KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? 10 KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? Franjo Štiblar Slovenija je 8 let članica EU. V tem času je delež menjave s tujino zelo porasel; učinek spodbude vstopa v carinsko unijo je torej presegel učinek izgube nekdanjih trgov izven EU. Hkrati sta se v prvi polovici obdobja 2004-2008 povečevala blagovni in plačilnobilančni primanjkljaj. Zato se je povečal zunanji dolg, Slovenija se je iz neto upnika prelevila v neto dolžnika. Pri tem je levji delež primanjkljaja in zadolžitve ustvaril zasebni sektor (banke, podjetja, prebivalci), država (javni sektor) pa ga je v krizi reševala z dejanskim prevzemom privatnega dolga finančno nesposobnih zasebnih dolžnikov. Njihov dolg po 2008 upada, a javni narašča še bolj; torej se je država, da bi omilila padec življenjske ravni zaradi padca BDP, tudi sama zadolževala. Uradno napovedani padec BDP v 2012 in usihanje dinamike mednarodne menjave države v zadnjih mesecih, ki spremlja stagnacijo aktivnosti v EU (s katero ima Slovenija skoraj 80% vse menjave, kar je prevelik delež in kar v recesiji v EU kaže na zgrešenost prevelike »sinhronizacije slovenskega gospodarstva z EU), kažeta, da bo ob predvideni stagnaciji zunanjega dolga (privatni se bo še prelival v javnega) breme zadolžitve do tujine še naprej zmerno naraščalo. Zunanji dolg države še ni kritičen, lahko pa postane, ker izvoz, ki je ključno gibalo domače gospodarske aktivnosti, upočasnjuje rast. Tabela 1: Skupna blagovna menjava Slovenije 2004-2010, milijoni € ali % Leto Izvoz Uvoz Saldo pokritje izvoz/uvoz BDP izvoz+uvoz v %BDP milijoni € % milijoni € 2004 12783 m 14143 m -1360 90.4 26764 100.6 2005 14214 15482 -1268 91.8 28244 105.1 2006 16760 18313 -1553 91.5 30435 115.2 2007 19387 21236 -1849 91.3 34568 117.5 M 2008 19724 M 22648 M -2924 M 87.1m 37135 M 114.1 2009 16006 16773 -767 m 95.4M 35384 92.6 m 2010 18251 19504 -1253 93.6 36061 104.7 2011 20447 M2 21928 M2 -1481 93.2 35789 118.4 M Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir : SURS, EIPF, BS 11 KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil največji v letu 2008; v 2009 je padel na četrtino predhodnega leta, vendar se v 2010 in posebej v 2011 znova neugodno povečuje, pokritje uvoza z izvozom pa zmanjšuje. V letu 2011 se je skupna blagovna vrnila na rekordno vrednost iz 2008. Ker je BDP od 2008 padal, je blagovna odprtost slovenskega gospodarstva v 2011 dosegla rekordno raven 118.4%. Po začasnih podatkih Banke Slovenije je bil tekoči primanjkljaj v 2011 s 385 milijoni € večji kot leto prej, ko je bil po absolutni vrednosti 297 milijonov € ali s približno 1.2% BDP najnižji v (skoraj) osmih letih članstva v EU. Najvišji je bil v 2008, ko je znašal kar 2489 milijonov € ali približno 7% BDP. Ne preseneča, da je bil v 2008 zato zasebni dolg s preko 30 milijard € največji v zgodovini samostojne Slovenije; blago smo kupovali na up, z dolgom do tujine se otepamo vse od začetka krize v 2008. Tabela 2: Tekoča bilanca s tujino Leto Prejemki Izdatki Saldo prejemki+ izdatki Prejemki + Izdatki/BDP Bruto dolg/ Prejemki milijoni € % 2004 16806 m 17526 m -720 34332 m 128.3 m 91.3 m 2005 19198 19696 -498 m 38894 137.7 106.8 2006 22258 23029 -771 45287 148.8 108.1 2007 26053 27699 -1646 53752 155.5 M 133.5 2008 27223 M 29712 M -2489 M 56935 M 152.3 144.1 2009 22090 22616 -526 44706 126.3 m 182.4 M 2010 24919 25216 -297 m 50135 139.0 163.3 2011 27743 28129 -385 55872 156.1 M 149.4 Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir : Bi l ten BS, EIPF Celotni tekoči prejemki in izdatki v poslih s tujino so dosegli maksimum v letu 2008, v 2009 so padli za 20%; v zadnjih dveh letih ponovno rastejo. V 2008 je bil tudi primanjkljaj tekoče bilance največji, v 2010 pa najmanjši. Odprtost slovenskega gospodarstva do tujine, merjena z deležem celotnih prejemkov in izdatkov (ne samo izvoza in uvoza blaga) do tujine, je po vstopu v EU naraščala od začetnih 128.3% v 2004 na maksimum 155.5% v 2007. Zatem se je v 2009 s 126.3% znižala pod začetno raven, zadnji dve leti pa ponovno narašča tako da je novi maksimum v 2011 že 156.1%. Padec v krizi potrjuje značilno elastičnost menjave s tujino na produkt večjo od 1; ko produkt raste, raste menjava hitreje, ko pada, pada menjava hitreje. Bruto zadolžitev do KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? 12 tujine glede na prejemke iz tujine (ki naj bi dolg pokrili) je rasla vse razdobje članstva v EU do 2009, ko je dosegla 182.4%, zadnji dve leti pa se znižuje proti 149.4% v 2011. Stopnjo zadolžitve kaže odnos dolga do prejemkov iz mednarodne menjave in do BDP; več bi povedal znesek anuitete v primerja s prejemki ali BDP, vendar ni na razpolago. V osmih letih članstva v EU je bruto dolg do tujine porasel s 15343 na 44144 milijonov € in je rasel ves čas, vključno z letom 2011. Zasebni dolg je pri tem dosegel maksimum konec 2008, javni (suvereni) pa je predvsem zaradi reševanja zasebnih dolžnikov v 2009 - 2011 hitro naraščal. Najmanjši delež javnega v bruto dolgu do tujine je bil konec 2006 (18.1%), potem pa je do 2011 narasel na 43.7%. Reševanje vrtoglavega zasebnega zadolževanja (bank, podjetij, prebivalstva), ki se je v 2004-2008 podvojilo s 15 na 30 milijard €, je po 2008 delno reševal prenos zasebnega dolga (ki ga zasebni sektorji očitno niso bili sposobni servisirati) na javni sektor. Tako se je v treh letih 2008-2011 zasebni dolg znižal za 6.7 milijard €, zato pa javni dolg povečal za 9 milijard €. Razlika kaže, da se je javni sektor v kriznih časih, da bi omilil posledice krize za padec standarda (»rachet effect«), tudi sam zadolževal. Terjatve do tujine so bile konec 2004 še za 822 milijonov € večje od skupnih obveznosti, zatem pa je Slovenija postala neto dolžnik do tujine, pri čemer se je skupni neto dolg povečeval vse razdobje, najbolj v obdobju 2006-2008, ko je presegel 10 milijard €. Skupaj je v obdobju štorih let 2004-2008 neto skupni dolg do tujine porasel za 11 milijard €, v zadnjih treh letih 2009-2011 pa za manj kot 1 milijardo €. Tabela 3: Dolg Slovenije do tujine Leto obveznosti skupaj javne obveze zasebne obveze % javnih v skupnih terjatve neto dolg 31.12. milijoni € % milijoni € 2004 15343 3745 11598 24.4 16225 -882 2005 20496 3799 16697 18.5 19574 922 2006 24067 4352 19715 18.1 m 20673 3395 2007 34783 8096 26687 23.3 28431 6351 2008 39234 9137 30097 M 23.3 29125 10109 2009 40294 13962 26332 34.7 29434 10860 2010 40699 16496 24203 40.5 29702 10997 2011 41444 M 18129 M 23314 43.7 M 30389 M 11054 M Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir : Bi l ten BS 13 KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? Tabela 4: Stopnja zadolžitve Slovenije do tujine Leto Bruto dolg/ BDP Javni dolg/ BDP Neto dolg/ BDP Bruto dolg/ prejemki Javni dolg/ prejemki Neto dolg/ Prejemki 31.12. Odstotki 2004 57.3 m 14.0 -3.3 m 91.3 m 22.3 -5.2 m 2005 72.8 13.5 m 3.3 106.8 19.8 4.8 2006 79.0 14.3 11.2 108.1 19.5 m 15.3 2007 100.6 23.4 18.4 133.5 31.1 24.4 2008 104.9 24.6 27.2 144.1 33.6 37.1 2009 113.9 39.5 30.7 182.4 M 63.2 49.2 M 2010 112.9 45.7 30.0 163.3 66.2 M 44.1 2011 115.8 M 50.7 M 30.9 M 149.4 65.3 39.8 Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir : BS, UMAR, EIPF Zadolžitev Slovenije do tujine je merjena z deležem dolga (bruto, javnega, neto) v BDP oziroma v skupnih prejemkih iz poslov s tujino. Breme odplačila dolga bolje kaže podatek o anuiteti, ki ni na razpolago. Zadolžitev do tujine se je povečevala vse od startnih 2004, ko je bila Slovenija celo upnica do tujine (obveznosti so bile manjše od terjatev). Breme dolga do tujine v primerjavi z ustvarjenim BDP je raslo vse do konca 2011, glede na prejemke v poslih s tujino (ki naj bi prvenstveno poplačali dolg do tujine) pa je bilo največje v letu 2009 oziroma 2010; v 2011 je bilo že nekoliko manjše. Slovenija kot celota je postala z bruto dolgom na BDP srednje zadolžena v tujini, pri čemer je skoraj polovico dolga javnega. Neto dolg s tujino dosega v 2011 še zmernih 30.9%. Skupni dolg je v 2011dosegel že skoraj 150% prejemkov iz poslov s tujino, javni 65.3%, neto dolg pa zmernejših 39.8%.