelman, da ne ve ničesar o kaki ustanovitvi nove organizacije pog. poštarjev za Dravsko banovino, oziroma da je izvedel o tem Šele iz »P. glasnika« od 1. februarja t. 1. (o ustanovitvi take organizacije za Dravsko banovino ni naš list nikoli pisal - pripomba urednika). Dalije pravi, da ga tovariši pog. poštarji izprašujejo, ali naj več ne plačujejo članarine obl. organizaciji (če ne vprašujejo oni pog. poštarje, ki še za lansko leto niso poravnali članarine, — pripomba urednika), na kar jim tov. Engelman odgovarja: »Kakor druga leta, sem plačal tudi letos svoji obl. p. t. organizaciji članarino za prvo četrtletje 1931 v znesku 24 Din. Tako tudi Vam vsem priporočam, da jo vplačate, kajti jaz ne verjamem v kako novo organizacijo naših pog. poštarjev. Čitali ste v »Ugov. poštarju«, da so si naši kolege v Dunavski banovini ustanovili v Novem Sadu svojo organizacijo pog. poštarjev; to je bila potreba tamošnjih prilik, za našo Dravsko banovino do danes tega ni bilo potrebno. — Ob tej priliki Vas morarti, cenjeni tovariši, še na nekaj važnega opozoriti. Znano Vam je, da sem od lanskega leta ustanovitelj našega pokojninskega fonda (oho, to nam ni bilo Znano, saj še ustanovljen ni! — pripomba urednika) ...« — pa poziva tov. Engelman dalje svoje tovariše, da naj se v zadevah pokojninskega fonda obračajo nanj, a glede drugih informacij da naj se obračajo na oficielnega zastopnika pog. poštarjev v Dravski banovini, na tov. Franceta Pangreta v Dobu pri Domžalah, češ: »Ako si je upal tov. Pangre« — tako končuje izjava tov. Engelmana od 14. februarja t. 1. — »javno v našem P. glasniku z neko pozitivnostjo izraziti o novo ustanovljeni organizaciji pog. poštarjev, mora gotovo nekaj vedeti in je sedaj kot pošten Zastopnik dolžan Vam na to mojo izjavo podati v Pošt. glasniku jasen odgovor samih resničnih in čistih podatkov o onem »eksperimentiranju« pog. poštarjev«. — Kakor je videti, se tOv. Engelman posebno spodtika nad govoricami, da se je ustanovilo kako posebno društvo pog. poštarjev. Vobče dela vtis, kakor da hoče biti oboje: i še dalje zvest član OPO i istočasno steber novega cepljenja in novega IHista »Ugovorni poštar«, ko da bi se zadeve pog. poštarjev ne mogle obravnavati v obstoječih glasilih obl. organizacij. Oboje pa ni združljivo. Zato se bodo morali tov. Engelman in njegovi somišljeniki kmalu odločiti: ali z OPO ali proti 0PĆ! Da so se na, širši konferenci OPO dne 25. januarja 1931 in v Pošt. glasniku od 1. februarja 1931 pojavile govorice o ustano- vitvi novega društva pog. poštarjev, ni prav nič čudnega, če se upošteva sledeče-. 1. Tov. Engelman je, po povratku iz Beograda dne 10. decembra lil 1. in po predložitvi računa o potnih stroških oblastni organizaciji, povedal, da so ustanovili društvo pogodbenih poštarjev. 2. Prva številka lista »Ugovorni poštar« piše na enem mOstu; »Dva tisoč inteligentnih ljudi ne more biti brez svojega glasila, niti brez svoje organizacije« — a na drugem mestu; »Na tej konferenci se je osnovalo posebno društvo (organizacija) pogodbenih poštarjev Dunavske banovine, a priporočalo se je tovarišema, da delajo na tem, da slede njihovemu primeru tudi tovariši ostalih banovin« — a na tretjem mestu: »Nam pogodbenim poštarjem ni treba nikakili banovinskih niti oblastnih organizacij, nam je potrebna ena edinstvena organizacija za celo Jugoslavijo...« — a zopet na četrtem mestu: »Vsi kot eden v eno organizacijo pogodbenih poštarjev kmljevine Jugoslavije, ki se bo pokoravala najvišji instanci: Savezu.« Sodimo, da je bilo po vsem tem govorenje funkcionarjev OPO na širši konferenci in pisanje našega lista o ustanavljanju separatnega društva pogodb, poštarjev —-osnovano in Opravičeno. Obreganje ob zastopnika pog. poštarjev tov. Pangreta je docela zgrešeno. Ko je prišel na širšo konferenco, ni imel pojma o najnovejšem eksperimentiranju peščice pog. poštarjev. Šele tam je zvedel o vsem tem, pa je kot zvesti član OPO in kot dolgoletni nesebični zagovornik pravic pog. poštarjev dal duška svojemu ogorčenju V izjavi, da obsoja pogubno delovanje posameznih zaslepljencev in da prosi organizacijo, naj ne sodi po teh posameznikih večine pog. poštarjev, ki so in ostanejo OPO zvesti. Ta izjava tov. Pangreta je bila bolj umestna in potrebna, nego je možno razvideti iz kratkega izvlečka o zborovanju širše konference OPO v Poštrtem glasniku od 1. februarja t. 1. 2e so se pojavili namreč glasovi, da naj se z ozirom Ha pokret pog. poštarjev ta štan vobče izloči iz članstva obl. organizacije p. t. t. uslužbencev. Tako se je Savezu in obl. organizacijam svetovalo od funkcionarjev ministrstva pri vsaki intervenciji za pog. poštarje, češ: kaj pa še zavzemate za te ljudi, saj pog. poštarji niso državni nameščenci in ne spadajo v organizacijo. Nafša organizacija se je takim glasovom dosledno zoperstavljala, a danes, ko so začeli rhšiti edinstvo pog. poštarji sami, je že padeffl tak predlog iz vrst same OPO. D« to nevarnost prepreči, je dvignil tov. Pangre svoj glas, naj organizacija ne zavrže zaradi' nekaterih grešnikov vsega stanu pogodbenih poštarjev. Zato naj se pog. poštarji zavedajo rCsno-sti položaja. Ta članek ni ne grožnja ne prošnja, temveč prav resen opomin: do letošnje glavne skupščine OPO, to je do 12. aprila t. I. se morajo pog. poštarji odločiti,, ali jč njihova organizacija OPO ali neko separatno društvo pog. poštarjev, in ali je njihovo glasilo »Poštni glasnik« ali »Ugovorni poštar«. V njihovih rokah je zdaj sklep prihodnje glavne skupščine OPO: ali bo organizacija priznala pogodbene poštarje, ali jih ne bo. O pokojninskem fondu pog. poštarjev. S strahom za edinstvo organizacije in s skrbjo za dobrobit naših pogodbenih po* štarjev spremljam separatistično akcijo tro* jice uglednih pogodbenih poštarjev, ki so se do danes borili v vrstah skupne stanovske organizacije p. t. t. uslužbencev za svoje pravice in so uživali polno zaupanje svoje obl. organizacije, a so se dali iz neznanih razlogov zavesti od nekega četrtega pogod* benega poštarja, kateri ni bil nikoli organi* ziran, ki ni še nikdar opravljal poštne služ* be in ki nima kot vojvodinski magnat poj* ma o križih in težavah bednega poštarske* ga stanu. Ko bi šlo samo za to, da si nekaj po* štarskih magnatov »špoga« svoj lastni list, katerega urednik prebiva 200 km daleč od mesta, v katerem se list tiska, in da se ti gospodje vsakih par mesecev najdejo v Za* grebu ali Beogradu, ter da ustanove dru* štvo za neorganizirane pog. poštarje, bi nič ne rekel. Naj imajo svoje veselje in zapo* slitev! Toda je stvar taka, da so se z vso silo vrgli na propagando med pogodbene poštarje, kjer vsiljujejo svoje zmešane poj* me o odrešenju pog. poštarjev in nepotreb* ni list »Ugovorni poštar«, ki bo postal — o tem sem uverjen — kmalu zrcalo popol* ne neorientiranosti in zmede. Človek, katc* rega sem smatral za resnega, napiše v okrožnici pog. poštarjem stavek: »Zato bi se nesmrtno (!) in zoper svoj poklic (!) bla* miral (!), kdor bi bil tako zaostal (!) in bi zavrnil svoj list »Ug. poštar«. Radoveden sem, koliko se jih bo na ta način »blami* ralo« in komu bo ostala končna, prava bla* maža. V tem članku hočem osvetliti samo akcijo teh posameznikov glede pokojnin* skega fonda pogodbenih poštarjev, torej vprašanja, ki je življenjske važnosti za po* godbene poštarje in pri katerem sem svoj čas precej aktivno sodeloval. Ravno skrb, da se po nespretnosti, neprevidnosti ali ne* znanju nekaterih ne ponesreči naporno in idealno zamišljeno delo oblastnih organi* zacij, in da skušam očuvati naše poštarje pred pretečo nevarnostjo, mi veleva napi* sati to opozorilo. Skraja sem se čudil, ko sem čital v okrož* niči tov. Engelmana klasični stavek: »Pra* vilnika za pokojninski fond se ne ustrašite, ker je strokovnjaško vse premišljeno in pre* tehtano delo Stojšiča, Tkalca in moje.« Mi* slil sem, da se je zmotil ali pa da je raču* nal na pozabljivost pogodbenih poštarjev. Saj je treba samo pogledati v »Poštni glas* nik« štev. 33 od 21. novembra 1929 in šte* vilko 35 od 11. decembra 1929, pa se vidi, kdo je napravil prvi osnutek, kdo drugi, in kako izgleda eden in drugi. Ko pa mi je prišla drugi dan v roke pr* va številka »Ugovornega poštarja«, kjer je natisnjen zopet neki »Pravilnik o pensio* nom fondu ugovornih poštara Kraljevine Jugoslavije,« sem videl, da gre res zopet za neki novi osnutek tega pravilnika, kate* remu se pozna, da je strokovnjaško delo imenovane trojice. Nimam ne časa ne volje ne prostora, da bi do potankosti proučil ta osnutek, da bi ga vsestransko analiziral ter pokazal njego* ve hibe in prednosti, ker vse to ni potreb* no. Naša organizacija je usvojila načrt, ki je izšel še 11. decembra 1929 v Poštnem glasniku. Ta osnutek je bil z malimi in ne* bistvenimi izpremembami sprejet tako na konferenci pogodbenih poštarjev dne 12. ja* nuarja 1930 v Ljubljani, kakor dne 19. ja* nuarja 1930 na konferenci v Zagrebu. Tak osnutek je predložila organizacija potem ministrstvu. Novi osnutek imenovane trojice določa enotno članarino za pokojninski fond v sil* nem znesku 100 Din na mesec. Kako so sprejeli pogodbeni poštarji to vest, mi ni znano, sodim pa, da niso bili navdušeni. Vi* di se, da je ta osnutek delo treh poštarjev^?) — bogatašev, katerim se 100 dinarjev na mesec prav nič ne pozna; vprašanje pa je, kako bo zmoglo ta mesečni izdatek 90 odst. slovenskih pogodbenih poštarjev, kako ga bodo zmogli tisti imejitelji majhnih pogod* benih pošt, katerim je 100 Din šestina ali morda celo petina njihove mesečne plače? Okrožnica jih res tolaži, češ: to je mišljeno že na našo regulacijo plač v aprilu t. 1., ven* dar naj si nihče ne dela iluzij, da bo imel poštar majhne pogodbene pošte — recimo do 5000 letnih enot — 1000 Din mesečnih prejemkov. Za tega bo tudi po regulaciji mesečni odbitek 100 Din težko, pretežko breme. Sploh se mi pa ne zdi prav, da bi bila enotna članarina, t. j. za vse enaka. Res da je po čl. 12. tega osnutka tudi pokojnina za vse člane fonda enaka, a tudi to se mi ne zdi prav. Po organizacijskem osnutku bi bi* lo 25 plačilnih razredov; toliko, kolikor je redov, razredov in stopenj pogodbenih pošt. Vsak enako prispeva od svoje plače, a ni* kakor ne v enakem iznosu; vsak namreč šti* .a odstotke od svoje mesečne plače. Pogod* Deni poštar V. razreda 2. stopnje ima 375 Din mesečne plače, poštar I. razreda 2. stop* nje 1275 Din in poštar 11. reda (jemljem pri* mere najnižje, srednje in najvišje pogod* bene pošte) 5350 Din na mesec. Po organi* zacijskem osnutku plača vsak po 4 odst. pri* spevka za fond: prvi 15 Din, drugi 51 Din in tretji 214 Din na mesec. Po osnutku ime* novane trojice pa plačujejo vsi trije enako, namreč vsak po 100 Din na mesec. To ni pravično, ni socialno, pa tudi možno ne, zakaj oni, ki ima 5350 Din na mesec, bo zlahka plačal 100 Din mesečno; onemu, ki ima 1275 Din, bo piesečni izdatek 100 Din že preobčutnp breme; a za onega, ki ima 375 Din, je naravnost nemogoče, da bi mo* gel odtrgati od te miloščine še po 100 Din vsak mesec za pokojninski fond. Navidezno se sicer izenači ta krivičnost, kakor sem že omenil, s tem, da imajo po polni službeni dobi vsi pravico do enake pokojnine, to je do 1500 Din na mesec. Ven* dar je stvar vzlic temu postavljena na na* pačno osnovo. Prvič je zdaj in bo po regu* laciji prejemkov za one pogodbene poštar* je manjših pošt, ki nimajo mimo plače ni* kakih drugih dohodkov, mesečni prispevek po 100 Din slej ko prej nezmagljiv. Drugič pa mora biti pokojnina v nekakem soraz* merju z aktivno plačo; nikjer ni tega, da bi prejemal kdo trikrat večjo pokojnino, nego je znašala njegova zadnja aktivna plača. Organizacijski osnutek je zasledoval kot glavni smoter in namen pokojninskega fon* da: zasigurati slehernemu pogodbenemu po* štarju v dosluženosti, starosti ali onemoglo* sti skromno življenje; obvarovati ga pred beraško palico in popolnim poginom; varo* vati materialno najšibkejšega, dati mu sicer malo, a proti sedanjemu nič vendar precej, vse pa proti najugodnejšim pogojem in naj* nižji možni članarini. Zato so v našem na* Črtu sicer znatno nižje pokojnine, zato pa tudi znatno nižje članarine in pravica do po* kojnine že po 10 letih, medtem ko bi bila po kritiziranem pravilniku šele po 12 letih. Mnogo, mnogo bi se še dalo napisati o tem »strokovnjaško« izdelanem pravilniku, pa je škoda izgubljati besede, ker je itak — komaj porojen — že propadel. Pravkar sem prejel iz Beograda od dobro poučene strani naslednje obvestilo: »Pravilnik o pokojninskem fondu pogod* benih poštarjev, ki ga je predložila neka frakcija izven organizacije, je ministrstvo zavrnilo. Osnutek je škandalozno sestavljen, pa še govore, da so plačali zanj 60.000 Din, česar pa ne morem verjeti. Po tem pravil* niku bi moralo ministrstvo plačevati letno po 1,250.000 Din prispevkov, in to za 1200 pogodbenih poštarjev, medtem ko ima za 12.000 rednih državnih (pragmatičnih) usluž* bencev letno 1,500.000 Din v proračunu. So pa še druge stvari, nekatere naravnost smeš* ne. Tako bi imeli pravico do pokojnine tudi otroci od sestre, brata itd. Zato pa mesečni osebni prispevek 100 Din na glavo, brez razlike. Vse brez glave ...« Dragi moji, kaj pravite pa na to? Mar ne diši bolj to po nesmrtni blamaži? Saj to je bil ravno povod, da se tu javno oglašam, ker bi rad očuval naše pogodbene poštarje pred škodo in — sramoto. Težko mi je: sam sem osem let jedel grenki po* godbeni kruhek, mnogo truda sem vložil v organizaciji za izboljšanje njihovega polo* žaja, naš »Poštni glasnik« je trajna priča, koliko skrbi in dela se je vedno posvečalo temu težkemu vprašanju, — pa me boli, ko vidim, kako se nekateri ljudje igrajo z uso* do pog. poštarjev in diskreditirajo ves naš stan. Saj ne rečem, da imajo pokretniki no* vega gibanja kake postranske, morda sebič* ne namene. Daleč od tega! Nasprotno, uver* jen sem, da hočejo res in resno pomagati sebi in svojim tovarišem, toda pri najboljši volji tega ne morejo in ne znajo. Zato je greh, podirati ono, kar organizacija počasi, a premišljeno in smotreno gradi. Greh je, delati zmedo med ubogimi pogodbenimi po* štarji. Kdor pozna voditelje separatističnega pokreta med pogodbenimi poštarji, ne more biti presenečen nad njihovim ponesrečenim začetkom, kakor ne dvomi nad žalostnim koncem njihove akcije. Prvič je neprimerno, da vodi siromašno poštarsko rajo trojica bogatih ljudi, katerim so poštarske plače in pokojnine docela postranski dohodek. Dru* gič je neprimerno, da vodi strokovno po* godbeno poštarsko osobje trojica ljudi, ki se nič ali malo pečajo s stroko in katerim je pošta zelo postranski poklic. Tretjič je ne* primerno, da je iniciator vsega tega gibanja velemlinar in podjetnik, ki nima pojma o pošti. Kakšno sodbo ima o njem in njemu podobnih pravi poštar in samo poštar, od* ličen strokovnjak in borec za pravice po* godbenih poštarjev, vprašajte tovariša Jož* ka Repa iz Leskovca pri Krškem, ki je imel priliko poslušati govore in pojme teh go* spodov dne 19. januarja 1930 na konferenci v Zagrebu. Vsekakor bi pogodbeni poštarji k ures* ničenju pokojninskega fonda mnogo več storili, ako bi bili udovoljili tolikim oporni* nom organizacije, da predlože zahtevane po* datke in 15 Din za stroške. Zagrebška or* ganizacija, katera zbira vse te podatke, ob* javlja v zadnji številki »Pošte« uspeh celo* letnega prijavljanja in drezanja: od 1146 pog. poštarjev je vrnilo izpolnjene vprašal* ne pole in poslalo denarni prispevek 489 poštarjev, samo vprašalne pole brez denar* ja je poslalo 110 poštarjev, samo prispevek brez vprašalne pole je poslalo 20 poštarjev, ničesar ni odgovorilo ne poslalo 527 poštar* jev. Torej je zahtevi organizacije ugodilo samo 40 odst. pogodbenih poštarjev in za* radi njihove brezbrižnosti se ne more po* žuriti z ustanovitvijo pokojninskega fonda. Nisem pričakoval, da bom moral kedaj na tem mestu javno nastopiti proti ljudem, s katerimi sem dolgo let sodeloval v boju za pravice pogodbenih poštarjev; a je mo* ralo biti. Morda bo kaj zalegla odkrita bc* seda človeka, ki mu je bil ta stan vedno najbolj pri srcu, da bi obvaroval tovariše pogodbene poštarje pred prenagljenimi ko* raki in pred prepoznim kesanjem. Čuvajte se, da ne pride kedaj do tega, da vam se* danji preroki ne bodo mogli, organizacija pa ne hotela pomagati. Jo ja. Strokovna posvetovalnica. PREPOVED NA DRAGINJSKE DOKLADE. Vprašanje (C. N.): Po čl. 120. uradniškega zakona se sme staviti zabrana na plačo prizadetega uslužbenca, in sicer za privatne terjatve na tretjino, a za državne terjatve na polovico uslužbenčevih prejemkov. Ali so pod prejemki mišljeni samo redni prejemki po uradniškem zakonu, ali tudi draginjske doklade? Ali se sme torej staviti prepoved tudi na draginjsko doklado? Odgovor: Na draginjsko doklado se ne sme staviti prepoved. To je prav za prav jasno iz samega besedila čl. 120. uradniškega zakona, vendar je baš naše ministrstvo to stvar nekoč drugače toflmačilo, vsled česar je izdal Državni svet dne 2?. februarja 1928 naslednjo razsodbo: Osporjeno rešenje ministrstva pošte in telegrafa ni osnovano na zakonu, kolikor je ž njim stavljena pritožniku prepoved na draginjsko doklado, iz sledečih razlogov: V čl. 120. uradniškega zakona je predvideno stavljanje prepovedi samo na osnovno in položajno plačo, a. v izjemnem primeru na stanarino uradnikov (za alimentacije — pripomba urednika), ne pa tudi na draginjsko doklado. Uredba o draginjskih dokladah iz 1. 1924, ki je izdana po pooblastilu in v svrhe izvrševanja odredb čl. 46. uradniškega zakona, ravno tako ne predvideva z nobeno svojo določbo možnosti, da bi se stavljala prepoved na draginjsko doklado, ampak nasproti, da teče aktivnim^ uradnikom tudi v pokoju draginjska doklada v vsakem slučaju neokrnjena, izvzemši čl. 21. iste uredbe (disciplinska kazen). Minister utemeljuje ta svoj postopek na razpisu direkcije državnega računovodstva štev. 59.456 od 26. maja 1925, s katerim je pojasnjen čl. 120. uradniškega zakona in v katerem razpisu zastopa imenovana direkcija stališče, da še velja člen 45. zakona o draginjskih dokladah od 28. februarja 1922, ki predvideva možnost, stavljati prepovedi tudi na draginjsko doklado uradnikov. Tako tolmačenje pa je protivno zakonu, ker so s čl. 81. uredbe o draginjskih dokladah iz 1. 1924 ukinjeni vsi prejšnji predpisi o draginjskih dokladah, pa tudi zakon iste zadeve iz 1. 1922, vsled česar čl. 45. tega zakona več ne velja za slučaje po uveljavljenju uredbe o draginjskih dokladah iz 1. 1924, pa torej tudi ne za tožiteljev slučaj. Zato se mora smatrati ta razpis za protizakonit in se v spornem slučaju ne more nanj sklicevati. Ker je osporjeno rešenje ministrstva pošte zasnovano na tem razpisu direkcije drž. računovodstva, je treba razveljaviti tudi to kot neosnovano po zakonu. Ur. Poštni dom. Z novim načelstvom »Poštnega doma« je prišlo v to našo ustanovo novo življenje, polno živahnosti in načrtov, kako čim prej' postaviti slovenskim poštarjem lasten dom x Ljubljani. Kateri tovariši so bili na leto* šnjem občnem zboru dne 8. februarja izvo* Ijeni v načelstvo Poštnega doma, smo javili že v zadnji številki. Med njimi so imena, ki jamčijo, da se bo vzela stvar resno v roke in da se bo dobro izvedla. Vsestran* skega zanimanja in dobre volje ne manjka. Svojo agilnost je pokazalo načelstvo že takoj v začetku s tem, da je imelo v 10 dneh po občnem zboru že dve seji, obe pol* noštevilno obiskani. Na prvi seji se je kon* stituiral odbor s tem, da so se poleg že na občnem zboru izvoljenega predsednika go* sppda Vilka Smerduja izvolili še ostali funk* cionarji, in sicer: za podpredsednika gosp. Franc Šalehar, za tajnika g. Janez Poharec in za njegovega namestnika g. Leopold Mar* kelj, za blagajnika g. Tomo Pokorn in za njegovega namestnika g. Jožka Jakše. Načelstvo si je začrtalo za novo poslov* no leto tale program: pridobiti zadrugi no* ve člane pri onih p. t. t. nameščencih, ki nimajo še nobenega deleža; razpisati notra* nje posojilo v znesku pol milijona dinarjev; izvesti efektno loterijo, če dobi dovoljenje; prirediti poleti vrtno veselico pod Tivoli* jem; izdati proglas vsem p. t. t. uslužben* cem v dravski banovini; nastaviti pri vseh večjih poštah poverjenike Poštnega doma, po možnosti sedanje poverjenike OPO. Glavna akcija, od katere uspeha je od* visno, ali začnemo drugo leto graditi pošt* ni dom, je vsekakor notranje posojilo med samimi poštarji. Izda se 1000 obveznic po 500 Din, ki bodo nosile 4 odstotne obresti. Te obresti bode izplačevala zadruga Poštni dom proti kuponom vsako leto od dne 1. decembra dalje, a prve se bodo izplačale šele dne 1. decembra 1935. leta za eno leto nazaj. Posojilo samo se bo vračalo skozi 10 let na ta način, da bo nadzorstvo Poštnega doma vsako leto na dan 1. decembra izžre* balo desetino prodanih obveznic. Prva dese* tina bo izžrebana dne 1. decembra 1935. leta. Obveznice se lahko vplačajo tudi na obroke, najdlje v 20 mesecih. Obroke bo odtegoval računski odsek poštne direkcije od mesečnih prejemkov. Kdor v določenem roku ne vplača vrednosti obveznice (500 di* narjev), mu vplačani obroki zapadejo v ko* rist fonda za gradnjo poštnega doma. Nevnovčeni obrestni kuponi zastarajo po enem letu dospelosti v izplačilo, izžrebane obveznice pa po enem letu od dneva, ko so bile izžrebane. Obveznica se sme prenesti na drugo ose* bo samo po odobrenju zadruge Poštni dom, ki prevknjiži ime novega lastnika obvez* niče. Rok podpisovanja teh obveznic bo trajal od 1. aprila 1931. do 1. aprila 1933. leta, to* rej skozi 2 leti. Posojilo je osigurano z vso premično in nepremično imovino zadruge Poštni dom. Za danes naj zadostuje toliko. Prosimo in vabimo vse p. t, t. nameščence, da se ta* koj odzovejo, kadar dobe proglas in sub* skribcijsko izjavo. Vsi na delo, da spravimo poštni dom čim prej pod streho! Posebno važnost in nado polaga načel* stvo P. d. pa nove organe naše stavbne za* druge —: na poverjenike pri večjih poštah širom Slovenije. Od njih je v veliki, če ne v največji meri odvisen uspeh nameravane akcije. Živa, prepričevalna beseda pri tova* rišu, prijatelju, znancu, vse več zaleže, ka* kor razni članki in proglasi. Naši zaupniki bodo svojo dolžnost tudi storili! S 13. odbor o ve seje OPO od 11. II. 1031. Zedinjenje poštarskih organizacij in reorganizacija Seveza. Članstvu društva poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov je sledilo sedaj še članstvo društva prometnih uradnikov, 37 po številu, ki se je s 1. februarjem t. 1. včlanilo v OPO. Pri drugih društvih je nastopila neka stagnacija, pa ne preostane obl. organizaciji drugega, kakor vztrajati na preizkušeni poti ter čakati, da prilike dozore. Tudi glede reorganizacije Saveza je zaznamovati nekak zastoj, ker v samem Savezu in v nekaterih obl. organizacijah ni to vprašanje še docela razčiščeno. Obdavčenje pog. poštarjev. Novo, še poslabšano tolmačenje finančnega ministrstva glede vprašanja, kakšen davek in koliko imajo plačevati pog. poštarji, bo skušala OPO ovreči z novim dokazilnim materialom od strokovnjaške strani. Vobče pa bo treba razčistiti vprašanje pog. poštarjev do glavne skupščine. Predsednik prečita okrožnico tov. Engelmana in nekatere odlomke iz »Poštanske Sloge«, iz katerih pokaže na prepad med pojmovanjem organizacije in delovanjem poedinih samozvancev. Ako bi kaj več pog. poštarjev nasedlo novi akciji, bo treba razmišljati o tem, ali naj se pogodb, poštarji vobče obdrže v obl. organizaciji. Solidarnostna izjava z UJU. Odbor izreka svojo solidarnost z izjavo Zveze drž. nameščencev v Ljubljani, ki jo je podala na svoji seji dne 7. februarja t. 1. glede obrambe učiteljstva in odobrava stališče ljubljanskega poverjeništva UJU, izraženo v njegovi spomenici od 1. februarja t. 1. Zaostankarjev na članarini za lansko leto je še 50, od teh 40 pogodbenih poštarjev, Ce prve dni marca ne poravnajo lanske članarine, bo odbor sklepal o njihovi izključitvi iz organizacije. POŠTARJI — člani nabav* Ijalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane! Vabilo na Gospodarske zadruge poštnih name* ščencev v Ljubljani reg. zadruge z omejenim jamstvom ki bo v nedeljo, dne 15. marca 1931 ob ipol de* veti uri dopoldne v beli dvorani hotela Union, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Verifikacija ipooblastil. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o eventualnih pritožbah in prizivih zoper poslovanje načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računsikega zaključka za leto 1930. 6. Dopolnilna volitev članov načel* stva in valitev članov nadzorstva. Opomba: Ako občni zbor ob na* povedanem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil po členu 37. zadružnih pravil istotam in z istim dnevnim redom pol ure kasneje, t. j. ob 9. uri, drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Pooblastila se bodo sprejemala v pe* tek, dne 13. marca od 6. do 7. ure zvečer in v soboto, dne 14. marca od 5. do 7. ure zvečer. Samostojni predlogi se bodo upošte* vali le, če bodo pismeno dostavljeni na* čelstvu do 5. marca 1931. Računski za* ključek je na vpogled vsem članom od 15. februarja do 10. marca 1931 v pisarni zadruge ob vsakokratnih uradnih urah. Po možnosti bo objavljen tudi v naših strokovnih glalsilih. NAČELSTVO. To in ono. Ugodnejše vesti prihajajo zadnji čas iz Beo> grada. Kaže, da niso še čisto pokopane nađe na specialne doklade p. t. t. uradnikom, ki jih uteg« ne prinesti nova uredba o ustroju prometnega ministrstva. Tudi ni izključeno, da se izvrše še pred potekom tega proračunskega leta, torej do konca marca t. 1. zadnjič izostala napredovainja v višje skupine. Ker ni še nič gotovega, beležimo te vesti samo kot kronisti. Obdavčenje pogodbenih poštarjev. Kruta vest, ki smo jo prinesli v zadnji številki o za« vrnitvi prošnje OiPO, da bi se obdavčili pogod* Oeni poštarji samo z uslužbenskim davkom, se je, žal, izikazala za resnično. Vendar ne smemo obupati. Naše ministrstvo je že samo vložilo ugovor pri finančnem ministrstvu proti taki ne« osnovani odločbi, organizacija pa bo vložila proti rešen ju finančnega ministrstva strokovnjaško utemeljen priziv. O stvari bomo še pisali. Drugi pozdrav iz vrst železničarjev. »Glas« nik željezničkih činovnika« piše: 'Pošta, brzojav in telefon so prišle pod prometno ministrstvo. Te stroke imajo mnogo skupnega z nami. Ta od« ločba nas je postavila pred nalogo, da poiščemo kot železničarji zveze s poštarji. Važnost samo stvari nam ne dopušča, da se samo s par bese« dami ozremo na potrebo in način sodelovanja. Zato za sedaj pozdravljamo poštarje in želimo, da najdemo pod sikupnim ministrstvom v do« glednem času osnovo za vzajemno delo za naše skupne stanovske koristi. ‘Poštarji naj bodo uverjeni, da bo naše Udruženje železniških urad« nikov ne samo z interesom spremljalo njihovo delo, ampak da se bo v okvirju dopustnosti im zakonitosti prizadevalo, da skupaj ž njimi brani vzajemne koristi. Poštarji so organizirani v svo* jem Slavezu p. t. t. uslužbencev, pa hočemoi po potrebi in okolnostih iskati zveze s Savezom v svrho skupnega nastopanja. Skupni interesi nam bodo dali priložnosti, da občutijo poštarji' našo lojalnost. Dobro nam došliI Darila za »Poštni dom«. Neimenovana tova» rišica in tovariš sta darovala za »tPoštmi dom« po 49 Din, tov. Košir Ivan, zvaničnik na Ljubija« ni 1, pa svoj delež a 100 Din. Najlepša hvala. — Blagajnik P1, d. Kdor je dolžan obl. organizaciji na članarini, naj takoj 1. marca nakaže zaostalo članarino. Za one, ki dolgujejo še za lansko leto, je to zad« nji rok, ker bodo drugače izključeni iz organi« zacije. Brzojav in telefon II. del. Prejeli smo in objavljamo: Vsem tovarišem in odjemalcem I. dela knjige »Orzojav in telefon« sporočam, da nameravam izdati II. del te knjige, ki bo vse« boval: Telefon (tudi automatski telefon), Hughe* sov brzojav, borzni lokalni brzojav, ki tiska črke, Baudotov brzojav, Siemensov hitri brzo« jav, radioibrzojav In radio»telefon. II. del bo večji od I. dela in bo imel 76 slik. Za naročnike bo stal 78 Din. I. dela knjige je na razpolago še nekaj izvodov po 52 Din. Cela knjiga, I. in II. del, bo stala 130 Din. Knjiga bo lepa in vzor« no sestavljena. Tovariši in tovarišice, porabite priliko in naročite »Brzojav Im telefon«, da Vam ne bo treba kesneje kupovati takih knjig v dru« gem jeziku in po visokih cenah. Kdor bo imel slovensko knjiga, bo v bodoče brez skrbi, delo bo natisnjeno samo za naročnike in le tedaj, če se jih oglasi zadosti. Naroča se pri izdajatelju g. Janezu Napotniku, adm. uradniku direkcij« pošte in telegrafa v (Ljubljani. Knjiga se dobi tudi na obroke. Naročila so obvezna. OJSKOf*^ dam« m jo«f»edf«/ VRBkovi Htna oblačila aa dame in gospode ladelo|em po na)n«ve|&i modi {JCr a j c e {fvatt modno brofadtvo Pred Prnlami St. 1 Četki in angleSki VBorel na Isbtro Solidne cene Urar in fuvelir tiiBlBv d -- »iiita. Omii« ms Prodaja na obroke oooomm«»»>—■■■■■■■OMMOOn— Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št 11 &eop. Smerketj tehničar- prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana VII Celovška cesta 32/11. Sprejema «d 8.-1». In od 14.—18. Telefon štev 34—48 Manufaktura, Trenclicoate, krzno kakor sploh vse obla-čilne predmete nudi po zmernih cenah tudi na odplačilo tvrdka L* Ornik, Maribor Koroška cesta 9 1! Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana Pred škofijo št. 19 (JP vas vabi na ogled svoje gromne zaloge, da se prepričate o kvaliteti In skrajno nizkih cenah naših izdelkov. — Popravila dežnikov hitro in ceno! moderni kamgarni in športni stoti za moške obleke. Novosti svile, volnenega blaga, ripsi, krepi in kamgarni za damske obleke. Preproge, zavese, odeje, cefir, sifon pri LENASI & &ERKJHAN, Ljubljana R Xpotnica de$nikev šf. štjuGCjana •Mamtfii tr£ MS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. Nade cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da el more vsakdo nabaviti moderen radijski aparat Obrnite se takoj na naa RADIO LJUBLJANA MARIBOR, LJUBLJANA, Aleksandrova 44. Miklošičeva S, Vedno prihajajoče novosti! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA • • Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24.— Din letno. Oglasi po dogovoru, čekovni račun štev. 11.834. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Pred Prulaml. 1. — Izdaja Obl. organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani. Urednik Jožko Jakše v Ljubljani, Privoz 9. — Tiska »Narodna tiskarna«; za njo odgovoren Fran Jezeršek v Ljubljani.