HACQUETIA 1/1« 2002, 91-107 PIONIRSKI GOZDOVI BELEGA GABRA (CARICIALBAE-CARPINETUM BETUUASS. NOVA) NA HOLOCENSKIH TERASAH NADIŽE Boško ČUŠIN* Izvleček V prispevku opisujemo pionirske gozdove, ki so se razvili v recentni sukcesiji na mladih terasah reke Nadiže. Po floristični sestavi sodijo v zvezo Erythronio-Carpinion (Horvat 1958) Marinček in Mucina et. al. 1993. Zaradi specifične ekologije njihovih rastišč smo jih uvrstili v novo asociacijo Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova. Za njeno značilnico smo izbrali vrsto Carex alba, za razlikovalnici pa vrsti Veratrum nigrum in Leucojum vernum. Asociacijo smo členili v dve subasociaciji: bolj suho in termofilno -ostryetosum carpinifoliae in bolj mezofilno -caricetosum sylvaticae. Abstract In the article we describe the pioneer forests which evolved in a recent succession on young terraces of the Nadiža river. Regarding their floristic composition they belong to the alliance Erythronio-Carpinion (Horvat 1958) Marinček in Mucina et. al. 1993. Due to the specific ecology of their sites we classified them into a new association Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova. As its character species we selected Carex alba, and as its differential species Veratrum nigrum and Leucojum vernum. The asssociation was subdivided into two subassociations, a drier and thermophilous -ostryetosum carpinifoliae and a more mesophilous -caricetosum sylvaticae. Ključne besede: pionirski gozd, beli gaber, fitocenologija, Erythronio-Carpinion, dolina Nadiže, zahodna Slovenija Keywords: pioneer forest, hornbeam, phytosociology, Erythronio-Carpinion, the Nadiža valley, western Slovenia 1. UVOD Prve omembe združb gozdov belega gabra segajo v pionirsko obdobje fitocenologije v Sloveniji. Že leta 1939 je Tomažič postavil asociacijo Querco-Carpinetum slovenicum, vendar združba ni bila floristično obdelana in tipizirana (Marinček 1980). M. Wraber (1960) je naštel različne subasociacije te združbe, ni pa objavil fitocenoloških tabel. To je storil leta 1969, ko je gozdove belega gabra v Sloveniji razčlenil v tri asociacije: Asperulo-Carpinetum, Luzulo-Carpinetum in Robori-Carpinetum (M. Wraber 1969). Najbolj podrobno je gozdove belega gabra v Sloveniji preučil L. Marinček. Leta 1975 je objavil študijo o gozdovih belega gabra na nekarbonatnih peščenjakih v Moravški dolini. O acidofilnih gozdovih belega gabraje pisal tudi leta 1980 in 1987. Nevtrofilne gozdove belega gabra v osrednji Sloveniji je leta 1979 uvrstil v novo asociacijo Carpinetum praealpinum (= Helleboro nigri-CarpinetumMarinček in Wallnofer, Mucina & Grass 1993), kije conalna asociacija kolinskega pasu predalpskega območja ilirske florne province (Marinček 1995). Kasneje je s sodelavci opisal novo asociacijo gozdov belega gabra v submediteranskem območju Slovenije Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum * Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI -5220 Tolmin. Hacquetia 1/1 • 2002 (Marinček, Poldini & Zupančič 1983). Leta 1994je revidiral nomenklaturo ilirskih gozdov belega gabra in jih razčlenil v tri podzveze (Marinček 1994). Slednje sta s Carnijem podrobno predstavila v sintezni tabeli podzvez gabrovih gozdov zveze Erythronio-Carpinion betuli (Marinček & Carni 2000). Gozdove belega gabra je preučeval tudi Accetto (1974), kije v Krakovskem gozdu opisal asociacijo Pseudostellario europeae-Carpinetum betuli. V skupino ilirskih gozdov belega gabra Borhidi (1996) uvršča tudi naslednje asociacije: Anemono trifoliae-Carpinetum Borhidi & Kevey 1996, Asperulo taurinae-Carpinetum Soo & Borhidi 1962, Fraxino pannonici-CarpinetumSoo & Borhidi 1962, Helleborodumetorum-CarpinetumSoo & Borhidi 1962. Sestoje belega gabra v Breginjskem kotu je doslej omenjal le M. Wraber (1965), vendar ne na nadiških terasah, temveč na flišnih pobočjih nad dolino. Ta pobočja deloma poraščajo drugotni gozdovi belega gabra (Asperulo-Carpinetum M. Wraber 1969) na rastiščih submontanskega bukovja. 2. METODE DELA Terenski del raziskav smo naredili po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi (Braun-Blanquet 1964) v letih 2000 in 2001. Večino popisnih ploskev smo obiskali trikrat (zgodaj spomladi, pozno spomladi in poleti), nekatere tudi večkrat. Popise smo naredili v najbolj ohranjenih sestojih. Pri določanju popisnih ploskev smo upoštevali dejstvo, daje območje teras razdeljeno na privatne parcele, ki se razprostirajo pravokotno na tek reke Nadiže. Nekateri lastniki že dolgo ali pa sploh nikoli niso posegali vanje, tako da se popisne ploskve ujemajo s parcelnimi mejami. Podatke iz terenskih zapiskov smo vnesli v bazo Turboveg (Hennekens 1996) in tako dobili surovo tabelo. Nato smo popise s pomočjo metod hierarhične klasifikacije uredili po podobnosti. Uporabljali smo programski paket SYN-TAX (Podani 1993). V urejeni tabeli smo vrste razvrstili v fitocenološke skupine, ki smo jih, ob upoštevanju številnih avtorjev, oblikovali po lastnih merilih. Hierarhično klasifikacijo (metodo MISSQ -minimization of the increase of error sum of squares) smo uporabili tudi pri primeijavi floristične sestave preučevanih pionirskih sestojev s floristično sestavo nekaterih submontanskih bukovij in nekaterih doslej opisanih združb belega gabra v Sloveniji. Mera različnosti je bil komplement koeficienta »similarity ratio«. Pri mahovih smo določili le najpogostejše taksone, nekatere med njimi le do ranga roda. Imena praprotnic in semenk navajamo po Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), nomenklaturni vir za imena mahov pa sta Frahm & Frey (1992). Pri imenih sintaksonov upoštevamo naslednja vira: Wallnöfer, Mucina & Grass (1993) in Marinček (1994). 3. RAZISKOVANO OBMOČJE Raziskovali smo v zgornji Nadiški dolini, območju, ki ga imenujemo Breginjski kot (slika 1). M. Wraber (1969b) je ta najbolj zahodni del Slovenije uvrstil še v alpsko fitogeografsko območje. Natančneje so ga opredelili Zupančič in sodelavci (1989) in ga uvrstili v submediteransko-predalpski distrikt predalpskega podsektoija alpskega sektorja ilirske florne province. To je prehodno območje med alpskim in predalpskim svetom z opaznim submediteranskim vplivom. Povirje Nadiže na južnih pobočjih Stolovega pogorja ima še videz alpske pokrajine, osrednji, naseljeni del Breginjskega kota pa bolj predalpsko podobo. Prav v tem delu so široke rečne terase, kjer uspevajo pionirski gozdovi belega gabra. Po Ogrinu (1996) sodi Breginjski kot v območje z zmerno celinskim, precej humidnim podnebjem. Povprečna količina padavin v obdobju 1931-1969 je bila 2725 mm (Pučnik 1980: 308), v obdobju 1961-1990 pa nekoliko manj, 2593 mm (B. Zupančič 1995). Temperaturnih postaj v Breginjskem kotu ni, najbližji sta v sosednji Benečiji. V vasi Matajur (Monte-maggiore, 954 m nm.v.) so namerili povprečno letno temperaturo 9,2 °C, v vasi Njivice (Vedronza, 320 m nm.v.) pa 10,1 °C (M. Wraber 1965). Iz teh podatkov Lovrenčak & Plut (1978) sklepata, da v tem območju glede temperaturnih razmer prevladuje mediteranski vpliv nad alpskim. Preučevali smo sestoje, ki uspevajo na holo-censkih terasah Nadiže. V zgornjem delu doline (pri Mostu na Nadiži) so široke komaj 50 m, v osrednjem delu Breginjskega kota (pri Podbeli) pa tudi več kot 200 m. Terase so zgrajene iz različnih prodnikov in peska. Med prodniki je največ glinavcev in peščenjakov, apnenčastih prodnikov paje nekoliko manj. Pod prodom pogosto vidimo izdanke jezerske krede, kije ponekod vrinjena tudi med prodnike. Terase so 2-3 metre dvignjene nad poletno gladino reke, kijih tudi pri najvišjem vodostaju ne doseže. Pogosto pa jih spodje in odnese robne dele. To vidimo ziasti v zgornjem, ožjem delu doline, kjer je hudourniška moč Nadiže večja. Vsi popisani sestoji 92 B. ČuSin: Pionirski gozdovi bei.eca gabra (Carici auiae-Caiwinetum bejuu ass. nova) na holocenskih terasah Nadiže Slika 1: Geografski položaj doline Nadiže na zemljevidu Slovenije Figure 1: Geographical position of the Nadiža valley on the map of Slovenia so na ravnem svetu, le ponekod so robni deli teras rahlo valoviti in prepredeni s plitvimi jarki, ki so nastali v najzgodnejši fazi oblikovanja teras. Proti pobočju so terase povsem ravne, saj so žlebovi zapolnjeni z opadom, zemljo in drobirjem, prinesenim s pobočja. V preučevanih sestojih prevladujejo obrečna tla različne globine in granulacije (teksture). Na nadiških terasah so nekoč pasli živino, danes pa sekajo drva za kurjavo. Če ne bi bilo teh vplivov, bi morda ponekod sestoji že dosegli fazo debeljaka, čeprav so nekatere terase domnevno mlajše od sto let. Po pričevanju starega očeta je Nadiža pri Podbeli tekla blizu tam, kjer so danes mladi drogovnjaki belega gabra. Zal seje z utrjevanjem bregov Nadiže pri Podbeli zmanjšala možnost, da bi se kaj podobnega zgodilo v bližnji prihodnosti. Terase Nadiže so postale zanimive za turizem, zato so na njih v zadnjem času zgradili več turističnih objektov (avtokamp, gostišče, igrišča). Tudi pri Robičuje utijen levi breg Nadiže, predvsem zaradi zaščite kmetijskih zemljišč. Takšni posegi zmanjšujejo rečno dinamiko in raznovrstnost rastja (vegetacije). Ob teku Nadiže proti vzhodu so prostrane rečne terase še pri Kredu. Na njihovo rastje v zadnjem času močno vpliva človek. Prevladujejo grmišča, kijih za zdaj nismo vključili v naše raziskave. Dolvodno od Robiča, v soteski Nadiže med Mijo in Matajurjem, nismo opazili ustreznih teras, na katerih bi se lahko razvili pionirski gozdovi. Čeprav je struga reke ponekod široka več kot 100 m, so vmes le redki nanosi proda, na katerih prevladujejo grmišča sive vrbe. Veijetno je vzrok v večji vodnatosti Nadiže (na poti skozi Breginjski kot se ji pridružijo številni potoki s Stolovega pogorja), ki ob povodnjih sproti odnese nastale prodne nasipine, delno k temu pripomorejo tudi večletna regulacijska dela in kopanje gramoza v rečni strugi. 4. REZULTATI 4,1 Floristična sestava in zgradba Preučevani sestoji imajo večplastno zgradbo. V drevesni plasti prevladujeta beli gaber (Carpinus betulus) in veliki jesen (Fraxinus excelsior). Navadno so jima primešani lipovec (Tilia cordata), smreka (Picea abies), gorski brest (LJlmus glabra), maklen {Acer campeslre), enovrati glog {Crataegus monogyna) in siva vrba {Salix incana), na bolj suhih rastiščih na robnih delih teras tudi mali jesen {Fraxinus ornus) in črni gaber {Oslrya carpinifolia). Dob {Quercus robur), siva jelša {Alnus incana) in bukev {Fagus sylvatica) so redkejši. Izjema so sestoji v zgornjem toku reke, kjer v drevesni plasti prevladuje bukev. Večina sestojev je v fazi drogovnjaka (s povprečno drevesno višino okoli 18 m in prsnimi premeri okoli 20 cm). Zanje so značilne nadstojne smreke, ki so ponekod visoke več kot 25 m in imajo prsne premere do 40 cm. Po tem sklepamo, da se je smreka (poleg sive vrbe) prva med drevesnimi vrstami nasemenila na svežem rečnem produ. Veijetno bi bila manj pogosta, če je ne bi ljudje sadili v okolici in če ji ne bi ustrezala mikroklima rečne doline. Ostala drevesa dosežejo takšne dimenzije le izjemoma. Tako na terasi pod Lupom (Podbela) raste gorski brest {Ulmusglabra) visok okoli 25 m in s prsnim premerom več kot 40 cm. Podobne drevesne mere ima le še nekaj bukev na popisih v Beijaču (Podbela) in pri Napoleonovem mostu pod Logmi. Tam je tudi edini sestoj, v katerem imajo drevesa belega gabra prsne premere več kot 30 cm. Domnevamo, da v gozdu na tej manjši terasi (okoli 1 ha), kije v družbeni lasti, v zadnjem času ni bilo človekovih vplivov. Grmovna plast je povsod dobra razvita. V mlajših in od človeka bolj vplivanih sestojih zastira več kot polovico popisne ploskve, nekoliko manj obilna je v starejših sestojih na robovih teras. V zgornji grmovni plasti (višina okoli 4 m) je največ leske {Corylus avellana), drena {Cornus mas), sviba {Cornus sanguined) in enovratega gloga {Crataegus monogyna) .V spodnji grmovni plasti (višina okoli 1 m) prevladujejo puhastolistno kosteničevja {Lonicera xylosteum), navadni volčin {Daphne mezereum), brogovita (Viburnum opulus) in dobrovita {Viburnum lantana). Tudi zeliščna plast je dobro 93 Hacquetia 1/1 • 2002 razvita, zlasti v bolj suhih sestojih na robovih teras. Tam zastira okoli 90 % ploskve. Njeno zastiranje je nekoliko manjše (70-80 %) v mezofilnih sestojih, zlasti v tistih, ki so na stiku s pobočjem in katerih rastišča imajo nekatere značilnosti združb velikega jesena. Mahovna plast je razmeroma slabo razvita. Povprečno zastira manj kot 5 % površine popisnih ploskev. Le v dveh mezofilnih sestojih pod Borjano ima večje zastiranje (10 %). Preučena združba je vrstno bogata, saj smo v njej skupno doslej določili 152 praprotnic in semenk ter 11 mahov (povprečno 65 vrst na popis, koeficient variacije je 12,8 %). Glede na ekološko prilagoditev rastlin prevladujejo hemikriptofiti in fanerofiti, precej je tudi geofitov. Ti nekoliko presenetljivo rastejo tudi na plitvih in zelo skeletnih tleh med preprogami belega šaša. Več podatkov o floristični sestavi združbe je v naslednjem pogla\ju in v analitski tabeli (tabela 1). 4.2 Fitosociološka struktura V preučevanih sestojih prevladujejo vrste iz reda Fagetalia, med njimi z visoko stalnostjo vrste Carpinus betulus, Fraxinus excelsior, Fagus sylvalica, Asarum europeum, Leucojum vernum, Allium ursinum (vse naštete tudi z večjim srednjim zastiranjem), Mercurialis perennis, Polygonatum multiflorum, Pulmonaria officinalis, Brachypodium sylvaticum in Paris quadrifolia. Med vrstami bukovih gozdov so pogoste tudi nekatere značilnice zveze Aremonio-Fagion (Omphalodes verna, Anemone trifolia, Cyclamen purpurascens, Knautia drymeia ssp. drymeia, Aposeris foetida in Lamium orvala). Prav tako diagnostično pomembne so vrste iz zveze Erylhronio-Carpinion (Crocus napolitanus, Galanthus nivalis, Primula vulgaris in Helleborus odorus). Na osnovi naštetih vrst lahko preučevane pionirske sestoje uvrstimo v zvezo ilirskih gozdov belega gabra Erylhronio-Carpinion (Horvat 1958) Marinček in Mucina et. al. 1993, in sicer v skupino nevtrofilnih združb predalpskega območja (podzveza Erythronio-Carpinenion betuli Marinček 1994). Uvrstitev v zvezo gabrovih gozdov dodatno potrjujejo vrste, ki so nekoč veljale za značilnice karpinetumov (M. Wraber 1960, Glavač 1968, Marinček 1980), danes pa jih večinoma uvrščamo v druge sintaksonomske skupine. Med njimi smo v Nadiških logih opazili vrste Acer campestre, Cruciala glabra, F.uonymus europeus, Lathraea squamaria, Tilia cordata in Vinca minor. V skupino diagnostičnih vrst lahko uvrstimo tudi turinsko perlo (Asperula taurina), ki optimalno uspeva na mezofilnih rastiščih submontanskega pasu v južni Evropi, tako tudi v nekaterih že opisanih ilirskih združbah belega gabra (Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum, Asperulo taurinae-Carpinetum, Lonicero caprifoliae-Quercetum roboris). Pogoste vrste iz reda Prunetalia spinosae in nekatere vrste iz redov Trifolio-Geranietea in (¿uercetalia pubescentis kažejo na mlade (pionirske) in deloma presvetljene sestoje na robovih teras ter na zmerno termofilnost in inicalnost njihovih rastišč. Najbolj zanesljiv indikator inicialnosti je siva vrba (Salix incana), kije bila veijetno prva drevesna vrsta, ki seje naselila na sveže prodne nanose. Po njeni prisotnosti sklepamo na (domnevno) primarni razvoj gozda na teh terasah. Siva vrba je še vedno posamično prisotna na večini popisnih ploskev. Vendar logi niso več njena optimalna rastišča, saj je precej njenih dreves prevrnjenih, nekatera so povsem suha, druga imajo suhe vrhove in posamezne veje. V spremenjenih ekoloških razmerah so prevladale druge, bolj konkurenčne drevesne vrste. V sestojih je tudi nekaj vrst iz zveze Alnion incanae (= Alno-Ulmion), vendar imajo izrazite značilnice te zveze manjše zastiranje. Najbrž bodo nekatere s časom tudi izginile, npr. sivajelša (Alnus incana), kije slabo vitalna in se ponekod suši. Domnevo, da so se preučeni sestoji razvili v primarni sukcesiji, potrjuje drugotni razvoj na okoli 20 let starih posekah, na katerih prevladujeta leska in veliki jesen, nismo pa opazili sive vrbe in sive jelše. 4.3 Sistematika združbe Popise pionirskih gozdov belega gabra iz Nadiške doline smo najprej primeijali z nekaterimi združbami submontanskega bukovja zahodne Slovenije in severovzhodne Italije (Ornithogalo-Fagetum Marinček et al. 1990, Hacquetio-Fagetum Košir 1962 var. geogr. Anemone trifolia Košir 1979 subvar. geogr. Luzula nivea Poldini 1993) ter z nekaterimi združbami belega gabra iz Slovenije. S primerjavo z bukovji nismo ugotovili večje podobnosti, morda tudi zato, ker so gozdovi na terasah Nadižc zelo mladi, v začetni (in najbrž precej dolgotrajni) stopnji razvoja. Večjo podobnost smo ugotovili s predalpsko asociacijo Helleboro nigri-Carpinetum (Marinček 1979), vendar le, če smo pri primerjavah upoštevali zgolj prisotnost oz. odsotnost vrst (S0rensenov koeficient je 68 %). Takšna podobnost dopušča uvrstitev naših sestojev v omenjeno asociacijo. Ob upoštevanju stalnosti vrst (frekvence) je ta podobnost precej manjša. To potrjuje dendrogram na sliki 2. Z njim smo 94 B. Čušin: Pionirski gozdovi belega gabra ( Cawci aum:-Caivinetu,\i mavu ass. nova) na iiolocenskih terasah Nadiže primerjali floristično sestavo naših sestojev s sestoji geografsko najbližjih doslej opisanih nevtrofilnih združb belega gabra iz asociacij Helleboro nigri-Carpinetum, Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum m Abio albae-Carpinetum. Pri asociaciji Ornithogalo pjrenaici-Carpinetum smo upoštevali le popise subasociacije -ostryetosum carpinifoliae, pri asociaciji Abio albae-Carpinetum pa popise geografske variante -typica. Pionirski sestoji belega gabra v dolini Nadiže so po nekaterih vrstah sicer podobni sestojem submediteranske oz. predalpsko-submediteranske asociacije Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum. Skupne so jim npr. nekatere vrste iz zveze Aremonio-Fagion (Cardamine trifolia, Euphorbia carniolica in Dentaria enneaphyllos), kijih v drugih združbah belega gabra v Sloveniji doslej ne omenjajo, prav tako diagnostično pomembna vrsta Ornithogalum pyrenaicum. Ostale značilne in razlikovalne vrste asociacije Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum (Ruscus aculeatus, Crataegus laevigata, Asparagus tenuifolius, Knautia drymeia ssp. tergestind) v Nadiških logih ne uspevajo. Prav tako v njih nismo našli večine razlikovalnic iz submediteranske podzveze Asparago tenuifolii-Carpinenion betuli. Razlike v diagnostičnih vrstah so torej tako velike, da pionirske gozdove belega gabra na terasah Nadiže ne moremo uvrstiti v to podzvezo in v njeno asociacijo Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum. Floristična podobnost s sestoji sintaksona Abio albae-Carpinetum var. geog. typicaje še manjša. V naslednjem koraku smo torej primeijali zgolj floristično sestavo in ekologijo sestojev preučevane združbe in sestojev asociacije Helleboro nigri-Carpinetum. Med njimi so, kljub omenjeni precejšnji floristični podobnosti po S0rensenu, določene razlike tako v vrstni sestavi kot v značilnosti rastišč (ekologiji). Tako v sestojih asociacije Helleboro nigri-Carpinetum rastejo nekatere diagnostične vrste zvez Erythronio-Carpinion in Aremonio-Fagion (Lonicera caprifolium, Hacquetia epipactis, Melampyrum nemorosum, Helleborus niger, Vicia oroboides in Erythronim dens-canis), kijih v nadiških logih nismo opazili. Prav tako v popisanih sestojih ne uspevajo vrste Ajuga reptans, Festuca heterophylla, Fragaria moschata, Luzula pilosa, Prunus padus, Scrophularia nodosa in druge. Večina slednjih sicer raste tudi v Breginjskem kotu, vendar na drugačnih rastiščih, predvsem v grmiščih na ijavih tleh na flišu. Po drugi strani v zeliščni plasti preučevanih sestojev uspevajo nekatere vrste (Aconitum lycoctonum, Allium carinatum, Anemone ranunculoides, Asperula taurina, Epimedium alpinum, Veratrum nigrum), kijih Marinček (1979) v sestojih asociacije Helleboro nigri- Carpinetum ne omenja. Te kažejo na drugačne ekološke, predvsem edafske razmere, v katerih uspeva naša združba, deloma tudi na fitogeografske razlike. Sestoji associacije Helleboro nigri-Carpinetum navadno uspevajo na starejših pleistocenskih terasah, kjer prevladujejo plitva do srednje globoka rjava (= evtrična) tla v kompleksu z rendzino (Marinček 1979: 426), medtem ko so nadiške terase zelo mlade, o čemer smo govorili že v uvodnem delu. Zaradi omenjenih razlik smo se odločili, da preučevane sestoje uvrstimo kot pionirsko in realno vegetacijo v novo asociacijo Carici albe-Carpinetum betuli ass. nova. Beli šaš (Carex alba) v fitogeo-grafskem smislu sicer ni najbolj poveden za poimenovanje severnoilirskega belega gabrovja, saj ima v evropskem prostoru široko razšiijenost. S svojo obilnostjo pa zelo dobro označuje inicialna rastišča in pionirsko naravo preučevanih sestojev in jim daje značilen videz. Ime Carici albae-Carpinetum betuli po naših poizvedovanjih (pri tem sta nam s pisnimi sporočili zelo pomagala dr. Jean-Paul Theurillat in dr. Jaroslav Moravec) v fitocenološki literaturi še ni bilo uporabljeno oz. tipizirano kot ime asociacije, zato je tudi v tem smislu korektno. Nomenklaturni Slika 2: Dendrogram nevtrofilnih gozdov belega gabra iz zveze Erythronio-Carpinion (MISSQ- similarity ratio) Figure 2: Dendrogram of neutrophilous hornbeam forests from the alliance Erythronio-Carpinion (MISSQ - similarity ratio) 1. Abio albae-Carpinetum betuli var. geogr. typica Marinček 1994 ( = Carpinetum praedinaricum Marinček 1976), sintezna tabela, stolpec U (Marinček & Čarni 2000) 2. Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli ostryetosum carpinifoliae Marinček, Poldini et Zupančič ex Marinček 1994, 17 popisov (Marinček, Poldini & Zupančič 1983) 3. Helleboro nigri-Carpinetum betuli Marinček in Wallnofer, Mucina et Grass 1993 (= Carpinetum praealpinum Marinček 1979), 15 popisov (Marinček 1979) 4. Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova, 24 popisov (Čušin 2002) O. 7 - O. 6 - 0.5- O. 4 - O. 3 - 0.2 - 0.1 - 95 Hacquetia 1/1 • 2002 tip nove asociacije (holotypus) je popis št. 6 v fitocenološki tabeli 1. Uvrščamo jo v podzvezo Erythronio-Carpinenion betuli, in sicer v Galanthus muafos-skupino (Marinček & Carni 2000), saj se v njej pojavljajo vse razlikovalnice omenjene skupine asociacij: Lonicera xylosteum, Ranunculus lanuginisus, Carex digitata, Heracleum sphondylium, Viburnum lantana in Euonymus verrucosa. Sinsistematski položaj nove združbe je torej naslednji: Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. in Vlieg. 1937 Fagetalia sylvaticae Pawl, in Pawl, et al. 1928 Erythronio-Carfnnion (Horvat 1958) Marinček in Mucina et. al.]993 Erythronio-Carpinenion Marinček 1 994 Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova -ostryetosum carpinifoliae subass. nova -caricetosum sylvaticae subass. nova 4.4 Značilne in razlikovalne vrste nove asociacije Za značilnico zdužbe smo izbrali beli šaš (Carex alba), ki dobro označuje rastiščne razmere na mladih rečnih terasah. To je vrsta, ki navadno uspeva na skeletnih, inicialnih tleh ter na pionirskih rastiščih. Spada med diagnostične vrste razreda Erico-Pinetea. V Sloveniji je razširjena v vseh fitogeografskih območjih (Jogan et al. 2001: 83). Poldini (1991:291) jo uvršča med evrosibirske vrste. V Srednji Evropi (Oberdorfer 1983: 186) navadno uspeva v borovih in toploljubnih bukovih in hrastovih gozdovih, tudi v nekaterih združbah iz zveze Carpinion (Carici albae-Tilietum ccrrdatae). Južno od Alp, kjer je podnebje nekoliko milejše, pogosto uspeva tudi na bolj hladnih rastiščih, npr. na grušču in morenah v ledeniških dolinah. Razlikovalnici nove asociacije sta črna čmerika (Veratrum nigrum) in veliki zvonček (Leucojum vernum). Črna čmerika je južnoevropsko-azijska vrsta, ki je v Sloveniji strnjeno razširjena v njenem zahodnem delu (Dakskobler 1995). Optimalno uspeva na nekoliko vlažnih, plitvih in zelo skeletnih tleh, npr. v združbi Saxifrago petraeae-Tilietum Dakskobler 1999. Njena ekologija je torej nekoliko drugačna od ekologije belega šaša, zato v preučevanih logih uspeva le posamično, z zelo majhno obilnostjo. Kaže pa, podobno kot beli šaš, na določeno termofilnost novo opisane združbe. Pojavljanje druge razliko- valnice, vrste Leucojum vernum, povezujemo s posebnostmi krajevnega podnebja. Preučevani sestoji uspevajo tik nad rečno gladino, kjerje vedno precej zračne vlage in tudi poleti obilo rose. Osrednji del Nadiške doline v Breginjskem kotu ima tudi blag mraziščni značaj, saj je poleti tukaj prijetno sveže, ponoči skoraj mrzlo, pozimi pa se na drevesih kopiči i\je in slana dolgo ne izgine. Veliki zvonček navadno uspeva v gorskem pasu, v območju bukovih gozdov iz asociacij Lamio orvalae-Fagetum (I. Horvat 1938) Borhidi 1963 in Ranunculoplatanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993. 4.5 Členitev na nižje sinsistematske enote - subasociacije Pri preučevanju nadiških logov smo opazili, da obstajata dva tipa pionirskih gozdov. Že po videzu se ločijo sestoji na robnih delih teras od tistih ob vznožju pobočij. Enako so pokazali tudi postopki hierarhične klasifikacije, ki so popise združili v dva šopa. Zato smo členili ass. Carici albae-Carpinetum betuli na dve novi subasociaciji, bolj termofilno -ostryetosum carpinifoliae (slika 3) in bolj mezofilno -caricetosum sylvaticae (slika 4). V prvo smo uvrstili bolj suhe in nekoliko presvetljene sestoje na robu teras, tik nad rečno strugo. V tem delu imajo terase rahlo napeto površje, ki ga ponekod prepletajo plitvi žlebovi. V floristični sestavi je največja razlika med subaso-ciacijami v vrstah iz reda Quercetalia pubescentis. V subasociaciji -ostryetosum carpinifoliae sta edifikatoijema (Carpinus betulus in Fraxinus excelsior) povsod primešana mali jesen (Fraxinus ornus) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). Poleg črnega gabra sta razlikovalnici subasociacije še mali jesen in gredljasti luk (Allium carinatum). Za zeliščno plast so najbolj značilne preproge belega šaša (Carex alba), ki navadno zastira okoli tri četrtine popisne ploskve. Posebnost termofilne subasociacije so logi v zgornjem toku Nadiže, kjer v drevesni plasti prevladuje bukev (popisi št. 1, 2, 3 in 4 v fitocenološki tabeli 1). Veijetno so ti sestoji že prehodna faza v bukovje. Zaenkrat jih obravnavamo kot ekološko varianto z vrsto Fagus sylvatica. Na rastišču subasociacije -ostryetosum prevladujejo plitva obrečna tla. Na produje ponavadi sloj peska, zaradi katerega so tla rahla in zračna, pod opadom pa seje komaj začel oblikovati humusno-akumulacijski horizont (t. i. A-horizont). Tla kažejo tendenco razvoja v smeri avtomorfnih tal, saj poteka njihova pedogeneza zdaj le pod vplivom padavinskih voda in brez vpliva 96 B. ČuSin: Pionirski gozdovi bei.eca gabra (Carici auiae-Caiwinetum bejuu ass. nova) na holocenskih terasah Nadiže površinskih vodotokov in podtalnice. Nomenkla-turni tip (holotypus) subasociacije Carici albae-Carpinetum betuli ostryetosum carpinifoliaeje popis št. 10 v fitocenološki tabeli 1. V drugi subasociaciji (-caricetosum sylvaticae) so vrste iz reda Qurcetalia pubescentis zelo redke, označujejo pa jo nekatere mezofilne vrste iz reda Fagetalia. Razlikovalnice subasociacije so vrste Carex sylvatica, Cerastiumsylvaticumin Sambucus nigra, torej pokazatelji (indikatoiji) bolj evtrofnih rastišč. Za to subasocíacijo je značilna tudi večja pogostnost nekaterih drevesnih vrst, zlasti gorskega bresta (Ulvius glabra), enovratega gloga (Crataegus monogyna) in maklena (Acer campestre). V zeliščni plasti ima beli šaš precej manjše zastiranje, več pa je širokolistnih oziroma sencovzdržnih rastlin. Manjše razlike med obema subasociacijama so v vrstah iz zveze Alnion incanae (= Alno-Ulmion). Večina vrst iz omenjene zveze namreč raste v obeh subasociacijah, le da so v mezofilni subasociaciji nekoliko pogostejše. Nivo terase, na katerem so sestoji mezofilne subasociacije, je 20-40 cm nižji od nivoja rastišč termofilnih sestojev. Precejšnja je razlika v tipu tal in količini vlage v njih. Na rastiščih mezofilne subasociacije je pod opadom do 1 m debela plast zemlje in drobiija, ki sta prinesena s pobočij. Zato ta tla deloma uvrščamo že v koluvialna. Ponekod se na rastiščih subasociacije -caricetosum. sylvaticaev tleh pojavljajezerska kreda, ki ima visoko vsebnost glinenih mineralov (jezerski lapor). Ta povzroča upočasnjeno odtekanje padavinske in zlivne vode. Nomenklaturni tip (holotypus) subasociacije Carici albae-Carpinetum betuli caricetosum sylvaticaeje popis št. 16 v fitocenološki tabeli 1. 4.6 Dinamika združbe Kaj je bilo nekoč na nadiških terasah, kjer danes rastejo preučevani sestoji, dokaj zanesljivo sklepamo iz okoliških recentnih fitocenoz. Na svežih naplavinah rečnega proda so najbrž najprej uspevale prodiščne združbe zelišč (ass. Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Miiller 1974, sestoji z vrsto Petasites paradoxus, Cušin 2001). Sledila je faza inicialnih travišč, ki so postopoma zastrla prod, vmes pa so bili posamezni grmi in majhna drevesca sive vrbe, črnega gabra, malega jesena, češmina, navadne krhlike, sviba, smreke idr. Na teh traviščih so do pred nekaj desetletij (zdaj bo od takrat že skoraj petdeset let) pasli drobnico in govedo. Paša je zavrla progresivni razvoj. Po njeni Slika 3: Carici albae-Carpinetum betuli ostryetosum carpinifoliae subass. nova, popis št. 15 (foto B. Cušin) Figure 3: Carici albae-Carpinetum betuli ostryetosum carpinifoliae subass. nova, relevé No. 15 (photo B. Cušin) 97 hacquetia 1/1 • 2002 Slika 4: Carici albae-Carpinetum betuli caricetosum syl-vaticae subass. nova, popis št. 24 (folo B. Cušin) Figure 4: Carici albae-Carpinetum betuli caricetosum syl-vaticae subass. nova, relevé No. 24 (photo B. Cušin) opustitvi so suha travišča postopno zarasla termofilna grmišča, v katerih so že omenjene vrste zrasle v manjša drevesa. Čez nekaj desetletij so se iz teh grmišč razvili pionirski gozdovi, drogovnjaki različnih listavcev. Na takšen razvoj sklepamo tudi s pomočjo fotografskih posnetkov nadiških teras izpred nekaj desetletij (Geodetski zavod Slovenije 1955). V današnjih sestojih je le malo vrst najbolj zgodnjih faz. To so siva vrba in nadstojne smreke. Med zelišči kažejo na predhodne razvojne faze vrste Salvia glutinosa, Peucedanumverticillare'm Campanula rapunculoides, na najbolj zgodnjo pa vrsti Sesleria albicans in Petasites paradoxus, ki smo ju našli le na enem popisu. Razvoj nadiških logov v prihodnje je težko napovedovati. Na nekaterih popisnih ploskvah, predvsem v okolici Podbele, kjer so rečne terase najbolj široke, je v zeliščni plasti precej doba (Quercus robur). Ta je v drevesni plasti zaenkrat zelo redek (opazili smo ga le na dveh popisih). Na teh širokih terasah je možen razvoj v sestoje belega gabra z dobom (Querco-Carpinetum s. lat.). Drugod, zlasti na rečnih terasah v zgornjem toku reke, je že zdaj v zeliščni, grmovni in ponekod tudi drevesni plasti precej bukve. Deloma so vzrok za to ozka rečna dolina z bukovimi gozdovi na pobočjih in manjši človekovi vplivi. Domnevamo, da se bodo ti sestoji razvijali v smeri submontanskega buko\ja. Napisano bomo lahko preverili le, če bi razvoj teh sestojev potekal nemoteno. Bolj verjetno je, da bo sedanja razvojna stopnja dolgotrajna ali da bo celo prišlo do regresije. Na potek sukcesije vpliva že sečnja drv, saj v posečnih stadijih nastajajo drugačne fito-cenoze. Zaradi inicialnih tal so te precej dolgotrajne. Se večje spremembe rastja na nadiških terasah povzroča njihovo spreminjanje v turistične namene. V kampih, na igriščih in v okolici gostinskih objektov se bo razvijala ruderalna vegetacija in združbe pohojenih tal. 5. SUMMARY Pioneer hornbeam forest (Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova) on holocen terraces of the Nadiža river. In the article we study pioneer forests on alluvial terraces of the Nadiža river in western Slovenia. The Nadiža valley belongs to the pre-Alpine region, whereas the river itself is distinctly torrential. The studied stands grow on young river terraces, which in places do not exceed a hundred years of age. During this period the stands have been spared by high waters, so that the soil and vegetation developed independently from them. Human impact is considerable, however, since people used to tend cattle and sheep there, which prolongued the scrub phase. Today, people chop wood for heating in these stands. Another proof that these are very young alluvial terraces is the initial riverside soil. The A-horizon has started to take shape under the litter, which points to their development in the directon of automorphic soil. Somewhat deeper is the soil at the juncture of the river terraces and slopes. We can describe it as colluvial, since there is a layer of material deposited from slopes (silt, chalk - clay particles, morain sand). The phytosociological relevés were made applying the standard Central-European method (Braun-Blanquet 1964). The stands along the Nadiža river were compared to similar previously described Illyrian communities of hornbeam (Figure 2). Most similar to them regarding their floristic composition is the association Helleboro nigri-Carpinetum (S0rensen's similarity coefficient is 68 %). However, due to pioneer characteristics of the 98 B. Čušin: Pionirski cozdovi belega cabra (Caiuci mme-Cam-inmvmukivu ass. nova) na hol.ocenskih terasah Nadiže stands and initial sites we decided to classify them into a new association Carici albae-Carpinetum ass. nova. Carex alba was selected as its character species, and as differential species Veratrum nigrum and Leucojum vernum. Carex alba and Veratrum nigrum indicate somewhat thermophilous sites and initial or skeletal, moderately dry soil, whereas Leucojum vernum points to the Alpine climate at the bottom of the valley. The nomenclature type ( holotypus) of the new association is the relevé no. 6 in the Phytosociological Table 1. Based on the floristic composition (see Phyt. tab. 1) in which the geographical position of the Nadiza Valley is manifested (the juncture of the Alps with the Dinaric mountains) and where the historical evolution of these regions' flora is reflected, we classify this association Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova as a real vegetation on the terraces of the Nadiza river into the alliance Erythronio-Carpinion (Horvat 1958) Marincek in Mucina et. al.1993, order Fagetalia sylvaticae Pawl, in Pawl, et al. 1928 and class Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. in Vlieg. 1937. The procedures of the hierarchical classification, which was made with the programme package SYN-TAX (Podani 1993), subdivided the relevés into two clusters, which only confirmed our observations in the field. Within the association Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova, we therefore described two new subassociations. The more thermophilous subassociation was named -ostryetosumcarpinifoliaesubass. nova {holotypus-relevé No.10 in the Phytosociological Table 1). Its differential species are Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornusznà Allium carinatum. Mesophilous stands were classified into the subassociation -caricetosum sylvaticae. Its differential species are Carex sylvatica, Cerastium sylvatica and Sambucus nigra. The sites of the subassociation -caricetosum sylvaticae are a bit lower (for 20-40 cm), and the soil much deeper than on sites of the thermophilous subassociation. The nomenclature type (holotypus) of the subassociation caricetosum sylvaticae is the relevé No. 16 in the Phytosociological Table 1. In conclusion, the newly described community represents a group of phytocoenoses which are determined by the following ecological factors: geomorphology of the site (plane region of young river terraces), shallow riverside soil and in part also the mikroclimate of the river valley. 6. DODATEK Lokacije, kratka ekološka oznaka fitocenoloških popisov in vrste, ki se pojavljajo enkrat: 1. MostnaNadiži (9746/1), terasa na levem bregu Nadiže okoli 200 m pod sotočjem Črnega in Belega potoka, bukov mlajši debeljak, sestoj tik nad rečno strugo, zdaj ohranjen le kot 8 m širok in 30 m dolg pas. 2. Most na Nadiži (9746/1), terasa na levem bregu Nadiže, okoli 50 m dolvodno od prejšnjega popisa, V drevesni plasti dominirata bukev in smreka. Sestoj je nekoliko odmaknjen od roba struge, kjer je okoli pol metra nižje ozka tamponska cona sive vrbe in sive jelše (Alnetum incanaes. lat.). 3. »Napoleonov« most pod Logmi (9746/4), terasa na desnem bregu Nadiže okoli 100 m dolvodno od mostu. Bukov debeljak, zadnja leta nekoliko izpostavljen antropogenemu vplivu (kotiček v senci za nedeljske kopalce); Euonymus latifolia (r). 4. Pod Gabri (9746/4), vzhodni del terase, ki pri višjih vodostajih Nadiže postane otok, pionirski gozd različnih listavcev, med katerimi je precej bukve. 5. Podrečnica (9746/4), sestoj na severnem robu terase, kije prepredena s plitvimijarki, pionirski drogovnjak med poseko in vrbiščem; Melittis melissophyllum (r), Lilium carniolicum (r). 6. Berjač (9746/4), drogovnjak belega gabra v zahodnem delu leve terase Nadiže. 7. Pod Lupom (9746/4), log na robu leve terase, starejši letvenjak in nadstojna smreka. 8. Podbela, pod Logom (9746/4), letvenjak na mlajši terasi na levem bregu Nadiže. Se precej sive vrbe; Juniperus communnis (+), Petasites paradoxus (r), Valeriana officinalis (r). 9. Podbela, Berjač (9746/4), sestoj belega gabra in bukve na vzhodnem delu terase na levem bregu reke. Bukvi imata premer okoli 40 cm. 10.Podbela, Podrečnica (9746/4), drogovnjak belega gabra na zahodnem robu terase, precej doba v zeliščni plasti; Tiliaplathyphyllos (r). 11. Podbela, pod Logom (9746/4), sestoj belega gabra in velikegajesena na levi terasi, vzporedno s staro strugo. Preproga belega šaša, globoka obrečna tla (40 cm). 12. Pod Borjano (9746/4), mlajši drogovnjak na robu terase, pri stiku stare struge (zdaj skladišče drv) in prodišč; Euonymus verrucosa (+), Sesleria albicans (+). 13.Podbela, pod Goščo (9746/4), med nogo- 99 hacquetia 1/1 • 2002 metnim igriščem in kampom za tabornike, drogovnjak listavcev in smreke. 14.Podbela, pod Vrnico (9746/4), drogovnjak belega gabra vzhodno od kampa za tabornike. 15.Podbela, pod Japarčco (9746/4), suhi log na robu leve terase Nadiže vzhodno od kampa za tabornike, okoli 100 m jugozahodno od prejšnjega popisa, preproga belega šaša, dob v drevesni plasti; Luzula nivea (+), Pimpinella major (r), Prunus avium (r). 16. Pod Borjano (9746/4), sestoj na levi terasi Nadiže, zahodno od poseke pri potoku Gostenk. 17. Pod Borjano, pri Sašovem potoku (9746/4), drogovnjak različnih listavcev na mezofilnem rastišču. 18. Pod Borjano, Cvrča (9746/4), mezofilni sestoj pri poseki, okoli 100 m zahodno od prejšnjega popisa; Dryopteris carthusiana (+). 19. Pod Lupom (9746/4), mezofilni sestoj zahodno od griča iz jezerske krede, precej gloga in maklena v drevesni plasti, drevo gorskega bresta okoli 50 cm v premeru. 20. Most na Nadiži (9746/3), leva terasa, mlajši drogovnjak belega gabra na severnem robu jase, 200 m gorvodno od mosta; Festuca gigantea (+). 21. Most na Nadiži (9746/1), leva terasa, severno od popisa št. 1, drogovnjak belega gabra, facies s čemažem (Allium ursinum), okoli 500 m gorvodno od mostu; Sanicula europaea (+), Polypodium vulgare (+). 22.Podbela, Podrečnica (9746/4), sestoj pod cesto, med dvema potokoma, občasno poplavljen, nanosi jezerske krede; Athyrium Jilx-femina (+), Ranunculus auricomus (+). 23.Podbela, Podrečnica (9746/4), mezofilni sestoj pod Spericovo skalo, precej bukve in smreke, preproga alpskega vimčka. 24. »Napoleonov« most pod Logmi (9746/4), terasa 100 m dolvodno od mosta, sestoj je tik pod cesto, debeljak belega gabra; Phyllitis scolopendrium (r), Corydalis solida (+), Lunaria rediviva (+). 7. ZAHVALA Za pomoč pri delu na terenu in pisanju članka se najlepše zahvaljujem nestorju slovenske fito-cenologije na področju vegetacije gozdov belega gabra dr. Lojzetu Marinčku in mentorju dr. Igoiju Dakskoblerju. Pri poizvedovanju po doslej objavljenih imenih združb belega gabra sta mi delo olajšala dr. Jaroslav Moravec in dr. Jean-Paul Theurillat. Besedilo je kritično pregledal akademik dr. Mitja Zupančič. Na pasti terenskega dela v fitocenologiji meje opozaijal dr. Andraž Carni, ki mi je priskrbel prenekatero, sicer težko dostopno literaturo in navsezadnje omogočil, da so rezultati mojih raziskav v pričujoči publikaciji postali dostopni tudi širši znanstveni javnosti. Brez nasvetov mag. Urbana Silca bi številne tehnične ovire, ki jih ponuja sodobna tehnologija, ostale nerešljive. Tudi njim najlepša hvala. 8. LITERATURA Accetto, M. (1974): Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik 32 (10): 357-369. Borhidi.A. &Kevey, B. (1996): An annotated check list of the hungarian plant communities II (The forest communities). In: Borhidi A. (ed.): Critical revision of the Hungarian plant communities. Janus Pannonius University, Pecs, Hungary, pp. 95-138. Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. Grundzuge der Vegetationskunde. 3. Auflage, Springer, Wien - New York, 865 pp. Cušin, B. (2001): Inicialne združbe na prodiščih reke Nadiže v zahodni Sloveniji (asociacija Epilobio-Scrophularietum caninae'W. Koch & Br.-Bl. ex Miiller 1974). Hladnikia 12-13: 67-78. Dakskobler, I. (1995): Razširjenost vrst Lathyrus venetus (Mill.) Wohlf., Galeobdolon flavidum (F. Herm.) Holubin Veratrum nigrum L. vgozdnih združbah Posočja (zahodna Slovenija). Biološki vestnik 40 (3-4): 7-22. Dakskobler, I. (1996): Bukovi gozdovi Srednjega Posočja. Scopolia 35: 1-78. Frahm, J. P. & Frey, W. (1992): Moosflora. 3. Auflage, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 528 pp. Glavač, V. (1968): UberEichen-Hainbuchenwalder Kroatiens. Feddes Rep. 79 (1-2): 115-138. Hennekens, S. M. (1996): TURBO (VEG). Software package for input, processing, and Presentation of phytosociological data. IBN-DLO, Wageningen & University of Lancester. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglic, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc - Krajšek, S., Trčak, B. (2001): Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. Letalski posnetki Breginjskega kota, film 242/56, red 17. Geodetski zavod Slovenije. 100 B. ČuSin: Pionirski gozdovi bei.eca gabra (Carici auiae-Caiwinetum bejuu ass. nova) na holocenskih terasah Nadiže Lovrenčak, F. & Plut, D. (1978): Prirodne in družbeno-geografske značilnosti Breginja in okolice. Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov Tolmin - Bovec, pp. 291-312. Marinček, L. (1975): Gozdna vegetacija Moravske doline. Razprave 4. razreda SAZU 18(1): 5-28. Marinček, L. (1979): Der voralpine Wald der Hainbuche in Slowenien (Carpinetum praealpinumz.s%. nova). Phytocenologia6: 424-433. Marinček, L. (1980): Gozdne združbe na klastičnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU 22(2): 44-180. Marinček, L., Poldini, L. & Zupančič, M. (1983): Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaul-Julisch Venetien. Razprave 4. razreda SAZU 24(5): 261-328. Marinček, L. (1987): Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra v Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU 27(4): 65-99. Marinček, L. (1994): Zur Nomenklatur der Haibuchenwälder des Erythronio-Carpinion. Simpozij Pevalek, Flora in vegetacija Hrvatske. Tiskarsko izdavački zavod Zrinski, Koprivnica - Zagreb, pp. 57-62. Marinček, L. (1995): Contribution to demarcation and phytogeographic divsion of the Illyrian floral province, based on vegetation and flora. Gortania 16: 99-124. Marinček, L. & Carni, A. (2000): Die Unterverbände der Hainbuchenwälder des Verbandes Erythronio-Carpinion betuli (Horvat 1938) Marinček in Wallnöfer, Mucina et Grass 1993. Scopolia 45: 1-20. Oberdorfer, E. (1983): Pflanzensoziologische Exkursionflora. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 1050 pp. Ogrin, D. (1996): Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68: 39-56. Podani, J. (1993): SYN-TAX-pc. Computer Programs for Multivariate data Analysis in Ecology and Systematics. Scientia Publishing, Budapest, 104 pp. Poldini, L. (1991): Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, Udine, 898 pp. Poldini, L. & Nardini, S. (1993): Boschi di forra, faggete e abieteti in Friuli (NE Italia). Studia Geobotanica 13: 215-298. Pučnik, J. (1980): Velika knjiga o vremenu. Cankaijeva založba, Ljubljana, 366 pp. Trpin D. & Vreš, B.(1995): Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 pp. Wallnöfer S., Mucina, L. & Grass, V. (1993): Querco-Fagetea. In: Mucina L., Grabherr G. & Wallnöfer S. (eds.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, pp. 85-236. Wraber, M. (1960): Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Ann. Hort. Bot. Labacensis, Ijubljana, pp. 49-96. Wraber, M. (1965): Gozdna vegetacija ob gornji Nadiži z ekološkega in ekonomskega vidika. Elaborat. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana, 36 pp. Wraber, M. (1969 a): Über die Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen-Hainbuchen-Wälder in Slowenien. Feddes Rep. 79: 373-389. Wraber M. (1969 b): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17:176-199. Zupančič, B. (1995): Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 366 pp. Zupančič M., Marinček, L., Seliškar A. & Puncer, I. (1989): Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 13 (1987): 89-98. 101 Fitocenološka tabela 1: Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova Številka popisa (Relevé number) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 400 400 300 300 290 290 290 280 290 290 280 280 280 280 280 280 280 280 290 380 400 290 290 300 Velikost ploskve v m2 (Relevé area in m') 200 200 200 300 400 300 200 300 200 300 400 300 300 300 400 300 300 400 300 200 200 300 200 300 Zastiranje v % (Cover in %) Drevesna plast (Tree layer) E3 80 90 80 80 90 90 80 90 90 80 90 90 90 90 90 80 80 90 80 80 90 90 90 90 Grmovna plast (Shrub layer %) E2 20 10 10 40 50 30 30 40 30 50 30 40 60 30 30 30 40 40 30 30 20 40 40 40 Zeliščna plast (Herb layer %) E1 80 80 80 80 80 90 90 80 80 90 90 80 80 80 90 80 70 80 70 80 90 70 80 90 Število vrst (Number of species) 62 64 83 61 65 64 50 52 69 64 79 68 67 63 60 63 51 63 56 74 59 67 72 76 ZNAČILNE IN RAZLIKOVALNE VRSTE ASOCIACIJE (Character and differential species of the association) ep Ca rex alba E1 4 3 3 3 5 4 4 4 3 4 4 3 4 4 5 2 2 2 + 1 + + + 23 96 fa Leucojum vernum + + + 1 + + + + + + r + + + + 1 1 + 2 + 1 2 22 92 of Veratrum nigrum + + + + + + r + + + + + r + + + 16 67 RAZLIKOVALNE VRSTE SUBASOCIACIJ ostryetosum carpinifoliae caricetosum sylvaticae (Differential species of the subassociations) qp Ostrya carpinilolia E3 + 1 2 1 1 r 1 + + + 1 1 1 + 14 58 op Fraxinus ornus E3 + 1 + 1 + + + 1 + 1 1 11 46 op Fraxinus ornus E2 + + + + 1 + r 7 29 qp Fraxinus ornus E1 + + + + + + + + 1 9 38 tg Allium carinalum E1 + + + + + + + + r 9 38 fa Carex sylvatica E1 + r + + + + + + + + 10 42 of Cerastium sylvaticum + + + + 1 + + + + 9 38 fa Sambucus nigra E2 + + r + + + 6 25 Aremonio-Fagion Omphalodes verna E1 1 2 1 1 1 1 + + 1 1 1 1 + 1 + 1 + 1 + 1 1 1 1 + 24 100 Anemone trifolia 2 1 1 + + + + + 1 1 1 + 1 1 1 + 2 2 1 + 1 + 22 92 Cyclamen purpurascens + 1 + + + + + + + + 1 + + 1 + + + + + + + + 22 92 Knautia drymeia ssp. drymeia + + + + + + + + 1 + 1 + + + + + + + 1 + 20 83 Aposeris foetida + + + + + + + + + 1 + + + 13 54 Lamium orvala r r + + + + + 1 + + + + 1 13 54 Asperula laurina + + + + + + 1 1 + 1 10 42 Euphorbia camiolica + + + + + + + + + 9 38 Isopyrum thalictroides + 1 + + 1 1 1 7 29 Epimedium alpinum + + + + 1 1 + 7 29 Cardamina trifolia + + + + + 5 21 Dentaria enneaphyllos + 1 4,2 Stellaria montana 1 1 4,2 Erythronio-Carpinion Crocus napolitanus E1 + 1 1 + + + + + + 1 + + 1 1 + 2 1 2 3 + 2 1 + 1 24 100 Galanthus nivalis + 1 1 1 1 1 1 + 1 1 + 1 2 2 1 2 1 1 3 1 + + + 1 24 100 Primula vulgaris + + + + + + + + + + + + 1 + + 1 + 1 + + + 1 + + 24 100 Helleborus odorus + + + + + + + 1 r 1 + + + + + 15 63 Ornithogalum pyrenaicum s. lat. r + + + + + + + + + + + + + 1 15 63 Številka popisa (Relevé number)_1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Alnion incanae (=Alno-Ulmion) Listera ovata E1+ + +.....+ .+ + + + . + r + . + + + + + 16 67 Aconitum lycoctonum . + + + + + + .+ + + .+.....1 + + + + + 16 67 Alnus incana E3b...................+ . + 11 Alnus incana E3a......r +.......r + r . + + 9 38 Alnus incana E2a.........+...........1 + . 313 Alnus incana E1...........r.....+.....+ 3 13 Thalictoim aquiiegiifolium .....+ .. + .r. + r. + +..............7 29 Cirsium oieraceum ... +......+.......+ + . + 1. 6 25 Angelica sylvestris .......+ .. + .. r........+ . 417 Filipéndula ulmaria ...................+ .+ + + 417 Lathraea squamaria r.......+........r 1 417 Colchicum autumnale ..........r . r .... r ■ + ... ■ 417 Chaerophyllum hirsutum .. +..................+ .+ 313 Cardamine impatiens .................+.....+ 2 8,3 Petasites hybrídus .................... . . . + 2 8,3 Fagetalia sytvaticae Carpinus betulus E3b+. + + 12 + . 122.333323233223 Carpinus betulus E3a 2 1 21 + 2111122 + 11121. 11 + 1+ 24 100 Carpinus betulus E2b .. +.....+ + .. +......+ .... Carpinus betulus E2a + +................+ .. + .. 9 38 Carpinus betulus E1.........1.....1 ++.. + .. . 5 21 Fraxinus excelsior E3b. . + .2 + . 212. + 1 + 222 + 11321 Fraxinus excelsior E3a + +r. 11. 11. 1 + . 1.11. ...+ + + 24 100 Fraxinus excelsior E2b.........+ ..1 + . ... + ...+ + Fraxinus excelsior E2a + 1 1 + + 1......+ .. +............14 58 Fraxinus excelsior E1 . . . .++. + .+ + . 11 + + + 11 + + + +. 16 67 Asarum europaeum E1 11 + 11 + 1+ +.+ + + + + + 111 + + 11+ 23 96 Leucojum Vernum + + + 1 + + . ,+ + + + r + + + + 11 + 2 + 12 22 92 Mercurialis perennis +1+ + + + + . + + + + + +. + . + 1 + 1 + 1+ 21 88 Polygonatum multiflorum + + + rr + +.+ + r. + + + + + +. + .+ + + 20 83 Fagus sylvatica E3b 2 3 2 1 + . 1 r . 1 +......+ Fagus sylvatica E3a 2 1 1 1 + . + + r r r . r r 16 67 Fagus sylvatica E2b r..+ + +......1.......+ + + + Fagus sylvatica E2a + . .+ + + + . + + + 1 + + + . . + 1 + + + . 19 79 Fagus sylvatica E1 + + + + ... + . +.....+ . +............8 33 Salvia glutinosa + + + + + + + .+ + + .+ + + + + .+ +. .++ 19 79 Daphne mezereum E2a + + 1 + 1..++. + 11 + ... + + 1 + 11r 18 75 Daphne mezereum E1 + +.. + ... + ... + + + +. + . + + +.. 12 50 Allium ursinum + + 1. + . + .221 + ... 111224121 18 75 Pulmonaria officinalis + + + + + +. .+ + + + . + . . . + + + + + + + 18 75 Brachypodium sylvaticum . + + 1+ +.+ + + 1 + 1 + + + . + .1 + . + . 18 75 Paris quadrifolia + + + + + ...+ + + .. + . + . + + + + 11+ 17 71 Viola reichenbachiana +1 + ....r + + + + + + r + . + + + + ... 16 67 Galium laevigatum , + + rr + + + ... +......+ + + .rr 13 54 Številka popisa (Relevé number) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ulmus glabra E3b r + r + + + + + + Ulmus glabra E3a r 1 13 54 Ulmus glabra E2b + Ulmus glabra E2a + + + 1 + + 1 + + 10 42 Ulmus glabra E1 + r + + + 1 + + + + + 11 46 Euphorbia amygdaloides + + + r + r + + + + + + 12 50 Galeobdolon flavidum + + + + + + + + + + + + 12 50 Mélica nutans + r + + + + + + 11 46 Lathyms vernus + + + + + + + + + r + 11 46 Tilia cordata E3b + + + 1 1 + 1 + + + Tilia cordata E3a r + + + 15 63 Tilia cordata E2b + + + + + + Tilia cordata E2a + + + + + + 14 58 Tilia cordata E1 + + + 4 17 Symphytum tuberosum + + + + + + + + + 10 42 Carex sylvatica + + + + + + + + 10 42 Arum maculatum + + + + + + + 8 33 Heracleum sphondylium r r r r + 7 29 Acer pseudoplatanus E3a r + 2 8,3 Acer pseudoplatanus E2b + Acer pseudoplatanus E2a + + + r + + 8 33 Acer pseudoplatanus E1 + r + + 7 29 Senecio ovatus r r + r 8 33 Epipactis helleborine agg. r + r + + r 7 29 Sambucus nigra E2b Sambucus nigra E2a + 6 25 Campanula trachelium E1 r r r 6 25 Dryopteris filix-mas + + r 6 25 Dentaria pentaphyllos + + + + + 5 21 Dentaria bulbilera + + + + 4 17 Neottia nidus-avis + r 4 17 Ranunculus lanuginosus + + 4 17 Actaea spicata + + + 3 13 Lilium martagón r 3 13 Adoxa moschatellina + 2 8,3 Aruncus dioicus 2 8,3 Euphorbia dulcís + 2 8,3 Mycelis muralis r + 2 8,3 Acer platanoides r r 2 8,3 Prunetalia spinosae Cornus sanguínea E2b + + 2 + + + + + 1 1 Cornus sanguínea E2a + + + + + 1 1 1 1 2 + 1 + 1 + 1 1 + + 21 88 Cornus sanguínea E1 + r + + + + + + + 9 38 Crataegus monogyna E3b 1 1 Žtevilka popisa (Relevé number) Crataegus monogyna E3a + + 1 Crataegus monogyna E2b r 1 + Crataegus monogyna E2a + Crataegus monogyna E1 + + Viburnum lantana E2b + Viburnum lantana E2a + Viburnum lantana E1 Viburnum opulus E2b Viburnum opulus E2a + + Viburnum opulus E1 + 1 Euonymus europaeus E2b Euonymus europaeus E2a Euonymus europaeus E1 Ligustrum vulgare E2b Ligustrum vulgare E2a Ligustrum vulgare E1 Rhamnus cathartica E2b Rhamnus cathartica E2a Rhamnus cathartica E1 + Berberís vulgaris E2b Berberís vulgaris E2a Prunus spinosa E2a Clematis vitalba E3a + Clematis vitalba E1 Rosa arvensis + + + r Quercetalia pubescentis Comus mas E3a + Cornus mas E2b + + + + Comus mas E2a + + 1 + Cornus mas E1 Ostrya carpinifolia E3b 1 + + Ostrya carpinifolia E3a + 2 1 + Fraxinus ornus E3a Fraxinus ornus E3b + 1 + Fraxinus ornus E2a Fraxinus ornus E2b + + Fraxinus ornus E1 + + Clematis recta E1 + + Sorbus aria E2b Tamus communis E2a Hierochloe australis E1 + Quercetalia roboris Quercus robur 3b Quercus robur E2a 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 1 13 54 19 79 9 38 14 58 2 8,3 12 50 8 33 4 17 10 42 0 11 46 7 29 0 6 25 9 38 8 33 6 25 3 13 5 21 5 21 I 4,2 21 88 5 21 14 58 II 46 29 38 13 8.3 8,3 8,3 8,3 13 Številka popisa (Relevé number)_1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ouercus robur E1..r + + + + + r11+ + + + + + +............16 67 Frangula alnus E2b...........+.......+ .. + . Frangula alnus E2a.......+......+ .... r ... 5 21 Frangula alnus E1...........+ +......................2 8,3 Castanea sativa .... r .... r r..........................3 13 Querco-Fagetea Hepalica nobilis E1 + + + + + + + + 1+ + + + + + + + + + + + + + + 24 100 Vinca minor 11+ + + 1 + 112121112121 + 1 + 1+ 24 100 Aegopodium podagraria 11 + 111 + + 111 + 1 + + 1+ + 2 + 111+ 24 100 Corylus avellana E3a..................31. + + . 417 Corylus avellana E2br. . + 1 + . . 12 + + 1+ + 2212 + + +. 1 Corylus avellana E2a + + + + + + + + + + . . + + + . . + . + . + . 24 100 Corylus avellana E1.........+ .. + .. + + +.. + ... 6 25 Hederá helix E3a............+ . +........+ 3 13 Hederá helix E2b ..+ + .. + . +.....+..................5 21 Hederá helix E1 + + + + + . + + + + + + + + + + r + + + + . + . 21 88 Carex digitata .1 + + + + +.1+ + + 11.1+ + 1 + + + + . 20 83 Anemone ranunculoides + + + .+ +.. + + 1 + +.r + . + 1 1.1 + 1 18 75 Veratrum nigrum ..+ + + +. ++. r + .. + + + + r + . + + . 16 67 Cruciata glabra + + + .+ + + + . 1 + + + 11.....+ ... 14 58 Acer campestre E3b ... + .. r . +......+ . + 1. + ..+ Acer campestre E3a ..r. +........+ .... + . + ..+ 11 46 Acer campestre E2b...................+ . . + . Acer campestre E2a + + + +.....+ ..+ + ... + + . + ... 12 50 Acer campestre E1+...r + + + + .+ +... + 1 + + .+ + .+ 15 63 Scilla bifolia + + + + + + r.r + + + +......+ 1..+ 15 63 Lonicera xylosteum E2b +..............1 Lonicera xylosteum E2a .+ + .. + .1.1 + + + +.....+ .1 + 1 14 58 Anemone nemorosa E1+ + 1.....1 + + .1...1... + . + 1 11 46 Cerastium sylvaticum .. +..........+ . + + 1 + .+ + .+ 9 38 Viola riviniana ... + . + .. + ... + +....................5 21 Malus sylvestris E3b..........r .... r r..............3 13 Ficaria verna E1.............+ .... + .. + .. 3 13 Gagea lutea ....................+ . . + 2 8,3 Salicetea purpureae Salix eleagnos E3b .. r .. + r 1 r + .. + . + r + .++.. r . Salix eleagnos E3a . . . r +.....r r....................17 71 Rubuscaesius E1+........+ ..1. + . ... + + + + + 9 38 Vaccinio-Piceetea Oxalis acetosella E1 . + + +....+ + + + + + . + + 2 + + + .+ + 17 71 Picea abies E3b +1. + 1 + + + + . 11111. . + ... + 1. Picea abies E3a +........+ r..........+ . . 17 71 Picea abies E2b . ... r.......+........+ . . Picea abies E2a ... + ... + ... +.........+ .. 6 25 o