^tO XXXIV., ST. 32 Ptuj, 20. avgusta 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kruh se peče v težkih pogojih (stran 2) Prvo brigadirsko poletje (stran 3) KS Stoperce skozi čas (stran 4) Še vse preveč mačehovski odnos (stran 6) Mladinska politična šola (stran 7) SLOVO 00 DVB1 HEROJEV NAŠE REVOLUCIJE v sredo, 12. avgustu nas je |j|ol>oko prizadela žalostna vest, da ji' utihnilo plemenito srce re- volucionarja, španskega borca, narodnega heroja, diplomata, publicista in znanega družbeno- političnega delavca dr. ALKŠA BKBLKR.IA ... V uetek, 14. avgusta so se na ljubljanskem pokttpališču Zalah-Navju od nje- ga poslednjič poslovili v imenu nas vseh. V besedah slovesa je Vida Tomšičeva orisala življenj- sko pot dr. Aleša Beblerja- Primo/a, ki je bil skupaj s Kidri- čem in /iherlom predstavnik KPS na ustanovnem sestanku OF. Nepozabna je tudi njegova vloga v dolgotrajnem boju za slo^onske in s tem za jugoslo- vanske meje, kot neposredni sodelavec Tita in Kardelja je po- slal soustvarjalec zunanje poli- tike nove Jugoslavije. Poseben del življenja dr. Aleša Beblerja pa je bil vedno posvečen prirodi. Radomir Radovič, veleposlanik v Zveznem sekretariatu za zuna- nje zadeve, je v poslovilnem go- voru posebej poudaril izjemen prispevek dr. Aleša Beblerja k utrjevanju mednarodnega polo- žaja Jugoslavije. Stane Bobnar, podpredsednik RO ZZB NOV Slovenije pa je g«»voril o Bebler- ju kot borcu, ki je znal v človeku prebuditi ponos in samo- /au panje. Se predn«) smo se poslovili od dr. Aleša Beblerja-Primoža, nas je z bolečino žalosti prizadela vest Tanjuga: ,,\ globoki bolečini sporočamo (lela\skemu razredu, članstvii in organi/iijam ZKJ, delovnim ljudem, občanom in mladini Ju- goslavije, da je 13. avgusta ob 22. uri 40 minut preminil tovariš STKV AN DORONJSKI, ugledni roolucionar, eden dolgoletnih tesnih sodelavcev ti>variša Tita, čf n predsedstva SKRJ in predse- dslKi C K ZKJ". Srca delovnih ljudi in občanov Socialistične Jugoslavije so v boli onemela. Povsod, na delovnih mestih in doma s«> poslušali neposredni prenos žalne seje (»r- ganov in organizacij federacije, kjer je o življenjskem delu in re- v(ducionarni dejavnosti Stevana Doronjskega govoril Lazar Moj- sov, predsednik predsedstva CK ZKJ. Velja ponoviti besede tov. Mojsova, ki je posebej poudaril. »la je Ste\an Doronjski, ko je (»pra\ljal dolžii«)sl predsedujoče- ga in predsednika predsedstva ZKJ. zelo veliko prispeval k ure- sničevanju Titove zamisli o kolektivnem delu in odgovorno- s(i ne le v delu predsedstva, tem- več tudi širše v delu ZK in v dru- žbi. Od Stevana Dorimjskega so se na žalnih sejah poslovili organi in organizacije SR Srbije, SAP Vojvodine in JKA. V žalno knji- go so se vpisali številni tuji diplomati, akreditirani v Beogra- du. Knjige žalosti so odprli tudi v jugoslovanskih diplomatskih in k^'iplini, kljub jasnim usmeritvam sindikata '"''mo pripravljeni izpeljati nagrajevanja po de- ^ '1 rezultatih dela in še bi lahko ugotavljali. i . 'n če ugotavljamo tako stanje, ki pa seveda ,| ^' Povsod enako, potem je aktivnost sindikata in j '^'alih subjektivnih sil v združenem delu sedaj in '''Orala bo biti tudi v bodoče usmerjena na ?^nravo teh pomanjkljivosti in na doseganju vse ^'iših delovnih in poslovnih uspehov. Pri tem ^^cda sindikat, kot najširša razredna or- °^ii''acija delavcev lahko aktivnosti usmerja, "•'oga slehernega člana sindikata pa je, da pri-^ pomore kar največ k realizaciji vseh omenjenih nalog. Te pa so boljše in kvalitetnejše delo in seveda več dela; s tem pa večji dohodek in s tem ludi višji osebni dohodek oziroma standard za- poslenih. Ni potrebno posebej poudarjati, da v občini zaostajamo ludi za planom izvoza in da bomo morali storiti vse, da zamujeno nadoknadimo, ker bomo drugače zašli v še večje težave, saj so mnoge delovne organizacije v naši občini odvisne tudi od uvoza. Ce bodo hotele uvažati, bodo morale izvažati. Menim, da smo vsem tem problemom ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja v vseh sredinah posvetili dovolj pozornosti in sprejeli sklepe in stališča za odpravo težav. Vprašljivo pa je sedaj, kako bolj ali manj uspeš- no te sklepe tudi sedaj realiziramo. Za uresni- čevanje nalog stabilizacije, so bile v vseh temelj- nih organizacijah imenovane operativne skupi- ne, ki jih sestavljajo najodgovornejši politični, strokovni in seveda poslovodni delavci. Le-te morajo spremljati in usmerjati vse aktivnosti v poslovanju temeljne in druge organizacije združenega dela, nakazovati pa tudi rešitve za odpravo teh pomanjkljivosti. Ker govorimo o aktivnostih sindikatov v poletnih mesecih, ne moremo mimo tega, da ne bi poudarili tudi priprave na III. konferenco slovenskih sindika- tov o socialni varnosti, ki bo govorila o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev. kot nosilcev socialne politike in pa zagotavljanja socialne varnosti, kar je ena izrednih, v zdajš- njem trenutku pa tudi aktualnih nalog sindika- tov. O tej problematiki, se še spominjamo, je problemsko razpravljala in sprejela konkretna stališča tudi OK ZKS Ptuj in v sindikatu mora- mo sedaj predvsem ugotoviti, kako se realizirajo ta stališča. O tej problematiki pa bo razprava tudi na seji plenuma OS ZSS 16. septembra. Res je, da se pojavlja med delavci, zlasti med delavci z najnižjimi osebnimi dohodki, vedno več socialnih problemov in jih bo treba pozorno reševati v temeljnih organizacijah in to z ustrez- nim nagrajevanjem po delu, upoštevati pa je pri tem treba, da je te probleme mogoče reševati z več in boljšim delom ter boljšim odnosom do de- la. Konkretne aktivnosti trenutno tečejo tudi na razreševanju problematike ustrezne organizira- nosti gradbeništva v ptujski občini. Potrebno po .poiskati najboljšo organiziranost, ki jim bo za- gotovila ekonomsko in socialno varnost. Mislim, da so pred nami meseci, kjer za sindikate res ne bo nobenega počitka, da se bo- mo morali angažirati tako pri ustreznem kadrovanju z^ samoupravne organe, organe družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi evidentiranje in kadrovanje v zvezi sindikatov, saj bomo v začetku leta 1982 izvedli občne zbore. Janko Mlakar. XX. DELAVSKA SRECANJA BRATSTVA IN PRUATELJSTVA Medrepubliško sodelovanje pognalo globoke korenine v Cakovcu se je .sestal koordi- nacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki ga vodi Zvonko HLEBEC, predsedujoči v občin- skem svetu Zveze sindikatov Hrvatske Cakovec. Ocenili so izvajanje programa medrepubli- škega sodelovanja v okviru tradiconalnih delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva — Cako- vec '81. Ugotovili so, da skupno dogovorjene naloge uspešno iz- vajajo, hkrati pa so spregovorili o predstoječih nalogah v tem letu. V teku so priprave na IV. Ženski rokometni turnir v počastitev 8. avgusta — praznika občine Ptuj, ki bo v Ptuju 22. avgusta. Pomembna je osrednja proslava 50-leinice Folklorne skupine ,,Vin- ko Korže" Cirkovce, ki bo 23. avgusta, na isti pa nastopajo tudi folklorne skupine iz bratskih občin SR Hrvatske. Predvidoma 18. septembra bo v Krapini v okviru ,,Tedna kajkavske kulture-Krapina '81 tradicionalna kulturna priredi- tev ,,Dan bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije", ki si jo vsako leto ogleda rekordno število gledalcev. V Koprivnici pripravlja- jo likovno razstavo ,,Delavska likovna ustvarjalnost". V Ormožu bo tekmovanje lovcev, v Pregradi Revija pihalnih orkestrov, v Cakovcu posvetovanje o dohodkovnem združevanju in povezovanju v kmetijstvu, načrtu- jejo pa tudi srečanje delavcev Gorenje ,,Mural" in TGA Kidri- čevo. V teku so skrbno pripravlje- ne radijske oddaje ,,lz naših brat- skih občin". Pobratene osnovne šole se pripravljajo na jesenske aktivnosti pionirjev in delavcev. V programu so še kulturne in športne prireditve, izdaja biltena, urejanje dokumentacije o medrepubliškem sodelovanju itd. Koordinacijski odbor je sklenil, da bo zaključek XX. delavskih Srečanj bratstva in prijatelj- stva—Cakovec '81 v Cakovcu 20. novembra, združen z proslavo 20- letnice medrepubliškega sodelova- nja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Ta jubilej bodo proslavili v v obliki delovne kon- ference, na kateri bodo ocenili dosežene uspehe na področju medrepubliškega sodelovanja, sprejeli programsko usmeritev za sodelovanje v prihodnje, podelili prve zlate plakete bratstva in- prijateljstva za dvajsetletno aktiv- nost na področju razvijanja medrepubliškega sodelovanja ter krepitve bratstva, prijateljstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi ter narodnostmi. Koordinacijski odbor je obravnaval tudi pobudo za spre- jem novih članov in soglašal, da se v članstvu sodelovanja sprejme občina Lendava, ki že aktivno sodeluje na področju civilne zašči- te, sedanjo občino Maribor pa bo verjetno zamenjala občina Maribor—Tezno. Sklep o spreje- mu novih članov bodo sprejeli na novembrski konferenci. Koordinacijski .odbor je sprejel tudi sklep, da se v septembru sestanejo odbori, ki naj pripravijo izhodišča za program medrepub- liškega sodelovanja v letu 1982, v katerem bo predsedujoča občina Ptuj. Pri tem so zlasti poudarili, da je potrebno v prihodnje razvi- jati aktivnosti v smeri gospodar- skega sodelovanja, nosilec naloge pa je Odbor za sodelovanje na področju gospodarsta, ki ima svoj sedež v občini Varaždin. FB Udarniški dan ZM D A Slovenske gorice v KS Juršinci V soboto, 15. je bil na ZMDA Slovenske gorice 81 udarniški dan. Po- leg brigadirjev je delalo še okoli 140 zunanjih udeležencev. Sodelovalo je ■r>eva pa nam, da ga zadržimo ^'j časa. Morda je temu vzrok p^.anjkanje nočilvenih zmoglji- L^''!', ali kaj drugega. En hotel l'^^ dvcima ne zadostuje. Primer ^'")''kih toplic je že dolgo znan, f^ndar se zadeva še prepočasi re- Anketa je pokazala, da bi se ^'''i tuji turisti radi v toplicah |''avili za nekaj dni, vendar i'''iajo kje bivati. Prav to nareku- j'da se kamp ob toplicah, kljub ■''"cenim omejitvam v investici- ludi uredi. ^P^iigi primerjalni podatek je de- ^.''1' priliv. V občini ugotavljamo, ^ leta ne veča v primerjavi s K^'<^klimi obdobji. Za turistično j*'niidbo občine lahko trdimo, da i'■''lovita, da je razdrobljena, kar ^' dvoma vpliva na kakovost ponudbe. Z njo se ukvarjajo ^"'^■ni dejavniki — zlasti turisti- p^' »-'ntuziasti — razna društva, i^ijavscni turistična, gostinstvo pri j Po svoje zavija. Nismo si še na i,J'J[^'Ti, da mora turistična po- v^,^"a zaživeti kot gospodarska ki združuje vse partnerje ozi- roma dejavnike v turistični ponud- bi. Nujno pa bo urediti recepcijsko službo, ki bi turistu odgovorila na vsa postavljena vprašanja. Turistično gospodarstvo v občini še vedno dosega le 3 do 5 odsto- tkov v družbenem proizvodu ob- čine, kar je odločno premalo. Ti kazalci pa so stari že nekaj let in jih na noben način ne moremo prerasli. V občini tudi ne dela posebna služba, ki hi zbirala vse podatke o učinkih turističnega gospodarstva. Te bi nam to uspelo, bi potem lahko govorili o dejanskem deležu turizma v družbenem proizvodu občine. /a boljše obete, za katere so dani vsi pogoji in ki zahtevajo uresniče- vanje sprejetih programov, si bomo morali prizadevati, da str- nemo ponudbo cele občine, po enoiimo informativno službo, izboljšamo službo reklame in podobno. V novih načrtih, zlasti še /a sezono S2, si bomo morali v ob- čini bolj prizadevati, da zadržimo gosta — še posebej tujega zaradi vse bolj pomembnega priliva de- viz. MG OBČINSKO TBOVIOVANJE KOVOmiEV ZA NAJBOLJŠE V POKLICIH letos prvič bo občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in pre- delave kovin občine Ptuj organiziral občinsko tekmovanje kovinarjev. Prvi poizkusi organiziranja občinskega tekmovanja, so bili že leta 1980, žal so se izjalovili. Kljub neizvedenemu občinskemu tekmovanju, so v tem lelu ptujski kovinarji uspešno zastopali občinske barve in dosegli dobre rcztiliaie; dosegli so četrto, sedmo in dvanajsto uvrstitev. I cios bodo kovinarji merili svoje znanje in spretnosti v Mariboru, ki jc organizator republiškega tekmovanja; vstopnica za tekmovanje pa je izvedeno občinsko tekmovanje. Prav za to je občinski odbor odločil, da organizira tekmovanje. Sprejel je, da bodo v Kidričevem tekmovali stru- garji, v Elkom Hiko .,01ga Meglic" bodo tekmovali elektrovarilci C02, v Agis-ii bo tekmovanje orodjarjev, rezkarjev in plamenskih varilcev. O datumu tekmovanja in razpisu bi se nai dogovorili že 12. aveusta. žal oa so se razšli brez dogovora. Zato bo v teh dneh potrebno prepričevanje, da se tekmovanje tudi izvede. Vse pa je odvisno od ustrezne pripravljenosti v teh organizacijah, ki bi po programu naj izpeljale tekmovanje. S staro prakso, da bi samo pošiljali na tekmovanja, ne da bi v občinah izvedli i/birnili tekmovanj, smo prekinili že pred časom, vendar za nekatere to še vedno ne velja. Tekmovanje je izrednega pomena, saj bi na ta način prišli ludi do naj- boljših v posameznih poklicih in podobno. Kot je povedal Franc Klemen- čič, sekretar občinskih odborov sindikatov dejavnosti, je za sedaj premalo razumevanja iz združenega dela za taka in podobna tekmovanja, še naj- večji odpor pa je pri strokovnih delavcih. V primerjavi z raznimi alumi- aclami, mecatoriadami in številnimi drugimi — iadami pa je izbira najboljšega v posameznih poklicih, neprecenljive vrednosti. Stanje v go- spodarstvu in splošna družbena prizadevanja za dosego boljših rezultatov, bi naj vodili to tekmovanje, zato ne sme izostali. ............ ... ........................_______........MG KLUB BRIGADIRJEV JRANC 6ELŠAK-T0NE" PTUJ 29. AVGUSTA NA UDARNIŠKI DAN ^KUKAVA '81" V KS JURŠINCI Udeleženci letošnjega tretjega (idarniškega dneva v počastitev 8. avgusta — praznika občine Ptuj, so na sestanku v Dornavi sklenili, da bodo četrti udarniški dan opravili v soboto, 29. avgusta. Tega dne se kon- čuje letošnja zvezna mladinska delovna akcija Slo- venske gorice '81, zato so člani Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj sklenili, da bodo s svojim udarniškim delom še enkraf priskočili na pKimoč va- ščanom Kiikave v krajevni skupnosti Juršinci pri gra- dnji vodovoda. /bor udeležencev udarniškega dneva bo v Ptuju na Trgu mladinskih delovnih brigad ob 6.30. Vsi dela- "voljni, ki želite prispevati svoj delež k čimprejšnji zgraditvi vodovoda v Slovenskih goricah vljudno va- bljeni! FB SLOVESNO OB PRVEM PRAZNIKU Številne prireditve ob prvem prazniku so v krajevni skupnosti Hajdina dobro pripravili in izvedli, seveda po zaslugi številnih krajanov, ki so za pripravo in izvedbo žrtvovali veliko svojega prostega časa ter vložili precej dela in naporov. Nekaterih prireditev se velja spomnili še enkrat. Tekst in foto: 1. kotar Prisrčno dobrodošlico so najprej gostom iz pobratene krajevne skupnosti iiednja in predstavnikom sosednjih krajevnih skupnosti in občine zaželeli takole ... . . . dekleta pa so jim pripela nageljne. Sprejem je bil pred domom LD Kidričevo S skupne seje vodstev pobratenih krajevnih skupnosti, ki so se je udeležili (ndi številni gostje Medlem ko |e v domu potekala svečana seja, so na igrišču potekala nogometna srečanja v počastitev 3S-tetnice aktiva TVD Partizan Prijeten recital so obiskovalcem osrednje popoldanske prireditve (v nedeljo 9. av^ui^t^)pripravile mladinke iz Gerečie va.si 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 20. avgust 1981 — KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE SKOZI ČAS Osrednja slovesnost v počastitev praznika obCine Ptuj je bila letos v Siopercah. To je tudi zbudilo med občani v širšem prostoru zanimanje za življenje in delo v tej, po številu prebivalstva eni najmanjših krajev- nih skupnosti v ptujski občini. O tem je A^4TON GALUN, predsed- nik sveta KS povedal: Krajani Stoperc smo z veseljem in tudi s ponosom pričakali ta dan, ki bo ostal zapisan v naši kroniki. Ponosni smo na našo delovno zma- go, posebno še, ker je ta povezana s Pred novim domom krajanov se je po slavnostni seji zbralo veliko domačinov in gostov na tovariškem srečanju, ki je v prijetnem vzdušju trajalo do nedeljskega jutra ^.^j^. , ang^rholc 40-letnico vstaje naših narodov in narodnosti in s praznikom ptujske občine. Proslava tu v Stopercah nam pomeni tudi priznanje širše skupnosti za naše prizadevanje za hitrejši razvoj kraja in s tem družbe kot celote." ŠOLA JE BILA SREDIŠČE ŽIV- LJENJA Stoperce so menda edina krajev- na skupnost pri nas, ki ji je v pre- teklosti oblikovala in končno za- črtala meje prav šola. večina drugih krajevnih skupnosti zunaj mestnih območij se je v glavnem pokrivala z mejami fare ali župnije. V Stoper- cah pa so s poukom začeli že leta 1819, čez 3 leta, t. j. 1822 pa so že zgradili šolsko zgradbo, dočim je bila župnija ustanovljena šele leta 1872, prej je bil tam vikariat maj- Šperške župnije. Sedanja šolska zgradba je bila končana leta 1900. Med okupacijo so Nemci na- meravali v šoli utrditi policijsko po- stojanko, zato so jo partizani jeseni 1944 zažgali. Prva naloga Stoperča- nov po osvoboditvi je bila, da so šolo obnovili, kar jim je tudi uspe- lo, saj se je v jeseni 1945 že lahko začel pouk v obnovljeni šoli. V šoli se je vse doslej odvijalo tudi kultur- no življenje. Prav zato pomeni dvorana v novem domu krajanov toliko večjo pridobitev. Zadnjih pet let tudi šolo postopoma obnavljajo. Računajo, da bcxlo z zgraditvijo centralnega ogrevanja in pročelja v letošnjem letu z obno- vo šole končali v celoti. NOB SO PODPIRALI VSI Že takoj po okupaciji, aprila 1941 so se ljudje v Stopercah zavedali svoje narodne dolžnosti. Osvobodilno gibanje se je v kraju začelo že v jeseni 1941, prvi partiza- ni pa so se pojavili na terenu v jese- ni 1943, organizirano pa so ljudje začeli širše delovati leta 1944, ko se je na tem območju zadrževala Sercerjeva brigada in je med svoje borce vključila precej fantov in mož. Tudi Bračičeva brigada, ki se je spopadla z nacističnimi okupatorji na območju Stoperc, je bila med prebivalstvom dobro sprejela. Tu so se cesto zadrževale enote Kozjanskega odreda, tu čez so vodile številne kurirske poti proti Boču, Kozjanskemu, na Hrvaško itd. Ni bilo hiše, ki ne bi bila gostoljubno sprejemala partizanov. Na srečo med njimi tudi ni bilo izdajalcev, zato okupator ni imel argumentov za hujša maščevanja nad prebivalstvom. Izseljeni sta bili le dve družini, ki sta se na srečo tudi vrnili. Za osvoboditev domovi- ne je dalo svoja življenja sedem domačinov. PRIZADEVANJA PO OSVO- BODITVI Leta 1953 so pristopili k elektrifikaciji in polovica gospo- darstev oz. gospodinjstev je takrat dobila elektriko, ostali pa so po svojih materialnih zmožnostih pristopali pozneje. Leta 1960 so preiežno z lastnimi sredstvi, ma- terialom in delom, zgradili poslopje, kjer ima sedaj svoj pros- tor KS, ki je bila ustanovljena leto za tem, pošta, gasilci in garaža za avtobus. To je tudi bil pogoj, da so dobili redno avtobusno progo Ptuj—Stoperce. V naselje so potegnili tudi telefonsko žico in do- bili dva priključka. Pri tem so žal še danes. Zgradili so si krajevni vo- dovod, ki ga napajajo iz zajetja pod Donačko goro in zaloge vode zadoščajo za vse potrebe krajanov. S popravilom zgradbe, last KZ Ptuj, so si pred leti uredili ambulantne prostore, ki žal samevajo, ker ni zdravnika, ki bi tja lahko hodil ordinirat. S sredstvi prvega krajevnega sa- moprispevka so sofinancirali grad- njo štirih transformatorskih postaj s potrebnim visoko in nizko nape- tostnim omrežjem, kar v glavnem zadovoljuje potrebe. Ob pomoči LSC so leta 1978 položili prvi asfalt v dolžini 1500 m na regionalni cesti skozi Stoperce. Nadalje so pretežno z lastnimi sredstvi urejali krajevne ceste, obnavljali mostove, urejali kanaliziicijo, pokopališče in druge potrebe v krajevni skupnosti. VELIKO ZA RAZVOJ KMETIJ- STVA Prizadevanja za razvoj kmetij- stva na tem so prav tako vidna na celotnem območju. S pomočjo KZ Ptuj je bilo zgrajenih 6 večjih hle- vov za vzrejo plemenske živine in pitancev, dva pa sta še v ",radnji. Ob pomoči Perutnine Ptuj je bilo zgrajeno šest farm za vzrejo brojlerjev. Z regulacijo potoka ^kraška bodo pridobili nekaj novih rodovitnih površin, predvsem pa ho ozka dolinica rešena večkratnih poplav, ki so vsako leto uničevale pridelke. Kljub napredku na področju kmetijstva pa mladi nezadržno odhajajo, zlasti s kmetij v hribih. 1 cta 1950 je živelo v Stopercah okrog 1250 ljudi, danes jih je sesa- mo 735. S pomočjo pospeševalne službe KZ Ptuj jim uspeva z mo- dernizacijo in usmerjanjem kmetij vsaj delno zadržati mladino doma. Delna rešitev bi bila tudi v tem, da bi mladi dobili zaposlitev v bližnjih krajih, ker bi se tako lahko dnevno vozili na delo. vsK veCja potreba po doml krajanov Za delo družbeno političnih or- ganizacij, samoupravnih organov in društev so imeli prostor v izmeri 12 kv. metrov, za delavno prosvet- no društvo le šolski razred, prav /aradi tega je bila vse večja potre- ba po večjih lastnih prostorih. Že z referendumskim programom so se leta 1979 odliKili, da bodo del sredstev iz samoprispevka namenili za pridobitev večnamenskih prostorov. Pretehtali so več možnosti, vendar edina stvarna je bila v tem, da zgradijo dom kraja- nov. Kupili so gradbeno parcelo in /ačeli postopek za pridobitev gradbene dokumentacije. Uspeli so dobiti tipski projekt, s čimer so prihraiuli 2(H).0(K) din. Svet KS je imenoval ožji gradbeni odbor, dogovorili so se z GP ,,Drava" Ptuj o izvajanju gradbenih del. Tako je napočil letošnji 9. april, ko so prvič zavihteli krampe in lopate na gradbišču za novi dom krajanov. Tega so se v polnem pomenu besede tudi zavedali vsi krajani — od najmlajšega do najs- tarejšega, saj bodo z njim imele normalne pogoje dela vse DPO, klub mladih, prosvetno društvo, gasilci, lovska družina, planin.sko društvo in drugi. Vsi so prijeli za delo in uspeh ni izostal. Investicijska vrednost doma krajanov je znašala 5,500.000 dom. vendar zaradi stalnih podra- žitev in ker bo dom v celoti dogra- jen šele prihodnje leto, računajo, da bo investicijska vrednost znaša- la nad 8 milijonov dinarjev. Ne le pesimisti, tudi optimisti so — ocenjujoč vse to — zmajevali z glavami, češ, da dom ne bo nikoli dograjen, saj še za druge potrebe ne morejo spraviti skupaj denarja. T(xla iz potrebe po prostorih izhajajoča neizmerna volja vseh krajanov, enotnost in zaupanje v vodstvo krajevne skupnosti je napravila tisto, kar je bilo skoraj nemogoče. V veliko pomoč in tudi spodbudo so jim bila še soli- darnostna sredstva v okviru občine in pomoč delovnih organizacij, kjer so zaposleni njihovi krajani. VEČINO DEL OPRAVILI V LASTNI REŽIJI Na gradbišču je imelo gradbeno podjetje ,,Drava" redno zaposlene Ic 2 do 3 delavce, vsa ostala dela, tudi taka, ki zahtevajo kvalifikaci- jo, so opravljali v lastni režiji. Delo so imeli organizirano tako, da so bili na gradbišču vsak dan Pred otvoritvijo doma je Anton (ialun, predsednik sveta KS poro- čal o poteku gradnje in i/rekel zahvalo vsi-m, ki so jim pri tem pomagali. f-oto: J. Bračič krajani iz enega od naselij. Ker je v KS samo 5 naselij (Stoperce, Grdina, Kupčinji rh. Dol pri Sto- percah in Zg. Sveča), so ob sobo- tah in nedeljah delali na gradbišču člani organizacij in društev. Samo zaradi tako dobre organiziranosti, zavesti in discipliniranosti ljudi, je delo potekalo izredno hitro, saj so dom zgradili v petih mesecih. Kon- čana so dela v spodnji etaži, dočim bo druga etaža morala počakati na prihculnje leto, ko bo tudi notranje urejena. Skupno so doslej opravili kraja- ni 6484 prostovoljnih delovnih ur. tHiks Tacifta. predsednik skana: nr KS je delegate in goMe seigj^ t. nalogami KS, ki so si jih /apj* * lem srednjeročnem obdobjo^^ toto: Langufc^ Ce upoštoamo, da je od 735 pt. bivakrev sposobnih za delo u okrog 400. potem že preprost računica pove, da je v petih cih vsak krajan opravil poprečij nad 15 ur prostovoljnega dela. u katera krajevna skupnost se 5. bhko pohvali s tako prizadevnos,. jo krajanov? Kljub temu računajo da bo potrebno še 9krog 4 lis^^ prostovoljnih delovnih ur predno bo dom v celoti urejen. Prepričanj so, da bodo ludi v tem uspeli. Prav gotovo si krajani Stoperc zaslužijo vse priznanje in tudi ob- čudovanje. NA KRATKO IZ KS KIDRIČEVO v zadnjem času so izredno aktivni in prizadevni v vasi Kungota na obmo{jg KS Kidričevo, kjer se marljivo pripravljajo na izvedbo referenduma. Kot je znano je pred meseci leta propadel predvsem zaradi ne dovolj pripravljenega progranu dela in še nekaterih drugih nejasnosti, za katere upamo, da so sedaj opravljentji da bo naslednji referendum uspel. Tako so na skupni seji KO SZDL in druStevio organizacij v Kungoti razpravljali o programskih nalogah iz katerih je razvidno.da bi šlo za Trafo postajo z rekonstrukcijo omrežja 450.000 din. rekonstrukcijo prosvetne dvorane 200.000 din in za požarno varnost 210.000 dinarjev. _ O delu društva upokojencev v Kidričevem govorijo največ dejstva. To seje ludi pokazalo na njihovi letni konferenci, katere seje od vabljenih 49 udeiežik>J] delegatov. Po vseh poročilih je slekla razprava, ki bi morala biti za vzor mnogin društvom in organizacijam na območju KS Kidričevo pa morda tudi v OZDii morda še kje. Največ razprave je bilo o gradnji novega doma upokojencev, kijt njihov največji in osnovni cilj nadaljnega dela. Enako kot vsi ostali, ki se v tem času ukvarjajo z investicijami, imajo izredne težave, poleg tega pa smatrajo, da jim zavirajo delo še tudi drugi, ki z raznim predpisi togo držijo vse v rokah. Pravijo, da dom gradijo za bodoče upokojenceii ostale in da bi zato bilo potrebno več razumevanja in pomoči DPOin širSe družbe« skupnosti. Glavni pobudnik in duhovni vodja predsednik gradbenega odbora Josip Banko pravi, da ne bo odnehal, dokler ne bo vceloti ludi uspel. Predsednik sveta KS Mire Kovač, pa je dejal. »Če ne bi bilo lov. Banka »bi na tem mestu še vedno rask) trajt in grmičevje.<( France Mdio Asfaltirali bodo kilometer ceste v Tržcu V Med tremi betonskimi mosto- vi, ki jih gradijo na reki Dravinji, je tudi most na cesti Tržeč — Pod- lehnik v krajevni skupnosti Videm. Most bo zgrajen predvidoma do letošnjega oktobra in po daljšem času bo po tej lokalni cesti znova stekel promet. Na žalost pa je ces- ta v takem stanju, da si prometa po njej skorajda ni mogoče zami- šljati, krajani pa želijo, da bi tod spet vozil avtobus, ki sicer vozi na tej relaciji skoraj vsako uro. Pred kratkim so se zato zbrali liudic, ki živijo v nep z akcijo za asfaliiianje ceste, ta- koj so i/volili akcijski odbor. Ta je že priskrbel potrebno dokumenta- cijo in predračun, po katerem bi dela veljala okoli 1,6 milijona dinarjev. Seveda je prvo in naj- večje vprašanje, kako zagotoviti ta stedsiva. modernizacija te ceste polcu teea ni zapisana v petletnih planih krajevne skupnosti, ne lokalne skupnosti za ceste. Gre pa /a zelo pomemben odsek ceste v dolžini 1030 metrov, med drugim ludi mimo prodajalne z živili v Tr/cu. ki trenutno zaradi oblakov jirahu, ki se dvigajo za avtomobili, dela v ncinouočih higienskih pogo- lih. Akcijski odbor se je zato obrnil na krajevno skupnost Videm, ki bi naj prispevala tretjino sredstev, če bo tu pozitiven odziv, bo drugo tretjino zagotovila lokalna skup- nost /a ceste občine Ptuj, tretji del. torej okoli 5(X) tisoč dinarjev pa bi naj zbrali krajani in trgovsko podjetje MI P, ki je gotovo zainte- resirano za rešitev higienskih raz- mer v svnjem trgovskem lokalu, ("e bo akcija uspela, ljudje ki jo vodijo zatrjujejo da bo, bo Tržeč, del hirovc in Majskega vrha že le- tošnjo jesen rešen oblakov prahu v siihem in globokih mlak ter blata v dc/evimi vremenu. Afaltno prevle- ko bodo položili kot že rečeno v dol/itn 1030 metrov, potekala bo (kI mostu čez Polskavo v Tržcu do meje s krajevno skupnostjo Podle- 'mik. V modernizacijo bi tako vključili del regionalne ceste, zato hi republiška skupnost za ceste v naslednjih letih gotovo asfaltirala še ostanek makadamske ceste proti Vidmu, pa tudi cesta proti Suhi veji bi potem gotovo hitreje dobila asfal;no prevleko. S tem bi ves lokalni promet potekal po tej cesti, ra/brcmenili bi magistralno cesto Ptuj—Maccij in kar je najbolj pmatiko rentgenskega oddelka. Nujno bodo potrebovali novo aparatu- ro, saj stara, kuplietia v letu 1%8, že odpoveduie. Spomnimo se samo na leto 1981). ko rentgen praktično pet mesecev ni delal, v tem času pa smo hodili v Maribor in za te usluge odvedli dra^a sredstva. Sedaj opozarja komandna mi- za. Več kol to, da je nabavo te prepo- ircbne aparaiure potrebno uvrstili v prednostni program, skupščina ni mo- gla narediti. Vendar se tu ne bi smeli ustaviti. I ahko bi s solidarnostno akci- jo prišli do potrebnega aparata, zato pa si je potrebno prizadevali na vseh ni- vojih. Da ne bo predlog, kol ga je pred časom dala neka mlada mamica, da bi zbirali sredstva za inkubator v ptujski bolnišnici, ponovno naletel na gluha ušesa. MG BRIGlUlIRŠKr VATEC 3. VŽETALAH IN VITOMARCIH Tako kot lani so brigadirji tudi letos organizirali brigadirski vrtec, ki ga v Zetalah in Vitomarcih obiskuje okrog 50 predšolskih otrok. Organizacijski in vzgojni program za vrtce — oddelek je tudi v lenarški občini — je pripravil ptujski vzgojnovarstveni zavod, ki redno spremlja delo vzgojiteljic z otroki. Sodeluje tudi mentorica, vzgojiteljica Danica Zaje, ki obiskuje vzgojiteljice in otroke, se z njimi pogovori o delu in tedensko poroča štabu Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 81. Poleg VVZ Ptuj sodeluje v vrtcu in nekaterih ostalih aktivnostih brigadirjev tudi občinska organizacija Rdečega križa. V obeh ptujskih brigadirskih vrtcih dela pet vzgojiteljic, ena je končala 2. letnik vzgojiteljske šole, ostale so šolo že končale. Ob našem obisku v Vitomarcih so povedale, da jim delo ugaja, posebej so vesele. Vzgojiteljici Renata Sovdat in Stanislava Sturm med vitomarškimi malčki. Slika: JOS ker si bodo tako pridobile nekaj praktičnih izkušenj, ki bodo dobrodošle,, ko se bodo zaposlile. Dejale pa so tudi, da bo z zaposlitvijo nekaj težav, ker vzgojiteljic ne primanjkuje — nasprotno. Otroci obiskujejo brigadirski vrtec brezplačno, starši jih redno vozijo, čeprav so nekateri oddaljeni od vrtca več kilometrov in jih na kmetijah čaka precej dela. Začetno zadrego so otroci hitro premagali. Največja ovira je jezik — tovarišice govorijo svoje narečje, otroci svoje, pa so hitro našli skupni jezik in se sedaj že dobro razumejo. Gotovo bodo otroci precej pridobili, saj je program prilagojen za tiste, ki bodo r jeseni šli v šolo in za tiste, ki jim do osnovne šole manjka še nekaj let. Hkrati pa poineni obisk v vrtcu za otroke neke vrste počitnice, saj se je njihovo vsakdanje življenje precej spremenilo. V Vzgojno varstvenem zavodu Ptuj so povedali, da so z delom vzgojiteljic zadovoljni, da opravljajo svoje naloge dovolj kvalitetno. N. Dobljekar Mladi se radi odzivajo - na delovne akcije Čeprav smo še v tako imenovani mrtvi poletni sezoni in se bodo aktivnosti začele z začetkom meseca septembra, je območje Slovenskih goric in delno tudi Haloz kar precej razgibano. Delovno brigadirsko poletje je seglo ludi v .luršince, kjer v teh dneh pridno kopljejo jarke za vodovod, domači mladinci pa bodo poleg te delovne akcije pomagali še pri postavljanju telefonskega omrežja proti turistični Gomili. ,,Mladi se radi odzivamo, vendar menim, da je bilo včasih vse premalo .sodelovanja s starejšimi krajani in da zaradi tega delovne akcije niso nale- tele na pravi odmev v kraju," pravi sedanja predsednica OO ZSMS v Jur- šincili Jasna Pavlinova. ,,V kraju nas je veliko mladih, resnično aktivnih pa okr(.)g trideset. Letos smo začeli z urejanjem mladinske sobe v prosto- rih doma krajevne skupnosti in upamo, da jo bomo .še v tem mesecu v glavnem uredili. Sicer pa je sam dom precej zanemarjen, ker žal v krajev- ni skupnosti nimajo denarja, da bi ga lahko dokončno uredili skupaj z okolico. V tednu starejših krajanov smo najbolj ogroženim pomagali na domu, skupaj s pionirji pa smo jim pripravili še prijeten kulturni program ob srečanju v domu v Juršincih. Poleg tega smo na območju krajevne skup- nosti očistili tudi okolje spominskih obeležij, v tem mesecu pa bomo sku- paj z mladinskimi delovnimi brigadami pomagali pri gradnji vodovoda na Kukavi, aktivno pa bomo delali še pri postavljanju telefonskega omrežja proti Gomili. Moram pa reči, da smo dobro vključeni v krajevne družbenopolitične organizacije in samoupravo, težave imamo le v tem, da gre veliko mladih na (Kisluženje vojaškega roka, mnogi med njimi pa tudi na delo v tujino, predvsem v Irak in Iran. Tako v naših vrstah stalno nastajajo vrzeli, ki jih moramo neprestano zapolnjevati in to se tudi precej pozna na naši akti- vnosti," jc menila predsednica OO ZSMS Jasna Pavlin, ki jo Ptujčani poznamo tudi kot odlično šahistko. Mladi v Juršincih se sestajajo ob petkih in takrat tudi zaplešejo, saj jim je lo edina oblika razvedrila. V Ptuj je nekoliko predaleč, sicer pa ra- di zahajajo v klub mladih, ker jih veliko obiskuje center srednjega usme- rjenega izobraževanja. V svojih vrstah imajo tudi nekaj študentov ter mladih delavcev in kmetov. Slednji, vajeni fizičnega dela, so tudi najbolj aktivni pri urejanju mladinske sobe, pa tudi v drugih akcijah v katerih je potrebno krepko prijeti za kramp ali lopato. m« 6 - NAd DOPISNIKI 20. avgust 1981 - TEDNIK IZ POCfTNIŠKE KOLONUE BIOGRAD n.m. V PTUJU IN V ORMOŽU BLEDI ODNOS DO KOLONIJE Upravnik počitniške kolonije Ptuj — skupnost otroškega varstva Biograd na moru — Zi.ATKO KOVACIČ nam je poslal pismo in prispevke naših otrok, ki so letovali v Bi<»gradu. Tako pismo kol prispevek objavljamo: ,,S skupino naših mladih leioviščarjev — osmošolcev smo opravili kritičen ogled našega bivališča. Otroci so vizionarsko ocenili zgradbo in zemljišče. Rezultat tega ogleda so prispevki, ki vam jih pošiljamo. Obiskujejo nas tudi odrasli s svojimi družinami in mnogi med njimi so kot otroci letovali v naši koloniji. Toda. — odhajajo razočarani, saj se v teh letih ni ničesar spremenilo, oziroma dogradilo. Tako kot neusmiljeno bledijo v našem domu Meianovi akvareli, tako bledi v Ptuju in v Ormožu odnos do te kolonije, ki jo s težavo ohranja le nekaj ptujskih in ormoških entuziastov. lepo pozdravljeni! Zlatko Kovačič. upravnik" UmS BI BILO DRUGAČE LEPŠE Vsi. ki pridemo na letovanje v Biograd smo željni kopanja, zdrave zabave in počitka. Najnujnejše: odlično prehrano in počitek nam nudi dom — ostalega pa ne. V glavni zgradbi nas v tesnih sobicah spi kar po Sest. še slabše so razmere v paviljonu, kjer se v enem prostoru stiska kar dvajset dečkov. Dvorišče je obrnjeno proti morju in je za igranje nogometa inpodobne igre nemogoče, oz. neprimerno. Kuhinja zjedilnico se nahaja v zgradbi, ki stoji tik ob morju na plaži med kopalci — turisti. Za domom, v našem borovem gozdičku, parkirajo avtomobile turisti iz okolice. Tako bi lahko v gozdiču zgradili: večjo jedilnico, umivalnice, dodatne spalnice in prostore za rekreacijo. Tudi sam dom je prepotreben preureditve. Naš dom ima čudovito lego ob morju. Najmlajši občani Ptuja in Ormoža smo prepričani, da bi lahko vsi odgovorni z združenimi močmi še rešili naše prijetno letovišče. V preurejenem in dograjenem domu se bomo počutili kot doma. Valerija Kolarič Miklavž pri Ormožu PARKIRIŠČE - NAMESTO OTROŠKO IGRIŠČE Za otroškim počitniškim domom v Biogradu leži velik borov gozdiček. Obdan je z zidano kamnito^ograjo, ki je že na več mestih porušena. Turisti in domačini pa so tudi tisti, ki so že'zažgali in nažagali zdrave borovce. Včasih so v tem gozdiču taborili otroci. Pozneje so si nekatera ptujska podjetja postavila lesene koče — vikendice, ki pa so jih morali umakniti. Danes je gozdiček samo parkirišče in smetišče. Izgleda, da so skoraj vsi pozabili na bivališče, kjer letuje vsako leto okrog 500 otrok. Potrebno bi bilo .samo malo dobre volje delovnih organizacij obeh občin: ptujske in ormoške in naredilo bi se lahko marsikaj. Lahko bi uredili gozdiček, ga opremili z igrišči, klopmi, ležalniki in s športnimi rekviziti. Med opoldanskim počitkom ne bi bilo treba večjim otrokom v spalnice, ampak bi lahko poležali v senci ob branju in igri. Ob večerih bi lahko igrali rokomet, košarko, odbojko, namizni tenis in še druge igre. Ta gozdiček bi bil lahko poln otroškega smeha, iger in zabave, danes pa le nemo obtožuje ... Simona Šavora, Središče ob Dravi NA PEŠČENI OBAU PAŠMANA Zbudil sem se. pogledal skozi okno in zagledal prelepo sončno jutro. Po zajtrku smo odšli na Pašman. Dečki smo na barko odnesli obroke hrane za ves dan. Na barko se nasje naložilo čez petdeset. Barko je vozil barba Danko, ki ima veliko skrb za varnost potnikov. Kakšne pol ure smo se vozili po mirnem morju. In že smo bili na Pašmanu. V kraju Kraj smo se s pomola podali do čudovite peščene obale. Bilo je imenitno, ker ni bilo mnogo turistov in ker je bila voda zelo topla. S tovarišema Srečkom in Tomažem smo iskcili morske ježke. Nabrali smo jih kar precej. Sledilo je čiščenje. V ježkih je zelo malo užitnega mesa. In prav zato smo^ jih morali nabrati toliko. Vzgojitelj Srečko je s težavo zanetil ogenj. Tomaž pa je narezal čebulo in pripravil ponev. Zagorel je ogenj in v ponvi na vročem olju seje peklo tisto malo mesa. Z užitkom smo pojedli ježevo meso. Kar stisnilo meje v želodcu, ker pač rad jem. Ognjišče smo pospravili in že smo bili v skupini. Sledilo je kopanje, malica oziroma kosilo in spet čofotanje po topli morski vodi. V daljavi smo zagledali Dankovo staro barko. Morali smo domov v naš Biograd. Na povratku smo se šalili in veselo prepevali. Spremljali ,so nas galebi in prehitevale hitre jadrnice. Na Pašmanu je bilo več kot lepo. Želim si več takih izletov. Kako je bilo na otoku Pašmanu si bom vtisnil v spomin in nikoli ne bom pozabil tega nepozabnega doživetja. Marjan Mislovič, ^ ^ Dornava NAS PLAVALNI UCITEU Znati plavati! To si želi marsikateri človek, kajti če plavaš, spoznaš nov svet in z njim zanimivo vodno življenje. To željo so mnogim neplavalcem v počitniški koloniji v Biogradu tudi uresničili. Kako neki? V koloniji smo imeli plavalnega učitelja Igorja. Tovariš Igorje bil ure in ure v vodi in se trudil z nami. Radi smo hodili v plavalni tečaj, saj je bil tovariš prijazen in vedno nasmejan in tudi vsi bi radi splavali. Ni bil samo učitelj plavanja, ampak tudi naš prijatelj. Ukvarjal seje tudi s cicibani iz vrtca. Bil je potrpežljiv, čeprav je edini učitelj za več kot polovico neplavalcev v koloniji. Pomagal nam je. tako da nas bo veliko tekmovalo na tekmovanju v plavanju. Ce bomo preplavali odmerjene razdalje, bomo dobili: bronaste, srebrne ali zlate delTine in diplome. Vendar ne bomo dobili samo priznanj. S plavanjem se nam je odprl nov popolnejši svet in tudi novo življenje. Vladimira Lajh, Dornava KDO SKRBI ZA NAŠE ZELODCKE Marsikatera mama je menila ob slovesu, da bo njen otrok pogrešal domačo kuhinjo. In da bo celo lačen. Toda — ni tako! Duša našega počitniškega" doma je Anika. To je glavna kuharica. Aniko Bezjak pozna mnogo otrok. V kuhinji ima še dve pomočnici: pomožno kuharico in dijakinjo Jožico. Pri delitvi hrane v jedilnici pa pomagajo dežurne skupine. Naša Anikaje vedno nasmejana in dobre volje. Ne pozna utrujenosti. Domska kuhinja stoji na plaži — tik ob obali. Naše pridne kuharice gledajo morje samo skozi okna. Ne poznajo počitka, saj je njihov delavnik pri kraju šele pozno zvečer. Kuhajo pa zelo dobro in okusno. Da pospravimo mnogi kar po dve porciji ni nobena skrivnost. Odlične so Anikine juhe z domačimi rezanci. Večkrat nam speče pecivo in druge dobrote — za katere nimajo niti naše mamice doma dovolj časa, da bi jih tolikokrat pripravile. Mislim, da ima naša Anika nas otroke rada. In prav zato tako materinsko skrbi za naše lačne želodčkc m dobro počutje. Marija Slodnjak. Dornava UDARNIŠKI DAN V MAKOLAH Mladinska delovna brigada Pohorski bataljon, ki jo skupno s 15 brigadirji z območja občine Slovenska Bistrica sestavlja še deset brigadirjev iz pobratene občine Svetozarcvo in 11 brigadirjev iz bratske občine Čičevac iz SR Srbije, že od 2. avgusta koplje jarke za primarni vodovod na območju nerazvitih krajevnih skupnosti Studenice in Makole, med kraji Studenice—Globoko v dolžini nad štiri kilometre. Kljub temu. daje povprečna starost brigadirjev komaj okoli 15 let. brigada uspešno opravlja zastavljene načrte, in postavljene plane celo presega. Kljub naporom s katerim se srečujejo na trasi pa se mladi brigadirji uspešno vključujejo v druge aktivnosti tako znotraj brigade, ki domuje v osnovni Soli Makole kot tudi v krajih kjer delujejo. Med najpomembnejšimi je bil prav gotovo nedavni udarni dan. ko so bri- gadirji v popoldanskih urah uredili okoli kilometer makadamske ceste iz smeri Makole proti Staremu gradu. V tej akciji so brigadirjem pomagali tudi mladinci iz KS Makole. Po končani akciji so skupno pripravili taborni ogenj in zabavni brigadirski večer z bogatim kulturnim programom na katerega .so povabili tudi ostale krajane. Vikto-- Horvat i Delitev malice na otoku Pašmanu. Prijateljsko kramljanje pred večerjo Še vse preveč mačehovski ochos POČITNIŠKI IKHVi ffiO^tAD NA MORU Prejšnji teden se je iz počitniškega doma oiroškega varstva Ptuj v Biogradu na moru, vrnila že četrta skupina otrok iz ptujske in or- moške občine. Te dni pa preživlja počitnice v Biogradu skupina otrok iz ormoške občine. Tako bo v vseh izmenah skupaj letovalo okrog 150 otrok iz ormoške občine, od tega 30 picdšolskih. Nekaj nad 100 otrok je že v juniju obiskovalo šolo v naravi. Zdravstvena skupnost Ormož je plačala letovanje trinajstim otrokom. Skupnost socialnega skrbstva pa štirim. Občin- ska zveza prijateljev mladine je za letovanje otrok namenila 60 tisoč dinarjev. Organizacije združenega dela v ormoški občini pa so prispeva- le sredstva za 38 otrok. I etovanja je kot vsa leta doslej organizirala komisija za letovanje otrok pri občinski zvezi prijateljev mladine Ormož. Pogled na podatke prejšnjih let nam pokaže, da preživlja počitnice na morju vsako leto več otrok iz'ormoške obči- ne, saj jih je leta 1978 letovalo le 151. Vendar je še ogromno otrok, ki bi radi preživeli nekaj brez- skrbnih dni z vrstniki na morju, a zanje ni pro- siora. Prejšnja leta so bila letovanja organizira- na tudi v Baski v tamkajšnjem počitniškem do- mu ..Dane Rumenjak" last skupnosti otroškega varsiva iz Murske Sobote. Letos pa nam zaradi vse večjih lastnih potreb niso mogli odstopiti prostora. To nas vsako leto znova opozarja na vedno večjo potrebo po lastnem počitniškem domu. Oziroma, vsaj na preureditev in razširitev počit- niškega doma v Biogradu, do katerega imamo še vse preveč mačehovski odnos. Dom je zgrajen na najlepšem delu Biogradske riviere in nerazum- ljivo je, da smo pustili dom propadati. Ormožani so letovali v štirih skupinah. Dve skupini samostojno in dve skupaj z otroci iz ptujske občine. Vodilo jih je okrog 30 vzgojite- ljev, plavalni učitelji, za varstvo pred opeklina- mi, glavoboli in bodicami morskih ježkov, pa je v vsakokratni skupini skrbela medicinska sestra. Organizirali so plavalne tečaje. Večina nepla- valcev je splavala in tako dobila priznanje — bronastega delfinčka. Boljši plavalci pa so se po- merili v tekmovanju za srebrnega in zlatega del- finčka. Preizkusi plavanja so bili organizirani na (Močku Pašmanu, kamor so se dvakrat peljali na izlet. Obiskali so tudi kopališče Soline, muzeje, več kinopredstav in zabaviščni park. Poleg tega so počenjali vragolije, ki so značilne za otroke in brez katerih si ne moremo zamišljati prijetnih počitnic v koloniji. Brezskrbne počitniške dneve naših otrok pa je nemalo motila skrajna zastarelost počitniške- ga-doma: spalnice, v katerih spi po 50 otrok; za- starela in dotrajana stranišča in umivalnice, ter kuhinja, nikjer prostora za aktiven počitek. Za domom pa leži zemljišče, poraslo s plevelom in osatom, ki so si ga domačini izbrali za parkiri- šče, na katerem bi lahko stali prepotrebni objekti tega doma. Vse to pa ni bila ovira, da se otroci obeh ob- čin med seboj ne bi spoznavali in spoprijateljili. Pomerili so se v plavanju, rokometu in nogo- metu. Pa tudi sicer je vladalo prijetno vzdušje, ki so ga ustvarili otroci in vzgojitelji. Prav v tem prijateljstvu bi si odrasli morali jemati vzgled. Otroci so se vračali s počitnic zadovoljni, veseli, zdravi. Mar nismo sami najbolj srečni, ko vidimo svoje otroke zdrave in zadovoljne. Na to pomislite odgovorni obeh občin, ko boste odlo- čali o usodi počitniškega doma v Biogradu. Besedilo in posnetki: Tomaž Bolcar Prvi koraki kmečkega turizma v bistriški občini Nosilec razvoja kmečkega turizma v občini je Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, ki se pri svojem delu srečuje z vrsto tež.av, kot je slaba urejenost cest na kmetijskih območjih in po- manjkanje vodovodnega omrežja. Primanjkuje pa ludi potrebnih finančnih sredstev, ki bi jih lahko uspešneje namenili za hitrejši razvoj te še nerazvite gospodarske dejavnosti na območju občine, saj je za to dovolj naravnih možnosti. Prvi koraki v smeri organiziranega kmečkega turizma na območju občine so že storjeni, saj prav v teh dneh potekajo aktivnosti pri urejanju pciih kmetij predvsem na relaciji od Zg. Pol- skave do Smartna na Pohorju. V ta namen so pred več kot letom dni zgradili cesto, ki bo po- vezovala kraje, ki naj bi jih bolj pospešeno usmerili v razvoj kmečkega turizma. To cesto načrtujejo v prihodnjem obdobju tudi asfalti- rali. Za razvoj kmečkega turizma v bistriški občini kažeta veliko razumevanje tudi KB Maribor poslovna enota Slovenska Bistrica in temeljna organizacija kooperantov TOK Gozdno gospo- darstvo Slovenska Bistrica, ki sta za razvoj kmečkega turizma v obliki kreditov že namenili določena finančna .sredstva in druge olajšave. Seveda pa za razvoj kmečkega turizma največ prispevajo same kmetije, ki so se odločile za takšno obliko dejavnosti. Da bi kmečki turizem tudi na območju občine Slovenska Bistrica hitreje zaživel si nosilec raz- voja KZ Slovenska Bistrica prizadeva povezati-, se z bližnjimi turističnimi društvi in z društvi v širšem slovenskem prostoru, kjer imajo s to obliko dejavnosti že določene izkušnje. V občini pričakujejo, da bodo prve goste kmečkega turi- zma lahko sprejeli že prihodnje leto. Viktor Horvat Zvalce, zrcalce povej.,, Mirne duše lahko trdim, da je prav lo ogledalo odraz naše skup- ne neodgovornosti. Krajani Rogo- znice so si dolgo nazaj prizadevali, da bi nekako omilili nevarni po- dvoz v izven nivojskem križišču ccsic z železnico. Težave prav- zaprav povzroča potok Rogoznica, ki ob večjih nalivih poplavlja tako, da praktično ni možna nobena druga rešitev kol namestitev ogle- dala. Pravzaprav si krajani Rogo- znice niso prizadevali le za lastno varnost, saj je la cesta že zdavnaj prerasla okvire lokalne ceste. Ce izhajamo iz dejstva, da se z vso in- tenzivnostjo širi industrijska cona, kar pogojuje tudi večji promet in o/ko grlo na ptujskih zapornicah. In prav to je razlog, da se vedno več voznikov odloča za malo dalj- šo, a mirnejšo pot. Saj predstavlja 20 minutno čakanje na prehodu na Ormoški cesti pravo preizkušnjo strpnosti voznikov, da ne govorim o porabi goriva. Torej postavljeno je bilo ogle- dalo kot vredna pomoč voznikom na najbolj kritičnem mestu ome- njene ceste. Toda to ogledalo je bilo nekomu napoii. .le postalo žrtev razigrano- sii ali pijane objestnosti? Moj na- men ni l^kali krivca, ampak opo- zorili občane v kakšne skrajnosti se zaiekamo, saj je ostanek ome- njenega ogledala postal reklamni pano. Nekdo je to mesto izkoristil, za namestitev plakata, ki vabi v DISKO . . .! Dejali smo, da je tu najbolj kriti- čna točka le ceste in tu naj vozniki čiiajo vsebino plakata? Duhovito, mar ne? Pravo izzivanje nesreče laliko ugotovimo, kajti plakat je namenjen vzbujali pozornost mimoidočega. Trenutek nepazlji- \a najkritičnejši točki ceste so organizatorji ,,disca" ogledalo spremenili v reklamno desko vosli voznika in nesreča bo tu. Odločitev tistega, ki je tu name- stil plakat se mi zdi skrajno neokusna, neodgovorna ali pa še kaj več. Besedilo in posnetek: M. Menoni Velik obisk v kopališču v Kidričevem Letno kopališče v Kidričevem je v že skoraj pretekli sezoni bilo eno iz- med najbolj obiskanih točk v ptujski občini. Tako je v mesecu juniju obi- skalo kopališče 7919 kopalcev, v mesecu juliju pa 22603 kopalci, vsega skupaj z dnevi v avgustu pa 50259 kopalcev. Kaj bi ponavljali. Cista vo- da, urejeno okolje, športni prostori, vse to daje še večje možnosti za rekreativni oddih. Malce bolj problematično je v zvezi s šankom. Kljub temu. da so za pultom delale kar štiri natakarice, pa je bila vrsta le dolga. Gena pijač še ni tako visoka, le vrsta deluje odbijajoče. Z nekaterimi korekturami na kopališču v Kidričevem bo naslednje leto še več kopalcev. Danilo Klajnšek IZLET V ZGODOVINSKE KRAJE Krajevna organizacija ZB NOV »Tone Žnidarič«. Ptuj. je ob ptujskem občinskem prazniku organizirala dnevni izlet v pomembne zgodovinske kraje in to: v Dražgoše. v partizansko bolnico »Franja«. ogled rojstne hiše našega največjega pesnika dr. Fr. Prešerna in ogled zloglasnih mučilnic na Begunjah. Z izvedbo izleta ,so bili udeleženci zelo zadovoljni in si želijo več takšnih ogledov v raznih naših krajih, kar združuje in obuja spomine na pretekle čase z željo, da se nikdar več ne povrnejo. Ker se vrste članov ZB hitro redčijo (smrt članov), smo za ta izlet združili tri (3) krajevne skupnosti in sicer »Tone Žnidarič<'. Budina—Brstje in Spuhlja za do- voljno število udeležencev. a. F. Šah V občini Ptuj v pelck, 14. avgusta 1981, se je sestal v prostorih SD MIP Ptuj upra- vni odbor društva. Na dnevnem redu so bile naslednje točke: tekmovanje v drugi zvezni ligi, organizacija občinske šahovske lige ter poživitev delo- vanja pionirskega šaha v občini Ptuj. Glede tekmovanja v drugi zvezni ligi je bil sprejet predlog o sestavi ekipe, ki bo nastopala v zveznem tekmovanju. Tekmovanje bo od 12. do 24. septembra v Poreču. Ekipo sestavljajo: člani Polajžer, Podkrajšek, Bohak. Pešec, Godec, Klemenčič, Seruga, Majcenovič in Kneževič, člani- ce Vanpoiič, Kastelic in Pavlin ler mladinci Pristan, Peruš in Brglez. Pod drugo točko dnevnega reda je bila obč. šahovska liga. Po vseh ic/iiltaiih obč. sindikalnih tekmovanjih smo prišli do sklepa, da je treba ta šah poživiti ter ga tudi okrepiti v okviru občine. Dogovorili smo se o scMavi ekipe in načinu tekmovanja. Ekipo sestavljajo 3 člani, mladinec in članica. Iizralo naj bi sc po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim). Pravico ieranja imajo vse KS, DPO, OZD, TOZD, partizanska društva ter vsi ak- tiv i. ki delujejo v okvirih KS. V organizacijskem odboru za vodstvo tek- movanja so: Ivan Klarič, Avgust ^tefanec, .lože Dajnko. Kot dodatek naj opozorim /.ainleresiranc, da bo v kratkem poslan razpis na urade KS, ka- kor tudi bo objavljen v tukajšnjem občinskem glasilu. O organizaciji pionirskega šaha smo bili enotnega mnenja da ga je tre- lia poživiti. To pomeni nadarjene pionirje pritegniti k organiziranL šahovski šoli šahovsi,ega društva, ki jo bo vodil Janez Podkrajšek, kot i^bčasna prcdavaielia bosta še Bohak in Polajžer. V okvirih osnovnih šol sc .bo razvila pionirska šahovska liga. Na šolah naj bi intenzivno igrali simulianke, ki bi jih igrali člani šahovskega društva. Pod ra/no je Milan Seruga podal predlog o vrstah tekmovanj v 'iiliovskem društvu in te naj bi bile: zraven rednih mesečnih brzopoteznih iiirnirjev, še tekmovanje v parih, maratonski brzoturnirji, tekmovanje na i/padanie ter prvenstvo društva. —dj— - 20. avgust 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 fpNIK |)BEBU JANJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA ^ V DRAVINJSKI DOLINI uino zatišje na področju ^ ci življenja v krajih ob Iti^". kar še posebno velja za f^-^'mesece, je letos preki- ltii*73sluge za to ima gostinsko f\. organizacija Planina- P*'wrg '2 Slovenske Bistrice, ki »'"'^ograin letošnjih aktivnosti nalogo, da s poživitvijo f\ prireditev v ta del bistri- dela ptujske in konji- [Jeine- pritegne večje število '''',i'^-'"^J;^ega, ki je bil morda gradnik krškega škofa v Pilštanju; ta utegne , antičen z Bertoldom iz Rogatice in Bertoldom Pogrenjskim. Verjetno Hilj? ° ^0 Pobštajn dobili Massenbergi. Rod vitezov Massenbergov izvira 'flsa^H P*"^*^ 1300 pa je imel svoje posesti na Pohorju. Brata il . Henrik Massenberška sta 1303 prodala svoj delež gradišča ..^^^'3ll) Pabštajn Dietmarju Pesniškemu. Je bil grad tedaj že razvaljen iijfg^^.Pozneje znova pozidali? 1441 .se spet omenja kot vest Pabstein. "^Pad ^^..^'^^d kot dediščina izumrlih Ptujskih gospodov obenem s «^^^.J°^'rn uradom prišel v posest grofice Ane Schaunberške. V letih id;^ zavzel ogrski poveljnik Jakob Szekely in ga pozneje dobil tdol^j!^^ Maksimilijana v zajem. Poslednjič se utrdba omenja 1507, ko jo '-'l(i ^ '^^^d Jakobov sin Luka Szekely. Zdi se, da so jo 1532 razdejali Bji '^Rrar domačije Svenškovih v Podlehniku je bila ob arheološkem D^lj 'ranju terena ugotovljena kopa polovaine oblike in izmere »2^5 ria najbolj izpostavljeni strani zavarovana z 2—3 m globokim •J^o '^.^''°'^im jarkom, drugod pa zavarovana s strmino. Ob sondira- •Jleieij ^ ' drobne srednjeveške keramike in kosce opeke, nikjer pa niso Sšim"^ ''idovje. Gradišče je po obliki in najdbah podobno drugim Po ^^^dnjeveškim utrdbam v Halozah. 'Josig p^J^e raziskave bodo morale ugotoviti, če pri lokaciji ne gre za utrdbo, katerega drugih gradov, morda Lehnika, ali pa za "jeveške šance, in je grad Pabštajn v resnici ležal drugje. V u Jugo- slavije v N«tvem Sadu, od leve: luor Kolarič. Rojnik in Starn>ič. majo prave konkurence. Takoj v začetkuje povedci Črtomir Rojnik iz AK Celje, ki je potem vodil vse do predzadnjega dneva, ko ga je prehitel Igor Kolarič. Igor je bil ves čas tekmovanja zelo dober, saj je v vseh disciplinah prišel na cilj. Igor kolarič kot državni prvak spusta zasravo ob zaključku pr- \en>.(\a tako tudi zadnji dan, kar pa ni us- pelo do tedaj vodečemu Rojniku. Uspeh Igorja je toliko večji, ker je jadralno letenje po zmagah Kar- la Korparja na državcnem prvenst- \u v Vršcu 1963 in Celju 1964, precej stagniralo, ker je bilo v klu- bu več pozornosti posvečene motornemu letenju. Drugi ptujski tekmovalec Alojz Cuš, ki je bil v začetku tekmovanja zelo soliden, saj se je uvrščal vedno med prvih deset, je končal tekmovanje na 23. mestu. Vrstni red 26. državnega jadral- nega prvenstva je tako sledeč: 1. Igor Kolarič AK Ptuj 6.301,61 točke, 2. Črtomir Rojnik AK Celje 6265.63 točke, 3. Vojko Starovič AK Celje 6035,43 točke, 4. Mio- drag Gatolin AK Novi Sad 5757,77 točke, 5. Ivo Šimenc, ALC Lesce 5655.64 točke. Sodelovalo je 39 tekmovalcev. Zmaga Igorja Kolariča na drža- vcnem prvenstvu je za AK Ptuj, kot tudi za sam Ptuj velik us|)eh, obenem pa mora biti tudi vzpod- buda za ostale ptujske jadralne pihMc k še boljšemu strokovnemu delu. Besedilo in posnetka: Janez Bezjak JURŠINSKI PREHODNI POKAL V ROKAH STRELCEV TURNIŠČA Strelska družina »ŽELJKA<( Juršinci, je v soboto 8. avgusta orga- nizirala srečanje ekip in posameznikov strelskih družin občine Ptuj, ekip komitejev za SLO in DS in ZRVS sosednjih krajevnih skupnosti. Tradicionalna prireditev je bila posvečena 40-letnici vstaje jugo- slovanskih narodov in narodnosti, občinskemu in krajevnemu prazniku KS Juršinci, 25 letnici delovanja SD Juršinci in drugim letošnjim jubi- lejem. Prehodni pokal KS Juršinci je na strelskem tekmovanju z MK orožjem osvojila ekipa SD Turnišče, izročil pa ga je po razglasitvi rezultatov predsednik sveta skupščine KS Juršinci Janko Matjašič. Med najboljših deset so se uvrstile ekipe SD Turnišče, SD Agis, SD Kidričevo. SD Turnišče, SD Draženci SD Železničar, SD Juršinci, SD Draženci II. Dl Ptuj in ZRVS Rogoznica. Uvrstitev najboljših deset posameznikov: Štefan Skok, Zdenka Matjašič, Stanko Pulko, Adolf Mihelač, Stanko Gole, Kondrad Kram- berger. Andrej Fogec, Franc Simonič, Franc Bedrač, Stanko Bračič in Boštjan Simonič. Na leteče cilje je v kategoriji TRAP osvojil prvo mesto Ivan Žajdela, drugi Jože Krampelj in tretji Alojz Šoštarič. Vsem, ki so osvajali mesta po razpisu so bile podeljene diplome in priznanja, pravtako so bile pode- ljene diplome petim najboljšim posameznikom. Občinska strelska zveza Ptiij pa je podelila za dosežene uspehe v strelskem športu diplome, ki so jih prejeli Vlado Bezjak, Darko Pavlin, Ivan Reberc in Alojz Horvat. Za dolgoletno delo v strelskem športu pa so prijeli priznanje Kondrad Vršič, Stanko Gomilšek, Janez Pignar, Ana Štrucl in Anton Kolarič. Vsem, ki so na strelskem srečanju sodelovali, se organizator za disciplino in razumevanje zahvaljuje, prejemnikom diplom in priznanj pa iskreno čestitamo. ORGANIZACIJSKI ODBOR SD JURŠINCI OBČNI ZBOR NK ALUMINIJ Pred kratkim so se na rednem občnem zboru zbrali člani nogometnega kluba Aluminij iz Kidričevega. Slika na občnem zboru je bila skorajda enaka v primerjavi z drugimi. Zbrali so se člani vodstva, nekateri igralci in predstavnik TGA Kidričevo. Torej za občni zbor takšnega nogometnega kolektiva, kot je NK Aluminij vsekakor premalo. Zakaj tako? Morda zaradi tega, ker bi naj nekateri ,,prodali" Aluminij, da so nekateri krivci za to ali drugo itd. To so zgolj neumosti. Reorga- nizacija sistema in druge subjektivne in objektivne težave so pripomogle k temu, da je Aluminij počasi drsel navzdol in počasi pristal v občinski nogometni ligi. Kako nastopiti v imenu Kidričevega brez podpore družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti. Kako se zanimajo za društva in orga- nizacije v krajevni skupnosti dokazuje podatek, da na občnem zboru ni bilo predstavnika krajevne skupnosti Kidričevo, prav tako pa od ostalih društev in organizacij. Ali nam je vseeno kam zahaja naša mladina? Ali sta gostilna (restavracija Kidričevo) ali igrišče vseeno. Mladinska orga- nizacija pa ne dela tako kot bi morala, saj v svojih vrstah ne združuje (formalno da) toliko mladincev, da bi ti zahajali v mladinske prostore ra- je, kot v menzo v Kidričevem. Torej ne sme nam biti vseeno, ali se mladi- na ukvarja s športom, bodisi rekreativnim ah aktivnim. Uspeh bo, če ne bodo zahajali v gostilne in se zastrupljali s pijačo in cigareti, ampak bodo prišli na nogometno igrišče, na teniško igrišče, v telovadnico, bazen in na irim stezo. Končno so v NK Aluminiju veliko naredili v minulem obdobju, seveda razen tistega, da jim ni uspelo dobiti kandidature za letošnjo sezono v območni nogometni ligi. To pa ni razlog, da se ne bi dosedanjemu UO NK Aluminiju zahvalili za dosedanje požrtvovalno delo. Za novega predsednika je bil izvoljen Boris Gajzer, zrraven njega pa še novi UO NK Aluminija, ki bo lahko nadaljeval z uspešnim delom. Kid- ričevo je kraj z bogato nogometno tradicijo in škoda bi bila, če bi to čez noč opustili. Z delom se bo nadaljevalo in to z uspešnim. O tem prav gotovo ne smemo dvomiti, to je tudi pokazal občni zbor. Danilo Klajnšek Turnir bratskih občin v rokometu v počastitev letošnjega praznika občine Ptuj in v okviru sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije bo rokometni klub Drava to soboto, torej 22. avgusta, izvedel turnir ženskih ekip iz bratskih občin. Prejšnje leto zaradi premajhnega števila prijav turnirja ni bilo, za letošnje- ga pa se je prijavilo šest ekip. Tako bodo sodelovale naslednje ekipe članic: Podravka iz Koprivnice, VIS iz Varaždina, Zagorec iz Krapine, Branik iz Dtimača ekipa h« nastopila brez Cemetovc in Mumlekove, ki sta prestopili v druge klube (lolo B. Rode) Maribora, Velika Nedelja in domača Drava. Izostanek pa sta zaradi priprav na drugoligaško tekmovanje in turneje opravičili Zrinski iz Cakov- ca in Koka iz Varaždina. Tako bodo na turnirju nastopile ena prvoligaška in pet ekip republiškega ranga tekmovanja. V prednosti je vsekakor Podravka, ki nastopa v prvi zvezni rokometni ligi. Ostale ekipe pa so po kvaliteti zelo izenačene in bodo njihova srečanja zanimiva in negotova za končni izid. Turnir se bo pričel ob 9. uri s svečano otvoritvijo. Pol ure za tem bosta žc prvi srečanji. Fkipe so razdeljene v dve skupini, pomerile pa se bodo vsa- ka z vsako. Finalni del bo popoldan, pričel pa se bo ob 15. uri s srečanjem za peto mesto. Sledil bo obračun za četrto in nato finalno srečanje za na- slov zmagovalca in dobitnika prehodnega pokala praznika občine Ptuj. Priznanja in pokale so prispevali Skupščina občine Ptuj, Občinski sindi- kalni svet, krajevna skupnost Boris Ziherl, Zveza telesnokulturnih organizacij in organizator — rokometni klub Drava. j kotar 10 - ZA RAZVEDRILO 20. avgust 1981 — TEDNIK — 20. avgust 1981 OGLASI IN OBJAVE - 11 UGODNOSTI ZA DEVIZNE VARČEVALCE Zbiranje deviznih sredstev občanov dobiva v naši družbeni skupnosti vse večji pomen in je družbeno koristno gospodarstvu in občanu. Kreditna banka Maribor že vsa leta usmerja svoja prizadevanja v zbiranje deviznih sredstev občanov, uspešnost njenega sodelovanja z občani pa se kaže v nenehnem porastu teh sredstev. Osnovna oblika zbiranja deviznih sredstev občanov je varčevanje. Občan lahko izbira med devizno vlogo na vpogled, ki jo banka obrestuje po 7,5 % obrestni meri ter devizno vlogo, vezano na določen čas, z višjimi obrestnimi merami. Tako obrestuje banka vloge, vezane na 13 mesecev po 9% obrestni meri, vloge vezane na 24 mesecev in več po 10 % obrestni meri. Občan — imetnik hranilne vloge na deviznem računu ali devizni knjižici pa se lahko odloči tudi za prodajo konvertibilnih deviz banki ter si tako zagotovi vrsto ugodnosti. S prodajo konvertibilnih deviz in nepreklicno vezavo njihove dinarske protivrednosti si občan pridobi pravico do kreditov za naslednje namene: — nakup stanovanj, graditev ali večjo preureditev stanovanjske hiše, — nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, — nakup izolacijskega in drugih materialov, ki omogočajo gospodarno uporabo tenergije, — plačilo stroškov za telefonski priključek, za priključek na električno omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo za sta- novanje in stanovanjsko hišo, —- plačilo uvoznih dajatev, vpisnine za izredno šolanje, — razširitev zasebne kmetijske, obrtne in druge dejavnosti. Poieg namenskih kreditov v višini 250 % nudi banka občanu na osnovi prodaje deviz še druge nenamenske gotovinske kredite. Občan, ki proda svoja devizna sredstva banki, je oproščen tudi plačila . davka pn nakupu blaga trajnejše vrednosti. Našteli smo nekaj ugodnosti, ki jih prinaša devizno varčevanje imetniku deviznih hranilnih vlog. Podrobnejša pojasnila dajejo vse enote KREDITNE BANKE MARIBOR. KREDITNA BANKA MARIBOR ZDRUŽENA V LJUBLJANSKO BANKO " ZDRUŽENO BANKO Uspešen nastop na 5. slovenskih igrah obrtnikov foto: KOSI Ptujski obilniid se pripravljajo 1'nhodnji mesec bo v Celju že 14. obrtni sejem, na katerem že več let uspešno sodeluje tudi ptujska Panorama in obrtno združenje Ptuj. Obrtni sejem ni namenjen samo nreeledu 20sdo- darskih dosežkov, temveč tudi športnemu in družabnemu sreča- nju obrtnikov in delavcev, zapo- slenih pri obrtnikih. Da bi bila tudi udeležba na športnih sreča- njih sejma čim bolj uspešna, ob- rtno združenje že sedaj zbira prijave za sodelovanje v atletiki, kegljanju, streljanju, plavanju, šahu in vlečenju vrvi. Ptujski obrtniki .so uspešno so- delo\a!i tudi na 5. slovenskih športnih igrah. Sodelovali so z 8 ekipami in med 52 ekipami do- segli dobro 12. mesto. Posebej uspešne so bile ženske, ki so imele vec odličnih uvrstitev, kot v pla- vanju, šahu in kegljanju. MU Zdravstveni center Ruj—Ormož TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ruj Objavlja javno iicitacijo, ki bo v soboto 22.8.1981 ob 8. uri zjiitraj na dvorišču v Čučkovi 2, Ruj, Predmeti javne licitacije bodo: FIAT MB 695-83 izklicna cena 18.000.- din FIAT MB 101-093 izklicna cena 25.000,- din Prednost nakupa ima družbeni sektor. Na licitaciji dogovorjen znesek za prodana osnovna sredstva bo moral kupec poravrmti v petih dneh. POLETNE RAZPRODAJE OŽIVELE PRODAJO že v petek. 14. avgusta so izložbena okna naznanila skorajšnjo poletno razproclajo, ki se je pričela že naslednji dan, 15. avgusta. V trgovine so kupci pričeli prihajati že v jutranjih urah in prihajali .so tudi potem. Marsikateri sije za malo denarja priskrbel obleko že za naslednjo sezono; blago je bilo kvalitetno, izdelki narejeni po zapovedih letošnje Vabljiva ponudba — še boljši nakup modne sezone, zato kupcev ni manjkalo. Da bi le buo takih razprodaj .več, sije misUl marsikdo, koje zadovoljen zapuščal prodajalne; dobil pa je tudi trgovec, kije spraznil police, na katere že nalaga artikle jeseflske kolekcije. M(j foto: KOSI ZMDA SLOVENSKE GORICE 81 Kako na udarniških dnevih v vsaki izmeni ZMDA SG 81 so organizirani tudi udarniški dne- vi. Ha teh ponavadi delajo tudi zunanji udeleženci. Ker je bil zad- nji udarniški dan v soboto, 15. av- gusta in ker je na njem sodelovalo tudi največ ne-brigadirjev, se bom ustavila kar ob njem. Po večkrat- nem skrbnem preštevanju in primerjanju rezultatov je končna številka tistih, ki so delali poleg brigadirjev 136. Udeleženci udarnega dne so delali na delovišču Kukava v KS Juršinci. Vsi skupaj so izkopali 350 m v(xlovodnega kanala, oa te- ga brigadirji sami 240 m. Brigadi- rji so dosegli normo okoli 130 ods- totno, ostali pa skupno okoli 90 odstotno. Torej je niso niti doseg- li. Vendar moram takoj povedati, kar je poudaril traser akcije, da so bili izredno prizadevni domačini iz Kukave, to so bili ljudje, stari tudi nad 50 let, vendar so delali zelo zagnano in uspešno. Prav tako so se zelo trudili člani Kluba brigadi- riev iz Ptuja in tudi vojaki. Traser akcije je povedal kriti- čno pripombo k sicer številčno močnem sodelovanju mladine na teh udarniških dnevih. Mladi pri- dejo delat na osnovi prostovoljne odločitve. Vendar, če se že odloči- jo za delo, naj se tistih nekaj ur vsaj poskušajo potruditi, ker ob- staja resen sum, da še brigadirjem zbirajo delovno moralo. Verjetno je sodelovanje mladincev iz OO ZSMS z brigadirji za oboje mikav- no, oboji se želijo tudi zabavati, verjamem pa, da mladincem osta- ne za zabavo več energije kot bri- gadirjem. Vendar se brigadirji lah- ,,(ilavnina" Kluba briKadirjev iz Ptuja v vsem delovnem poletu. folo: 1. kotar ko zabavajo šele po svojem obvez- nem delu na trasi, kjer jih priganja misel na čimvišje doseženo (ali preseženo normo) ali pa tudi tek- movalnost, mladincev ne priganja nič in nihče. Svojo solidarnost, kolegialnost (in vse ostalo) bi lah- ko dokazali že na delovišču, ne pa šele v popoldanskih ,,svobodnih" aktivnostih, ki so pojmovane pre- cej različno. Torej v bodoče pred odhodj^m na udarniško akcijo premislite(mo), kakšne cilje hočemo doseči iia njej in kako! D. Petrovič MEDNARODNI KARTING ZA NAGRADO PTUJA V NEDELJO, 23. AVGUSTA V HAJDOŠAH v počastitev letošnjega občinskega praznika bodo člani in športni funkcionarji AMD Ptuj to nedeljo, torej 23. avgusta, na kartodromu v Hajdošah izvedli dve odprti mednarodni dirki za Nagrado Ptuja. Pokro- viteljstvo nad prireditvijo, ki je tradicionalna in pri gledalcih vzbudi veli- ko zanimanje, je prevzela delovna organizacija Agis. Letošnje tekmovanje bo za razliko od prejšnjih let nekoliko drugačno in verjetno tudi bolj zanimivo. Ne bo namreč tekmovanja reprezentanc v kategoriji do 125 ccm, temveč bosta dve odprti dirki — v kategorijah do 100 in do 125 kubičnih centimetrov. Organizatorju seje dosedaj prijavilo okrog 50 kartistpv iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, ČSSR, Mad- žarske, Grčije in Jugoslavije. Tako bosta obe kategoriji polno zasedeni. Ob običajnih pokalih za najboljše so organizatorji za Nagrado Ptuja priskrbeli res zanimivi in naši nagradi — kurentovi maski, dobila jih bo- sta zmagovalca obeh dirk. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za gledalce. Parkirni prostor je dovolj velik, kartodrom omogoča odlično spremljanje tekmovalcev po celi dolžini steze, seznanjanje gledalcev z dogodki je ve- dno dovolj tekoče in sprotno, poskrbljeno pa bo tudi za okrepčila. Skratka, pričakujemo prijetno in kvalitetno mednarodno prireditev, ki se bo pričela ob 14. uri s svečano otvoritvijo in predstavitvijo tekmovalcev — nekaj minut za tem pa bo že prva vožnja. 1. kotar Komu bo uspelo tokrat? foto B. Rode 50 LET aRKOVŠKE F(K.KLORE S pesmijo In plesom Tako bodo v Cirkovcah proslavili zlati jubilej folklorne skupine Vinko Korže. Prireditve so pričeli že prejšnjo nedeljo, ko so odprli razstavo ro- čnih del in zaigrali Koržetovo veseloigro Micki je treba moža. Nadaljevali jih bodo to soboto, ko bodo peli in plesali ljudski pevci in godci, nadalje- vali pa v nedeljo, 23. avgusta. Najprej bodo prikazali kmečka opravila, zatem bodo v besedi obudili spomin na petdeset let delovanja folklorne skupine, sledil pa bo nastop gostujočih skupin. Cirkovški folkloristi so na proslavo visokega jubileja povabili skupine iz Lupoglava, Markovec, Nedelišča, Globasnice, Beltince. Kamnika, Obreza. Maribora in Trogira. nastopila pa bo tudi pionirska in članska skupina gostiteljev. Prireditve, ki bodo v domu krajanov in na letnem prireditvenem pro- storu v Cirkovcah, sodijo v 9. ptujska kulturna srečanja, ki so tako obo- gatila svoj program z nastopom domačih ljubiteljskih skupin. V Cirko- vcah so po nastopu folklornih skupin pripravili še zabavni program, v ka- terem bo sodeloval Jaka Šraufciger, izbirali bodo lepotico štajerske folklore, trije ansambli bodo skrbeli za glasbo, zvečer bo zagorel še velik kres, goste pa bo zabavala tudi Dalmatinska klapa Trogir. Ni kaj, zabave na pretek! N. Dobljekar S SEJE OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV 0RM02 Ureditev muzejske sobe v Središču Občinski odbor ZZB NOV Ormož je na seji v preteklem tednu delov razpravljal in sprejel ukrepe za uresničevanje programa volilne skupSfj^'' občinskega odbora, ki je zasedala v mesecu maju letos. Poleg tega imenovali komisije oziroma vsa telesa občinskega odbora: ki so sestav]^ ne iz delegatov oziroma tako, da so zastopani vsi člani skupščine, kij^u*" jajo iz vseh krajevnih skupnosti. Skladno s programom uresničevanja sprejeth nalog volilne skupjfj^ so imenovali skupino, ki bo poskrbela za izdajo publikacije o kurirjih 15-S ter posebno skupino za ureditev muzejske sobe v Središču ob Drav ki bi naj prerasla v muzejsko sobo občinskega značaja. Zato bo potrebn' zbrati ves obstoječi fotomaterial ter druge dokumente z območja celeoij^ čine. Na seji so govorili tudi o pripravah na gradnjo spomenika v Nedelji in se dogovorili za nadaljevanje akcije. Predvidevajo, da bi na' spomenik zgradili v prihodnjem letu in ga odkrili ob krajevnem prazniku Ze v prihodnjem mesecu bodo ormoški borci organizirali več posvet^, vanj. Prvo bo namenjeno socialnemu varstvu borcev v krajevni skupno, sli, na drugem se bodo pogovorili s predstavniki šol o prenašanju tradicij NOB na mladi rod; to je že stalna oblika sodelovanja s šolami; na tretjenj pa bodo s predstavniki ZSMS dogovorili oblike prenašanja tradicij NOfi na starejšo mladino. Podobne programe dela bodo sprejeli tudi krajevni odbori ZZB. p^j občinskem odboru se tudi pripravljajo na izdajo biltena, ki izide enkrat letno; v njem pa so zabeležene vse novitete s področja zdravstvenega i,, socialnega varstva ter druga aktualna borčevska vprašanja. Mg 0RM02 PET TEMATSKIH POSVETOVANJ v ormoških sindikatih so že v mesecu juniju sprejeli občinski pro- gram aktivnosti v pripravah na 111. konferenco slovenskih sindikatov. Te narekujejo vsem osnovnim organizacijam sindikata, da kritično obravna- vajo dogovorjene družbene usmeritve na področju socialne politike, s posebnim poudarkom na lastnih opredelitvah. Po sprejetem rokovniku, bi naj osnovne organizacije sindikata s temi razpravami zaključile do 20. septembra, ko je tudi rok za sprejem vseh pripomb. Organizirali bodo tudi 5 tematskih posvetovanj; glavni nosilec je občinski svet ZSS Ormož skupaj s SIS družbenih dejavnosti, socialisti- čno zvezo, ZSMS in ZKS. Pri opredelitvah tem za posvetovanje so odločili, da bodo največjo te- žo posvetili življenjskim razmeram delavcev in občanov,'pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, socialni varnosti kmetov, prehrani med delav- ci in preskrbi (v ta namen že izpolnjujejo posebno anketo) ter rekreaciji in oddihu delavcev. MG Zlati par Štefan In Marija Plohi v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju sta v soboto, 15. avgu- sta slovesno obnovila 50-letnico skupnega življenja v zakonu ŠTEFAN in MARIJA PLOHL, stanujoča v Bukovcih 89 KS Markovci. Štefan je bil rojen 6. febr. 1902, opravljal je dela cestarja in zidarja; Marija roj. Lju- beč, 15. jan. 1910 pa je delala doma in vodila gospodinjstvo. Imela sta tri otroke, danes pa sta ponosna še na tri vnuke. Ob proglasitvi za zlatopo- ročenca tudi naše čestitke in dobre želje! (Zaradi tehnične okvare fotogra- fije iz slovesnosti v poročni dvorani žal ne moremo objaviti). ČRNAKRONIKA čeprav minuli teden na našem območju po številu ni bilo toliko > prometnih in drugih nesreč kot teden poprej, nas vseeno opozarjajo na\ mnogo večjo previdnost vseh udeležencev najavnih prometnicah. Na to nas'. še zlasti opozarja smrt 11-letne deklice v Muretincih. 1 NENADOMA IZZA ŽIVE MEJE V petek, 14. avgusta, ob 18.35 je vozif po lokalni cesti iz Stojiic proti Muretincem z osebnim av- tomobilom Jože Kline iz Cirkulan 17. V Muretincih mu je z njegove desne strani nenadoma pritekla na cesto 11-letna S. D. Ker je prišla izza žive meje, je voznik prej ni videl, kljub močnemu zavira- nju jo je zadel in zbil v obcestni arek, kjer je obležala mrtva ... ■Cako mala nepazljivost in kako težke posledice! TRČILA V LOKOMOTIVO Na železnikem prehodu na re- gionalni cesti v Zg. Hajdini seje v ?etek, 14. avgusta popoldne, ob 3.44 zgodila nesreča, ki je sreč- nemu naključju zahvaljujoč imela za posledico le večjo materialno škodo. Voznica osebnega avto- mobila Amalija Mlakar iz Zg. Haidine 136 a je na železniškem prehodu trčila v lokomotivo, ki jo te vozil strojevodja Franc Pire. Voznica je bila pri nesreči lažje ranjena in sojo prepeljali v ptuj- sko bolnišnico, »kodo na oseb- nem avtomobilu pa so ocenili na okrog 200 tisoč dinarjev. ZADEL PEŠCA Prav tako v petek popoldne, 14. avgusta ob 12.30 je na regipnalni cesti med naseljem Gaj in Sikole, voznik osebnega avtomobila, madžarski državljan Janos Mezej, prehiteval tovornjak. Pri tem Je z avtomobilom trčil v pešjra 69-le- tnega Alojza Ferčeca iz Žetal 106 in ga zbil po cestišču. Hudo ra- njenega Ferčeca so prepeljah v ptujsko bolnišnico. Proslavljanje rojstva sina povzročilo nered? Rojstvo sina (ali hčerke — zakaj bi delah razli- ko?) je pravgotovo nestrpno pričakovan veseli do- godek, ki gaje običajno potreono proslaviti. Eni to naredijo manj, drugi bolj bučno, nekateri pa gredo prek vsake meje. To si je privoščila skupina fantov in deklet v nedeljo zvečer na terasi ptujskega hotela. Vesela družba, zlasti moška — v nadaljevanju pa izključno moška, je proslavljala vedno boli veselo, če razbi- janje steklenic in kozarcev lahko "štejemo med »ve- selje«. Prva intervencija delavcev postaje milice Ptuj je razgretost in nasilnost nekoliko pomirila. Po njihovem odhodu pa so si fantje dali duška in dva izmed njih sta povzročila takšen nered in nasilno obnašanje do gostov, da je bila potrebna širša in- tervencija delavcev postaje milice, saj dva delavca razgretih duhov nista uspela pomiriti. Delavci mi- Hce so nalogo opravili hitro, temeljito in učinkovito ter razgrajače .spravili na pravo mesto. Intervencija bi bila še hitrejša, če miličnikov ne bi zaustavile spuščene zapornice na železniškem prelazu. Tako seje »proslava« končala popolnoma dru- gače kot bi bilo od veselega dogodka pričakovati. In kaj ima pri tem sin? Ni kriv in ne dolžan je, vsaj tako kaže, postal izgovor za pitje in razgrajanje. L k. XII. FESTIVAL DZG PTUJ '81 BO 4. IN 5i SEPTEMBRA NA LETNEM PRIREDITVENEM PROSTORU V PTUJU Letni prireduveni prostor v Ptuju bo 4. in 5. septembra ponovno prizorišče tradicionalne- ga ptujskega festivala domače zabavne glasbe, ki ga organizira Radio-Tednik v sodelovanju z RTV Ljubljana. Doslej je svoj nastop že zagotovilo 25 ansamblov, ki bodo nastopili prvi večer in se potegovali za zlato, srebro in brona- sto Orfejevo značko, na drugem — večeru me- lodij pa bodo slišali dvajset novih domačih viž in napevov. Skupaj s priznanimi slovenskimi' pevci jih bo izvajal ansambel Dobri znanci. Za letošnji festival domače zabavne glasbe Ptuj Sr je bilo ponovno precejšnje zanimanje med ansambli, saj se jih je v začetku prijavilo prek 30, na avdiciji pa je odpadel le eden. Tudi veliko dobrih in znanih avtorjev se je odzvalo za drugi festivalski večer, ki bo kot kaže letos še kvalitetnejši kot lani. Delavci zavoda Radio-Tednik smo v teh zad- njih avgustovskih dneh sredi zadnjih priprav na to največjo vsakoletno prireditev v ptujski obči- ni, predvsem pa pri zagotavljanju potrebnega denarja. Brez pomoči združenega dela in po- krovitelja — Kreditne banke Maribor s poslov- no enoto v Ptuju in številnega občinstva, ki vsa- ko leto do poslednjega kotička napolni letni prireditveni prostor, finančnih sredstev za iz- vedbo festivala ne bi mogli zagotoviti. O XII. festivalu DZG Ptuj 81' bomo podro- bneje poročali prihodnji četrtek. mS osebna kronika Rodile so: Martina TRSTENJAK, Pu- šenci 39 — Urško in Barbaro; Jelka Hadler, Lovrenc na Drav- skem polju 113 — deklico; Tere- zija Belšak. Slomi 14 — dečka; Lidija Bauman, Ptuj, Ul. Borisa Kraigherja 12 — Leo; Zdenka GOLUB, Tržeč 53 — Anjo; Zinka Jakolič, Ptuj. Reševa 1 — deklico; Marija Muršič. Formin 34 — Aleksandro; Majda Vrbanič, Podgorci 90 — dečka; Barbara Rabuza, Ptuj, Aškerčeva 11 — Urško; Sofija Petrovič, Ptuj, Kvedrova I — Bojana; Viktorija Hazenmali. Ptuj, Trg svobode I /a — Barbaro. Poroke: Zvonko Kolednik, Pragersko 65 in Jožefa PIK L. Pragersko 65; Blaž Plemeniti, Zalužje 44 in Marija Arbeiter, Spodnja Hajdi- na 144/a; Jožef Svenšek, Ra- beljčja vas, Ul. Borisa Kraigherja 38 in Jelka Perger, Rabelčja vas, Ul. Borisa Kraigherja 38; Danilo Krajnc, Pobrežje 154 in Mira Horvat, Vintarovci 45; Stanislav Matjašič, Gerečja vas 44 in Jelka Zupanič, Hajdoše 26; Franc An- žetj, Vitomarci 22 in Štefanija Zorko, Vitomarci 22; Ferdinand Rakuša. Ptuj. Ul. Borisa Kraig- herja 25 in Daragica Lesjak, Ptuj Ul. Borisa Kraigherja 25. Umrli so: Jožef Sakelšek, Naraplje 2, roj. 1906, umrl 10. 8. 1981; Elizabeta Kacjan, Stanečka vas ll/b, roj. 1907. umrla 11. 8. 1981; Dominik Karlovšek. Kicar 110, roj. 1920, umrl 11.8. 1981; Marija Ivanuša. Ptuj, Volkmerjeva 10, roj. 1923, umrla 11.8. 1981; Stanislav Pra- šnički. Paradiž 63, roj. 1927 umrl 12.8. 1981; Alojz Slana, Trgovišče 62, roj. 1931, umrl 14.8. 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direK- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uurščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiZ' vodov.