tov. 246


»hala vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah hi praznikih. — Uredništvo: fjlica sv Frančiška Asiškega St. 20. I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, t— Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoccij lista ^Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti«. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. - Naročnina znaša: Za telo leto K 40--, pol leta K	trt
ftiesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. >	Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinaifev.
F TrrtM. w ponodalfk 9. sapfmbm 1MB *
EDINOST

*>*mmk
Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglas! trgovcev in obrtnikov mm do 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov :nm po r*Q vin; oglasi v tekstu lista do oet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K Mali oglasi po S vin. beseda, najmanj pa 50 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inseratni oddelek s* nahajata v ulici sv. Franiilka As. Št. 20. Pošuiohraniloični račun St. 841.652.
Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. 1 ™a
ZVEZNA ARHADtlA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. septembra 1918.
Na italijanski fronti zelo živahno letalsko delovanje. Drugače nič posebnega.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 8. (Wolff.) Veliki glavni stan, 8. septembra 1918.
Zapadno bojišče. — Pehotni oddelki so Iz belgijskih črt vzhodno Merckena privedli ujetnike. Severno Armentieresa smo zavrnili obnovljene angleške napade. Na bojni fronti stojimo povsod v svojih novih postojankah. Sovražnik je poizkušal včeraj južno ceste Peronne—Canibral z močnimi silami priti do njih. Zadnje čete so ga prisilile v boj, se umeknite, bojujoč se, sovražni premoči ter zvečer zapadno črte Gouzeaucourt— Epehy—Templeux odbile srdite napade. Na obeh Straneh Somme nam je sovražnik tudi včeraj sledil le z obotavljanjem. V črti Vermand—St. Simon
ob crozatskem prekopu smo žnjim v bojnem stiku. Severno Aisne se je topovski boj ojačil. Zapadno Promontre—Porancourta so se Izjalovili močni delni napadi nasprotnikovi. Južno Ailette se je sovražnik dokopat* do naših črt vzhodno IVauxaillona. Močne napade' med Vausailionom in zapadno Vallyja, ki so se do večera večkrat po-no vili, smo zavrniti. Med Aisno in Veslo |e bojno delovanje popustilo.
BEROLIN, 8. zvečer. (Wolfl.) Z bojnih front nič novega.
Prvi generalni kvartirmojsler pJ. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 7. (Kor.) Uradno poročilo o operacijah 6. t. m.: Južno Peristera je ena naših naskočnih čet prodrla v sovražne Jarke in dovedla francoske ujetnike. Na obeh straneh Dobregapolja so sovražni naskočni oddelki poizkušali po artiljerijski prU pravi vdreti v naše jarke, a smo jih razpršili ^s svojim ognjem. Proti našim postojankam južno Hama srdit sovražni artiljerijski ogenj, ki je nekaj časa porastel v bobniajoči ogeni. Južno Gjevgje-lije In vzhodno Vardarja so se angleški oddelki približali našim žičnim oviram, a smo jih razpršili z bombami. Zapustili so več mrtvecev na bojišču, med njimi enega častnika. V predozemlju zapadno Serresa je naša artiljerija razpršila več grških poizvedovalnih oddelkov.
TURSKO.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Palestinska fronta: V obrežne;:! odseku smo z uspešnega patruljskega podjetja dovedli ujetnike. Na našem levem krilu smo usi?csno napadli sovražno konjenico vzhodno Jordana In iusozapadiio Nable Feudi. Severovzhodno Jordanskega izliva smo sestrelili napadajoč sovražni konjeniški polk. Drug, naše postojanke na-sksktjjoč konjeniški polk je pobegnil pred našim ognjem. 70 mrtvecev je ostalo na bojišču. Na ostalih frontah samo pičel obojestranski artiljerijski ogenj.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko uradno poročilo.
7. septembra. — Včeraj zjutraj so francoske čete vzhodno Asiaga po kratki a srditi artiljerijski pripravi izvršile nepričakovan napad na nasprotne postojanke na Sisemolu, pri čemer so po živahnem boju uničile posadke, razdejale sovražne obrambne naprave in se nato s 47 ujetniki vrnile v svoje črte. V concejski dolini (v Judikariiah) in astiški 'dolini so naše predstraže zavrnile nasprotne oddelke. V franzelski dolini so izvidni oddelki odvzeli sovražniku materijal in orožje. V okolišu Orapre so sovražni naskočni oddelki poizkušali trikrat napasti naše črte na Solarolu, a so bili gladko zavrnjeni in jih ie zasledoval učinkujoči ogenj naših baterij. — Albanija: 5. in 6. sept. so , italijanska pomorska in angleška letala izvršila ponovne akcije z bombami, pri čemer so zadala sovražniku težke izgube in veliko škodo.
Francosko uradno poročilo.
7. septembra popoldne. — Od Somme do Oise so francoske čete vso noč nadaljevale zasledova-; nje, mestoma zlomljujoč odpor in ostajajoč sovražnim zadnjim četam za petami. Na obeh straneh .'Somme so Francozi zasedli Pithon—Sommette— •Eaucourt—Dury—OHezy (5 km vzhodno Hanna). Dalje proti jugu drže Francozje Cugney in so do-< segli zapadni rob* gonliskega gozda. Vzhodno Oise so francoske čete vdrle v Tergnyer. Vzhodno tega mesta prodiramo ob železnici in prekopu. Severno dolnie Ailette je coucyjski gozd popolnoma v naših rokah, ravno tako Barisis, ki smo ga zavzeli po hudem boju vkljub srditemu sovražnemu odporu. i Francozi so prodrli preko Quincy Basso ter vasi Culeres in Bassoles. Južno Ailette.sta Nanteuil la 4 Fosso in Fort Conde sur Aisne v naši posesti. Severno Vesle nič izprememb.
PODLISTEK.
Pustolovce vi zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
-IzgubljenaI Izgubljena! Izgubljena sem!«
? Kaj ti je?« je vprašal mladi mož. »»Matilda moja, kaj se ti je zgodilo?«
-Raphael---- če me ljubite---- rešite me!«
Vkljub ponovnim vprašanjem je ni mogel vi-kemt pripraviti do tega, da bi pripovedovala /skladno. Slednjič je uzrl pismo, ki je je še krčevito držala v roki. Vzel je pismo in je čital — in zasvetil mu je žarek nade.
»Rešim te, Matilda, rešim te,* je rekel navdušeno in te besede so dale mladi ženi zopet nekoliko moči. Privzdignila je glavo in šepetala:
»Ti me hočeš rešiti? Kako?«	i
»S tem, da brezčastnim rokam iztržem pisma, ki so mi bila ukradena in ki jih plačam.«
.-To ogromno svoto?« je ponovila vojvodin ja. Ali si tako bogat, Raphael?«
■»D3,« je odgovoril mladi mož po kratkem obotavljanju.
Antleška uradna poročila.
6.	septembra. — Včeraj so naše čete prekoračile Sommo južno Peronne. Vkljub močnemu odporu sovražnih zadnjih čet smo na vzhodnem bregu reke zavzeli vasi St. Corlst, Bris, Lesmodil in Bruntel ter dovedli ujetnike. Naše čete prodirajo za potjo Amiens—St. Ouentin in so dosegle Athies in Mons en Choussee. Vzhodno Peronne smo vzeli Doingt ter smo važno napredovali na planoti med Peronne in Horlu. Zasedli smo Bussy in stojimo tik pred Templeuxem, La Fosse Horlu in Equen-courtom. Ob Lysi pridobljena tla so naše čete vzdržale tekom noči zapadno La Bassee in posreči odbile napad na naše nove postojanke v tem okolišu. Uspeh včerajšnjega in snočnjega napredovat nja je bil, da so se naše čete ustalile v delih stare nemške fronte vzhodno Neuve Chapelle in stare angleške frontne črte v Fauquisp.ru. Odsek držimo zopet mi. Pri uspešnem napadu snoči so angleške čete pomeknile našo črto severozapadno Armentieresa naprej, pri čemer so zajele nekoliko sovražnikov. Naše čete, ki so prodrle preko te črte, so zavzele Longavcsuees in Lieramont ter se bližajo kraju Metz en Couture ter južnim delom ha-vringcourtskega gozda. Tudi na tem delu boine ironte smo zajeli več sovražnikov. Severno la-basseeškega prekopa so se vršili krajevni boji, in tudi zapadno La Bašsče in vzhodno Bac St. Mau-ra. V tem krajn smo zajeli nekaj mož. Naša črta nasproti Equinghenu in jugovzhodno Voerna je nekoliko napredovala. V južnem frontnem delu napreduje naše prodiranje v ozkem stiku s Francozi. Na desnem krilu južno Peronne stoje naše čeie Že sedem milj vzhodno Somme ter prodirajo na splošni črti Monchy—Laguche—Vraignes—Tinecourt.
Ti kraji so vsi v naši posesti. Odpor sovražnih zadnjih čet, ki so poizkušale ovirati naše prodiranje, smo hitro zlomili. V tem odseku smo zajeli več sovražnikov. Južno reke Cologne na planoti pri Marluju je sovražnik poizkuša! zelo trdovratno ovirati naše prodiranje. Hud boj se je vršil y tej vasi in okoli Equencourta ter v dolini severno odtod; obe te vasi ste sedaj v naši posesti.
7.	septembra. — Naše čete so snoči in danes še dalje napredovale vzhodno in severovzhodno Peronne.- Zavzele so Haucouri, Sorel in Metz en Couture. Severno tega kraja so vdrle v zapadne dele havringcourtskega gozda. Zajele so več mož. Severno labasseeškcga prekopa so naše patrulje pridobile tal v nemških postojankah pri Gantel-auxu in Violainesu. Dalje proti severu smo snoči izvršili uspešno manjše podjetje pri vrhu 63 in VVulverghenu, pri čeiner smo zajeli 50 mož in našo črto pomaknili nekeliko proti Mossinesu.
Letalski napad na Beliak.
brez posebne politične nadarjenosti, toda sila prekanjen in lokav, brezobziren obenem do brutalnosti, mojster v parlamentarni taktiki in nadTse izveden v političnih intrigah ter zna! si je pridobiti v siromašnem razcepljenem dunajskem parlamentu veljavo kakor nikoli pred njim noben slovenski poslanec. Ministri so ga imeli za nevarnega nasprotnika ter vsled tega ga niso marali dražiti. Stiirgkha je strahoval, slabotni' bivši deželni j predsednik kranjski pa je kar strepetal pred njegovo silovito impetuoznostjo. Mogpčen je bil tudi v svoji strankirkatera zastopa pretežno večino našega naroda. Niso ga sicer ljubili, toda % erovali so v njegovo vplivnost ter klanjali .se njegovemu političnemu vodstvu in to še celo tedaj, ko se }e od njega- že bil ločil njegov boljši duh, dr. Jan. Ev. Krek, kateri se je, spoznavši svojstva in nsir.ere Susteršičeve. iz prijatelja in zagovornika prelevil v odločnega protivnika in obtožitelja. Toda zapeljan od častihlepja in nebrzdanega napuha je uničil dr. Šusteršič sam in z lastno roko svojo pozicijo. Odkar je bila izbruhnila svetovna, vojska, na katero je bil na vse pretege ščuval in hujskal, ni več poznal mej svoji oblastnosti. Naravnost smešni napad na državne poslance, radi tega, ker baš niesca niso marali voliti v deTc-gacrje, pomenja začetek njegove katastrofe. Danes pa smelo trdim: Nikoli se na Kranfskcm, da. na vsem Slovenskem, neben pellrik nt tako Kdo sovražil od naro^n kakor nekdanji njegov razvajene«:. sedanji deželni glavar Kranjsku Docela je Izgubil ?n zaigrai javno zcupanje in nikoli si ga več pridobiti ne more. Razpršena fn v tla zbita je stranka njegova, niti prikazati se več ne sme v javnosti. Ako se danes razpišejo nove volitve, so z apodiktično gotovostjo izgubljeni vsi mandati te frakcije; niti: on niti kateri si bodi pristaš njegov se več ne povrne v ono deželno dvorar.o, kier ie bil Susteršič Gospodoval s toliko samosvestjo!
Zakaj pa — utegne me kdo vprašati — navajaš tnknl stvari, katere vendar v deželi pozna vsak človek, ako si količka} z zdravimi očmi ogleda naše politične razmere in razvol nadvladajočib narodnih ide}??
Glejte, visoko dostojanstvo-je, stati kot deželni glavar na čelu vojvodini Kranjski. Ponašati se mere s sijajnim brojem znamenitih prednikov. Po-čenši z Rndelinom iz Hrušice. s katerim se I. 1261 začenja vrsta zgodovinsko, dokazanih deželnih glavarjev, koliko slavnih prednikov ima dr. Su-steršič 1 Frahkcpan in Niko Jurišič, Kocijajnar, ta slovenski Valenštajn, Lenkovič ?n Herbart Turjaški — vodili in. braniti so deželo kot njeni deželni glavarji. Niso zgolj uživali vladarske milosti, marveč mogli so se opirati tudi na zaupanje -svo-rih sodeželanov aH vsaj onih krogov, kateri so po
DUNAJ, 8. (Ker.) 7. septembra "ob 9*25 zjutraj tedanjih odnošajih imeli pravico, govoriti imenom
samega sebe in svoje pomagače v deželnem odboru. V tem slučaju — mirna Bosna! Ali pa na^ stopi druga možnost in opravičevaln i poskus se izjalovi, potem bo deželnozborska večina, kateri se gotovo pridružijo poštenjaki vseh strank v deželni sobani, brezdvomno našla primerna sredstva, da krivce obsodi ter konec napravi neznnsnim razmeram v deželni hiši.
Tedaj poživljam cesarsko vlado, naj skliče čim najhitreje deželni zbor vojvodine Kranjske k rednemu zasedanju. To bodi tudi ob jednem odgovor vladin na najnovejšo insinuacijo našega slavnega deželnega odbora. Vladajoča trojica Latnpe-Pegan-Zajec baje zahteva od vlade, naj jej kot rabelj služi pri štranguliranju občinske samouprave. Videli bomo, kaj poreče deželna vlada na to brezstidno terjatev. Po njenem odgovoru bode naš narod že v naprej mogel slutiti, koliko resnobe je pripisovati Hušsarekovim načrtom o upravni in ustavni reformi.
Sicer pa — in s tem sklepam — se bode pri novih volitvah jasno izkazalo, da |e g. dr. Susteršlč popolnoma tla zgubil med slovenskim narodom, kateri sc s studom obrača od vojnih hajskačev la denancijantov. od političnih varallc in narodnih odpadnikov!
so trije sovražni letalci, prihajajoč iz Zilske doline, skušali napasti Beljak. Sprejel jili je srdit ogenj. Na^ obrambni letalci so odrinili sovražnika cd mesta in ga prisilili, da se je vrnil. Sovražnik ic mogel zato v vsej hitrici vfeči samo nekoliko bomb, od katerih ste eksplodirali samo dve, ne da bi napravili omembe vredno škodo.
Japonci v Sibiriji.
TOKIO, 7. (Reuter.) Japonci na svojem prodiranju proti Habarovskemu niso našli niti sledu sovražnika. Južno imanske železnice so bili mostovi čez Tongo in Iman nepoškodovani, razstreljerJ zo bili samo mali mostovi. Sovražna konjenica je bila poražena pri Abagajdu, južnozapadno Nandžulija ter pregnana proti severu.
VLADIVOSTOK, 7. (Reuter.) Japonci so zasedli Habarovsk.
SuKIJe contra JosteržR.
Bivši deželni glavar dežele Kranjske, Fran pl. Šuklje, je priobčil v »Slovencu« vrsto člankov, v katerih je — na podlagi bogatega poznavanja vsega aparata deželne uprave iu oprt na konkretne podatke iz dejstva — porazno osvetil delovanje in poslovanje sedanjega deželnega glavarja, dr. Ivana Šusteršiča. V pondeljkovi številki priobčuje g. Šuklje nastopni epilog k svojim člankom:
Poslavljam se od g. dr. Šusteršiča. Priznavam, da ocena delavnosti mojega naslednika na slavnem stolu kranjskih deželnih glavarjev nikakor ni bila laskava; celo tega ne zanikujem, da se ga v svoji kritiki nisem baš lotil z glaze-rokavicami. Ali to ni moja krivda. Reči so prikipele do tja in ugnezdilo se je toliko nesnage v deželnem gospodarstvu, da sem primoran bil v svoji vesti, kot izkušen poznavalec deželne uprave in njenih koristi dvigniti svoj glas ter pred vsem svetom odločno ugovarjati proti sramotnemu načinu, po katerem se pod deželnim glavarjem dr. Ivanom Šusteršičem ustava in pravica krati in krši v deželnem dvorcu ter ogroža kulturna Hn gmotna bodočnost dežele in njenega prebivalstva.
Pač ima polom dr. Susteršiča nekaj tragičnega-v sebi, kar skorji razorožuje rahločutnega ocenjevalca. Kako velik vsaj na videz je bil mož še pred enim letom! Brez globoke naobrazbe, celo
»Ah, potem sem rešena!« je rekla Matilda, na katere licu se Je zopet pojavila rdečica. Raphael pa si ni prikrival, kako negotova je nada, na katero je računal, in niti minuta se ^smela zamuditi.
»Ne jokaj, Matilda moja,« je rekel, pokrivajoč rokr mlade žene s poljubi. =Kmalu bo vse poravnano. Pomiri se, povrni se v svojo hišo, pričakuj z zaupanjem in odpusti njemu, ki te bolj ljubi nego svoje življenje, kratki strah in stisko, ki si ju prestala radi njegove ljubezni.«
Matilda je odgovorila le z blagim, žalostnim smehljajem.
Bila je skoro pomirjena, ali pretreslo jo je tako silno, da se je še vedno tresla in ni mogla posušiti
solz.
Raphael jo je spremil do voza, ki jo je dovedel; potem je sam najel drug voz ter se odpeljal na stanovanje barona pk Mauberta.
XXXIV. c.
Pokrovitelj.
— Dragi gospod baron, — je dejah Raphael, ki je hitro vstopil pri baronu, — zaukažite, da naj zavrnejo vsakogar, kajti govoriti moram takoj in kolikor le mogoče talno z vami.
dežele. In zaupanje naroda, v veliko večji meri nego vladarjeva naklonjenost, mora biti trdna ?od-Ip.Ka uspešnemu delovanju deželnega glavarja. Dr. Susteršlč pa je popolnoma zapravil dragoceni za-klad javnega zaupj?.n?a, — zakaj še do današnjega dne poseda na glavarjevem sedežu, do katerega več nim:i nobene moralne pravrce?
Jasna so dejstva, o kojih govorim, jasne so njih umstvene posledice; toda. nrečudni »gcntlensau«, kateri dandanes še poseda v deželnem dvore", se bore malo zmeni za. enaka razmotrivanja in premišljevanja. -Gluhega se dela in slepega za prevrat, kateri se je vršil ter se še vrši po ćc/eli-Z besedami, s časnikarskimi razpravami se mu ne pride do živega. Kaj opravijo bezrove krogljice proti debelokožnemu nosorogu! Drugače torej treba govoriti, da razume tenkočutnež Susteršičeve pasme!
In tako resno, odločno besedo more izpregovoriti le cesarska vlada. Do nie se obračam, do ljubljanske deželne vlade, katera je dosihmal kot tajna pokroviteljica nemo in apatično prisostvovala vsej monstroznesti glavarjevega režima, nič manj pa do osrednje vlade na Dunaju, katera je. zapeljana po podlih netočnih in strankarsko pobarvanih poročilih podrejenih ljubljanskih oblastev. isiotako molče podpirala glavarjeve nasilnosti. Zopet se oujejo govorice, da namerava ministrski predsednik se baviti z reformo državne uprave. Integrujoč ud te državne uprave pa je brezdvomno tudi takozvana = avtonomna« uprava. Kaj koristijo državi in prebivalstvu na Kranjskem vse, dasi prepotrebne spremembe pri okrajnih glavarstvih in pri deželni vladi, ako se poleg njih nedotaknjen pušča Av^ijev hlev v deželnem dvoren! Predpogoj pametni koreniti reformi naše uprave Je in ostane odstop sedanjega deželnega glavarja in deželnega odbora.
Da se pa doseže ta odstop, zakonitim potom in brez nasilnosti, drugega ni treba'kakor da se po več nego štiriletnem odmoru zopet skliče deželni zbor vojvodine Kranjske. Zborovanje njegovo ie tem nnjnejše, ker je ljudstvo sila vznemirjeno vsled nckontrolovanega deželnega gospodarstva, ker ne zaupa več deželnemu odboru ter odločno zahteva jasen obračun s sedanjimi upravitelji. Mogoče, dasi precej neverjetno, da se posreči deželnemu glavarju, na podlagi neovrženih številk in jasnih neskaljenih računov razdolžiti in opravičiti
_ Kaj me strašiš! — je odgovoril baron, ki je
ukazal slugi, da uaj zavrne vsakega posetnika. — Kaj se je zgodilo?
_Vi ste moj prijatelj, moj pokrovitelj, moj oče,
— je priče! Raphael.
_ Kdo dvomi o tem? — ga je prekinil baron.
_ Storil ste zame vse. rešil ste mi življenje,
ko sem hote! skočiti v Seino; zahvaliti se moram vam za vse, kar sem. in kar imam. mT daste -vi, toda____prosim še več----!
—	Kaj?
_ Zaupam vam svoj? čast in s\ojo srečo. Rešite me, edini vi me morete..
—	Kaj hočeš reči s tem. Raphael? Povej natančneje----Tresem se----
_ Potrebujem denarja, drugače sem izgubljen.
—	Denarja? Veliko?
—	Da, veliko!
_Govori torej, — je odgovoril baron, stonivši k
pisalni mizi, jz katere ie vzel listnico. — Koliko potrebuješ? Pet, deset, dvajset tisofi-frankov? Na razpolago so ti.
—	Dvajsettisoč frankov, — je odgovoril Raphael. — to bi bilo le kapljica v morju.
(Dalie)
Dr. J. Hočevar:
Vojno-kreditni zavod za Južno volno oKrožje.7
Iz sto ia sto ran krvavi vsled vojnih dogodkov gospodarstvo na Goriškem, v Istri, v Trstu, Dalmaciji, na Kranjskem, na Koroškem in v iužni Tirolski. Vojna z Italijo ie opustošila cele pokrajine^ uničila mesta, trge in vasi, porušila domove, razbil0, onemogočila in obtežila eksistenco ljudi vseh slojev, zanesla smrt in raz-vaJine t;at kjer je prej cvetelo življenje in delo. Kar pa jeklena pest vojske ni cosegla neposredno, t. j. z obstreljevanjem, razstreijeajeiD, zračnim napadom itd., je dosegla vsaj posredno z navalom sovražnika, nasilno izpraznitvijo (evakuacijo) ali z omejitvijo prometnih razmer, ki so veljale- za navedene dežele kot ožje okrožje. '
Prebivalstvo prizadetih pokrajin po o-'gromni večini ni v stanu iz lastne moči zaceliti ši ran, ki jih jim je brez njih krivde vojska zadala, popraviti ali na novo /graditi svojih domov in vzpostaviti svoje uničene prejšnje eksistence.
Zato je vlada sklenila tem nesrečnim državljanom na dvojen nač n priskočiti na pomcČ.
Prv.č je dala namestništvom, oziroma deželnim" predsedništvom (oddelek za zo-petao zgradbo) na razpolago primerne fonde, iz katerih dobijo poškodovanci premčžesju in škodi primerne podpore, katerih ne bo treba vrniti. Z dovoljenjem ministrstva ža javna deta in za poljedelstvo presegajo- te podpore lahko tudi io.ogo kron.
Ali ta pomoč je nezadostna. Zato je vJacIa ustanovila tudi z ukazom finančnega ministrstva z dne 16 decembra 1917 št. 493 drž. zak,t po vzorcu enakega, že od leta 1915. delujoča zavoda v Galiciji, vojnokreditni zavod za južno okrožje, ki ima sedaj svoj sedež v Celovcu, ki se pa moie premestiti tndi drugam.
O tem zavodu so Še dar.es razširjena nejasna, napačna domnevanja in mnenja, vzled česar naj mi bo dovoljeno, da podam zlasti v prid pr*zadetih strank nekoliko kratkih pojasnil o namenu in sredstvih tega zavoda, in o pogojih, pod katerimi daje posojila. Točna vsestranska natančna 'pojasnila dobijo stranke pri zanje pristojnem tajništvu cenzorskega kolegija našega zavoda, aH pa pri ravnateljstvu zavoda.
Omenjena- tajništva uradujejo, in sicer za Goriško- Gradiščansko v Gorici, via Seminario	Trst z okol co ter Istro
v Trstu, via del Campanile I4, za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta 2, za Koroško v Celovcu, Villacherstrasse 6, za Dalmacijo v D-brovniku m za južno Tirolsko v Bocnu, Siibergasse 5.
Namen in naloga vojno-kreditnega zavoda je „s posojili omogočiti in olajšati popravo škode, ki jo je utrpelo prebivalstvo v južnem vojnem okrožju vsled vojnih dogodkov neposredno ali posredno" : in ser neposredno vsled obstreljevanja, razstrelitve, zračnega napada itd. posredno pa vsled navala sovražnika, evakuac je, omejitve prometa'h razmer itd.
Sredstva za to pomožno akcijo je dobil zavod od države same, ki je za sedaj v ta namen posvetila 30 miljonov kron kateri znesek se ob potrebi poviša, lahko pa debi nadaljna.sredstva tudi iz denarnih vlog, katerimi se udeležijo lahko tudi delniške banke in zavarovalne dručbe, ki delujejo v ožjem vojnem okrožju.
Vojno kreditni zavod za j. v. o. daje to rej proti proti primerni varnosti bankovna posojila v svrho zopetne zgradbe ali poprave poslopij, vzdrževanje obrata, izvrševanja poklica, vzdrževanja gospodarenja in poslovanja itd.: hišnim posestnikom, industrijcem, podjetjem za promet s tujci (hoti penzijoni, gostilne itd ), pripadniki prostih poklicev (odvetniki, notarji, zdravniki, civilni tehniki itd.), občinam in občinskim zavodom, okrajnim bolniškim blagajnam, kreditnim organizacijam, distributivnim in produktivnim zadrugam, zdravi-liščnim komisijam in priznanih zvezam za pospeševanje tujskega prometa.
Zavod pa pe daje posojila za nabavo ali. popravo poškodovane ah uničene hišne oprave, osebno oprave, živil, spioh za oorabne natpene; tudi ne 2a plačilo dav-
kov, zaostalih obreiti, posojiLali za katerekoli spekulativne namene.
Za nabavo uničene ali poškodovane hišne in osebne oprave, roked^skega orodja itd daje, kakor že gori omenjeno, namest-ništvo ali deželna vlada primerno podporo iz dotiČnega fonda.
Posojilo pri tem zavodu dobijo spioh le oni, ki so bili sami oškodovani in so že pred vojno imeli v tem kraju dotično posestvo ali podjetje ali eksistenco; ne dobijo ga pa oni, ki so šele potem si nakupili ali se preselili.
Prošnje za posojilo je vložiti pismeno ali pa na zapisnik pri tajništvu krajevno pristojnega cenzorskega kolegija, torej za Goriško-Gradiščansko v Gorici, via Seminario 5, za Trst z okolico in za Istro v Trstu, via del Campanile 13, za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta 2 in za Ko-rcš'co v Celovcu, Vil'.acherstrasse 6.
Dotičr.o tajništvo predloži potem prošnjo, ko jo je kolegij cenzorjev presodil, ravnateljstvu zavoda v odločitev. Samo o prošnjah za posojilo do .5000 K odločuje kolegij cenzorjev v bstnem delokrogu.
V	teb prošnjah za posojilo je najesti: a) visokost škode in kako je nastala (neposredno ali posredno) ; b) visokost za-željcaega posojila; c) namen, za katerega se rabi posojilo; d) premoženjske razmere; e) varnost, ki jo za posojilo nudi in f) način, kako misli posojilo vrniti.
Prošnjam je priložiti potrdilo okraj nega glavarstva o škodi, posestne listi, zemlje-knjižne izvlečke, zavarovalne police, ter oziroma prošnjam trgovcev, obrtnikov in industrijcev mnenje trgovske in obrtne zbornice alt obrtne zadruge, prošnjam občin in občinskih zavodov predlog deželnega odbora, prošnjam podjetij za tujski promet ter zdravilščnih koaiisij mnenje od dežele priznane zveze za pospeševanje tujskega prometa itd.
Varnost za posojilo se daje z zastavo posestva, zastavo vrednostnih papirjev, z menicami, z odstopom vknjižemh terjatev, s^poroštvom plačila zmožnih porokov, z zastavo blagja, ki ima tržno ceno in drugih sposobnih premičnin (oprava tovarne, inventar posestva itd.)
Mali trgovci in obrtniki dobijo v posebnega ozira vrednih slučajih posojilo do 5000 K tudi brez posebne varnosti.
Za posojilo občinam služi v varnost njih davčna moč, ako je pričakovati, da zmorejo plačevanje posojila z občinskimi do-kladami ali drugimi dohodki.
Ako poškodovanec nikakor ne more dati nobene izmed omenjenih varnosti, njegov gospodarski obstoj pa je ogrožen, potem prevzame zanj dižava jamstvo za morebitni izpadek, ako je pričakovati, da bo prosilec po svojih osebnih in gospodarskih razmerah prišel v položaj, da bo !>osojilo svoječasno poravnal. S tem „državnim jamstvom za izpadek14, ki ga prevzame finančno ministrstvo po predlogu ravnateljstva, bode tudi takim poškodo~ vancem, ki niso v stanu dati nobene varnosti za posojilo, omogočeno zopet ustvariti si uničeno eksistenco. Ni d roma, da bo finančno ministrstvo v obili meri na ta ni.£in pomagalo zlasti najsiromašnejšim slojem zopet na noge.
Posojilo se daje ali na dolžno pismo ali pa na menice; deželnim kreditnim zavodom z vložitvijo denarja na tekoči račun, hranilnicam pa z vlogo na vložene knjižice.
Obresti so v obče nizke. V ozira vrednih slučajih se jih največ do preteka petega leta po sklepu miru z Italijo sploh odpiše. Navadno pa se določijo na 3°/«, 47« 5% > več . . f _	.
Obresti po 3a/? imajo plačati: hišni posestniki, pripadniki prostih poklicev, zakupniki kmetijskih posestev od posojil za setev, zdraviliščne komisije, deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa, v gotovih slučajih tudi 'kreditne zadruge, slednjič, ako rabijo posojilo za iavesticijf\ tudi trgovci, obrtniki, podjetja za promet s tujci in industrijci.
Obresti po 4*f9 imajo plačati: občine in občinski zavodi, okrajne bolniške blagajne in v svrho vzdrževanja izplačevanja kuponov tudi kreditne organizacije.
Veleposestniki, veleindustrijci, industrijske delniške družbe ter kreditne organizacije (slednje le pod gotovimi potroji) imajo plačati najmanj 5%, vsaj pa za Vi /• nad obrestno mero avstro-ogrske banice.
Ravno te obresti (l/a7»	obrestno
mero avstro-ogrske banke najmanj pa 57J plačuje se pa od posojila za obrat (za zvišanje obratne zaloge ali za nakup obratnih sredstev, torej pri kmetovalcili n. pr. za nabavo živine, nakup gnojil, za upravne stroške itd., pri industriicih za nakup si-rovin ali drugih neobhodno potrebnih ma-terijalij itd.)
V	posebnega ozira vrednih slučajih pa se — kakor že omenjeno — obresti za čas do preteka petega leta po sklepu miru z Italijo sp!oh spregleda, za nadaljni čas pa navedend obrestne mere za posamezne poklice tudi zniža.
Posojilo se pri tem zavedu vrača p3 osebnih in gospodarskih razmerah prosilca, rav idno pa v 15 zaporednih letnih obrokih, katerih .prvi pa navadno zapade, v-plačilo šele po preteku petega leta po, sklepu miru z Italijo.
T)a se prcsilec - obvaruje tudi drugih stroškov, ki so drugače spojeni z najetjem posojila, je c. kr. finančno ministrstvo z naredbo oc! 13 februarja 1918, št. 12.24^ odredilo, da so : azun. mcnic vse listine,.
Stran I?.
»EDINOST*4 Štev. 246
V Trstu, dne 9. septembra 1918
ki se jih izdaja povodom tega posojila (t. j. dolžna pisma. - izbrisna dovoljenja, zastavna pisma, vknj žbe zastavne pravice) kol^a in pristojbin proste.
Iz Voega tu ravedenega je torej razvidno, da vojnokredhni zavod nudi bodisi glede obrestovan i a, bodisi glr.de v rače vanj i po* sojila toliko ugodnosti, kakor jih noben drug za\oi nuditi ne more.
V piuadetih kraiih je razširjen strah, da bo tisti, ki dobi pri tem zavodu posojilo, postal politično odvisen od kake na-lodnosti ali stranke naši države. Tak strah ni upravičen. Odvisen bi namreč bil, ako se to spioh sme reči, od celotne države, ki pa jo tvorijo vse avstrijske narodnosti in ne kaka posamezna. Zavod daje v zmžslu pravil posoji-o ne glede na narodnost itak dovolj nesrečnega poškodovanca in nima v nobenem oziru razna-~ odujočega n imena.
Čuje se tudi, da se preprosto ljudstvo boji jemati posojilo in raje trpi češ, da bo moralo posojilo vrniti svoje časno morda v drugi denarni veljavi in sebi na Škodo, kakor v kateri ga je prejelo. Tudi ta strah ni utemeljen. Ako res dovedejo naše velikanske obče znane finanžne težave do kake preureditve, bo le-ta zadela vsakege državljana, torej tudi vsakega upnika in dolžnika in ne bo radi tega dolžnik utrpel nobene posebne škode.
Moje mnenje in prepričanje je končno torej, da se vsak, ki je bil iz pokrajin po vojnih dogodkih v svojem podjetju in poklicu posredno ali neposredno poškodovan, lahko z mimo vestjo za posojilo obrne na vojno-kreditni zavod.
Pristojno tajništvo kolegija cenzorjev mu bo dalo rado vsa potrebna posojila In mu bo šlo tudi pri sestali prošnje ca roko.
Pa tudi ravnateljstvo zavoda, ki je v Celovcu, Villacherstrasse 6, bo prizadetim strankam vedno rade vo'je postreglo s pojasnili in vso potrebno pomočjo, vsako prošnjo pa, seveda v okviru določil svo-
R. jih p
■]o pti ravii,
blagohotno presojalo.
Mm e oikoiigi po Krivici preplaši® (MUtia celita.
Te dfti je stopil v vel-javo zakon o odškodninski dolžnosti države nasproti civilnim osebam, ki so v tej vojni po krivici trpele škodo.
Člen I. določa primerno odškodnino za sJuoaj, ako je bila kafca črvih:a oseba po ka&eni pripadniku vojaškega stanu ali na njegov ukaz umorjena ali »težko poškodovana. I/lvi-jučeni so ©lučaji zakonitih usmrtitev, pote»m slučaji, ki se pripete v nastopu proti dejanjem, ki -so pod smrtno kaznijo prepovedala, kakor tudi slučaji, ki ■jis'maio z izvrševanjem službene oblasti nobene zveze.
Člen II. določa odškodninsko dolžnost države nasproti civilnim osebam, ki jih je kaka civilna ali vojaška oblast iz vojaško ali drž avnopoii oljski h . ozirov po krivici imela več nego tri mesece zaprte, konfini-rane ali internirane. Beguncev se ta zakon ne tiče. Do odškodnine nimajo pravice osebe, glede katerih je obstajal utemeljen sum, ki se kasneje ni ovrgel, ali ki so nastop oblasti povzročile nalašč ali pa vsled posebne brezbrižnosti'.
Odškodnina je varna pred rubežnijo, izvzemši vzdrževalnmske terjatve. Od-^kodninskaj pravica se more podedovati, ako jo je potrdil minister ali ie vložena tožba proti državi. Razen tefga obstoja omejeni dedičnost za bližnje sorodnike umorjenega ali poškodovanega^ Stroški za po izkušeno ozdravljenje ali Tešitev življenja se povrnejo v vseh slučajih.
Postopanje za dosego odškodnine je dvojr.o: upravno in sodno. Najprej seano-ra stranka v teku dveh let obrniti na domobranskega oziroma notranjega ministra z zahtevo, da ji prostovoljno prijma odškodnino. Ako v šestih mesecih ne dobi odgovora ali pa je Ie-ta nezadovoljiv, more v roku treh mesecev nastopiti pravno pot. Tožba se vloži na pristojno višje dežekio sodršče, odkoder je odprta pot na najvišje sodišče. Pravdno postopanje se ravna po civitoopr a vnem redu. Pod pogojem v7ajernTK4#i se prizna odškodnina tudi inozemcem.
Poseben zakc-n, ki |e fstot&ko stopil v veljavo te drf\ določa o-Jškodnžno za preiskovalni zapor. Državno odškodnino more ro zahtevati osebe, ki jih je kako civilno sodišče radi kažnjivih dejanj, ki spadajo v njegovo sodstvo, spravilo v zapor, a so trtle kasneje oproščene oziroma se je ustavilo preganjanje proti njim ali če iz vsega početka ni bilo utemeljenega razloga za odreditev zapora aH Če se je sum tekom kazesrskega postopanja ovrgel. Ako je prizadeti nalašč ali vs*ed velike nemarnosti sam povzročil, da so ga zaprli, mu gre odškodnina ie tedaj, ako se je preiskovalni zapor profr'pasfcavno podaljšal. Od-šfcodmna se more odreči v vseh slučajih, ako je bil prizadeti oproščen le vsled ne-zaves&raosti, če je pripravlja! zločin. Če je zakrivil veliko nepoštenost, nemoralnost ati posebno zJohnost, če so ga tekom pre-fcfcovTalnega zapora jeli preganjati tudi zaradi kakega drugega kazniivega dejanja, ki b! bilo zapor opravičilo in glede katerega se sum ni ovrgel. Končno tudi tedaj, ako je stal prizadeti ob aretaciji pod policijskim nadzorstvom.
Odškodnina gre le za sodni ali poiicij-ski zapor, ki je prešel v sodnega ali ako se je zakonito dopustna doka podaljšala. Za zapor v vojaškem kazenskem postopanju se prizna odškodnina le osebam, ki glasom § 14. v. k. p. r. za domobranstvo ali vsled ustave civilnih sodišč spadajo pod sodstvo vojaški i ccdišč. Odškodnina se prizna samo v izmeri gmotne škode, ki jo je kdo v resnici utrpel. Odškodnina je le deloma zaruhljivn, more se prenesti [ drugo osebo in podedovati.____
VtVH*
Goveđima za nc!movite s!ofe. Jutri, v torek, in pojutrišnjem, v sredo, se bo dobivala govedina za neimovite sloje proti pre-ščipnjeniu §t. 28 (razpredelek rsalumeria«) izkaz-ifxc za nakup mesa in maščob z rdečo črto in izročitvi izkaznic št. 52 in sicer v torek serije a, b, v sredo serije c, d. Na vsako izkaznico se dobi mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj V naslednjih mesnicah: Sintgaglia, Barkovlje, Panter, Gornja Greta, Bin. Rojan 9, Dapretlo, Boccaccio 6, Trocca. Commerciale 5, Cadorini, nadvojvode Josipa 11, Stanislawsky, Campanile 17, Borgnolo, Lazzaretto 52, Visintini. Cavana 22. Vattovatz, Giustinelli 5, Rodella, Madonna del Mare 19, Sta-bile, S. Micheie 5, Perlatti. Sanita 9, Benedetticb, S. Sebastiano 7, Rochelli, Marije Terezije 51, Zad-nik, P. S. Giovanni 6, Veronese, Largo Santorio 2, Marsč, Farneto 5, Zafutta, farneto 38, Tellini, Ros-setti 33, Polli, Acquedotto 13, Marangoni, Sv. Ivan-Timinjan, Castelhtz, Oialia 67, Penso, Giulia 7, Burba, A. Volta 2, Ottoniccr, Molingrandc 10, Crisman, Stadion 27, Maksa, Parim 15, Periatti, Barrlera 4, Mocenigo, Barriera 31, Cossich, U. Foscolo 2, Polli, Istituto 38, Ferluga, Donadoni 6, Marussich, Rocol 248, Polacco, Settefontane 44, Jenco, Rigutti 5, De!, zadruge, Settefontane, Riz-zian, del Rivo 38, Del. zadruge, S. Marco, Culot, Giuliani 23, Comisso, deli' Istria 51. Rizzian, del-ristria 76. Gatznig, Skedenj 50, Oodlna. Skedenj 138.	Cene:
Prednji deli s priklado ... po K 9'60 kg. Zadnji deli s priklado ... po K 11*60 kg.
Osebne vesti. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je imenoval sedanjega proku-rista g. Frana Kovačlča za dirigenta-namestnika in g. Antona Lavreečiča za prokurista tržaške podružnice.
V svrlio sporazumijeva- Pred kratkim sem sklical zaupnike pol. društva »Edinosti« na zaupen sestanek. Namen takih sestankov je, da se zaupno, a ravno zato odkritosrčno razpravlja tudi o stvareh, o katerih ne kaže razpravljati v javnosti. Na to je menda g. dr. Tomašić pozabil, ko je napisal svoj članek za »Edinost« in, kakor se mi pravi, tudi za »Glas S. H. S.«. Kot sklicatelj tistega sestanka moram seveda v prvi vrsti jaz varovati njegov zaupni značaj in zato tudi ne morem odgovoriti na napade g. dr. Tomašiča. Sprejemam pa z veseljem in zadoščenjem na znanje njegovo izjavo, da se nazori Dalmatincev glede Trsta krijejo s slovenskimi. Će nam očita, da smo nekoliko preveč nervozni radi tržaškega vprašanja, se temu ne sme čuditi: nam gre za življenje ali smrt. A da bi ravno mi v takem položaju popolnoma molčali, ko se ves notranji in zunanji svet bavi z našim vprašanjem, to je tako Čudna zahteva, da je ravno ona morala v nas vzbuditi dvome o razpoloženju izvestnih krogov. Narodne discipline pa ne pojmimo mi tako, da nam bodo drugi ukazovali, a mi da bomo pokorno molčali, temveč da imamo po demokratičnih načelih pravico do besede tudi mi. zlasti pa med zaupniki na zaupnem sestanku, in da se imamo podvreči šele, kadar pristojna najvišja narodna instancija Izreče in objavi svoj definitivni sklep. Do tega pa do sedaj še ni prišle, in zato bi bilo zelo čudno, da bi smeli o tržaškem vprašanju pisati pač vsi, le Tržačanom bi bilo prepovedano ž njim se baviti In to celo na zaupnih posvetovanjih. Dovolj smo molčali in služili tujim interesom. na veliko škodo našega naroda. Ali naj molčimo tudi v sedanjem momentu, ko se vsi tlačeni narodi oglašajo in zahtevajo pravico do sa-modoločevanja svoje usode? ^gilantibus jura! — Upam, da je s tem stvar pojasnjena in da bo -v prihodnje tudi g. dr. Tomašič kot zaupnik po*, društva svoje, z našimi morda ne soglašajoče misli in nazore izmenjaval z nami na zaupnih posvetovanjih, a ne coram publico, na veliko veselje naših nasprotnikov, — Dr. RvbaF.
C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Vs: oni učenci od I. do VIH. razreda, kateri hočejo vstopiti v ta zavod, naj javijo to na dopisnici ravnateljstvu. Sprejemni izpiti za I. razred in drusi zpiti bodo meseca oktobra. Pričetek pouka je za-visen od tega, kdaj bodo popravljeni in pripravljeni prostori v Velikem semenišču v Semeniški ulici, kjer bo zavod nastanjen.
Potres. Potresni aparati tukajšnjega pomorskega observatorija so zabeležili v soboto zvečer zeb močan potres, čigar središče se ceni v razdalji 9400 km. Začetek ob 7. uri 28 min. 35 sek., največje gibanje tal 0*9 mm ob 7*55, konec gibanja ob 12 opolnoči.	^^
Teroristi tožijo radi terorizma In denunciraj;,. Stvar je sicer — kakor bodo videli čitatelji — perfidna in ostudna do viška, ali vendar tudi brez humorja ni! Pomislite vendar, ljudje božji: »Novice*, glasilo dra. Lvana Šusteršiča in njegovih — zaveznikov, tožijo bridko radi terorizma, ki da ga drugi .izvajajo proti njim! Ubogi volk, ki mu zlohotni ljudje kale vodo!! — Pa pustimo parabole na strani in pojdimo mimo hinavstva; saj smo mu že navajeni od te strani. Besedo zavrnitve pa zahteva trditev v ^Novicah«, da jih ^nasprotnik« preganja, zato ker spoštujejo, kar spoštuje narod slovenski stoletja!! Oho, gospoda okoli »Novic«, s tako splošno trditvijo ne pokrijete tistega, rad! česar vaš nard v svoji ogromni večini ne spoštafe, ker ga že mise! na to, kar Je omogočala ravno Soster-šičeva politika, navdaja z grozo. Govorimo malcc konkretno! Mari spoštuje narod naš vse tisto, kar je moral v času te vojne pretrpeti moralično. fizično in materijalno po vol* in zahtevi tistega režima, ki ga je podpirala na vso sapo in vse pre-tege — Siisteršičeva politika?! Mari spoštuje danes narod naš vse tiste čase in metode iz stoletij, ki so ga enostavno — pokladale na klop. ko ie bilo ljudstvo tako rekoč vprežna in nosilna žival vlakega fevdalca? Mari se narod naš raduje na dejstvu, da se danes izvaja germarJzatorični zš-stem z vso vehemenco, da se vlada absolutistične In se ne priznava nikaka volja naroda? Mari se narod naš v spoštovanju klanja pred zistemom, ki se identifikuje z nemškimi belangi, ki poplavlja ves naš jug z najrazličnejšimi nemškimi šolami na državne troške?! Mari se radosti nag narod na tem, da so našemu železničarju prepovedali govoriti v svojem materinem jeziku celo v zasebnih pogovorih?! Mari vrišči naš narod od veselja, da so na čelo vseh državnih uradov postavljeni Nemci?! -Novice« naj nam lepo povedo, kaj je tisto In kje je tisto, čemur ostajajo gg. pri »Novicah« »zvesti« in kar ga naš nared spoštuje, dobro spominjajoč se, kateri od slovenskih politikov je bH stalen gost Sturgkhofr, Chm-MartiniČev, Seidlerjev* ki je po-' slal tisto glasovito brzojavko na Ogrsko, ki je bi!
v večnih konvetikljin s irankovskimi izdajicamž! — Viška perfcdije, ki jo — res zveste tradicijam svojih zaplečnikov — »Novice« vnovič zasrešajo nei2 škodo narodovih stremljenj v tako kritičnih časih, tega ne bomo komentirali, Ker zadošča, da citiramo. »Novice« pišejo brez rdečice sramu v licih: »Mi imamo neomvero v dobro bodočnost slovenskega naroda, pa ne pod Lahi in tudi ne pd Srbi, ampak v mona--blji. kjer si bomo na ustavni podlagi znali pridobiti svoje pravice in uveljaviti pomen slovenskega naroda za skupno državo. Mi se ne damo preslepiti lepim besedatu nasprotnikov, ki nam obetajo ziate gradove, dokler nas potrebujejo, kadar nas pa ne bo treba več, bodo rekli: »Vf, ki ste zatajili svoja stara načela. Vi brezznačajneži. Vi boste nam nasproti postali ravno tako neodkriti, kakor ste ravnali neodkrito poprej!« Tako bodo govorili Lahi, tako bodo govorili SrM — te bi res dobili priliko za to. Jn kako bi postopali z nami? Tako, "kakor se postopa z neodkritimi ljudmi! Tlačili bi nas "m zatirali, kjer bi mogli in vešala ne bi pretila samo nam, sedanjim izdajalcem, ampak vsemu slovenskemu narodu, kdor se se bi vklonfl laškemu ali srbske-ihu nasilja!« — In dalje: »Ce koga vžge beseda »izdajalec«, nai na kratko odvrne: Kdo ie izdajalec — al! tisti, ki hoče svojemu narodu dobro po stari veri in pod starim cesarjem, ali tisti, ki nas hoče zvleči za lase pod italijansko ali pa srbsko ofctest? Kdo Je izdajalec — ali tisti, ki hoče ohraniti našo celokupnost. ali tisti, ki boče, da nas raz-dcle in potujčijo?« Čitatelji si lahko napravijo komentar, ali eno jim ostane gotovo: čut — gnusa!
Promet z zavitki z Bukovino. Posebne omejitve za promet zaseb. za v. z Bukovino še razveljavijo.
Pepa Bartol je najmlajši, a gotovo že sedaj eden največjih vijolinskih "umetnikov našega bratskega naroda češkega. S polčetrtim letom je že nastopil prvikrat pred občinstvom in sicer s tako dovršenostjo, da je vse strmelo, in potem se je pričelo njegovo naravnost triumfalno umetniško potovanje. V Beroiinu so ga imenovali »malega kralja gesiarjeve, ko je deset let star koncertiral tamkaj. Danes ima Barton komaj 15 let, in vendar ga je ti eba šteti med največje svetovne umetnike na geslih. V ponedeljek. 33. t. m., nastopi Pepa Bar-tofi prvikrat v Trstu in žnjim slovita umetnica na klavirju, Marija fieiier-Sadecka. Spored koncerta objavimo v kratkem in tedaj izpregovofimo tudi nekoliko obširr.ere o tem tako mladem, a že tako slavnem umetniku, učencu profesorja Štefana Su-chega na praškem kenservatoriju.
C. Ur. navllčna akademija (italijanska). Vpiso-vanie v prvi pripravljalni tečaj se bo vršilo 15. in »6. sepiembra cd 9 dop. do 1 pop. Natančnejši podatki v razglasu, ki je nabit v veži zavoda. V drugi pripravljalni tečaj in v prvi tehnični razred se učenci ne sprejemajo, ker so zasedeni vsi prosicri po učencih lastnega zavoda. Učenci, ki že pripadajo zavodu, naj se zgiase pri ravnateijsivu 14-sepiembra od 9 dop. do 1 pop. z zadnjim šolskim izprićevalom ter plačajo telovadni prispevek 1 K.
Telovadno draštvo Sokol v Rojanu naznanja, da se vrši redna telovadba članov vsako sredo in soboto cd 7H do 9, članic vsak torek in petek od 7'4 do 9. ure zvečer, moškega naraščaja vsako sredo in soboio od 0 do 7XA zvečer. Novi člani, članice in obojni naraščaj se sprejemajo ob telovadnih urah. •
Društvo »Dobrodelnost« v Trstu. Vare one dame in gospode, ki so že prejeli naravnost od društva ali kakim drugim jx>tom okrožnico glede prevzetna društv. poverjenistva, pa še ne odgovorili, uljudno prosimo, da blagovolijo čimpreje, če-le možno, pred 15. t. m., sporočiti po dopisnici na društveni naslov: Trst, ul. Carintia 19, ali prevzamejo poverjeništvo ali ne. Prepričani smo, da tega niso že storili samo radi tega. ker so prezrli dotični odstavek v okrožnici radi odgovora, in prepričani. da se nihče ae odtegne sodelovanju pri tem plemenitem krščanskem in narodnem delu, pri zbiranju za sirotisče, ki je prvi in glavni smoter društva. — Pristavljamo, da nismo še razposlali omenjene okrožnice vsem osebam, ki se jih namerava naprositi za prevzetie društvenega poverjenistva. izvrši se to v kratkem. 2elimo in upamo, da bo v vsakem kraju prevzela kaka oseba društveno poverjeništvo. Ker je j>otreba narodnega si-rctišča velika in nujna ter vsak dan večja in nu:-nejša, želimo, hočemo in moramo storiti vse, da se čimpreje ustanovi sirotišče, zavetišče in vzgoje-vališče za vse srrote jugoslovanske narodnosti te škofije. Zato vsi poverjeniki in poverjenice požrtvovalno na delo za ta cilj!
C. kr. hrvatska limnazija ia žensko učiteljišče s pravico javnosii v Pazinu. Šolsko leto 1918—;1919 se prične dne 18. septembra s slovesno službo božjo v cerkvi oo. Frančiškanov ob 9 nri. Ponav-i;alne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 16., 17. in 18. septembra, vsprejemne izkušnje za I. razred dne 16. septembra, a za višje razrede dne i 6., 17. in 18. septembra. Vpisovanje učencev za 1. razred se bo vršilo dne 16. septembra ob 8 uri zjutraj, za višje razrede 17. m 18. septembra. Ravnateljstvo poživlja roditelje, da pravočasno preskrbe učencem, ozir. učenkam potrebne potne legitimacije, ker se ne bo oziralo na pismene prijave. Ker je vprašanje stanovanja velike važnosti za zdravje, nravnost in napredek učencev, opozarjajo se siariši. da morajo izbrati tako stanovanje, ki ga odobri učit. zbor. Le stariši in njihovi odgovorni namestniki so pooblaščeni, da izberejo aJi premeni jo učencem stanovanle; učcncem samim fe to zabranjeno. V gimnazijskem poslopju bo tudi letos dijaška kuhinja za zunanje učence ia posebe za učenke (kandidathtje). Učenci, ozir. učenke, ki bi želel« dobiti hrano v dijaški kuhinji, naj to svoic željo javijo ravnateljstvu do 12. septembra. Vsak učenec, oziroma kandidatinia. naj si nabavi 2 krožnika, žlico, vilice, nož in čašo.
Izvrševala! odbor Z. J. 1. ima jutri, v torek. 10. l m., ob običajni uri izredno sejo. Ker je treba vse potrebno pripraviti za izredni občni zbo -Zveze«, ki se vrši 22. t. m., ter rešiti tudi nekatere druge zelo nujne zadeve, se prosi zanesljive in točne udeležbe.	, *
Vojno • pomožni irad političnega društva »Edi-i.osti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia št 39, I. nad.,' na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 In pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ib
j — Ker ie boter Luka vedno priiozujtr, dd pri-< mankujejo sedeži v novi šentvidski šoli, je nabrala vesela družba v Gorici v znani gostilni Reščičevi K 145 za sedeže gorifcnenovane šole, in to ob priliki vstopa našega Radkota Pclha ozir. njegove zveste polovice Eme roj. Trampu^eve v stan sv. Luke.	.	'
— Za prospeh slovanske šentvidske šole v Trstu so darovali naslednji pri orožniški stotuiji v zasedenem italijanskem ozemlju: c. kr. obmejni finančni pregledniki Boriak, Anton Šuln, Franc De-kleva, Jožei Breskovič, Zagorac Krste, Gustinčič Jožef, Dežman Fran, \Vidmayer Ivan, nadpaznika Kobijar Ivan in Lah Ivan po kron 5. skupaj K 55, dodal še Boriak K 5 skupaj K 60'—. Denar hrani uprava.
n.v jg.v..
češko Budjevič^a Restavracija (BosS-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
iifffltlOr z	1D posestnik želi znanja v
vUUVtSl svrko f.enitve z vdovo »4 priletno g°-spodifino brez otrok. Pismene ponudbe na Inser-oddelek Edinosti pod ,Tajno-t~.	2034
Samo no deDeio. f,
rije in drobnine. — Jakob Le
rijje colo 19
Raznovrstno blago za treprodajalce, galante-vi. Tr-t. ulica S. Ni-3147
pod „Stanovanj
B 21
7ff!fii3ff	refožlra, raznovrstnih vin in
frUlUsil malino v ca. Postrežba na dom. K. Štoba, nI. Sta iioa 29. •	2655
Krasna stnnouiinjg
med drema tramvajskima progama, tri sobe kuhinja, kopalna soba, sobica, kloset. klet, balkoni, največji loomfort. električna luč. dvigalo, se odd.vjo takoj po najnižjih cenah v najetn. Poizvedovanja pri upravitelju Sirovi ca, ul. Tor S. Pierj 15!II., tel. 15-49 od 3-5 pop.	26t>5
v polunadstropju. blizu Južne »!ll2aU$?!$>(J«i železnice, med drema tramvajskima progama, 7 sob, kuhinja, kopalne sobe, sobice, 2 kloseta, kleti, največji komiort, električna lu£. se oddajo takoj .po ugodnih cenah v najem. Poizvedovanja pri upravitelju Sirovica, ul. Tor S. Piero 12/ir., tel. 15-49 od 3—5.	2666
CfifllAstnS Anton JerkiĆ pofllnja v svojem ateljei v
rUIGsLlli v Trstu. Via delle Poste St. 10. 40
7fffff0 krvi z Rod Lefecteure (sirup koncentriranega Salsapariglia vulgo estrakt*. Najboljši in najuspešnejši pripomoček za čiščenje krvi. Lekarna Codermatz, ul, Riborgo 17.	18J1
»GOSTILNIŠKO DRUŠTVO«, pri državnem kolodvoru (Sv. Vid), ul. Lazzaretto vecchlo št. 31, sprejema nove člane. — Pristopne prijave sprejema odbor, oziroma voditeljica gostilne.
g-SSK-^^ftiTFTS^gE
Dobroztiana urama in z!2tarna
8. FBI i Trsio, Iti stare lilsice M 3. Bogato zaloga okornih up
ter raziiih zhiten
lir.

»It I
uniči čudilo Hitro stenice.
Vzoree, steklenica . . K Veeja steklenica . .. K 16. Brizgalniea.......K
Prodaja se v vseh lekarnah in mlrodilnl-cah. Glavna zaioga za Avstro- Ogrsko t Lekarna »Zur HoiSnung« 14« Fecs Ogn&Ob
MBonsni
Vino „ProseK" (Desert)
5000 steklenic po K 12*— steklenica, proda tvrcika J. PARČINA & C. v TRSTU ul. Gaetano Donizeti št. 1.
r
i
ZOBOZDRAVNIK v*
Dr. J. Cermak
v Trstu, ulica Poste vecchle 12
vogal ulice del!i Poste Izdiranje zoboxt brez bo * leein. — Plombiranje.
. — UMETNI ZOBJE ^
fmBBi—r~—-mT i i i	r
i v nM zalog! platnenih fsvijev iz cevins
99
II
v trstu ul« S. žtt^a^liano it, 5 prodajajo
plztceui čer i j L 3 podplati iz cevirtc 2 sanjatimi podplatnimi nubitki. Pro-Tzcmajo se naročil* po meri in izvršujejo t dveh ali treh dneh, tadi če naročnik preskrbi platno.
Mllteta: mazilo za (evlie. Gumijevi podis2tn!Kl
Trat, ni. S. Sebastiano it 6
„AL POPOLO" =====
I	podleti© Trst
Corso it 47. (pri Trgu PSasza detla legna) Taiofon 1402.
Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mriičev na vse kraje, države, Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč i t d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via
della Tesa št. 3i.
Brsejavi i KOV O POCR1SK9 "OS JSTJ£ - TRST. —

Trst Via Csssa d i Rlsparma im 5 (IMm mmz)
Kapital In rezerva K 23,500.003.-
Fllijaike: Dunaj Tegcthofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov ć
Opatija, Split, Slbenih, Zadžfr.
Vloge na knjižico 3* 2 °o ^iege na knfHUce
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentnl davek plačije banka od svojega Obrestovanje vlog na tekočem in Žiro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice ni vsa tu-in inozemska tržišča- — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papiije in Dlago ležeče v javnih skladiščiti. — Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours
krediti. — Borzna narcčlJa.--Inkaso.---; Menjalnica.--Eskompt menic
Telefoni: 1463, 1793 in 2666.	Brzojavi: JADRANSKA
===== Uradne ure: od 9 do i popoZdne	=
19	3SBIS
Zavarovalna zadruga Sa^rebu, ie edina do« maca zavarovalnica ado
n
M.--ji	w
rovtke In Prcradovičsve ulice.
Podružnica v Trstu, ul. Lavatoio 1, II.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja; E.	po-
iarnlm Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajainiskega bla^a. gospo.iaiskiii strojev itd.) 3^avarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) I?- Zavareirasjp
steklenih Sip. 112. Na	1- Redna zavarovanja, a) Zavarovanje S
glavnic za slučaj doživijenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente. S
Zavodovo imetje do 31. 12. 1917:..........K 5.792,993-52 3
Izplačane odškodnine do 31. "12. 1917: . . ......K 8,35^.534-T^ «
Eafl
DAROVI.
— Ivan in Milka darujeta K 30*— v počaičenie spomina gospe Marije dr. WilianQve za žensko podružnico CMD. Denar hraai nprava.
......K
IHEBBailSHai^9ai5i K^III^BII B^siaaaei!
tieinIk©v5 fe3li?i in pisanih srajc, piafna žepnih robcev, moSkih nogavic itd. ite^,
K. C¥6fikil Trst Corso 215
Postrežba točna,
» Narodna trgovina.
CćSie	-«
Narodna trgovina.