@e desetletja so znani tako imenovani klasi~ni napovedni
dejavniki raka dojke, kot so velikost tumorja, histolo{ki
gradus, {tevilo prizadetih pazdu{nih bezgavk, steroidni
receptorji in drugi. Na podlagi teh dejavnikov na~rtujemo
zdravljenje bolnic. Vendar s klasi~nimi napovednimi
dejavniki ne moremo vedno zanesljivo opredeliti
agresivnosti tumorja in s tem prognoze bolezni. Zato
analiziramo nove lastnosti tumorja, ki bi nam natan~neje
napovedale potek bolezni in omogo~ile izbor
najustreznej{ega zdravljenja za vsako posamezno bolnico.
DNA PLOIDIJA
O DNA ploidiji tumorjev, ki jo opredelimo s citometri~no
analizo, smo v Onkologiji `e pisali (2/98). Zato za osve`itev
spomina samo nekaj osnovnih podatkov.
Normalna somatska celica je diploidna in ima 23 parnih
kromosomov. Koli~ino DNA, ki ustreza normalnemu {tevilu
kromosomov, ozna~ujemo kot diploidno. Vrednosti, ki so
ve~je ali manj{e od diploidne, so anevploidne -
hiperdiploidne ali hipodiploidne. Ozna~imo jih z indeksom
DNA, ki ka`e relativno stopnjo odklona od normalne
vrednosti. Po definiciji je indeks DNA normalne, diploidne
celice 1. Iz frekven~nega histograma, s katerim preto~ni
citometer grafi~no prika`e koli~ino DNA, ugotovimo tudi
dele` celic v fazi S, tj. v fazi priprave celic na delitev. Ta
dele` opredeljuje proliferativno aktivnost tumorja.
NAŠE RAZISKAVE
Na Onkolo{kem in{titutu analiziramo vsebnost DNA
tumorjev dojke s preto~nim citometrom od leta 1989.
Opravili smo za~etne primerjalne raziskave iz tkivnih
vzorcev in vzorcev aspiracijske biopsije. Od leta 1992 so
podatki o DNA ploidiji in dele`u celic v fazi S sestavni del
predoperativne diagnoze tumorjev dojke, ki jo postavimo iz
vzorca aspiracijske biopsije. 
Pomen DNA ploidije in proliferativne aktivnosti pri
karcinomu dojke smo analizirali v {tirih skupinah bolnic:
1. skupina: bolnice z operabilnim karcinomom, stadij I in II,
srednja opazovalna doba 10 let;
2. skupina: bolnice z operabilnim karcinomom, stadij I-III,
srednja opazovalna doba 9 let;
3. skupina: prognosti~no neugodna skupina bolnic z
operabilnim karcinomom z ve~ kot tremi metastatskimi
bezgavkami, srednja opazovalna doba 5 let;
4. skupina: bolnice s karcinomom, stadij I-IV, konzervativno
zdravljene s tamoksifenom, srednja opazovalna doba 4 leta.
REZULTATI
1. skupina: retrospektivna analiza v skupini 169 bolnic,
starih od 29 do 70 let, s srednjo starostjo 51 let. Vsebnost
DNA smo analizirali v suspenziji celic, pripravljeni iz ve~
kot 10 let starega, v parafinski blok vklopljenega tumorskega
tkiva. Za opredelitev napovednega pomena novega
dejavnika je pomembno dalj{e opazovanje poteka bolezni,
kar nam omogo~ajo raziskave arhiviranih tkivnih vzorcev.
@al pa je kakovost meritev DNA v starih vzorcih tkiva slab{e
kot v sve`ih. Zato nismo mogli analizirati dele`a celic v fazi
S. Dele` anevploidnih tumorjev je bil nizek, 49-odstoten.
Napovednega pomena DNA ploidije v tej skupini bolnic
nismo mogli potrditi, ~eprav je bilo 5-letno pre`ivetje bolnic
z diploidnimi tumorji bolj{e. Ugotovili pa smo, da so
anevploidni tumorji pogosteje kot diploidni zasevali v plevro
(26% proti 8%) in v jetra (25% proti 8%).
2. skupina: prospektivna analiza v skupini 303 bolnic s
starostnim razponom od 31 do 81 let in srednjo starostjo 55
let. Vsebnost DNA smo analizirali v celi~ni suspenziji,
pripravljeni iz sve`e zmrznjenega tumorskega tkiva. V tej
skupini je bilo 70,6% anevploidnih tumorjev. Multivariatna
analiza je pokazala, da je DNA ploidija poleg histolo{kega
gradusa, {tevila metastatskih bezgavk in velikosti tumorja
statisti~no zna~ilen neodvisen napovedni dejavnik ponovitve
bolezni in pre`ivetja (slika 1). Dele` celic v fazi S, ki je bil v
univariatni analizi prav tako povezan s pre`ivetjem, je v
multivariatni analizi izgubil samostojno napovedno
vrednost. 
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
Tanja Èufer, Marija Us-Krašovec
Pomen pretoènocitometriène analize DNA 
pri naèrtovanju zdravljenja karcinoma dojke
11
Slika 1. Specifi~no pre`ivetje (upo{tevane so le smrti zaradi
karcinoma dojke) pri bolnicah z diploidnimi (n = 89) in
anevploidnimi (n = 214) tumorji. Razlika je statisti~no signifikantna
(P = 0. 0014).
3. skupina: v tej prognosti~no neugodni skupini je bilo 146
bolnic starosti od 30 do 82 let, njihova srednja starost je
bila 56 let. DNA ploidijo smo analizirali v suspenziji,
pripravljeni iz zmrznjenega tkiva ali vzorca aspiraciske
biopsije tumorjev dojke. Anevploidne vrednosti DNA smo
izmerili v tumorjih 70,5% bolnic. V skupini z diploidnimi
tumorji je 5 let brez ponovitve bolezni pre`ivelo 56%
bolnic, v skupini z anevploidnimi tumorji pa le 36%.
Multivariatna analiza, v kateri smo upo{tevali patolo{ko
velikost tumorja, histolo{ki gradus, stanje pazdu{nih
bezgavk, odstotek MIB1- pozitivnih celic in DNA ploidijo,
je pokazala, da je DNA ploidija poleg patolo{ke velikosti
tumorja statisti~no zna~ilen neodvisen napovedni dejavnik.
Prognoza bolnic je bila povezana tudi z dele`em celic v
fazi S in se je z rasto~im dele`em celic v tej fazi progresivno
slab{ala. Dele` celic v fazi S je bil v multivariatni analizi
mo~nej{i napovedni dejavnik poteka bolezni kot {tevilo
bezgavk z metastazami. 
4. skupina: skupina konzervatino zdravljenih bolnic je bila
majhna, ker smo vse potrebne podatke lahko zbrali le za 79
bolnic. Bolnice so bile stare od 70 do 96 let, srednja starost
je bila 91 let. Analizo smo opravili v vzorcih aspiracijske
biopsije. Pri 40% bolnic je bila bolezen v stadiju III, pri
38% v stadiju II, pri 18% v stadiju IV in le pri 4% bolnic v
stadiju I. Anevploidne tumorje je imelo 63% bolnic. Z
multivariatno analizo smo prou~ili napovedni pomen DNA
ploidije, stadija bolezni in starosti na pre`ivetje brez
bolezni in celotno pre`ivetje. DNA ploidija je bila pri
bolnicah z nemetastatskim rakom neodvisen napovedni
dejavnik pre`ivetja brez progresa bolezni in celotnega
pre`ivetja. Odstotek lokalno napredovale bolezni je bil pri
bolnicah z diploidnimi tumorji statisti~no zna~ilno ni`ji kot
pri bolnicah z anevploidnimi tumorji.
SKLEP
Iz rezultatov na{ih raziskav lahko povzamemo, da je DNA
ploidija neodvisen napovedni dejavnik poteka bolezni pri
bolnicah z operabilnim karcinomom dojke v stadiju I-III, v
prognosti~no neugodni skupini bolnic z ve~ kot tremi
metastatskimi bezgavkami in pri starej{ih bolnicah, ki jih
zdravimo le konzervativno s tamoksifenom. Na{i izsledki
ka`ejo, da je DNA ploidija tudi napovedni dejavnik prvega
razsoja bolezni in odgovora na hormonsko zdravljenje.
Dele` celic v fazi S pa je bil v prognosti~no neugodni
skupini bolnic z ve~ kot tremi metastatskimi bezgavkami
celo pomembnej{i od klasi~nega napovednega dejavnika -
{tevila pozitivnih bezgavk. 
Zato menimo, da sta DNA ploidija in dele` celic v fazi S pri
bolnicah s karcinomom dojke dobra napovedna dejavnika
poteka bolezni, morda pa tudi odgovora na zdravljenje.
Njuna dodatna prednost je, da ju lahko, za razliko od
{tevilnih drugih biolo{kih lastnosti, dolo~amo na vzorcih,
dobljenih z aspiracijsko biopsijo v predoperativnem
diagnosti~nem postopku. Zato omogo~ata smotrnej{e
na~rtovanje zdravljenja pri vsaki posamezni bolnici.
■
ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji
12