Poštnina platana v gotovini Ceha 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11933/34 Beograd nekdaj in sedaj • . ' —■ . ' Premijera 17. marca 1934 iŽtiAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK : FR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUB L J AN A: Pred Škofij o 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 14 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 17. marca 1934 Br. Nušič: »Beograd nekdaj in sedaj“ Br. Nušič nam v svojih komedijah vedno ponuja smeha in veselja, ker dobro ve, da nam to dvoje krepi zdravje in bodri srce. Stara Sterijina komedija je navdušila Nušiča za novo veseloigro, v kateri je nanizal nebroj neskladnosti med starim in novim časom in pisatelj »Kira Janje«, ter »Rodoljubov« ima uvodno besedo v pričujoči komediji. (Ta prolog smo pri na opustili, ker bi bil pri nas premalo zanimiv.) Ker je to nesoglasje med starim in novim vsečloveško in povsod, ni delo omejeno na noben milje. Isto snov je obdelal že duhoviti Kozarac v vzorni humoreski »Tri dni pri sinu«. Ti junaki bi lahko nosili francoska ali nemška imena in vsakemu občinstvu govori avtor enako živo in prepričevalno. Njegova situacijska komika je pristna, vsi liki so ostro začrtani, z ljubeznijo opazovani in naslikani z umetnostjo preizkušenega odrskega pisatelja. Nušič se ogiba karikature, ne vsiljuje duhovitosti, pač pa zagrabi vsakdanji razgovor svojih junakov in nam ga razplete v humor. Čeprav Jocin, sin v velikem prizoru II. dela v svojih razlagah, čestokrat ošvrkne starega Stanojlo in moralo njegovega časa in kljub temu, da ta sin dokazuje nujnost in naravnost v izpremem-bi življenja — vendar ostanejo Nušičeve simpatije na strani starega sveta. V teh simpatijah čutiš elegično noto in tožbo za mladostjo. To dvoje zveni venomer iz vsega veselega krohota in prešerne radosti. Vendar je igra kljub zabavi in smehu blaga satira in duhovita ironija, ki izzveni počasi v tragiko-komičen zvok. S tem je pridobila na moči in vrednosti. Idejno ozadje te igre je bolj globoko kot pri drugih Nušičevih delih. Za pravi uspeh ni treba samo znanja, nadarjenosti in dobre volje — treba je, kot povsodi, tudi sreče. Posrečeni spoj vseh okoliščin se poraja vedno, iz najboljšega in največjega, kar leži v duši dobrega gledališkega pisatelja. 1 ■L Razno Zagrebški gledališki pokojninski sklad je imel 6. t. m. glavno skupščino, ki je bila zelo živahna. Otvoril jo je predsednik Maričič. Blagajniško poročilo izkazuje primanjkljaj 188.000 Din. Zastopnik policije je rekel, da ima vtis, da je tudi vsota 26000 dinarjev poneverjena in je zahteval takojšnjo sodno preiskavo. Policija je vse knjige zaplenila. Navzoči so tajno izglasovali z 68 proti 31 glasovom, da naj se krivec ne izroči oblasti. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen H. Nučič. Beograd. »Okence«, ki ga igrajo tudi na Dunaju pod naslovom »Kje sem bil sinoči?« je imelo v Beogradu v Kulundžičevi vprizoritvi prav lep uspeh. Ružo je igrala avtorica Scheinpfugova sama, za njo pa s prav tako dobrim uspehom Lj. Bobičeva. Zlata Markovac je igrala za svojo 251etnico naslovno Vlogo Brucknerjeve »Elizabete Angleške«. Noviteta v Beogradu je poljska komedija »Slučaj Monika«, ki sta jo spisala Morozowicz-Szczepkowska. V vlogi Ane je nastopila naša Pregarčeva. Prva jugoslov. vprizoritev te igre je bila lansko jesen v Zagrebu. V Splitu so igrali z uspehom novo komedijo »Svatba šjora Tona«, ki jo je spisal Splitčan Ante Katunarič. Igra je nagrajena od Zveze hrv. dram. amaterjev. Zagreb je imel noviteto Preradovičeve družabne igre »Razbito zrcalo«. V selu Bogonovu so tamkajšnji diletanti igrali znano P. Ko- * čičevo satiro »Jazavac pred sudom«. Pripeljali so na oder živega jazbeca, ki je med igro svojemu partnerju odgriznil prst. Na dunajskem Josefstadtskem odru je M. Reinhardt nanovo postavil Pirandellovo komedijo »Šest oseb išče avtorja«. »Coriolan« v Parizu. Comedie Frangaise zopet igra to Shakes-pearjevo delo, ki je bilo pred kratkim radi večnib demonstracij odstavljeno. Zdaj se je Pariz že malo pomiril in upajo, da bodo v miru lahko igrali Coriolana, ki je imel pri zadnji predstavi 30.000 frankov (okrog 90.000 Din) dohodkov. Angleška družina. »English Players« je gostovala z uspehom v Zagrebu. Igrali so Shakespearjevega »Othella«, Shavovo »Nikoli ne veš« in Bennetovo komedijo »The Retorn Joumey« (Povratek). »Gugalnica« (Houpačka) je naslov nove komedije 0. Schein-pfugove. V sedmih slikah nam slika vse mogoče situacije v uboštvu in v bogastvu, ki se v igri menjavata v vsaki sliki. V Pragi sta igrala glavni vlogi avtorica in Kohout. Avtorica bo v tej vlogi gostovala tudi v Zagrebu. V Moskvi je režiser Kanzel opremil Puškinovo »Gavriliado z muziko Čeremuhinovo in jo igra z velikim uspehom kot igro s spremljevanjem muzike. 2 Dr. M. Tilion, intendant Narodnega gledališča v Sofiji, je imel z intendanti osrednjih jugoslov. gledališč sestanek v Beogradu, kjer so razpravljali o medsebojnih gostovanjih. V Zagrebu bosta gostovala brnski dirigent Zdenek Chalabala pri Smetanovi jubilejni predstavi »Prodana nevesta« in najbrž tudi Jar. Kvapil kot režiser enega Shakespearja in češke komedije »Mesec nad reko« (Fr. šramek). »Življenje je kratko« je naslov nove češke drame pisatelja Jana Atera. To je medicinska komedija, v kateri so združeni zdravniški in socijalni motivi s posebnim konfliktom med učenjaki in umetniki. Jos. Pilsudski, današnji maršal Poljske, je junak drame, ki jo je spisal neki poljski emigrant. Igrali so jo z uspehom v Chicagu. V Moskvi bodo igrali Hauptmannovo dramo »Pred solnčnim zahodom«. Prevel jo je pokojni prosvetni komisar A. Lunačar-ski. — Zadnje čase ima velik uspeh Gorki. Z napetostjo sedaj pričakujejo premiero drugega dela njegove trgovske trilogije »Dostigajev in poslednji«. — V komornem gledališču igrajo vedno več amerikanskih avtorjev. Največji uspeh je imela 0’ Neillovo komedija »Opica . — Sovjetska gledališča predela-vajo klasična dela, kot »Vstajenje« in »Mrtve duše«. Prav poseben uspeh pa imajo dela Ostrovskega. Poznanj. »Waterloo«, komedija lvovskega satirika W. Ra-orta igra »Teatr Polski« z velikim uspehom. Groteskno vlogo Napoleona igra znameniti Roman Gorowski. Pariz. L’ Oeuvre bo imel premiero Brucknerjeve drame »Les Races« v režiji R. Rouleau-a. Bruckner, avtor Elizabete,Angleške« in »Bolezni mladosti« nam slika v tej drami socialnopolitične razmere v današnji Nemčiji. Molierov »Tartuffo« v Župančičevem prevodu izide za Veliko noč v založbi »Hram« v Ljubljani. »Katakombe«, drama Jožeta Kranjca, izide po Veliki noči v založbi »Drame«. * Nepokvarjeni narod. Gospa vpraša krščenico z dežele: »No, sinoči ste bili prvič v operi. Kako vam je bilo všeč?« »Imenitno! Ves čas muzika, kakor v kinu!« * Avtor. Gledališki ravnatelj mu vrne veseloigro in pravi: »Saj ni slaba, toda prekratka je, da bi mogla izpolniti večer.« — Kako da ne? Računal sem zraven tudi ovacije in krohot med publiko! * Napoleon. Guvernerju mesta Sevilje je mogočni Bonaparte zagrozil: »Če se vaše mesto ne uda v treh dneh, ga izbrišem z zemlje kakor bi ga z britvijo odrezal.« — Tega ne boste storili, Sire — mu odgovori Španec. \ 8 Bia »Zakaj ne?« — Ker gotovo ne želite, da bi nosili poleg svojih naslovov »Francoski cesar« in »Kralj italijanski« še naslov »Seviljski brivec«. Koinpanjon. Kadelburg in Blumenthal sta — kakor znano — vedno skupno pisala komedije. Nekoč se zopet sestaneta, da bi kaj napisala. Tako sta se pozdravila: »Imaš kako idejo?« — Ne. In ti? »Tudi nobene.« — No, potem pa kar začniva! Leo Fali je šel po dunajski ulici s svojim znancem. Naenkrat zaslišita iz neke hiše glasove foxtrotta. Znanec ga vpraša: >Ali je ta čudovita melodija vaša, maestro?« — Še ne — odgovori skladatelj. B. Shaw. Mlad dramatik mu čita svojo dramo. Shaw ga prosi, naj odpre okno. Dramatik: »Gotovo želite, da bi tudi sosedje slišali mojo dramo?« — Ne, ampak jaz spim navadno pri odprtem oknu. Mark Twain. Neki farmer iz Kaliformije mu je poslal svojo fotografijo, češ da ga silno veseli, da je tako podoben slavnemu humoristu. M. Twain se mu je pismeno zahvalil: »Spoštovani! Prisrčno se Vam zahvaljujem za sliko. Res sva si tako podobna, da imam jaz odslej vsako jutro, ko se brijem, pred seboj mesto ogledala — Vašo fotografijo. Vaš M. T.« Traged in komik. Komik: »Take uspehe imam kot še nihče. Komaj se pokažem na odru, se spusti publika v smeh. Marsikdo odide iz gledališča še pred koncem predstave, ker se boji, da bo umrl od samega smeha.« Traged: — Jaz imam še večje uspehe. Zadnjič sem v neki tragediji tako prepričevalno umrl, da je ravnatelj takoj angažiral novega trageda. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 cA1IBIVKo /TOTVČfc TKJT w 1 katera osvaja, očara M^C».J icpuict, smrtnika od najniž- jih delavskih vrst, do r.iog-očnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejfia cvetlica, s katero more mati priroda o1 dariti ženo, katere sveta dolž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, »rastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih _ sečnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlnčno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga disi kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto« mehko, marmornato gladko. Uran krema noCna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegljiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr.ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI BEOGRAD NEHAJ in SEDAJ Veseloigra v dveh delih. — Spisal B. Nu-'(| ^revel Fr. Albrecht. — Režiser: Bratko KreSt. Zorica i | .............Vida Juvanovt Buba njuni otroci \ ................Slavčeva Mile I *............................Sancin Joco, brat Persin......................................Plut ^°spod Popovič ^ospa Popovič Gi ospod Toša Stanojlo..................................................Cesar Persa ....................................................Rakarjeva Nikola, njun sin..........................................Jerman _ . - Milica, njegova žena......................................Gabrijelčičev* “Ule ( Virlo Tn\ranf)V^ I JanikUa *. ^°barica J^vi časnikar Njegov sin.................................................Železnik fotografski reporter . Gospodje s k°ri °^°P,rafski reporterji. Foto-aparate dala h °'aRo drogerija Gregorič. Blagajna se odpre ob pol 20. Sedeži 1. vrste , . . . Din 24 - •» 11. - III. vrste . 1 CS CN IV. - VI. ,, . . 21-- «1 VII.-IX. „ . .. 20-- n X.-X1. „ . • .. 18 — •* XII. -XIII. „ . • 16-- Toroš Nablocka Drenovec Potokar Pianecki Fratnikova Kukčeva Danes Brezigar *> Ob 20. Konec ob 22. Loll v !• lJ . balk°° Dodatni ložo* “**be) Din 72-°He) ?2._ '*•!: 56— 'H^rju . 18-— 18-14-— hlv r*du 0|»ski PrtdplMM lak: aaiiSK> - ■a sa P* Balkon: Sedeži I. vrste „ II. Oalarija i 1, II. lil. „ • Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Din 16 — 13— w-8-8--„ 2--» 4-- od 3. do S. ur* D *>|