^SSN 0350-5561 9 wu^^u ^^uu»^ ca konec todn« Poveiini sončno bo. 00 štet/Uka 9 četrtek, 1. marca 8007 Zime ni bilo, počitnice pa v ponedeljek so se uradno končale kratke zimske počit' pripravili kar nekaj aktivnost na Športni zvezi Velenje, v nice, ki so jih le redki preživeli na snegu, saj tega letos ŠRZ Rdeča dvorana in MZPM Velenje v vili Mojca, vključi- skorajda nismo videli. Na mestnih ulicah seje krepko po- la pa so se tudi posamezna društva prijateljev mladine. znalOf da ni vsakdanjega vrveža, veliko otrok pa je vsee* Nekaj utrinkov iz teh aktivnosti smo zbrali tudi mi, no počitnice preživljalo doma, v Šaleški dolini. Za njih so Foto: hš MO Velenje še pripravlja proračun Na torkovi seji, tretji po vrsti, bodo svetniki odločali tudi o začasnem financiranju proračunskih porabnikov Velenje • V iorck bo v sejni dve nimamo. Pri pripravi je veliko težav, saj se leios začenjajo evropski projekti, pa delo na področju bodoče regionalizacije. Zelo pomembno je, da vse projckic umestimo v proračun, ki ga priprav li am o /a dve leli. Za leloi^nje leto je proračun popolnoma pripravljen, za telo 20QS pa imamo te?,ave predvsem /aradi mednarodnih projektov.« Svetniki bodo tudi tokrat odločali o prodaji občinskih zemljišč, saj župan pravi, da morajo pri tem biti naklonjeni invesiiioijem, to pa se tiče tudi sprememb kar nekaj prostorskih odlokov, ki bodo zaCriali pravila igre gradnje. Tako bodo med drugim sprejemali program odlaganja odpadkov za letos in program i/vajanja gospodarske javne služt>e za ravnanje s komunalnimi odpadki. S smetmi pa s tem Se ne bodo opravili. saj bodo sprejemali tudi osnutek odloka o spremembah ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov. Zupan Srečko Meh je napovedal tudi naslednjo sejo meslnega svcia. ki naj bi bila konec marca, najp<')/Jieje v začetku aprila. »Takrat bomo obravnavali osnutek proračuna, ki ga bo zelo veliko, pa tudi zaključni račun za leto 2006 bomo predstavili svetnikom. Zamudno je tudi. ker mora- mo vse postavke prikazati v dveh valuiah. lako lolarjih kot evrih. Spremenilo seje ludi marsikaj pri klasifikaciji posameznih postavk, zato kljub letnu, da tudi osebno veliko delam pri pripravi proračuna, priznavam, da tokrai vseh po dročij ne obvladam in da je pri marsikaieri posiavki treba pripravili podrobnejše razreze, da lahko naredimo primerjavo z letom 2006.« Kar sc dogovorov z Unijo za razvoj tiče, pa smo izvedeli, da potekajo, kcmkretnih dogovorov pa še nisci sprejeli. mbš GOD pmoiňavniam Vťiex StaHïg 36. 3ď20 V«l»r\)« «1.$0 96, m97 $0 97 tax: d^Sdd M Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno In pravno asistenco! d.d.1 080 19 20 WWW,0pa.8Í Gorenje: Zrasli za poldrugo povprečno slovensko tovarno 1,25 EVR-300SI I^IIIO Mlačnost Milena Hrstič • Planine Bohfišnicd ToiHtlUcu skupaj : Unhvno za tretje t/vi/efijsko obdobje in u/Mko/erid že precej (ma vodi akcijo za nakup snJobire C7' naprave, ki onu)^i>ča ^hiiinsko i^lika/ije brez haiecin. Zti bolnika véť koí dobrodo^/a pridobitev, dragocena posebej zaradi zgodnje, natančne in zane^w diagnostike, Povedano kiu'no. Celje. Tamkajšnja bolnišnica se jeza nakup takega aparata, prav tako računajoč na soUdamosi fiiidi, odločila pred kratkim. Brez dvoma ga potrebuje. Prepričana sem, da ho marsikdo rad daroval - ker, ko %re za zdravje, pa nismo malenkostni - tako tja kot sem. V Topolšici še vsaj dva meseca govorijo o tem. kako bodo na soli' darna srca in dobroto ljudi potrkali s po/ožmcarni, s katerimi bodo zajeli dobršen del Shnenije, od Koroške do Sot/e. Pa se ljudje tukaj, v tej Saieški dolini, zdaj sprašujejo, kako to. da so v Topolťici z njimi spregledali prav .Šaleško doliru)? Mar-sikdo ix)loinice namreč ni prejel Je pa v začetku tega tedna te prispela tista iz Celja. Kar ni nič narobe. Sq/ bo, kol pravim, marsikaten prebivalec te doline z veseljem primaknil kak tja in kakega seiu. Človek pač nikoli ne kam ga bsaleska območna gospodarska zbornica je v torek gosiila predstavnike Mir^islrstva za okolje in prostor in Direkcije RS za cesle, lema pogovora pa je bila bodoča cesina povezava z avtocesto. Predstavili so jim 10 predvidenih reáiiev in n>kovnik ureditve potrebne lokacijske dokumentacije, ki naj bi jo pridobili šele leta 2010, ko bi gradnja ceste lahko ludi slekla, Gospodarstveniki so bili ogorčeni, saj sedanja cesta ze močno ovira njihove razvojne ambicije (dnevno se po njej vozi blizu 20.000 vozil), v prihodnjih letih pa jih bo povsem ohromila. Glede na to, da izgradnja te ceste torej vsaj se šest lei nc bo razrešila lukajšnjili prometnih zagat, je potrebno nemudoma sanirati oi> sioječo cesto. mz 9770350556014 El lokalne novice Popis podaljšan za dva meseca Ljubljana. Velenje - Popis nepremičnin, ki ga v Sloveniji izva,ia (icocletska uprava Republike Slovenije, je podaljšan za dva meseca. zaradi česar se, kal zaiijujejo, stroški projekta naj nc bi povečali. Cilavni ra/log za podaljšanje naj bi hi! ta, da lastniki na prvi obisk popisovalca niso pripravljeni, /ato morajo ti isto stavbo obiskati večkrat. Najslabšo pripravljenost na popis nepremičnin geo detska uprava za/nava med večjimi lastniki, lastniki industrijskih in poslovnih obiektov, Geodetska uprava bo dala v popis ves svoj razpoloiîljiv kader, najeli pa bodo tudi 680 d{)dainih popisovalcev. ■ mkp Urejajo cesto skozi Penk Šoštanj-Občina Šoštanj seje sredi februarja lotila odprave najbolj kritičnih točk na lokalni cesti, ki vodi skozi Penk. Dela zajemajo ureditev zajed teke Pake, gradnjo opornega zidu ob železniški progi ter sanacijo mostu na meji z občino Šmartno ob Pa ki, ki poteka skozi Penk. ■ mkp Arhitekti bodo razstavljali Velenje • Drevi (čctnek. 1. marca) ob 19.19 hodo v preddverju Knjižnice Velenje odprli pregledno razstavo realizacij članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (/.APS) v obdobju 2000-2005. Na ogled bo več koi 120 del. Prvič je bila razstava postavljena v okviru Kongresa slovenskih arhitektov, ki ga je ZAPS priredila v Cankarjevein domu leta 2005. Do sedaj je razstava gostovala v Zagrebu in Skopju, v Moskvi pa so bila razstavljena njena nagrajena dela. Na odprtju bo nastopil Ad hoc percussion trio, ki ga sestavljajo Tomaž l.ojen. Davor Plamberger in David Siatinek. Poslej tudi obrtniška plačilna kartica Kartica Obrtnik med drugim dokaz pripadnosti stanovski organizaciji - Na njej tudi drugi podatki - Veljavna je štiri leta -Med prejemniki tudi 720 članov Območne obrtne zbornice Velenje Tatjana Podgoršek Obrma zbornica Slovenije je v s(!delovanju z Banko Koper svoji članski in bonitetni kartici Obrtnik dodala novo, plačilna funkcijo. Člani obrtne zbornice lahko poleg popustov in ugodnosti, ki so jih bili deležni z uporabo prejšnje kartice, s sedanjo plačujejo preko svetovnega spleta, na POS-terraLialili ter dvigujejo gotovino po vsim svetu. Na njej pa bo mo gočc shranjevali tudi potrdila v digitalni obliki, Seveda bodo omenjene storitve lahko opravljali. če bodo imeli plačano člana- V Brezžični internet v Šoštanju Pomemben korak k tehnološkemu razvoju občine Šoštanj-v Šoštanju so zaključili lani začeli projeki brezžične inter-netne povezave. Wi-Fi omrežje, za katerega uporabnik ne potrebuje kabelske povezave, deluje v centru mesta Šošunj. Nanj se lahko uporabniki priključijo/ napravami, ki zaznavajo Wi-H signale {večina prenosnih in osebnih računalnikov, mobilnih telclbnov.,.) Pri dostopu je poirebno vnesti uporabniško ime in geslo, ki se pojavi pri vsakem di)siopu- Vsaka prijava se zabeleži na požarnem zidu. Tako se vidi, kdaj se je uporabnik prijavi! in kdaj mu je potekla seja. Seja poteče vsako uro. kar pomeni, da se mora uporabnik po eni uri ponovno prijaviti v omrežje. Občina .Šoštanj je s projektom dostopa do brezžičnega interneta naredila pomemben korak k tehnološkemu razvoju občine in lako približala svetovni splet prebivalcem mesta Šoštanj, še posebe.i mladim, ■ mkp V kalnem okolju.« je povedala sekretarka omenjene območne zbornice Sonja Jamnikar in dcv dala. da jc kartica veljavna štiri leta in velja tudi. če komu preneha status v zbornici, 7.e s prvotna uvedbo kanice Obrtnik so želeli povečati pripadnost obrtniškemu stanu ler članom zagotovili različne ugodn(> sti. s katerimi bi jim vsaj delno povrnih plačano članarino, /úai pa soji dodali še plačilno funk- IVAN POSEL ELECTRON KOPER cijo. Članom hodo ponudili dva tipa kartic. Prva - bančncvpcv slovna - bremeni neposredno p(v slovni račun obrtnika inje namenjena komilentom Banke Koper ter bank, ki so članice sistema Activa. Predplačilna kartica pa je namenjena članom, ki imajo odprte račune pri ostalih bankah. Na slednjo obrtniki položijo poljubno vsoto denaija. ki jo potem koristijo. S sedanjo kartico omo- gočajo obrtnikom varnejše in preglednejše poslovanje. Na Banki Koper obljubljaj», da bodo kartico še nadgradili. Kariico Obrtnik delijo članom na 35 območnih obrtnih zbornicah po Sloveniji. Prejelo naj bi jo blizu 48 tisoč članov Obrtne zbornice Slovenije, od tega ludi 720 iz Območne obrtne zbornice Velenje. Prepričani^ da so uspešno opravili svoje poslanstvo Velenje. 27. februarja - Komunalno podjetje Velenje je lansko poslovno leto sklenilo s pozitivno ničlo. Ustvarili so 16 milijonov 691 tisoč evrtjv prihodkov, za obnovo in posodobitve komunslne infrastrukture so namenili 4 milijone 131 tisoč evrov. V najslabšem položaju je še vedno vodoos- krbna dejavnost, kije "podh ranjena' že nekaj let, lo so nekateri poudarki iz poslovanja velenjske komunale v letu 2006, ki jih je direktor podjetja Marijan Jedovnic-ki predstavil na novinarski konferenci. Med najpomembnejšimi letošnjimi nalogami je omenil gradnjo področnega centra za ravn^e z odpadki, precej pozornosti pa bodo namenili ludi pripravi projek-t(7v. za katere bodo poskušali pridobiti čim več nepovratnih sredstev iz kohezijskega in strukturne-ea sklada Evropske skupnosti. ■ Tp f.'l • I 9 UPC Telemach odslej tudi z digitalno telefonijo Od danes ( I.marca) uvaja največji slovenski kabelski operater lIPC Telemach digitalno telefonijo. Storitev bo na voljo povsod tam v Sloveniji. kjer omenjena mednarotina di"užba posluje, ler v omrežjih vseh njenih odvisnih družbah - KRS Velenje. KRS Rotovž Maribor, CAVT Murska Sobota, Ljubljanski kabel, skupina Triera in De.tel. Slavko Korenič. direktor družbe KRS Velenje, je povedal, da digitalna telefonija pomeni novo dodatno storitev v kabelskem omrežju, ponuja resnično alternativo obstoječim telefonskim storitvam. Bistvene prednosti digitalne telelbnije so enostavno telefoniranje z uporabo obstoječega analognega telefona, cenejša mesečna naročnina, lastne (-dve) telefonske številke, cenejši klici v fiksna in mobilna omrežja ... »C"tre za storitev, ki ponuja vrliunsko kakovost glasu za občutno nižje cene. Osnovna naročnina bo bistveno cenejša kot pri drugih ponudnikih telefonije.« Za vse uporabnike digitalne telefonije znotraj omrežij UPC Telemach. Triera. Ljubljanski kabel, De.tel naj bi bili klici brezplačni in prav tako vsi klici v slovenska stacionarna omrežja vsak dan od 20. do 8. ure zjulraj. Digitalno telefonijo bodo lahko uporabljali v Šaleški dolini vsi naročniki, ki že imajo obstoječi kabelski internet, kasneje pa tudi tisti naročniki, ki bodo samo najeli telefonski modem. Dostopna bo skoraj vsem uporabnikom priključkov KRS Velenje v mestni občini Velenje in v Šoštanju, do katerih so posodobili omrežje. »90 odstotkov našega omrežja je že dvosmernega. Ob tem naj poudarim, da ima družba KRS Velenje že zgrajeno lastno optično omrežjem na področju mestne občine Velenje in LS optičnih otokov, preko katerih dostopamo na področje omenjenih krajev,« je še dejal Slavko Korenič. ■ tp i Tak in drugačen boj treh velikih • Po složnem pogovorit vsak siJi v ospredje - Tudi Velenjćani za promocijo Celja - Žalski župan dela I družbo velenjskemu svetniku - Bo bo konec avtoceste v Pomurju začetek naše hitre ceste? ■ I Niše dn/gn lega, ko so pni moije rrvh /udvečjih slovenskih «;esY v Celju shtno gt)\vri/i a vsem mogocrni, kar naj bi pripomoglo k razmju, in si dfiili komplirncnie. A lu tri mesta, I.jiibliana, Maribor. Celje, so si /ikruti konhirenti. Vsi se potegujejo za evropsko prestolnico kuhim. Maribor skiipw : nekaterimi drugimi občinami, iiidi z mestno občino Veienje. Zdaj pa srno slišali, da si konkiiriniio še na enem področju: v katere m mestu bodo poslurili najvišje poslopje v državi. Ljiibl/ana je bilo ie dolgo časa vodeča, vodilno višinsko mesto želi zadržali z gradnjo !2i metrov visoke stolpnice v okviru novega centra potniškega prometa. Poslopji, ki naj bi segali visoko v nebo, napovedujeta uidi Maribor in Celje: štajerska metropola na območju nekdanjega Certnsa, Celjani ml območju nastajajočega tehttološkega mesta. Ob tem pa .ie poseben stolp 2 azgledno ploščadjo ob novem hotelu, ki naj hi ga na območju (kilo-ïïti. v .š/torinem centru, zgradilo laško zdravilišče. Med tistimi, ki v .?a/e-ški dolini radi godrnjajo, da to območje zaostaja za Celjem, lahko zdaj pričakujemo now kritike, da smo pri načrtovanju premalo drzni. Da ne znamo segali po zvezdah! In v teh dneh. ko so v .štirih slovenskih mestih (treba je namreč prišteli še Koper), kandidatih za kulnirno prestolnico Evrope 2012. dodelovali še zadnje fin&ie kandidature, so v Celju temu projektu na pot pripravili kar bogat teden hiltiire. In pri tem se niso obnašali nič kaj zaplankarsko, saj je bilo med nastopaiočimi tudi veliko kulturnih ustvarjalcev iz ottdih predelov Slovenije, tudi iz konkurenčnih mest. kot je Velenje. Kvaír imu pač svojo taktih), za katero je prei>ričan, da ga bo pripeljala do ciHa, To pa ne velja le za kulturo, še boli velja za /mlitiko. In now taktiko je ubralo ie več članov nekoč vladne in najmočnejše slovenske stranke, LDS. Po tem, koje izstopil naš Matej iMhovnik. mu_ie zdaj med pomembnejšimi člani z našega območja sledil .fe Uijze Posedel žalski župan, tudi poslanec državnega zbora. In tako shtpaj s še nekaterimi ne-kdatiiimi člani te stranke in državnimi /mland snidejo novo neodvisno po.slansko skupino. Mnogi pa pravijo, da tudi novo stranko Poznuraki razmer v sosednji žalski občini pmvijo. da se je Posedel za ta korak odločit tudi fza lokalno rabo«. Podobno kot Meh v Velenju ima tudi on v 2akv težave z oblikovanietn občinskega sveta. Zda/, ko se/e oddaljil od .stranke, upa. da se bo približal Gibanju za hitrejši razvoj občine 2iilev. Naša vlada pa je pred dnevi znova obiskala Pomurje in tam na pogowt-rih natmsiia veliko obetavtUh napovedi za nizvQi tega območia. Posebne vrste čudežna, formula (morda bo veljala tudi za Sašo) naj bi bila ustanovitev saniiiftojmi imkrajine. ki naj hi temu območju navrgla precej denarja. Da .se je nekaj med prejšnjim in zadi\iim obiskom v tem ki»icu države /ïî .premeniio. je pinrdil tudi Veienjčan Borut Meh, kije ie precej časa prvi mož Mure. Najbolj pa se ljudje na tem delu vesele obllube, da bo do leta 2008 končana gradnja niihovega odseka avtoceste. To Je do tedaj, ko naj bi začeli (?) graditi hitro cesto skozi našo dolino od av-.strij.ske meje do avtoceste. Ta začetek je res.še pod vprašajem: nekateri pri nas se bojijo, da se na vladni .strani veselijo, ker.še vedr,o ni trdnega soglasja o tem. kje naj bi potekala trasa. t^^m NAi ČAS Izdaja: ia9pi»i»2alii2iilSI>i In ■iiuL^ RTI((ini2ti9.dj;£.Vele9|e. Uln|a ob islrtdh, C«na posaneznsga izvKta je 1.2S € (300 SIT) (6.9 % odslc^ni Cnv. 0,1 i (23.60 SIT), csto izwxJa bisz DDV 1,14 € (276.50 SIT», Pn pJićilii laine naicâiine 20 poletne IS^.telrUelne 11 ?'>intTieseir«7.S%papusL Ur«iiiiiSho:B[jrisZal va, ki je v {Občinskem svetu dobila tri mandate. Njegovo imenovanje pa naj bi bilo po sedanjem statutu. ker je Drev tudi v svetu krajevne skupnosti, nezdružljivo z opravljanjem funkcije podžupana, zato želi ta člen spremenili. Odvajanje in čiščenje vode »razvnelo« svetnike_, Po predstavitvi programa izvajanja gospodarske javne službe odlaganja odpadkov za letošnje leto, ki so pripravili v Komunalnem podjetju Velenje, in javne službe ravnanja z odpadki, ki so ga pripravili v PUP Saubermma-chetju. so svciniki oba programa poirdiU. KakSuih posebnih pripomb ali vprašanj pri tej obravnavi ni bilo. Jih je bilo pa več pri obravnavi lokalnega operativnega programa odvajanja in či^č^nja komunalne odpadne vode, enega «najtežjih« projektov, ki čaka lokalne skupnosti v prihodnje. Svciniki so se po temeljiti in izčrpni obrazložitvi (zakaj, kje, za koliko, kako, v koliki^nem času ,..) zavzeli za enake obremenitve vseli treh lokalnih skupnosti v Šaleški dolini- Izrazili pa so tudi pričakovanje, da bo Komunalno podjetje Velenje pri prid(^bivanju evropskih sredstev za la projekt ludi tako uspesno, kot je bilo pri pridobivanju evropskih sredstev za 2. fazo Centralne čistilne naprave áaleske doline. Gre namreč za ogromne zneske, v primeru Šoštanja za 3 milijtme 800 tisoč evrov. Kotnik se je »spravil« na komunalo Ker je bil na seji prisoien ludi Marjan Jedovnickv, direktor Komunalnega podjetja Velenje, je svetnik Drago Kolnik (neodvisni) njegovo prisotnost izkoristil za vrsto vprašanj, ki so sodila k vprašanjem in pt>budani. Zanimaldkraju ... Čeprav je Jcdovnickv na njegova vprašanja odgovarjal ze na seji, bo do naslednje pripravil izčrpne odgovore tudi v pisni obliki. Kje stanuje svetnica? vprašanje je že prej, zdaj pa ponovno. izpostavil Milan Kopusar (LDS) ob popravku sklepa o naslovu predstavnice ustanovitelja v svet Zavoda za kulturo Šoštanj Maše Stropnik (SDS), svetnice v občinskem svetu in članice sveta Krajevne skupnosti Skorno • Rorjan. Prvotno je bil kot naslov njenega bivališča naveden Šo^ taui, v popravljenem sklepu je Skorno, Svetnica ima v Šoštanju občinsko stanovanje. Živi pa. kot je bilo pojasnjeno, v Ski>rncm, Kopusarju se zdi to sporno. Ker, pravi, če živi v Skomem in je bila lam ludi izvoljena, potem ne p<> trebuje občinskega stanovanja v Šoštanju. Oe pa živi v Šoštanju, potem je zanj sporno, kako je lahko kandidirala in bila tudi izvoljena v svet KS Skorno - Florian. Revizija poslovanja za Vrtec Sostan)? Božičnica. ki so si jo izplačali v Vrtca Šoštanj, usianoviteljicajav-iiega zavoda pa je Občina Šoštanj (šestdeset zaposlenih je prejelo prehrambene bone v višiui 125 evrov oziroma 30,000 tolarjev), je bila znova na tapeti. Zaradi piv jasnila, ki ga je na vprašanje svetnika Milana Kopušarja (LDS) pripravila ravnateljica Vrtca Šoštanj Vesna Žerjav. Ta v njem opravičuje izplačilo z vrsto aktiv- nosti, ki jih pripravljajo zapiisleni tega vrtca. »Božićnico so si izplačali nezakonito in to je dejstvo. Boni so denar in to denar davk(v plačevalcev. Tudi v osnovni šoU so zaposleni pripravili Itako proslavo, v zavodu za kulturo najbrž tudi kaj, kar ni bila ravno njihova ni seje že mudilo, ko so prišli do njili. Nekaj pa so jili vseeno postavili. Milan Kopiišar (-I.DS) je dal pobudo za nakup prenosnih računalnikov za svetnike, da bodo lažje delali m več sodelovali. Štefena Szaba (I.DS) je zanimalo, kakiJ je s čiščenjem javnih površin v mestu, ker že dolgo ni bilo videti nobenega, ki bi skrbel zji lo. Marjan Vrtačnik (,SNS) hi želel priti do dna govoricam, ki se Siriji> po občini, češ da je hiví^i župan Ko pu S ar s Preiuogovnikom Velenje in Termoclektrarno .Šoštanj podpisal sporazum o desetletnem odlogu plačila odški)dnin, ker je PrcmoggTama. kar pomeni, da so strnjeno naselje Malega Vrha nad šinarsko osnovno šolo uvrstili med prednosina območja ter da bo obmwje Malega Vrha obravnavano enakovredno z območji v prvi fazi kjer se predvideva 70 odsioina komunaliia opremljenost do leta 2018. V programu sla oslala naselje Roje in vikend naselje Letui ki pripadata občini Uraslovče» vendar pod pogojem, da bosta župana obeh občin podpisala pogodbo. v kaieri bodo zapisane pravice 1er obveznosti obeh občin pri uresničitvi projekta, Med obmlrebno razbuijanje nekaterih občanov o okoljski dajalvi, na potrebnost po ureditvi lastnistva komunalne infrastrukture v občini, menil pa je se. da bi morali razjiiisljaii o drugačni organiziranosti komunale, ki danes pripravlja, izvaja projekte, opravlja nadzor, gradi in upravlja komunalne objekte. Mladinski center in vrtec Tako kot prejšnja dokunienia so tudi osnutek letošnjega občinskega proračuna obravnavali pred svetniki člani odborov, gospodarskega in za negospodarske jav- ne službe. Predsednika obeh (gospt)dar-skega Janko A.vbersek. drugega Damjan Ločičtiik) Sla povedala, da sla med postavkami najpogosteje vzbudila pozornost vrtec, ki ga nameravajo razí^iriti s prizidkonî, in sredstva za dejavnost javnega zavoda Mladinski center. Svelnik Francliek Fužirje nied drugim menil, da je polrebno opredeliti mejo, do kaiere se lahko siri dejavnost Hiše mladih, ki morajo biti dobičkonosne. Poleg omenjenih je svetnike zanimal še predviden dom za varstvo odraslih. Svetnica Martina Žohar je opozorila na • po njenem mnenju - zelo nizko ocenjeno vrednosi prodaje To-maska in stanovanj. Če se ne bi k besedi priglasil svetnik Janko K vezova nj a. Da jc v centru nekaj hudo narobe, so zaznali lani na dnevu odprtih vrat, koje bilo poleg siarSev varovancev pri solnih le še 10 posameznikov. Prej lega niso bili vajeni in se tudi ne želijo navadili na tako staiîje. Kol so še zapisali, si slabega razpoloženja ne znajo razložili drugače kot v povezavi z reorganizacijo, s katero je mtizirski VDC poslal ena od ireh enot VDC-ja Saša. Nezadovoljstvo, ki se pi^glablja, sovpada s prihodom direktorice omenjenega VDC-ja. ki - po njihovem mnenju -morda ne vleče ustreznih potez, ki bi jim vlivale upanie in odvračale strahove. Negativno razpoloženje, slaM rezultati varo vancev. vse mogoče prepovedi, Id so jim prej omogočile lepše življenje in razvoj, prepovedi, ki se nanašajo na nastopanje in ostalo je morda le vrh ledene gore, za kaiero menijo, da ga je najbolje takoj ktmčali- Prav lako se v pismu sprašujejo, kako da direktorica v človeku (Vilma Marčinko), ki jc postavil na noge celotno delovanje centra, ga povezal s krajem in mu približal varovance (ta jih je loplo sprejel), ne vidi potenciala? »Predlagamo, da svet zav(xla tahy spregovori o dogajanju, sprejme potrebne ukrepe in vztraja pri njihovi uresničitvi. Odgovornost naj dobi ime in priimek! Pri pojasnjevanju na.i imata možnost predstavili svoje videnje obe enoli, Mo/iijc oziroma Vilma Marčiiíko in Žalec ozirfjma Ana Junger. Direktorica naj se pred svetom zaveže, da ne bo izvajala nikakršnih maščevalnih ukrepov, ne glede na vsebino očiiktw.« Zdijo si. da se v cenier vnieia veselje, sreča, upanje in mir. O pismu najprej svet zavoda Kaj se torej dogaja v VDC Mozirje, smo po prejelju pisma najprej vprašali direktorico VDC Saša Darjo Lesnjak. Povedala je, da /á zdaj zadeve ne bo komentirala. ker za lo nima pristojnosti, Pismo je bilo naslovljeno na svei zavoda in o njem se mora opredeliti oajprej la, Ali ga bo uvrsiil na predvideno prvo sejo ali nc, ali bodo o njem govorili na izredni seji svela zavoda, nc ve. Je pa seznanjena z vsebino pisma zalo, ker ji je nekatera vprašanja, povezana z njim, že zastavila sodelavka, ki je članica sveta zavoda VD(^ Saša, 1/vedeIi smo še, da ima VDC Mozirje od 1. februarja novo vodjo - Vilmo Marčinko je na tem mestu zame-niala Judita Podkrižnik, »Uradno ne morem ničesar komentirali, ker vsebine pisma ne poznam. Tbdi iežk(5 bi kaj rekla, ker zadeve ne želim zapletali, niti si nc želim poslabšali svojega položaja, V nefoniialnem pogovoru ob razrešitvi z mesta vodje mi direktorica kakšnega očitka zaradi dela ali Česa po dobnega ni omenila.« je bila kratka Vilma Marčinko, ki smo jo prav tako za-pr<5Sili za komentar. V ponedeljek smo pt)klicali tudi predsednika sveta zavoda VDC Saša Andreja Grebenska. »Pismo sem prejel pred tednom dni, vabila za sejo sveta zavoda (la je bila v torek) pa so dobili njegovi člani nekaj dni prej. O vsebini pisma se poglobljeno zanesljivo ne bomo pogíwarjali, ampak bom vztrajal pri tem, da vsak član (predstavnik sveta siarsev, predstavnik Sožlija /.gornje Savinjske doline, direktorica VDC Saša) poda svoje mnenje. Izdelali naj bi načru kako naj bi se lotili reševanja. O tej temi botno najbrž razpravljali na izredni seji sveta zav<'ída, do takrai pa bo piUrebno pripraviti tudi kakSne podatke.« je dejal Andrej (trebenšek. Še je čas za prvi odmerek Mila zima bo povzročila aktivnejšo sezono klopov - S cepljenjem nad klopni meningitis - Za odmerek 17,30 evra, potrebni pa so trije Tatjana Podgoršek Zaradi mile zime in visokih tcoi-peralur /a m leini čas lahko - po mnenju nckřterilí slrokcîvnjakov • pričakujemo Številno in aktivnejšo populacijo klopov, /daj. ko ti še niso aktivni, je pravšnji čas za cepljenje proti klopnemu meningilisu. opozarjajo tia Zavodu za zdrav-siventi varsivo Celje, Gre za virusno bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja. Pusli lahko trajnejše posledice, kol so zmanjšana delovna sposiïbnost, glavobol, zmanjšana sposobniîsi koncentracije, zareza in ludi ohromelost. Bolezen prenašajo okuženi klopi, ki se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju» travi ali na vrtu. /a učinkovito cepljenje proti kiopnemu meningitisu so v obdobju enejsa li^a potrebni irije odmerki cepiva. Po besedali dr. Alenke Skaza. specialistke epide-mkjlogije in predstojnice oddelka /a klopnim meningitisom obolevajo ljudje vseh starosti. Najbolj o^ro/eni so otroci, odraščajoči in ljudje v srednjih letih. V letih od 2001 do 2005 je /-aradi klopnega me-ningiiisa v Sloveniji zbolelo od 204 do 297 (judi, v povprečju 261 na leto. V celjski regiji je v primerjalnem obdo:)ju zbolelo od 24 do 39 ljudi, povprečno 34 na leto. Druga resna bolezen, katere povzročitelja prenašajo klopi, je borciioza. Cepiv« zanjo pa za zdaj ie ni. za epidemiologijo na omeiiieuem zavodu, je pripon^Cljivo. da se cepljenje sprviiua dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, iretii odmerek pa v času od 9 do 12 mesecev. Nato so potrebni poživit-veni odmerki. Prvi je potreben čez tri leta. nato pa se cepljenja obnavljajo vsakih pet let z enim odmerkom. »Cepivo je varno. Kot pri drugih se lahko tudi pri tem cepljenju pojavijo prehodne k)kalne in splošne reakcije, najpogosteje rdečina in oteklina na mestu vboda, Cepij kreira^ifi in zadržujejo v naravi ali bivajo na izpostavljenih območjih. Tovrstno cepljenje pa odsvetujejo osebam z akutno vročinsko boleznijo, osebam s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva in s hudka pa prihranili /JI letos. Pnleg organizacije Rho, deležji lokalnih skupnosti. sploh Mestne občine Velenje, je k pokrivanju p nedeljknvi seji vih povrSiii, v kratkem bo v to območje speljana ludi m)va cesta. Žal, ugotavlja Anka Rakun, zanimanje /a gradruo ni tolikšno k')t v večjih središčih ali ob avtocesti, vendar so prvi kupci že izkazali inleres za gradnjo. Predvsem pa so pomembna delovna mesta in ludi zato si na ï.jubnem prizadevajo, da bi pri njih gradili uspešni podjetniki. / vzorčm) cono bi privabili poslovne ljudi s celega sveta, kar bi po prepričanju županje Ajike Rakun imelo poziiivjie učinke ludi na razvoj samega lurizma. Poseg v območju naravnega spomenika Območje pri naravnem obelisku Igla predstavlja eno najvrednejših alpskih krajin z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in vizualne privlačnosti, zato vsak poseg v to ob-m<3čjc. kar rek4)i]Strukcija regionalne ceste nedvomno je. sproža med ljudmi številna občutljiva vprašanja in tudi odklonilna mnenja. Menda tudi zato, ker je Agencija RS za oki> Ije precej občutljiva za vsak bistveno manj pomemben poseg v prostor, kadar ne gre za lîavadne državljane: v tem primeru pa je Direkcija RS za ceste pridobila ustrezna soglasja in mnenja brez posebnih zadržktiv. Ker gre za rekonstrukcijo in prenovo regionalne ceste, državi ni bilo potrebno prid ljenja, kar v praksi pomeni, da ra{> zirski upravni enoti ni bilo dano izraziti mnenja o tem vprašanju. Načelnik Vinko Poličnlk brez dlake m jeziku poudari, za z grozo gleda p(v sege v varovano območje, z njcgcv vim mnenjem pa se v celoti strinjajo tudi domačini iz í.učin Solčave. ■ Edi Mavric • Savinjčan Kdo pravi^ da Kopušar in Rifelj iščeta zaposlitev? Bivša župana Toni Rifelj in Milan Kopušar nista v armadi brezposelnih -Riflju nadomestilo, Kopušar zanj ni zaprosil Tatiana Podgoršek V občinah Šaleške in /gorrje Savinjske doline na laiidcili lokahiih volitvali niso pridobili dovolj velikega zaupanja volilcev in volilk trije kandidati za župana, ki so to dolžnost opravljali že v minulih mandiUih: Vojteh Klemenšek (Občina Solčava). Toni Rifelj (Občina Gornji (îrad) in Milan Kopušar (Občina Šoštanj). Govoric o tem, kaj delajo ti možje danes, ne manjka. Prejemajo nadomestilo ali ne?/anlmalo je tudinas. Na Občini Soičava smo izvedeli, da je Vojteh Klemenšek opravljal Župansko dolžnost nepoklicno, saj je bO hkrati tudi direktor lastnega podjetja FUtrans, zalo ga rxj lem, ko ni bil pon(5Vno izvoljen za župana, ni bolela glava glede zaposlil ve. Nadomestilo mu gre tri mesece po prenehanju mandata ^ Na Občini Cîomji Grad.ie na nase vprašanja odgovorila direktorica (Občinske uprave Jožica Rihter. V zvezi z nadomestilom je pi^vedala: »Ker iz (Objektivnih razUv gov (glede na izobrazbo) prejšnji župan Toni Rifelj ni mogel skleniti delovnega razmerja Je po sklepu upravičen do prejemanja nadomestila tri mescce po prenehanju mandata.« Kot je pojasnila, mu je mandai Toni Rifelj: -Kaj pa na) bi delat v Esotechu?» prenehal 9. novembra lani. Nadomestilo, ki mu gre, pa znaša toliko kot je znašala njegova plača. Te mu niso določili v občini, ampak jo je prejemal v skladu z Zako nom o plačah funkcionarjev. Riflja naj bi ' po nekaterih informacijah -najprej zaposlila Jasna Klepec. direktorica Savinjskošaleske območne razvojne agencije MozJije kot sveti)valca za posamezne pmjekte, »Ni res,« je odgovorila z visokim glasom, »pokažite ml pogodbo o zaposlitvi. To so čisic dezinformacije.» je dodala. Pred nedavnim so v javnosti krožile govorice, da so se Riflja, po poklicu si roj nega tehnika, »usmilili« v velenjskem podjetju 1'sotech: »Ha, ha. kakšne infomiacije.« se je na vprašanje, ali držijo, odzval, bivši župan Občine Gornji Cřrad Toni Riftlj in nadaljeval: »Kaj naj bi pa delal tam'* Saj ne iščem službe, ker jo imam. Direktorico Esotecha sicer poznam iz bežnih srečanj, vem, kako izgleda njihova poslovna stavba odzunaj.v njeni notranjosti pa se ie nisem bil. Kot župan sem skrbel zase in ludi po Milan Kopuéan »Računam, da bom od aprifs datje znova zaposlen na Homunalnem podjetju Velenje," prenehanju te dolžnosti skrbim zase. Sem podjetnik. Delam v lastnih (imiah, z občinami pa sodelujem na drugačni ravni kol sem minule tri mandat kot župan. Sem bil dovolj jasen in jedniat?« Kopušar za zdaj Poklicali smo tudi na Občino Šoštanj, kjer nam je direktorica občinske uprave Miljam Povh povedala, da prejšnji župan Milan K(H>usar, ekonomist, ni podal vloge za prejemanje nadomestila, zato mu ga Občina Šoštanj tudi ne izplačuje. Je pa sveinik in mu gre vse listo, kar gre tudi ostalim svetnikom. Milan Kopušar nam je po telefonu odgovoril na vprašanje, k^ počne oziroma kje je zaposlen, kasneje pa je menil, da je njegova stvar, kaj počne in da ni potrebno tega razlagati javnosti. Zanj je pomembneje, da za nadotiiestiJo ni zaprosil in ga tudi ne prejema. »Vredno in potrebno si je bilo vzeti toliko časa« :\'a(ia(iivanjL' s.?. sirani rako bodo starši otroka, starega od I do 3 let plačali za 6-do 9-umo varstvo dobrili 401. za 6-urno varsiviJ nekaj več kol 300 evrov na mesec, /a otrokn, starega od } do 6 let, pa za fi-do 9-umo varstvo dobrih 335. za varstvo od 4 do 6 ur pa 273,44 uvra na mesec. V nadaljevanju seje sveta so svetniki sprejeli se predlog Poslovnika občinskega sveta, osnutek Pravilnika o sofinanciranju programov dru^ tev in organizacii na področju lîeprofitnih dejavnosti, tia katerega lahko sedaj p<îdajo še pisne pripombe. Med vprašanji, pobudami člaiiov sveta in župan« pa velja omenili odloka o financiranju političnih strank ter o zagotavljanju materialnih pogojev za delo svetniških skupin in članov občinskega sveta. Oba je pripravil svetnik in predsednik Statutarno pravne komisije Janko Kopuwr, Svetnild soju sprejeh po Prostorska stiska « d^lovanj^ občinske uprave in ^^krajšancm posiopku. V »bčinskem proračunu pa naj hi bilo- po bese-občinskega sveta je nevzdržna. Za ovalno mizo za predlagaielja Janka Kopuiaria - za izvajanje obeli poircbiiih blizu vse «»prostora. 17 I'«"'--cvrov. Svetniki strokovnjakom ne verjamejo več velja. Potrebne bo imenovali je bil svetnik RaiVo Zerovnik močnejši nadzi)rni odbor ILnga, (SLS), ki vidi edino rešitev v raz-ki zadeve temeljito prouči. Ne pustitvi občinske uprave. Občinska uprava brez realnih programov, s katerimi bi lahko računali na EU in državna sredstva. Rešitev Enga vse manj verjetna? v Gornjem Gradu nič novega, bi lahko rekli po zadnji seji občinskega sveta, na kateri so med drugim obravnavali ludi informacijo o aktivnosiili v občinskem podjetju za proizvodnjo in dobavo električne energije ];ngo. Kol je znano, se (iornjegrajci pogovarjajo s Holdingom Slovenskih elektrarn (IISH) o prevzemu 1.2 milijona evrov terjatev od Pro-banke in kíígeneraciji toplotne In električne erergije. Po informacijah direktorja l;nga mag. Aleša Bralkoviča Probanka skogenera-cijo ne soglaša, zalo v projekt ni pripravljena vložiti milijona evrov, kar naj bi pomenUo, da HSE išče novo finančno konstrukcijo za rešitev vprašanja, ki je v celoti ohromil gornjcgrajske javne fi-nance. Bralki>vičje ob tem dodal, daje potrebno biti pri poslovnih odli> čitvah moder in sirpen, karje precej vznejevoljilo občinske svetnike, ki menijo, da je bilo iskanja rešitev v zadnjih letih dovolj, z^to je potrebno zadeve presekati in stvari normalizirati. Svetnik Niko Pumat {neodvisni) je ogorčen ponovil vse obljube in nakazane re- šitve. s katerimi jih je zavajal bivši ;^pan Toni Rifelj in ki so se v za-dnjtb letih izkazale za čiste lazi. Projekt Engo je bil predstavljen kot V7x)rčni, v Cîomjem Cîradu so se zvrstili številni strotownjaki in ministri, vključno s tedanjim predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, sedaj pa je po Purnatovem prepričanju Engo mrlič, ki bo potegnil v jamo ludi komunalno podjetje z občino vred. Predsednik odbora za proračun Andrej Presečnik(SI.S) je izrazil bojazen, da bo potrebno v proračunu bistveno povečali postavko za poravnavo dolgov podjetja za proizvodnjo in dobavo toplotne energije, in če USI.' ne prevzame terjatve Probanke ter postane 97-odstotni lastnik Enga, bodo morali iz proračuna sano za poravnavo oba^sti zagcv tovili okoli 400 tisoč evrov, »Sprašujem se. kaj je vsa leta delal nadzorni odbor Enga. Rešitev se išče že osem let, zalo strpnost nič ne verjamem v di^gi>vor s Probanko. in dokler bo kredit c^dprt, bo potrebno plačevati. Dejstvo je, da so pogajalska izhodišča na strani IÎSE,« je med črugim dejal Andrej Presečnik. Se boJj konkreten Svetnika Andrej Presečnik (levo) in Rafko Žerovniksta izrazila skrb, ker Je zaradi poroštva £ngu blokiran tudi oifčinski posiovni račun. »Ce v dveh mesecih ne bo re-šilve, naj se ^pan Stanko Ogradi (SLS) dogovori s Probanko o odplačevanju dolga in dela s finančnim servisom, dokler obveznosti ne bodo poravnane. Povsem nekorektno je, da tíbčinski proračun ogreva še si odstotkov Gornjeg raj cev in nekaj podjetij, vse ostalo pa životari.« je šc dodal Žerovnik, ki je skupaj z ostalimi svetniki ostro nasprotoval predlogu župana Ogradija o ustanovitvi komisije, ki naj bi reševala Engo. Po njihovem bi to pomenilo prelaganje odgovornosti z ramen dejanskih krivcev za potop Fnga na pleča ljudi, ki sdbor dr/avnega zbora je podprl novelo zakona o inšpekcijskih službah, ki naj bi izboljšal delo inšpekioriev. Sindikat državnih in družbenih organov ob tem meni, da bi zaradi raznicr v nekaterih inšpekioratih zakon potreboval javno razpravo. Četrtek^ 22. februarja Predsedîiik Drnovšek se je odzval na anonimno ovadbo proti njemu in jo. b)! vse preostale tovrstne i)vadbe. označil za prazno. Ovadba. ki jn je poslala civiJna iniciativa »Clsiavitc komunistično malljo«. predsednika bremeni suma treh kaznivih dejanj. S pomilostitvijo Danila Kovačiča naj bi Drnovšek zlorabil svoja psedel. Maiej l.ahovnik, ki jo to storil že pred časom, je kot prvi podpisani pri predsedniku državnega zbora že vložil zahtevo po ustanovitvi nove skupine neodvisnih poslancev. Stanovanjski sklad pa je z žrebom razdelil stanovanja v Ljubljani. Cerkljah na (îorcnjskem in na Bregu pri Kranju. Ker seje za 116 stanovanj na razpis prijavilo kar .^()-krdi več kandidatov, je bilo ludi razočaranih veliko. Petek, 23« februarja Oči slovenskih ljubiteljev smučanja so vendarle zasijale, saj je Andrej Jerman začel pisati smučarsko /gcjdovino, ko je iîa smuku za svetovni pokal vGamiisch-Partcn-kirchnu osvojil kar prvo mesto! Nedelja, 25* februarja /jutraj nas je pretresla novica o tragičnem dogodku, ki seje pripetil v /denski vasi pri Grosupljem. 35-Ielnikjc namreč prišel na obisk k nekdanji ženi in oirokoma. ki živita pri njej. Med nekdanjijna /a-kimcema se je vnel prepir, v kale-rem je moški pritegnil pištolo i/î začel streljati. Takoj je ubil nekdanjo partnerko lji njeno mamo, ženinega očeta tki je kasneje podlegel piiškodbam) pa je hudo ranil. Kt) je videl, kaj je storil, sije moški sodil sam. Smukač Andrej Jerman Je Slovencem vlll novega upanja in polepšal dan. Manj veseli so bili v Uradu predsednika, kjer so zoper Civilno iniciativo »Stop Communism Maila« pi)dali prijavo suma storitve kaznivega dejanja sramotitve predsednika. Podobno negativno presenečen je bij tudi vodja poslanske skupine LDS Anton Rop. ki je obžalbili iz Ljubljane. Tujega gosta sta sprejela Janez Drnovšek in Dimitrij Rupel. na kosilu pa ga je gostil Janez Janša. Finec Je optimističen. Na novo evropsko ustavno pogodbo upa v času slovenskega preds edovanja. Šliije ptislanci, ki so izstopili iz LDS, so se s Francetom Cukjati-jem dogov;>rili o ustanovitvi p(v slanske skupine, Matej Lahovnik, ki naj bi skupino tudi vodil, Pavel (iantar, Alojz PosedcI in Davorin Jerči)n so se s predsednikom Državnega zbora usklajevali predvsem o lehničnih zadevah - kje v parlamentu bo imela skupina pnv store, koliko strokovnih delavcev ji pripada in kje bodo sedeli v parlamentarni dvorani. Torek, 27. februarja Društvo izbrisanih je predstavilo osnutek vzorčne odškodninske ložbe. v katerih se prizadeti zavzemajo za izplačevanje odškodnin po načelu sorazmernosti, Povedano z drugimi besedami: država naj hi jim za p(ivniiiev stoijenih krivic namenila največ toliko denarja, koQkor bi ga lahko prenesel njen proračun. Lekarniška zbornica se je zavzela proti pmdaji zdravil v specializiranih pnidajalnah. To stališče je zbornica predstavila v svojem odzivu na predlog zakona o koncesijah za izvajanje zdravstvene V zbornici predlagajo, da bi bil pogoj za pridobitev koncesije licenca za opravljanje lekarniške dejavnosti. in lekarniške dejavnosti. Predsednica zbornice Andreja (\ifar meni, da bi bilo treba pred sprejetjem zakona bolj razvejati slovensko mrežo lekarn, saj naj bi bila ta med najniajij razvejanimi v Evropi, Naši politiki so se medtem mudili v Makedoniji Premier Janša je v Skopju na srečanju s kolegom Nikolo Gruevskim podpri širitev l^vropske unije in Naia, Makedcv niji pa ob tem obljubil pomoč. Premierja sta se strinjala, da so odnosi med državama odlični, in izrazila željo po njihovi krepitvi, Mednanidno kazensko sijJišče pa je za zločine v DarAirju obložilo nekdanjega sudanskcga notranjega ministra in poveljnika milic. Gre za prvo imenovanje osumljencev za krizo v sudanski pokrajini Darfur, kjer napadi prcv vladnih arabskih milic na civiliste trajajo že štiri leta. V vojni je do zdaj umrlo 200 tisoč ljudi, dva milijona in pol pa je bilo razseljenih. Sudanska vlada trdi, da je umrio le devet tisoč ljudi. 1 In Oskarja prejme... žabjcr perspektiva Špela Kožar 2S. februar M7 še pel ur je do ixnleliíve mjholj preiiíit-nih, najpontembnejših, najbolj težko priča-koranih kipeti' • siereoiipne oznake, ki so poslale karaklerisfika j>o:/acefjega nioiiclia z imenom Oskar. Verjeuio ms mi malo, ki \emo. katero fehruumko noč honto %0t0\'0 preheiieli, in verjetno ni nikomur, ki naslediije jutro pa prejeli ki/Ka tndi oh razglasitvi r kategoriji za najboljši film. Povsem nelogično je namreč [poudarjati superiornost producenta nad rďiserjem, saj je v vsej Cilmski zgiulovini v ftvodni špia filma producent vedno naveden pred režiserjem, 'lakaj je torej na podelitvah lllmskih nagrad producent "skočil" pred režiserja? Kajne, da ni logično! Pu vendar je postalo normalno. Režiser po pravih h Akademije iHič lahko fílm le dobri) zrežira, ne pa ga tudi "naredi za najboljšega". Se vam ne zdi vloga producentu precenjena? Kako neumno vprašanje v kapitalističnih časih, a kljub temu si ga zastavljam že. oiikar spremljam to kolobocijo. Ilja, treba je priznati, tndi "neverniki" )vrujemo v moč lega večera. zuto pokličemo prijateljico ali si naredimo prigrizke, da lažje zdržimo do konca ceremonije. Treba je priznali, da gre za odlično stopnjujočo se oglaševalsko mrzUco. ki nas kljub tema, da vsako leto obljublja eno in isto, torej nepozaben večer, pmv s tem premami. Oskarji so le se en odraz naše naivnosti, zaradi katere smo tako lahka in zlasti donosna tarča mullikorporadj, oglasewiskih strategij, poenotenja javnega mnenja. Ko se podelitev konča, se mmreč "prava tekma" šele začne - tekma za gledalca; r kim>dv-va so prihodke povečali z« dobrih 100 milijonov evrov kar pomenu da so e/.rasli« za dve do iri povprečne slovenske tovanie. Skupina Gorenje je ustvarila v lani /a milijardo 110 milijonov uv laijcv prihodkov od prodaje, kar je skoraj 10 tidslotkov veř ki)l lelo poprej in dobrih 9 odsioikov več kot so si zastavili. Poslovni izid iz poslovanja je bil kijub veliki rasli siroškov surovin za dobrih 6 odstotkov vi^i od predla nske^ia. Do-segli so za 22,3 milijona evrov čistega poslíwnega izida, kar je 4.4 ORAlTOžev Evropi Iz Gorenja prihajajo nenehno novi izdelki, ki jih snujejo domaći oblikovalci, občasno pa pritegnejo k sodelovanju tudi pomembna svetovna imena. V tem času prihaja iz proizvodnih trakov njihova najnovejša linija ORA ITO. ki jo je zasnoval pri-zuaoi francoski ř>blikova' lec, namenjena pa je predvsem irendovski. mlajSi generaciji, ki ji jc ob vr-hmîskem dizajnu, ludi cenovno dostopna. Novo linijo Cîorenje že plasira na nekatere evropske trge, domačemu pa jo bod<ï ponudili junija leuts. Predsednik uprave mag. Franjo Bobinac odstotka več kot leta 2005. w Nerevidiran i rezultati kažejo.» pravi predsednik uprave mag. Franjo Bobinac.^ da je hilo leto 200r> za Skupino Gorenje uspešno. v zahtevnem poslovnem okcv lju, ki iia zaznamujejo zelo visoke cene rep roma t ena lov. Skupina Gorenje smelo urcsiiičuje zastavljene cilje, rezultati v vseh ključnih kategorijah pa so v primeija^ s predlanskimi boljši.« Svojo konkurenčno prednost vi-dijo v oblikovno in tehnično inovativnih izdelkih. Vse to pa, poudarjajo. ni dovolj. Nenehno je treba povečevati storiUmst, delovno učinkovitost in visoko rast dodane vrednosti. Svojo prisotnost so v lanskem letu krepili predvsem na področju Vzhodne Iivrope, najbolj pa so prodajo povečali v Ukrajini Rusiji in na Ceikem. V veliki Britaniji so V prihodnjih tednih dolcapitolizadja Skupščina delničarjev Gorenja je sredi lanskci^a decembra odobrila d o kapitalizacijo v visini 15 odslotkov osnovnega kapitala. Računajo, da bodo do kapitalizacij o i/vedli najkasneje do konca prihodnjega meseca. Z dodatnim svezjm denaijem bodo izboD* «li doli^jiiiko upniški kapital, omogočil pa jim bo ludi prevzeme načrtovane za letošnje leio. Račutiajo, da bo dokapitalizacija ptv menila tudi nadaljnji umik dri-ave iz Gorenja, da torej KAD ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji. L-den izmed možnih invesiitorjevCiorenja je Ilvropska banka za obnovo in razvoj, ki pa bo pogojevala udeležbo mencdzmcnta Cîo-rcnja pri dokapitalizaciji. Na la način la namreč najbolje pi)kaž.e. da verjame v razvcy Skupine. uvedli pmdajo pod lastno blagovno znamko in jo povečali za kar 40 odslotkov. Tudi v Nemčiji je zrasla prodaja pod lastnimi blagovnimi znamkami, in sicer za 25 odstotkov, skoraj toliko pa tudiv I ranci-ji. Nove prodajne trge bodo iskali na Bli/njem in Daljnem vzhodu, preko svojih predsiavnii^iev v Združenih arabskih emiratili. pa tudi na Kitajskem in v Turčiji. Obseg proizvodnih kapacitet v Velenju in v Sloveniji bodo v pri« h<îdnje ohranjali, rast pa usivaija-li na tujem. Prva koraka k temu so naredili, ko so prevzeli češkega proizvajalca kuhalnih aparatov V letošnje leto dobro startali Dobro kaže v Gorenju ludi v prvih dveh leioSnjih mesecih. Sledijo proizvodnim in prodajnim načrtom, pa tudi za prihodiîje obdobje imajo veliko naročil. Seveda pa jim preglavice se naprej povzročajo visoke cene reprodukcijskoga materiala, ki klestijo dobiček. Mora Moravija konec leta 2004 in z izgradnjo nove lovanie hladil no-zamrzo va lne tehnike v Va-Ijevu v Srbiji. Za lelos načrtujejo proizvodnjo 4 milijone gospodinjskih aparatov, od lega jih bodo izven Slovenije proizvedli HOO.OOO. Na la način bodo optimirali davčne in carinske dajatve, znizali stroske dela in povečali obseg oskrbe s teh področij, v Velenju nameravajo povečevati zlasti programe, pri katerih dosegajo viáj(í dodano vredntîst. Četudi so pogoji gospodarjenja v zreli panogi, kakršna je proizvodnja gospodinjskih aparatov, še naprej ostri, imenujejo v Gorer^u veliko rast, približno deset odstotno tudi v letošnjem letu. Med izzivi. ki bodo pomembn<3 zaznamovali njihovti kralkt^ročno po-slovanie, je tudi uveljavitev direktive o reciklaži elektronske in električne opreme, na katero se že dalj časa skrbno pripravljajo. V prihodnjih tednih pa jih čakajo tudi pomembne strateške odločitve o sirateskih partnerstvih oziro ma prevzemih manjših proizvajalcev in seveda v zvezi s tem iz-peljava napovedane dokapitaliza- V Šoštanju 9000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin Gorenje pospei^eno pripravlja gradnjo novih kar 9000 kvadratnih metrov velikih proizvodnih prosKirov na območju nekdanje tovarne usnja v Šoštanju. Tretjino jih bodo namenili proizvodnji oklepnikov. Predsednik uprave mag. Franjc» Bobinac zagotavlja, da bodo proizvodne hale postavili do konca pdnega in in du sirijskoga programa, ki ga nameravajo lam razvijali. cije. ki jim jo je v višini l.S-odstot-kov osnovnega kapitala skupščina delničarjev polrdila lik pred koncem lanskeija leta. V strukturi podjetja bodo ludi v prihodnje najpomembnejši gospodinjski aparati (v lanskem letu so z njihovo prodajo ustvarili X8 odsltukov prihodkov), seveda pa bodo razvijali še številne dodatne dejavnosti. Veliko si obetajo ludi od proiz-vodr\je vojaških oklepnikov, ki naj bi jih na lokaciji v Šoštanju začeli sestavljati še pred kinicem leta. Za prihodnje imajo velike ambicije. Postali žjílijo najbolj izviren, v oblikovanje usmcrien ustvarjalec izdelkov za dom na svetu. Za otroke po svetu 150.000 Gorenje je lani namenildjclja in mu omogočili samostojnejše poslovanje. Kaj pa ostale dejavnosti družinskega podjetja Rednak (proizvodnja. gostinstvo, trgovina, domsko 20 štipendij za bodoče šivilje Vzgoja lastnega kakovostnega kadra je v razvoju podjetja zelo pomembna, lega se zavedajo tudi v družinskem podjetju Rednak, zalo so skupaj z nazarskim KI-krojem za prihodnje šolsko leto razpisali 20 štipendij /a pridobitev poklicev šivilja in tekstilni lehnik. CIpajo, da bo med bodočimi dijaki zanje dovolj zanimanja, da jih bodo lahko podelili in si lako zagotovili potrebni) kakovostno delovno silo. varstvo)? »Leto 2006 je bilo za podjetje uspešno, lahko bi bilo še boljše, a ludi slab.se. Nadaljujemo po začrtani poli. Razvijamo vse svoje programe, vsi napredujejo in ludi v bodoče bomo sledili temu cilju,» so sklenili pogovor Rednakiïvi: Miran. Mira, Damjan in Dejan. «flifjljj Brez upokojencev skorajda ne gre V Medobčinski zvezi društev upokojencev Velenje poskušajo članom nuditi največ, kar lahko - Izpostavljajo potrebo po dodatnih domskih zmogljivostih in varovanih stanovanjih - So sopodpisniki akcije zbiranja denarja za CT aparat za Bolnišnico Topolšica - Tudi v prihodnje čim več akcij; ki bodo združevale ljudi Japana Podgoršek v Stídmih druslvih (Velenje. So slanj, Šmarino ob Pcsje, Skale. Vinskit Gora, od lani luJi Šalck) in v Klubu upokojencev Gorenje, ki jih zdni/uje MoJob-cinska /.veza drušlev upob^jeu-cev Velenje, so la cas obèni zbori v polnem zamahu. Na njih 6K00 Članov, kolikorjijIož-Ijivega denarja. Tega pnd<ïbijo Jfusiva le od članarine. »Nažim članom poskusamo nuditi največ, kar lahko na šporino-rekreativnem, kulturnem, zabavnem področju, na področju izlelniálva. Seveda prisluhnemo ludi njihi> vini drugim poireham in se vključimo v reševanje po svojih zini)ž-nosiih." Najodmevnejši Teden upokojencev Hribarjeva je povedala, da se delo zveze bistveno ne razlikuje od dela v druSlvih upokojencev. Razlika je le la, da se knivna organizacija ptwezuje s koroško regijo in v /vezo društev upoko- jencev Slovenije, To jim med drugim omogoča, da se lahko njihovi športniki udeležujejo regijskih, najboljši pa tudi dr/avnih tekmovanj. v svojih vitrinah hranijo zavidanja vredno bero pokalov in priznatij za osvojene lovorike v posameznih športnih zvrsleh. Pevski zbori pa tekmujejo po svoje. »Pri zvezi deluje siantwanj-ska komisija, ki nekako upravlja 92 stajiovanj na območju občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Pakl, ta so v lasîi Nepremičninskega sklada pokojninsko-invalid-skega zavarovanja.« Prav tako zveza st>dc)uje v akciji Starejši za siarejše, zbira podpise v podporo prizadevanjem za ohranitev javnega zdravstva, pridružila pa seje tudi akciji zbiranja sredstev za CT aparat za Bolnišnico 'Ibpol-sica. »Na občnih zborih članom predstavljamo akcijo in jilî vabimo, da sodelujejo pri tem po svojih zmožnosiih, kajti bolnišnica omenjeni aparat nujno potrebuje, mi pa smo njegovi potencialni 'korist ni ki'.« Med najodmevnejšimi akcijami zveze |>a je zagotovo leden Qpt>-kojcncev v prvi polovici junija, .le že tradicionalen. Vsak dan v tednu dni se zvrsti kakšna aktivnost, višek vsega pa je zaključek ledna na Rogli. Lani se ga je udeležilo .14X upokojencev in vabljenih gostov, med njimi je bilo kar 31 parov, ki so slavili zlato po-n)ko, eden pa celo biserno. Na vprašanje, katera vprašanja bi izpostavila na lokalni ravni, se Ana Roza Hribar: "Upokojanci žalimo opozoriti éiršo /dvnost, da se populacija stara in da so njene potrebe bistveno drugačne od potreb miajèih generacij.» nosli posluh za poirebe upokojencev, pa vendarle ni odveč, če opozarjamo, da smo tu, da nas je vsako leto več in da se na nas ne sme pozabiti.« Upokojenci pa ne na lokalne skupnosti. "Drži. Brez nas praktično ne gre. Delujemo kot v občinskih svetih, vključujemo se v aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje, delujemo v društvih po krajevnih skupnostih." Letošnje prednostne naloge zveze je Hribaijeva odzvala: "Morda bi i/postavila socialnovarsiveni položaj naših upokojencev. Pri tem ne mislim na denarnega, ker je ta -za moje pojme-sorazmerno dober, ampak na zagotavljanje do datnih dimiskib zmogljivosti in na to, da se/ačno čim prej gradili varovana slanovanja. Moram reči. da imajo naše lokalne skup- »Težko bi rekla, kalere bodo. Delovni program lačti od januarja do decembra, Vanj smo vpisali vse prej omenjene akcije. Trudili se h(mio organizirali čim več takih zadev, ki bodo združevale ljudi, da se bodo ti počutili manj osamljene, brezvoljne. Njim je druženje nujno potrebno in za to si zelo prizadevamo.« je še dejala Ana Roza Hribar. Delovna poročila, podelitev medalj in prijeten klepet V nedeljo so celoletno delo pregledali tudi škalski upokojenci -Zabeležili uspešno leto - Zbirajo sredstva za CT aparat Vesna Glinšek V začetku leta je v navadi, da se občni zbori kar vrstijo. Tokral so se v Gasilskem domu v Skalah zbrali upokojenci, ki so pregledali več poročil in svoje člane (v decembru jih je bilo 355) seznanili z opravljenim delom in načrti za letf) 2007. Pohvalijo se laliko z uspcj^nim delovanjem društva, saj so aktivni na različnih področjih. Ire-nutno veliko pozornosti namenjajo zbiranju prostovoljnih denarnih prispevkov za nakup CT aparata, ki velja za zelo modernega, saj lahko ugotovi najmanjše spremembe v telesu^ Do sedaj so zbrali ze 5H4 evrov, akcija pa se seveda še nadaljuje. Denar bodo podarili N^lnišnici Topolšica. Uno od najpomembnejših po-dmčij, na katerem se člani udej-stvujejo, je tudi ápon. Uspeî^ni so v slreljanju z zjačno pusko, sahu, najbolj pa so ponosni na svoje kegJjače. Ti namreč s leknu^vanj velikokrat prihajajo kot zmagovalci. /ato so bili v nedeljo deležni posebne pozornosti. Prejeli so lepe kolajne in velik pokal, ki so si ga zaslužili na Memoriálu Ervina Urarijeka. S tem pa pohval se ni bilo konec. Podelili so se priznanja Medobčinske zveze druStev upokojencev Velenje, ki sia ju dobila Vinko Oblak In Stanislava Mi-klavzlna, posebno plaketo, pla-keio /veze društev upokojcnccv Slovenije pa je prejel predsednik društva upokojencev Skale Stane Virbnik. Sledile so še številne druge čestitke in pohvale ter zaključek srečanja z ma(ico, s pijačo, klepetom in z veselo glasbo. ite v zadresi, kaj poidoniti ivojim iiajtiližjiiii za praznik? Poklonite jlm (eiti'tko v Um íaiú Delo jih povezuje, pesem druži Pododbor Podkraj pri Velenju I-^den najmlajših pododborov velenjskega društva upokojencev deluje v Podkraju pri Velenju, ki je ob ustanovitvi pred dvema letoma štel 122 članov. l.ani so število povečali na 135 in izptUnili dokaj obsežen delovni program. I^ni so se udeležili več srečanj upokojencev, posebej prisrčno je bilo na Rogli z druženjem zlato poročencev. V Mozirskem gaju so bili na srečanju slo venskih upoktjjenccv, sami pa so pripravili izlet na HrvaŠko, spotoma so si ogledali grad Trakoi^čan, bili v Kun> rovcu in se vrnili preko Pr)dčeinka. Med letom so bili na več krajših p-bri pevci. Vse to jih druži in povezuje. ■ HinkoJerčič V Podkraju pri Velenju radi pojejo. Drugi občni zbor Članov pododbora Podkraj DU Velenje pri Velenju NAŠI KRAJI IN LJUDJE Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Piše: Marjan Marinšek Jezdeci škrlatne kadulje (2?) Nekoč mi jc v poHeincm i/kazu grozila prava kalaslnifa. V ircljem ra/redu vi/jc gimnazije setn dohitel Krivčevega Petra, ki jena kozjanski šoiidvakr«! zaostal, čeprav je najlep« risal, /a druge predmelc mu ni bilo mar. V svoj svcl risanja je potegnil tudi mene. risala sva tudi stv šolcem v /vezek za obvezna ctiva in imela najlepše zemljepisne zvezke, kni je zahteval ravnatelj Klaiićnik. ki naju je vzpodbujal k risanju. Sam sem z risanjem tako ponorel, da sem se lotil Izdelave stripa »Je/deci škrlatne kadulje«. ki je ^e danes ohranjen v enem samem b-vodu. Seveda potem /a kemijo ni bilo casa. »Doma hočejo da sem odličen, sedaj pa mi groyj enka pri kemiji,« sera tarnal Petru, ko sva šla skupaj po mleko v eno uro oddaljeno Podsredo. »Mene bodo dali služil na Ve-imik.« sem mu zaupal vednč kaj me caka. če ne boni naredil $ole, "Ce ne bos rad hodil v šolo in sc pridno učil. bo^ na Vo tmik za pasiiijal« je rekel oče, kije bil bolj strog. »Sedaj pa izberi. Tonček. Ali se ho^ učil, ali pa baš pastir!« Čeprav je mama pri tem od-kimavala, češ da svojih oirok ne bo dala od hiše, sem se očelove grožnje resmi zbal. Iti za pastirja jc pomeîiilo, da si iz šole izstopil, ves dan si pasel krave in ovce. spal si v siiali. na leden pa si dobil dva kovača, kar je bilo komaj za eno kino vstopnico. »Veš kaj, mogoče pa nama tovariš se ni zaključil enke in se mu še lahko javiva." sem predlagal Petru. «Ne vem, če bo ^[o, videl sem, kako veiikii enko je narisal v rediv valnico.« je obupano rekel Peier. ki je ludi k čevljarju hodil v eno uro oddaljeno I.esično, kjer je bilo nekaj dinarjev ceneje. Kadar je doma zmanjkalo kurjave, je mo lik ral vgozd nabiral dračje, da jih ni zeblo. »Pa menda se ne boji^ resna, da bi te dali na Vetrnik,« seje zasmejal, ko je dobro vedel, da me d{> ma samo strašijo. )>Res se bojim, Peler! Ves kaj. javiva se, slabše ne more bili!« sem predlagal in se začel na glas učiti kemijo. Peier je poslusal in zraven risal llokkova Nežiko v Ma-jin zvezek. Tovariš naju bo se en-krai vprašal v soboto popoldne. zaključevati veliko enko. Takral sem sc odločil in iz rokava potegnil še zadnjega aduta: »rovariš, prosim, če bom imel enko, bom moral na Vetrnik za pastirja!« sera izgovoril jecljaje in se pričel jokati. »Kam boš moral? Kaj govoriš?« »Di>ma me bodo dali na Vetrnik služit!« sem zatulil in še bolj jokai. Tovariša je la izgovor tako presenetil da je nehal z zaključevanjem enke in me je pi)zomo gleda 1. Vedel je. da sem iz družine, v kateri je bil oče nameščenec na iîkraju. mali pa ugledna gospodinja. oba sta bila v kraju najboljša pevca, zato mu nekaj ni šlo skupaj- Petru pa je bilo moje izgovarjanje na Vetrnik tako smešno, da seje začel smejati. Bolj ki) tovariš ni vedel, kaj bi, bolj seje smejal. Potem sem bil vprašan periiv dični sistem. Peier pa Avogadrov zakon. Katastrola je bila ncizo gibna. ra« '«ró «•■•H« e« »I««««!! fAiboiftib; ivé> r ««su^ 6 9 rt a,»«««» (v |t pvKU TrC*«^« |< .iodđ -hvig jc WA teVlcxitVA e^'vge'ti^tiTi ^«"IC^ML^ rc« vc^ M eOKt) 'i ortn^ljavaTitA. le «bvdf pe M» secm fiot^Ale^ *« f« «dfoiôr.l^ I* T»n «r«^ iiwmd js^ »SU« iMi va« BřsfS^Yijt^ >7» Md tfTMiv >» «4 «i^t ,'JQ »M«««* M >M Iw®'"» H^^rnc Strip "Jezdeci Škrlatne kaduje" je danes v muzeju Šola moje mame v Kozjem, če prideva k njemu v internal. ía-koj po končanem brzopoieznem turniiju. Tovariš za kemijo seje pisal Ji> že Jošl in danes živi v Žalcu. Takrat je stanoval v občinski hiši in je popoldne dežural v inlernalu, ki je bil v isti hiši. Za kemijo, ki smo sejo učili prvo leto. je mislil, da je najpomembnejši predmet na šoli, in o mojem stripu »Jezdeci škrlatne kadulje« ni hotel slišati ničesar. S Petrom sva res prišla pred učilnici) v internatu in v strahu čakala. *Povej mi. Tonček, kaj veš o H2S04?«jevprašal, in kernisem povedal nič pametnega, je začel »Kako si se mtigel tako osmešiti s tislim Vetriiikom?« je dejal Peter, ko sva prišla k njemu v njegovo bomo podstrešna stanovanje. »Kaj misliš, da bi te res dali služit, hahaha!« Prišel je polletni izkaz. Jaz sem dobil dvojko, Peter pa enko. Petru ni bilo več do smeha, mene pa je bilo sram. da sem si počitnice zaslužil na lak način. Med počitnicami sem z grenkob t > v srcu dokončal »Jezdece škrlatne kadulje«. Peter pa je kasneje p{v pravil li&io enko in poslal akademski slikar, magister grafike in predavatelj ua mariborski Pedagoški akademiji. Pesnica in pesnik Šoštanj • Zanimiv preplet literarne teorije in poezije s(ï doživeli obiskovalci Meslne galerije Šoštanj minuli četrtek. Pesnik in urednik Zoran Pevec je predstavil knjigo Kako naredili pesem in se hkrati o svojih dognanjih pogovarjal s ť>csnic Tajýo Pelelinek, ki je brala pesmi iz svojega pesniškega prvenca V ostrem kolu. Pe- vec. ki je tudi vodja Celjskega Ute-ramcga društva, je odlično utemeljil določena pravila pesnikiK vanja in okarakieriziral pesnika kot človeka, kateremu poznavanje psihologije, sociologije, družbe in okolja predstavlja temelj njegovega ustvarjanja, ki nikakor ne more temeljiti samo na tran-scedentnih silah. V knjigi je zasle- diti nekaierc vzorce in analize pesmi. priponKeno literaturo za branje in razlage posameznih literarnih del. Pevec je lani poleg prej omenjene knjige izdaj že peto pesniško zbirko. Lepa dopolnitev Pevčevega izvajanja je bilo branje. V pesniški zbirki Tanje Petelinek V osirem kotu so trije sklopi, v katerem je v vsakem trinajst pesmi. Od mehkejšega do ostrejšega. »Fudi življenje ni samo srečno ali samo nesrečno, zalo je tudi poezija taka«, pravi Tanja, ki je za primerjavo prebrala nekaj svojih del lanja je tudi nagrajenka Urškinega festivala 2005, tesli-vala mlade poezije. Oba avtorja sta tako prepričala že tako prepričano občinstvo o zares dobri po-ezjji ter odličnem poznavanju le-nrije. Večer, ki se tii slučajno ujel z datumom smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha, je bil dopolnjen z branjem Kajuhove poezije ter nastopom Trobilnega kvarteta glasbene šole Velenje, oddelkom iz Šoštanja. ■ Af. Komprejf Foto D. TonkU Okroglih dvajset V soboto so člani LPZ Škale ob 20. rojstnem dnevu priredili koncert - Medse povabili tudi krajane - Podelili posebna priznanja, Gallusove značke Vesna G/insek »Pravzaprav je hll pati in peti ob raznih priložnostih. Po dobrem letu in pol vaje pa jih je čakal eden pomembnejših nastopov. Prvič so se namreč udeležiti srečanja lovskih pevskih zborov In rogisiov Slovenije. In od takrai dalje je bilo to za njih tradicionalno srečanje, saj niso manjkali niti na eni od revij do sedaj, lela 2001 pa so celo organizirali 2X. tovrstno prireditev. Maksimiljana Ariiča, ki jim je tako kot mnogi drugi ob jubileju izrekel iskrene čestitke. Del večera je minil v znamenju podeljevanja pri/Jianj, in sicer so ga pevci v zalivali^ in znak hvaležnosti podelili Zmagu IVankoviču. prvemu pevovodji, sedanji zboro-Viidkinji Germani Marš pa so dali spominsko darilo. »Na našo žalost se Germana od nas z današnjim kouccrt(îm zaradi prezapiv slenosti poslavlja. Res je. da smo se dogovf>rili le za začasno sodelovanje, vendar smo bili z njo tako zadovoljni, da koga drugega sploh nismo iskali.« je še povedal Tepej. Še vedno si želijo, da bi (řermana ostala. Podelili pa so tudi posebna priznanja. Gallusove značke. Srebrno (rallussovo značko sia dobila Anica Repnik in Milan Tepej, zlalo zjiačko si je zaslužil Vili nega prvega predsednika tega zbora 1'ranca Repnika. In lakrat so se dokončno dogovorili o ustanovitvi zbora. Prvič so se nato srečali v mesecu januarju In preizkusili svoje glasove, prve uradne vaje pa so bile 22. januarja 1986. Ta dan smatrajo kol uradni dan ustanovitve zbora. V soboto jc bilo torej v Škalah ponovno veselo. Na koncertu, obogatenem s prijetnimi zvoki lovske pesmi, se je zbralo veliko krajanov, lovcev in drugih lovskih prijatcliev. Škalski pevci pa so medse povabili tudi goste, med drugim predsednika Saviujsko-Kozjanskih lovskih družin Celje Romih, ki pri zboru sodeluje vseh 21 lei. častno jubilejno priznanje pa Sla prejela Adi)lf Lipnik In Friderik Camlek. Uradni del je bil nato kaj kmalu končan, praznovanje pa se je nadaljevalo še nekaj uric. Veliko ljudi je pogrešalo kino Po ponovnem odprtju kina v Velenju v povprečju dober obisk predstav - Art kino dobimo drugo leto Velerýe - Kar smo si mnogi Šalc-čani In Šalečanke dolgo želeli, se je zgodilo. Mesto je spet dobilo kino. Ker seje odnos do obiska kino predstav v zadnjih leiih bistveno spremeiîil in kkriljcm Knjižnice Velenje. Zato smo se o priht>d-nosti kina pogovarjali z direktorjem Vladom Vrbićeni. Najprej nas je zanimalo, kakšen je bil obisk predstav po ponovnem <îdprtju kina. kije s predstavami v veliki dvorani hotela Paka začel vikend pred zijnskimi počitnicami, vabi! pa je tudi ves počitniški teden. Vlado Vrt^ič pravi: Ce pogledamo statistiko, laliko rečem. da smo laiiko razmeroma zadovoljni. Računamo, da se bo obisk še povečal, ko se bodo informacije, da je spel odprt, razširile, in ko se bodo ljudje ponovno navadili, da lahko kino predstave spel obiščejo v Velenju. Mimo statistike pa lahko povem, da so ljudje izražali izredno zadovoljstvo ob ponovnem odprtju kina. da so pogrešali ftlni kol druženje in i)bisk kina kot dogodek. Mislim, da bo do pritegnili še nov krog ljudi in da bo v zavest ljudi s|Tet prišlo, da je film del kulture, druženja. In da se bodo kljub svoji »lenobi« le odločili za obisk kina.« Dejstvo je. da so bile nekatere predstave bolj in druge slabše obiskane- »V povprečju lahko rečemo. da smo prodali med 40 in 50 kart na predsiavo. To pa v pri-meijavi s podobnimi kraji kot je naš spii>h ni lako malo,« V Knjižnici Velenje pa so želeli v kratkem odpreti ludi ari kino, ki bi gledalcem ponujal nekomercialne. predvsem umetniške filme. »Zadevo smo preverili, žal pa zat(ï, ker v prejšnjih 12 mesccili nismo imeti produkcije, nismo izpolnjevali pogojev za to, da bi vstopili v ari mrežo, 'la namreč poleg vsebinskih možnosti priuaša tudi finančna sredstva, kar pa sploh ni zanemarljivo. Računamo pa. da se bo to zgodilo v letu 2008. Sicer pa pogoje /Ji ari kino imamo, saj smo v domu kulture za u)vrsine pnijek-cije namenili poseben prostor« /animalo nas je še, kako bo s kinom v Velenju v priliodnje. »Kino je in predstave bodo vsak petek, soboto in nedeljo. Ali bomo obdržali isle termine, bomo še videli. Rokov nismo postavljali, in če bomo vsaj v lakšnem obsegu hodili na predstave kol v minulih dneh. se za prihodnost kina ni bali. Dv<> rano pa smo najeh za pel lei.« ■ bš 107,B MHZ ,, 1 = Radio Velen j NAŠI KRAJI IN LJUDJE mfjfjlji 1. marca 2007 Lani kar 199 intervencij Največje Prostovoljno Šaleški dolini izvedlo zbor - V pričakovanju gasilsko društvo v 110. redni letni občni nove gasilske lestve Velerye • Ko P(/D Velenje pripravi redni leini občni /bor. jc dvoriinH velenjskega gnsilskegH doma vedno poîna. To jc seveda razumljivo, saj se zberejo člani največje prostovoljnega društva, kj ima ludj poklicno jedro. Na seji so preleteli delo v lanskem lelu, sprejeli nekaj smernic za letos in se na koncu /.jubilejnimi pri/natiji svojim članom zahvalili za uspešno delo. Jože Drobež, poveljnik PGD Velenje Je svoj nagovor začel z besedami: »Pred nami je visok jubilej, 110 let humanega in prosi o voljnega dela na področju gasilstva, polarnega varstva, zaščite in reševanja. Prelîcïdill tako dol^o polje mogoče le z ljubeznijo do bližnjega in z veliko željo pomagati človeku v nesreči. Nam, velenjskim gasilcem, je to v celoti uspelo. Danes se Prostovoljno gasilsko društvo Velenje uvršča med dobro ra/vita in mijderna dru-šiva. sposobno in močno operativno gasilsko enotř) za reševanje najiežjih vprašanj požarnega varstva, reševanja nesreč v cestnem prometu in reševanja ob nesrečali z nevarninii snovmi. Velenjsko gasilsko društvo je kategorizirano v najvišji rang kol osrednje društvo v mestni občini Velenje s poklicnim jedrom. Drušwo dobro sodeluje z vsemi društvi v Gasilski zvezi Velenje, z drugimi društvi v sisiemu zaščilc in reševanje in s Civilno zašćiio..,« V nadaijevauju se je dotaknil ludi poslanstva gasilcev, predvsem pa pričakovanj občanov, »listih, ki pt>moč potrebujejo, je veliko, zalo se zavedamo svoje velike iîdgovornosii in vlagamo veliko truda v izobraževanje, usposabljanje in pripravljenost na vse vrsie nesreč, ki nas laliko doletijo.« Poleg intervencij v drušlvu skrbijo /a redno uspi>sabljanje in izobraževanje. V preteklem lelu so se udeležili vaj sosednjih društev, vaje poveljstva MO Velenje v C5o-renju, sodelovali pa so v vaji gasilcev Bočne. Pripravili in izvedli so društveno vajo v središču mesta na lemo masovna prometna nesreča, v kateri so prvič preizkusili delovanje s is lema zaščite in reševanja ob lakšni nesreči. Sodelovali so zdravniki in reševalci zdravstvenega doma Velenje in helikiipler Slt>venskc vojske, analiza pa je pokazala dobre in sliibe sirani našega organlztraDja, ozh nmz izvajanja takšnih vaj. kar bodo upoštevali pri naslednjih načrtovanjih vaj ali pa ob morebitni nesreči uporabili dobre stvari pri svojem delu. Drobež je še poudaril: »/ na- HermattMehje čian PGD Velenje že eetih €Ofet Ns občnem 2boru so se mu zahvatiti za vse, kar je doslej naredil v društvu. (Foto: J. M,) Hddagnlsklb društev bav;) nove. sodobnejše in varnejše avto lestve, k: jo bomo prevzeli v mesecu aprilu, pa bomo še močnejši in sposobni nuditi pomoč občanom, stanujočim v višjih nadstropjih in ob drugih nesrečah. Stanje gasilske tehnike in opreme v našem drušlvu je zaenkrat zadovoljivo, ti) pa predvsem zaradi sproinc zamenjave dotrajane in poškodovane opreme 1er rednega in vestnega vzdrževanja le le...« Predsednik KiD Velenje Bojan Brcarje prav tako nagovoril člane društva in med drugim povedal: »Ko sem še včeraj tarnal in biJ tečen, da spet še nimam napisanega poročila, mi je prijatelj nekoliko v šali. nekoliko pa zato, da bi mu nehal sitnariti, rekel: «Pa uporabi kar lanskega«. Ne, ne bom prebral lanskega, mije pa ta njegova šala dala pfjvod za razmislek. Ja. res je veliko stvari v delu društva, ki so ustajjene in se ponavljajo in nič ni narobe, daje tako. Sem pa prepričan, da le stvari vsako leto nadgrajujemo, jih izboljšujemo in uvajamo nt> vosti. Včeraj, ko so imeli svoj občni zbor naši najmlajši, pa so me samo še prepričali o tem. Vsako leto so bolj aklivni, vsako leto prinesejo več dobrih uvrstitev s tekmovanj in družabnih srečanj, predvsem pa radi in z veseljem prihajajo v gasilski dom. Ko sem včeraj nagovoril občni zbor mladih, sem rekel, da je seveda lepo, ko se vrnejo v gasilski doni s pokalom. ni pa to bistvenega po- Operativna enota PCiD Velenje je morala v preteklem letu ijuervenirati v 199 intervencijah in sicer v 62 požarnih intervencija. 64 tehničnih intervencyah, 4 intervencijah nevarnih snovi in 69 ostalih intervencijah. Skupno so za intervencije porabili 1984 urin na srečo niso imeli nobene poškodbe gasilcev, 80 pa rešili iz /verižene pločevine 48 poškodovanih in žal tudi 5 mrtvih. Iz analiz, ki so jih sprotno opravliali. jc razvidno, da so intervencije zelo raznolike, zahtevne, rtji-hovo število pa se žal iz leta v leto povečuje. Kijub dobro urejenemu vodovodu na področju MO Velenje pa nekaterim občanom še vedno primanjkuje pitne vode, zato so opravili H? prevozov ter prepeljali 685 m3 vode, mena. MisOm, da srai> veliko ho]} optimistični lahko zato, ker so mladi v gasilskem domu našli nove prijatelje, se naučili veliko novega, predvsem pa začutili tisti čut, ki ga začuti vsak tapravi gasilec, ko se vrne z intervencije. Čut. ko si neizmerno vesel, da si lahko pomagal nekomu, kije bil vsliski, nekomu ki je bil pomoči potreben. In verjemite, dokler bomo gasilci ru predvsem zaradi sííčIo-veka. se ni bati. da bi prostovol}-SÎV0 zamrlo.« Mislim, da je s tem pt>vedal vse. ■ Bojana Špegel Domači glasbeniki vabijo na tretji koncert Pihalni orkester Premogovnika Velenje napoveduje 3, abonmajski koncert Ta bo v petek, 2. marca» ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Velenje. Nastopili bodo: mlajši pihalni orkester glasbene šole Velenje z dirigentom Janezom Marinom, ívaleški študentski oktet z umetniškim Viïdjeru Domnom S tru pehom in pihalni orkester glasbene Šole Velenje z dirigentom Matjažem Kmersičiim. Mlajši pihalni orkester je hil ustanovljen v šolskem letu 2001/02 z nameni)m. da se tudi najmlajšim glasbenikom ponudi možnost orkestralnega muziciranja. Orkester nenelino raste, tako številčni) - sedaj ima 60 stalnih članov - kot kvalitetno. Šaleški študentski oktet je bil zasnovan pred približno štirimi leti, osnovo pa ima v članih MMP/ Šolskega centra Velenje, ki jih je zborovodkiiîja Danica Pire čin k združila v oktet. Sedanji člani prihajajo večinoma iz Velenja in njegove okt>Dce, druži jih veselje do petja, saj jih večina prepeva še v Šaleškem akademskem pevskem zboru, izobraževali pa so se tudi na solo pevskih vajah. Sprva je bil njihov program sestavljen večinoma iz slovenskili narodnili skladb in priredb tujih avtorjev, v zadnjem času pa pojejo vse več priredb pesmi /jibavncga značaja do-niačih avto tj ev. Pihalni orkester glasbene šole Ve-Icîiie sestavljajo najboljši učenci m dijaki aktivov za pihala, irobila in tolkala. Večina glasbenikov se kasneje vključi v Piiialnj orkester Pre-iuogíívnika Velenje. V letu 2005 je orkester izdal swjo prvo zgoščenko 2 naslov(»m Na sončni strani. Na svojil) kouccrtih predstavlja zelo raznovrsten program Na eni strani sc/Jianja mlade glasbenike s tcmeli-tnm repertoarjem pihalnih orke-stri)v. po drugi strani pa /jjli buditi zanimanje različne glasbene to kuvc. Tako ima na sporedih resno orkestralno, jazzt^vsko in fihnsko glasbo. Posebni) pozornost posveča poustvarjanju del slovenskih skladateljev starejše in mlajše generacije. S programom za različne smeri skuša na prijeten naCnn vzgajati tako mlade glasbenike kot tudi svoje zvesto občinstvo. Glasbeno razgiban program 3. god beni škega ab« S>^ing kvartet, Nusa Deren-lcs m njen sin Peter Poles. Aca je kot voditeljica znana v lokalnem okolju, Peter pa po vsej državi. Vse skupaj pa je še družinsko povezano z Bolnišnico Topoišica.« Vstopnice za Bolero 2007 boste najlažje kupili med 10, in 12. uro vsak delavnik. l.etos se prireditev vrača v dom kulture, ki po obnovi nudi še več nmžnosti na odru in več prostora v dvorani. Vseeno pa priporočajo, da z nakupom vstopnic pohitite, saj je bil koncert zadnja [eta vedno razprodan. Koncert bo v nedeljo. 25. marca, na sam materinski dan. ■ bš Hip hop in francoski večer v MC Velenje Velenje - V Mladinskem centru Velenje se bo v sobota, 3. marca (^b 22. uri, odprl oder za mlade velenjske in nevelcnjske hip ho-perje. Vsi, ki jim je hip hop blizu, bodo lahko stopili na oder in se predstavili obiskovalcem. Di»go-dek je namenjen tako pravim predstavnikom hip hopa, kot tudi ljubiteljem hip hop kulture. Hip hop je res način življenja. Odraža stanje duha in je primeren tako za mlade kot tudi za manj mlade. MC oder bo zaživel v soju luči, s pomočjo tehnike MC Velenje in <ïsialih hip hop ko lego v. D ogc) d e k o rg a n i zi ra Mladinski center Velenje, Mrigo, kije resnično pravi primer osebe, saj h\\, ljubi in dela hip hop ter vse. kar je v njegovi moči. za razvoj slovenskega hip hopa. Je Mc raper, DJ in orgraa-gajo prijatelji, ki podpirajo Iti razumejo hip hop in kaj odraža. V torek. 6. marca ob 17. uri. tvîdo v Mladinskem centru že četrto leto zapored organizirali francoski dogodek. Na odru Mladinskega centra Velenje se bodo s kratkim programom v francoskem jeziku predstavili dijaki velenjske ginmazije. Vsi ljubitelji Francije, francoskega jezika in gledališča, si bodo lahko ogledali »odšle k a no« mini komedijo o treh nosečnicah in prav nenavadnem ginekologu, /a vas pa bomo pripravili tudi glasbeni vložek. Ljubitelji francoskih šansonov boste lahko prisluhnili /jiameniti francoski glasbi. S tem ne bodo prikrajšani niti ljubitelji poezije. Program je nastal na urah francoščine profesorice Olge Pavič in na izbirnem predmetu FVanko-fonsko gledališče pod vodstvom Alice Ćop. Gledališka predstava je nastala v sodelovanju z dijaki, kar pomeni, da so zgodbo soust va ijali nastopajoči. Producent dogodka sla M C Velenje in gimnazija Velenje. Izšla brošura Mladinske mreže Mama V Mladinskem centru Velenje se v tem času res veliko dogaja. Na razpisu zavoda mladinske mreže Mama so dobili mandat za izdajo dvojezične promocijske brošure. Brošura je nastala pod vodstvom programske sodelavke Maje Hostnik in oblikovalke Pie Rihtarič. Vsebina brošure odraža vse dejavnosti Mladinskega centra, s ključmmi besedami pa se vsak center tudi na kratko predstavi. Vseh centrov, ki stJ člani Mladinske mreže Mama. je 29, predstavlja pa se tudi nekaj nečla-nt)v. Brošura je namenjena tako mladim Evropejcem kot tudi mednarodnim in domačim poslovnim partnerjem. Dobite jo (ahko v Mladinskem centru Velenje ali pa na naslov mc.velenjeíí-siol.nct, ali s klikom na: www.mc-velenje.siy brošura mama. In kaj je /avod mladinska a\rc?B Mama? Mreža MaMa združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih ceiurov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji za namene podpore mladim in njihovega kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega življenja v družbi. REPORTAŽA Obsodili potva Osreške peči v Ravnah, kjer stoji spomenik padlim borcem XIV. divizije, so vsako leto prizorišče slovesnosti v spomin preboja Štirinajste skozi okupatorjev obroč na tem mestu Ravnp pri Šoštanju, 25. februarja - Tudi lelosujH sIovesnosL je lekala v duhu obujanja spominov nil dogodke in oliranjanja sposto-vanja do žrtev izpred 63 let. Pripravili sojo domaćini pod okriljem KUD Ravne in krajevne skupnosil Ravne ter KO ZB NOB Ravne, V kulturnem programu so udele/enci prisluhnili godbi, rccitalorjem. hamionikaricm. moškemu pevskemu izboru in učenccin ravenske podružnične Šole. Ciovornik Frane Hudomal. sekretar KO /B NOB Ravne, je obudil spomin na padle borce in hude boje, ki so se vršili v lej gra- pi, Borci so od lu p<5 ležkih izgubah nadaljevali pni proti Zavod-njam. Obsodil Je liste, ki /daj pcv ivaijajo resnico o NOB. / odlt>č' nimi besedami ga je podprl Jože Povše, podpredsednik 0//B NOB Velenje, ki je dejal, da gorja in /rtev ni mogoče odpravili besedami sprave. Na svečanosti je bil prisoten udcleženec preboja XIV, Alojz Dolničar. ki je obudil spomine na tragičen 16. dan po hoda Sercerjeve, Tomšičeve in Bracičcve brigade, ki so sestavljale divi/Jji>, ki) so mnogi borci /a vedno obležali v tej grapi. Med svečanostjo so bili udelc- Množicna udeteiba na svečanosti Je lep dokaz, da spomin na Čas 2. svetovne vojne se iivf. /en ci prića pri Ik )d u Šaleške ktinje-nice, ki vsako leif> opravi del spominskega pohoda divizije, vencc k spomeniku padlim pa so p nadaljevali spominski pohod k Zlebniku. ■ M, Komprej, foto: D. TonMi Ohraniti spomin na pesnika Prvi Kajuhov tabor Raztok 2007 ^nbid. 23.« 24., in 25. feburar-ja • Ne glede na to. da bo dokončno ime in morebiti tudi vsebino dogajanja ali celo gibanja v bli/nji prihodnosti določila manjša skupina kulturnikov Šaleške doline, lahko vseeno govorimo, da je v dneh od 2X do 25. februaria potekal 1. Kajuhov tabor Ra/iok 2007 v Šentvidu nad Zavodnja- mi. kamor so se k ustvarjanju zatekli literati Širšega celjskega območja, skupaj z delom Koroške. Organizator, Kiiji/nica Velenje s pomočjo kulturnih organizacij v dolini in Šaleškega literarnega društva Holeuja je želel s srečanjem, ki naj bi postalo iradicii> nalno, ohraniti spomin na Kari a Destovnika Kajuha. pesnika revo- lucionarne dobe, a hkrati pesnika, čigar mesto je nedvomno med velikimi imeni slovenske literature. Tabor jc potekal kol dclavnica z zaključno prireditvijo, ki je bila v nedelio, 25. februarja, pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu. Tu je Kajuli pred iriin-šestdeselimi leli 22. februarja umrl pod streli okupatorjev. Delavnica je pra Kajuh, učeiíci šole Zavod-nje 1er govoniika Cíašper Kopri-vnikar in general Ivan Do In i čar, jc prisostvovalo večje število p(v hodnikov. Udeleženci tabora Kajuh so brali svoja dela in tudi de- Nekaj udeležencev tabora pri pisanju no in neproduktivno posploševali. ali je te/Je narod prebujati ali osvoboditi. Veliko bolj je v mirnem in slrpnem času evropskega sožitja v 21. stoletju žalosmo to. čc kdo skuša prevrednotiti Zgodovinske in spominske vrednote lastnega naroda, dokazljivo izkazanega 7. živim In umeiniško veli-časinim slovenskim je/Jkom (in ne morda katerim drugim narodom, drugim jezikom). Dolničar pa seje v svojem govoru oavezal na Kajuha, saj je bil sam udele/cnec preboja XIV- divizije in nesrečnih dogodkov, ki so prekinili mlado življenje Karia Destoviuka Kajuha. ■ Milojita Komprej Bralna Mozirje, 23. februarja - Na pobudo bralcev krajevne knjižnice Ljubno je Osreduja knjižnica Mozirje v letu 2005 razpisala bralno značko za odrasle bralce. Knjižničarji in knjižničarke so pripravile seznam del, na voljo pa so imeli slabi) leto. Ob fomcu je priznanje prejelo šest odraslih bralcev. Minuli petek so v pn)siorih Osrednje knjižnice v Mozirju pripravili zaključek druge bralne značke za odrasle. Prejelo jo je že 49 knjižnih moljev, niakšnega odziva smo zelo veseli, saj kaže. da seje bralna značka za odrasle pri- se je »prijela« jela. Smo na dobri poti k uresničitvi zastavljenega cilja - spodbujanje branja tudi med na> stniki in odraslimi braici.« je povedala vodja Osrednje knjižnico Moziije Ana l.amut. Lamuiova je pojasnila, da so tokratno akcijo izbrali 24 naslovov leposlovja, mod katerimi je bilo nekaj manj kol ptjlovica slovenskih avioijev (obvezno tudi eno pesniško zbir-ko-tokratje bila toTih bot dedi, avtorja Andreja Rozmana Roze). »Pri izboru gledamo na to. da na seznam uvrstimo nekaj zahtevne.i-ših avtoijev, nekaj pa mora bili seveda ludi kaj lažjega, manj zahtevnega branja, da lahko sodelujejo vsi naši uporabniki.« Za osvojitev bralne značke so morali udeleženci prebrati vsaj 8 naslovov po lastnem izboru. Oasa za branje so imeli leto dni. Brali so v vseh sedmih krajevnih in osrednji knjižnici, pred zakJjučno slovesnostjo pa so knjižničarke in knjižničarji v sproščenem in prijateljskem pogovoni s kandidati izmenjali misli o prebranem. mtp 35 let Kolede Veleiîje - »»Kam le čas beži. kani se mu mudi...« Tako se sprašujejo v eni od slovenskih ponarodelih pesmi. In večitii se zgodi, da se slej kot prej vpraša prav isto. Kako h h roje minilo 35 let, odkar je v Velenju začela delovati Šaleška folklorna skupina Koleda, pa vodo le listi, ki so zraven od vsega /iičeika. Pa tudi mnogi tisti, ki so bili v teh letih del Kravilno in edino. Ce pa je la vizija pravilna in se /K>kaže koi paniefna rešiiev. {totem jo zlahka tudi Ijudstw vzuine za svojo^ Taksni ljudje se najdejo povsod in jih lahko sledimo daleć nazaj v zgodovino. Od graditeljev starega s^eta, ki so poslavljali naselja, kot so Machn Pichu. .Atlantida, piramide starega Egipta, visoko razvitd tueslu globoko v džunglah Jutne Amerike in Az(/e. kulture evrop^ega severa, kjer se je razvila megalitska gradnja, katere ni^vecji stxtmeytik Je Stonehedge, pa vse do urbanistov Napoleona, ki so rezali bulvarje r ixíríiko mestno sredi.^će. Moderni s\ei ni Ml nič máry imun na pojav viziona/jev. ki .so tekli reťiti .\yet in njegove tetave ali i>a le uresničiti .my' setK lùlen l)olj znanih Je prav gotovo lliilerjev arhitekt Albert St>eer. kije uresničevanje svojih prostorskih vizij plačal z dolgoletnim zaporom. Prav gotovo so tukaj tudi Stalinovi arhitekti, ki pa so zelo K^r-Jetno neslav/to končali v gulagih in se kot nmogl v avtoritativnih sistemih ni.'io mogli pohvaliti s svojimi vi^Jami. V/K^'holj S}'eiem preteklem stoletju se Je pojavilo kar nekaj vizionarjev, ki so preobrazili na.i naàn tivlfenja. Uspeli so prepričati oblastnike v gradnjo vrtnih mtst in s tem povzročili nastanek stHilnih naselij linijskih mest, v uvedbo voninga v mestu, mesta v f)arkn in se bi lahko na.Uevali, (Iraditelli so se uresnià'vali zmeraj b<>(i drz/te rešitve in graJili neverjet/ie objekte tudi za današnje čase. Posledice teh vizionarskih idej so danes v našem vsakdanu in mi jih imamo za poj>olnoma samoumevne. Med njimi Je bil daleč najbolj prodorrn oče moderne arhitekture Le Corbusier, ki je vt>eljal objekte z ravnimi strehami, \ehklmi okni in prostor/iimi tlorisi. Oscar Niemaver. ki ie uspehmtaviti brazilsko prestolnico sredi dl\je nleče sietK* v pf)re^'u Amazonke, Anto/iio (laudi. kije gradil nem/'^tne stavbe, polne domišljye. Frank Lûvd bright, ki Je uspel visoko povzdigniti kulturo gradr^e Ameriki, pa natanàmti poln Nemec .Mies van der Rohe ter vsi njihm nasledtiiki. Zaradi ri/ihovih idej se Je začel strm vzpon modernega svetu, polnega tehnološkega napredka, kije danes ttaše domovanje. Tudi v na.^eni mesti/ imamo nekaj-da. na tahst samo nekaj-vizionarjev. Id imku^ajo predstaviti rešitve za mrtvilo v mestu in njegovih posameznih predelih. Predstavljeni so bili poskusi ufwrabe ix>vrsin, ki so se sprostile po opustitvi klasirnice Pesje. nadaljnem rczwiu mesta ôr fialeško cesto, motnostih razvoja proti Selu. o gradnji poslov/HUndustrijskih predelov sploh ni. da bi razglabljal in ne nazadnje zadnja vizija prenove ali revitalizacije Starega Velenja, ^se te vizije so .«/per. a njihov večxm prob-letu je omejenost na lokalno okolje in ixmiunjkanje širšega /)ogleda. Ce teliš neko stvar, neko prostorsko vpra.Šanje temel/ito in s tem tudi uspCs^no rešiti, je treba nanj /}ogledati neobreme-njetid predvsem pa se zavedati, da Je za u.speštio rešitev prostorskih vprašanj t>otrebno sočasno rešiti več težav, ki se nanašajo na kvaliteto tivl/enja, na raven izol)razbe in ne nazadnje na ra\ei7 kult un. Velenje lahko ima še tako veliko število predstavljenih vizij, papirnato usj)€šnih rešitev in uspešno Iz/teljanih Javnih arhitekt urni h natečM/^^'. vseeno ne lw ust>ešno začl\'ela nobe?}a vizija, dokler se ne bodo spremenili pogoji za tivljenje. Pa ne materialni pogoji, saj ti niso ti'tava. bolj pogoji, ki dajejo mestu mlade in nad tiylje-njem navdušene Ijttdi. Mlade, ki t>rines(^o veter, ustvarjalno energijo In neobrenmijenosi s preteklost/o. Teh pogíýev ne more prinesti v mesto nobena prostorska vizija in noben prostorski u.s-tvarjalec. 7.a usficšne prostorske rešitve in revitalizacije Je potrebno posiaviti temelje, da te usp^o. Drugače se vam ideja o revitalizirant tivahni ulici, bogati tttdi z no(J}im iivljenjem, izrodi zaradi pogostih klicev na policijo ostarelih ljudi aH pa zgoti utrujenih delavcev, ki zahtevajo svoj tuir. Vizije so r.ujne in v Velenju jih kr^mično primanjkuie, kar se lepo kaže v odsotnosti širših debat o prihodnosti ali pa vsaj sedanjo.Ktl tega nmta. J Judi je potrebno buditi in spodbujati k pogovoru o imznostih nadaljnjega razvoja in za to so prostorske vizije kot tialašč Ne bi Jih smeli zavreči, četudi po/tujajo slabe rešitve, s^lje *l>ol/e. da se o vprašartjlh govori, četudi so rešitve slabe, kot pa da se sploh ne gowri^ 107,8 MHz R/^DOSQKD IDO Dragan je drugič očka Glasbene novičke Nič ni već normalnega, ugt)-lavljamo iz dneva v lian. Nori-mi) pri zbiranju gradiva za Časopis, pri pripravi radijskih přispěv saj želimo se/.naiiili nak bralce in pt>slušalcc s čim več akiuahiimi informacijami. Će ne bi hik; Tnnija llercfcleija, hi nam »uSel« pusi. ludi /.iniskc počiinice je uspelo i/korisiiii nekaj dni novinarki Mîletiî Kršile Planine v Kranjski gori. Virt> /a pa je za leden dni »položila« no\1nark Ííí se nekaterih drugih, /a legendarnega pevca bo lo že trideseti album, če k vsem studijskim i/dajam prištejemo tudi kompilacijske in tiste posnete v živo. tudi v obliki dvd- Po 25 letih Senca sebe Sank Rock bodo 16. marca predstavili svoj najnovejši album, 'l'akrat bo uradna predstavitev no vega albuma, ki bo sicer v trgovine prispel tri dni kasneje. 19. marca. Naslov novega albuma bo vSenca sebe. z njim pa skupina praznuje 25-ietnico svojega delovanja. Njihovi začetki namreč segajo v zgodnja osemdeseta leta, nekako za uradni začťlek delovanja skupine pa mnogi omcr\jajo njihov nastop na stadionu v Šiški v Ljubljani leta I9S2. Novi album bo \j.$c\ i^ri založbi Dallas, njegov izid pa v teh dneh napoveduje is- Konino pokopan Bunio, kot je James Brown živel. so po njegovi smrti p'Uekala tudi prerekanja kraj njegovega zadnjega počitka. Kialj so u I a. ki je umrl prav na lanski božič, na» mreč dolgo časa ni dobil mirnega počitka, saj ga zaradi druziiîskih sporov doslej niso mogli pokopati. A kol kaže. je tega zdaj ki^nec in Bn)wn bo končno dobil počivališče. ki pa na željo otrok ostaja tajno. Medtem pa je sodnik v Južni Karoli-ni imenoval posebnega upravnika. ki bo nadziral skrb-jîike pevčevega premoženja. Večino njegovega pre-m o ž C n j a , vključno z avtorskimi pravicami za njegovo glasbo in velikim posestvom na Beach Islandu, namreč upravljajo skrbniki, ki jim Brownovi ř>iroci in vdova očitajo slabo gt>spodarjenje z njegtmni imetjem. S.marcoSoba 102 Novi album Jana Plesienjaka bo iz^el v ponedeljek, 5. marca, njegov naslov pa bo Soba 102. Album jc uspei^no napovedala še vedno aktualna uspešnica Sam da ti maš mene rada, ki je v teb dneh dobila tudi svojo vizualno podobo. Izdelavo videospota je ludi lokrat prevzela beograjska produkcijska skupina Visual Lîîlnity, ki je z Janiam /jS sodelovala pri snemanju zadnjega videospota Barka iz perja. Snemanje je potekalo v začetku februarja na več lokacijah v Bežigradu. V spolu se Jan pmč predstavlja skupaj s svojo spremljevalno skupino, ki ga spremlja na vscU koncertih in s kalero bo nastopil na velikem koncertu v (îaîlusovi dvorani Cankarjevega doma 6. marca 2007. S tem bo zaznamoval 15-leinico svojega glasbe iiega ustvarjanja in prvič v živo predstavil ludi pesmi z novega albuma. Hovi album 62-letne legende toimenska skladba, ki jo je mo goče slišati na slovenskih radijskih postajah. Na albumu bo ludi skladba, ki so jo šankrockerji posneli skupaj z legendarnim pevcem skupine Parni valjak Akijem Rahimovskim. Dve leti in pol delovanja Ansambel Šestica deluje dve leti in pol. V tem času se je nabralo veliko uspehov, zanimivih dogodkov 1er nastopov doma in v mjini. V nedeljo, 4.?.2007 ob 17.00 uri. bodo člani skupine v kulturnem domu v Skalah priredili prvi sa- 30, marec je datum evropskega izida no vega albuma legendarnega britanskega pevca Joea C'ockeija. Svoj novi album Hymn For My Soul jc pi)S-nel s mostojni koncert, na katerega so povabili tudi številne priznane gosie. Nastopili bodo: Kvintet Dori, folklorna skupina Valdek, Ansambel bral hjlela v bolnišnico in pojasnila, (ia je pogoltnila uck ird predniel, nc ve pa, kaj bi lo bilo. Zdravniki so jo pregledali in rentgenska slika je pokazala, da so v njenem želadcu umeini zobje. Takral se je spomnila: vse je bilo idealno • dva zaljubljenca, pozna ura. strast na vrhuncu, potem pa bolečine v /.elodcu. Ja. ncsrečnica je jîelmîe pogoltnila partnerjevo protezo, ko sla preizkušala nek »posebno strasten poljub«. Romunka je dva dni preživela v bolnišnici, v tem času pa je tujek njeno lelo zapustil po naravni poli- Oranje itogometitih • _ »v v ignsc Saj poznale hudo jezo! Nekaj takšnega je najbrž občutil tudi Slavnmir Milnović. ki seje usedel v traktor in preoral nogometno igriSCe • vse samo /ato, ker so ga izključili i/ amaterske nogometne ekipe. Potem ko so se v amater-skem klubu Mramor 25-leiniku zahvalili /a njegove usluge, je na domači kmetiji v/el traktor, pri-hrumel na stadion, uničil igrišče in pri tem kričal: «^Ce jaz ne morem igrati, tudi vi ne biîste!« Pcv tem ko so bližnji sia/iovald slišali hrup in videli, kaj sc dogaja, so prišli policisti, ki so Milnoviča aretirali, moral pa se bo tudi zagovarjati na sodišču. Kot v šalah o policistih Tudi će veljate za tiste, ki so zares strogi sami s sabo. se najbrž ne bi nikoli zares denarno kaznovali. Policijski načelnik Dick Knoehel pa se je. In sicer z 23.S dolaiji gJobe in s ítirinii kazenskimi lt>C- Nogometni kleriki v Vatikanu je potekalo Clericus Cup, prvo nogometno tekni o vanje v tej državici, na katerem je nastopilo 16 ekip. Moštva so bila sesiavijena iz katoliških duhoviii-kov in študentov teologije iz vel^ kot 50 držav, ekipe pa so bile raz- Anestezistjc razložil: «Vukaničjc kirurga iznenada potegnil za uho, mu primazal klofuto in zapustil prostor« Radulovlć mu je sledil azijskili državah. V letu 2005 so sicer po svetu zabeležili 4.^ tisoč mednarodnih píirok, kar predstavlja l3/> i>dstoikov vseh porok in 9,6-i)dstotni porast glede na leto 2000. Nočeta na poročna Uk kami, lo pa zato. ker je neprimerno prehitel šolski avtobus. Dejanje, ki sjx>minja na šale o policistih. so odkrili, ko so pre ve tja li dokumentacijo stïdnih spisov. Po odkritju t. I. samo kaznovanja pa je policist prejel na stotine pisem in sporočil, ko so mu nekateri ptv slali celo denar, da bi mu vrnili za kazen, kar pa je Knoebel zavrnil. deljene v dve skupini. Tekme so potekale na igrišču z umetno travo v bližini cerkve svetega Petra, polčas pa je namesto standardnih 45 minut trajal pol ure. Posebna pravila so imeli tudi sodniki, ki so uporabljali modri karton, ki pomeni petminutno kazen, Uradni viri iz Vatikana navajajo» da za zdaj ne razmišljajo o mljen prst in izbit zob. Operacijo pa je do konca Izpeljal asistent. Kmetje po ženo y tujino če držijo uradni podatki, se vse več južnokorejskili kmct<)v poroča z ženskami iz tujine, saj di^ma ne najdejo ustreznih partnerk. Po podatkih južno korejskega ministrstva za državno upravo in notranje zadeve je bilo namreč leta 2005 med X027 porokami na podeželju kar 28X5 porok mednarodnih, Naveličana vikendov, ki sta jih preživela na svatbah, sta neka Argentinca v časopisu objavila plačan oglas, v katerem sta javno objavila. da ne želita, da bi ju še vabili na poročna slavja. Ta »peti-cija«je bila rezultat prezasedenosti njunega družabnega koledatja. Adolfo Caballero je za časnik I.a Nacion povedal, da poplava vabil prihaja ud otrok na desetine njegovih sorodnikov, prijateljev iz klubov in strank njegove odvetniške pisarne. Za povrh vsega pa argentinske svatbe v glavnem dolgotrajne. Caballero pravi, da niu vzamejo vsaj dvanajst ur, pri čemer se mora še voziti na deželo, ker portike v mestih niso več moderne. »Mladi se zabavajo, ko plešejo do petih zjutraj, jaz pa sem utrujen in se ne morem niti premaknili. rad pa bi igral tenis,* je povedal 66-letni svat, ki to ne želi biti več. Predstavnik ministrstva Lim Sung Bum je povedal, da si »mladi na podeželju težko najdejo ženo, zato se ponjo odpravilo v tujintx« Vse več moških si partnerke poišče v Vietnamu in drugih jugovzhodnih Z načrti o hitri cesti mendâ na območju Saše Še niso povsem enotni, saj se glede umestitve tretje razvojne osi v vseh občinah vsi ne vrtijo okoli ene osi. Vorievonje Ne le zaradi predvidene podražitve električne energije, tudi sicer nas mno^ opozaijajo; da moramo varčevati z energijo. A ni treba, da z njo varčujemo ravno pri delu. Umazano perilo Le zakaj želgo nekateri tudi ob načrtovani prodaji lastništva v termah prati umazano perilo?! Perje lefi Nekoč bila je stranka, ponosna kot pav^ zda; leti ji vstran perje, ki ni ji več prav. Hujšanje in teža Eni shujšajo, drugi pa bi s kritičnimi pripom* bami na račun tega radi pridobili težo. Ailco post Na naših cestah je te dni menda opaziti nekoliko manj vozil. Nekateri so se resnično ogreli za 40-dnevni alkoholni post. Brez njega pa mnogi niti voziti ne znajo. Vprašanja na vprašanja En svetnik lahko več vprašanj rodi, kot jih lahko deset upravnih delavcev odgovori. Iz otroških ust l\idi v primeru kritik šolstva na otioških parlamentih velja, da otroci govore, kar mno^ odrasli mislijo. I 3B Qř™ SPORT Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo Po Gorenju spodrsnilo tudi Kopru in Gold Clubu - Pivovarji težko do točk v prvi ninski rokoniemi ligi je po 16. prvcnsiVtíQcm krogu tia vitu icstvicc velik« gneča. Zaio so najprej poskrbeli Koprčani z zmago pred dvema krogoma v velenjski Rdeči dvíírim, v lein kro^u pa Igralci Slovana in Iniiia. Lju^ Ormožu. Resda so f)siali na čclr-tem meslu, vendar je po razpletu v le m krogu razlika ni cd prvimi šli-rimi le po ena ločka. Čeprav ludi na lej tekmi šc niso igrali po želji sedanjega trenerja Mira P5)žuna, so vendarle brez lo- čili. / delnim izidom 7 : O so mu usli za šcsl golov (12 : 6 v 12. minuli) in lekma je bila odločena, čeprav so se jim na začeiku drugega polčasa igralci Ormoža dvakrat približal na dva gola ra/.Iike (17: 18:20). Ker ima Miro Požun kar šliri lujce, sia proti Ormožu počivala Alen Blaževič in vratar Primož Pro:^i. po dolgem času Je zaigral spel ozdravlieni Luka Dobelsek in kljub dolgi odsotnosti s parkeîa Ijajo na čim višjcj uvrstitev, velja, da če ne zaigrajo stodstoino, lahki) izgubijo tudi i veliko slabšim nasprotnikom. Gorenje Je tako izgubilo Jeseni l Ormožem; upam. da bo to i^e koga doletelo. Toda na druge se ne smemo zanašali, živeli moramo od svojega dela in rezultatov. V soboto bomo gostovali v Trbovljah. Moštvih Rudaija Je zelo neugoden nasprotnik. Ker jim teče voda v grlo, bodo gotovo dali Rokometni Rokomelaši (mrenja bodo v torek (6. marca) gostovali v Krškem, kjer se bt^do v četri-finalni tekmi /a slovenski pokal srečali / domačim is-loimenskim članom 1. B lige, Začetek leknie bo ob 10. uri. Druge tri tekme bodo v sredo, pari so: Cimos Koper • Celje PL. Krka • Ribnica Riko hiSe in Triino - Ciold duh. Ijančani so v svoji dvorani premagali <îold Cîub. ki je kljub porazu dilnega Čini osa in ga potisnili na drugo mesto. Ib so izknrisiili Celjani in se spel zavihteli na prvo. Njihov nasprotnik so bili Ribničani, ki so Jih v Zlatorogu zelo namučili, da so izgubili le za tri gole. Največ koristi so od takšnega razpleta gotovo imeli Vcleiijčani. ki so brez težav os"vojilj točke proti žav zmagali 7. desetimi goli razlike. Začeli so sicer zelo spoštljiV{> do nasprotnika, ki je bil zelo mtujvi-ran in oenbremenjen z izidom. Ciostje so se gotovo zavedali, da po vseh pretresih, ki so jih dnživ-IJnlj (menjava trenerja), ne morejo čude/Jio zmagali v Rdeči dvorani. Začeli so sicer samozavestno ter celo v prvih minutah erikrai pi^ve-dlí za gol. Sledilo je obdtibje zelo dobre igre (iorenja. Nasprotnika so v napadu povsem onemogo- (poškodoval seje 12. januarja) Je bil skupaj z Boštjanom Kavašem in vratarjem Monenom Seiijem najboljši v domači vrsti. Miro Požun o razpletu v 16. krogu: «Poraz Kopra v Trebnjem sem pričakoval, saj je Trimo zelo dt)bro nK>stvo. Zame je peto mcv v Sloveniji. Večje presenečenje je bila domača zmaga Slovana nad Kiiprom. Letos so moštva zelo izenačena in boj bo do konca še zelo hud. ludi za moštva, ki ci- vse od sebe. da bi zmagali. Zmagati pa seveda želimo tudi mi. Zato bodo morali moji igralci pokazati vse, kar znajo. Vse razen zmage bi bilo zame in naše navijače veliko razočaranje. Po tej tekmi pa se začnejo prave tekme, torej tiste, ki prinašajo vrli in ki bodo pokazale, ali smo pravi. Naši igralci vedno uporabljajo geslo: 'Smo ali nismo? Trdijo: Smo!' A to moramo pokazati na igrišču.« ■ vos Rudar štirikrat neodločeno Nogometaši velenjskega drugoligasa so med pripravami v Fazani pri Puiju o^grali kar štiri prijateljske tekme in na nobeni ni bilo zmagovalca v prvi so s hrvaškim nižjeliga-sem. domačim moštvom l-ažano. igrali 1: 1; strelec za Velenjčane je bil Aleš Jeseničnik, V drutfi tekmi so igrali O : O z Rudarjem iz Kaka-nja. trenutno vodilnim moštvom 2. nogometne lige v BiH. Sledila Je tekma z [sin: iz Pulja - 2:2. Za Velenjčane sia zadela Nik Omla-dič in Dragan LJubanič. Na koncu so se sestali šc s slovenskim prvoligašem - ptujsko Dravo. V .^0. minuli je Velenjčane popeljal v vodsivo Aleš Jeseničniik, Ptujčani pa so izenačili pet mlimt pred konccm tekme. Ervin Polovšak. Rudarjev trener »Zelo dobro smo izkoristili priprave. saj smo imeli odlične mož- nosti za vadbo in tekme. Skoda Je le. da sta se že prvi dan poškodo vala Mirnes Ibrahimovič in Martin Steiner» zato sta odšla domov. Ob štirih tekmah smo opravili kar 12 treningov. Prvenstvo se hitro bliža, le še deset dni Je do njegovega začetka. Prepričan sem. da bomo veliko močnejši, kol smo bili jeseni. V naslednjih dneh bo sledilíí še piljeGje naše forme in že od prve tekme nadaljevanja • gostovali bomo v Krškem - veliko pričakujem.« ■ vos Srečna številka enaintrideset Končal se je Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) - Slovenija skupno v vseh športih peta - Sovič deveti v veleslalomu o nadarjenem smučarju Tomažu So^ču smo v našem čas(v pisu Že pisali, in sicer nekaj dni, preden seje odpravil v Španijo, kjer je zastopal Slovenijo na olimpijskih igrah za mlade. In to uspešno. Na tekme je bilo prijavljenih kar 105 fantov smučarjev, ki naj bi se pomerili v treh disciplinah: slalomu. veleslalomu in supervelesla-lomu. Zaradi pomanjkanja snega superveleslaloma organizatorji niso uspeli izpeljati. j>Skoda, daje odpadel, saj je to moja disciplina, na kaiero sem še posebej računal.« je povedal Tomi. Vendar se v Slovenijo zaradi tega m mogel vrniti ravnodušen, kajti v veleslalomu jc bil s štartno številko enaintrideset deveti, Li res je zadovoljen: »To je zame odlična uvrstitev, saj so bili v konkurenci vsi najboljši fantje iz 44 držav.« Tudi pri slalomu jc bil blizu dobri uvrstitvi, vendar mu jc dt) najboljših mest zmanjkalo nekoliko športne sreče. »Škoda. Vendar smučatije jc pač nepredvidljivo. Zame je najpomembnejše, da so mi uspele štiri zares dobre vožnje. To je tisto, kar šteje.« je se razložil. Tudi oslali slovenski športniki so sc dobro odrezali, saj so si v vseh športih skupaj delili pelo mesto i Bělorusi. Za vsemi udeleženci tekmovanja so torej naporni dnevi, vrnili so se zelo utrujenL vendar prav veliko časa za počitek ne bo. kajti sezone še ni konec in že v nekaj dneh so na sporedu nove teknte. ■ ^ V soboto s Postojnsko jamo Košarkarji Eleklre Eso-tech a se bodo v 17. krogu v domači dvorani pomerili z ekipo Misel Postojnska jama, ki je z dvema zmagama in šestnajstimi porazi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. V Šoštanju se zavedajo, da sc morajo tudi te tekme lotiti zelo resno. Spo drsljaja si ne smejo privoščili, če želijo miren /.aključek prvega dela prvenstva. Srečanje v športni dvorani bivše oŠ Bihe R<^ecka se ho v soboto pričelo ob 19. uri ■ tr NA KRATKO Dober nostop mladih tekvondoistov Tekmovalci iaekwond igralci Tempa gostovali v Puconcih pri igralcih vodilne ekipe Keme. Rezullat je bil na kc^ncu 6 : I za Kemo. Od Velenjčanov je zmagal le Jure Slatinšek, ekipno pa so igralci Tempa še vedno peti. Ženska ekipa Tempa je t okra i gostila ekipo iz Rakeka in Jo premagala 7. rezultatom 6 : 1. Ivana Zera in Vesna Rojko sta bili uspešni po dvakrat in v igri dvojic, eno zmago pa je prispevala še Pol trna Belavič. Igralke Tempa so na lestvici pele. Druga moška ekipa Tempa, ki nastopa v 2. ligi, je gostila ekipo Šk<^fij in Jo premagala z rezultatom 6 : I ter ekipo Arigonija iz Izole, s katerimi s toćnjak, SoboČan 7; trener Vlado Habar. Sedemnistrovke * Gorenje: 8. 7, J. Orniûz: 2; 2: izključitve • (borenje: 8 min.. J. Otmož; 14, Izfdi 16. kroga Gorenje - Jenizalem Ormož 36 : 28 Celje Pivovarna Laško Ribnica Riko hiše 37 ; 34 (21:20]. Trimo • Cimos 37:32 (18:20), Prevent • Rudai 27:24 (14:13}. Prost je bilSviš. ker je Velika Ned&lja izstopila iz lige. Zato so mu vpisali zmago z 10: G. Vrstn red: 1. Celje Prvovarna Laško 28, 2. Cimos Koper 27. 3. Gold Club 26,4, Gorenje 25. 5. Pravem 17.16. Tnmo Trebnje 16.7. Slovan 13.3. SVIŠ 11, 9. RudarEJVa 10. Grmož Jeruzalem 9.11. Ribniu Riko hiše 7. 16. krog lige UPC Telemach Geoplin Slovan • Elsktra Esotedi 81:64 (22:12,42:28, B1:43). Elektra Esoiech: Oobovicnik. Mravlja k. Ručigaj 14 (7-8), Kune 12 (2-3). Nedeljković 12 (2-2}, Jeršin 7 (1-2L Vi-riovič 7 (1-2). Goršek (0-1), Èmer 8. Mi-hdlič4(l>2) MODROlBiEM KRONIKA I. marca 2007 Ponaredki za 500 evrov Policisti pravijo, da so zelo kvalitetni, zato bodite pri sprejemanju gotovine kar se da previdni Celje - Na območju P<îlicyskc uprave Celje so lei<îs odkrili šliri zelo kakovoRinc ponaredke banki)vcev po 500 cvn>v. /aradi dwh panarcdkc5V st) zoper dva osumljenca z obnioCja Celja podali kazenske ovadbe. iileJc dnigih dveb vnovciiev pa preiskava še poleka. Ponaredki so izdelani s liskarsko lehniko ploskega liska in imi-lirajo vrsîo zasčii, ki jili iiiiajo ludi originali. Ponaredke je mogoče uspešno in najbiirige prcpo/naii po nekaterih pomanjkljivo» slih, ki jih lodjo od originalov. PozornosL velja v osnovi namenili že otipu. Origin a hi i bankovci so iz bombažnega papirja, medlem ko so ponaredki natisnjeni na papir slabše kakoviîsii. P<îZ(ïrm hodile ludl na odiis številke 500, ki jo najdete v spodnjem desnem kotu hrbtne strani bank(ivca, Oe jo na <îriginaiu gledamo naravnostjo vijolična, če pa jo pijgle-damo pod kolom, postane olivno zelene barve. Na ponaredku je pň ogledu bankovca naravnosi prav tako vijolična, medlem koje la kra t, ko jo pogledam»} NBla. 12:20 SO.N& U:30 SO, NE ((tt«%«a SSmu^MM^ MMM, MBiWl&eMO« MrvOM. VEUKRUH (E»lc Uwit) 13:00 50.« lé:00 lOiOO 21:00 23:00 PË,so SANJSKE PUNŒ jpvunilrts) 11:40 50. H£ 2#:30 23:10 PC.$o HSDI Oitm KKVAVI DUMANT LBlOOd DblDtfid) ÎMUtÊ. 16:20 Sft LÉDWdbiHtefio «A QtfWiriHoÉMMh lê:10 lUHiSI 21:10 fi»flSR 'SS^ 21i30 5« i ... 4 A ; 1 llrOO st>.ht UitA 10c20 ASTSmiNVIKINei (AsiirlkM ^McifO 10:00 SO.NS iSlIO SO, NE 15:50 17:50 ALaRIOEft: OPERACOASTKOA tStsnnbmJéf) Informacije 0 programu rra avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 în 03/42 41722 Kincn^tost^fisipridrtujejopíWicodosore/neniDe p^ograme* WW)^.planot*ttiS.Com Engross cLoo. Cesta v Tmevl)ft loa, C^je; P.E. KiMiDat^rafi. PiMtt lUš C«l)e. MirlbCK&ka 128 a o a ^ S-- « Ki O O N4 Smrt iz malomarnosti? Pacient skušal pri nameščanju katetra pomagati drugemu pacientu Topolšica, 24. februarja • Velenjski policisti pv. Pridržan, Iter se ni pomiril v četrtek. 22. februarja, pty noči so šli policisti v Podkraj. Tam je razgrajal in gnîzil zunajzakonski partnerki pijan moški. Ker sc tudi ob njihovem priliodu ni pomiril, so ga pridržali do i/trezni t ve. Naslednjo noč, v petek. 23. februarja, pa so imeli na ire^ njenju voznika osebnega avtomobila. ki ni upošteval odredbe policistov in je vinjen nadaljeval vožnjo z osebnim avtomobilom. Je vlomil, da je molil? v torek. 20. februarja, je neznanec poskusi) vlomili v cerkev sv. Križa v Belih Vodait. Storilec je sicer prišel v notra-tijost. odnesel pa ni ničesar. Previdno pri kurjenju v naravi! v sredo. 21. februarj;). je lastnik zemljišča v Lopalniku skušal zakuriti odpadni les, Pri tem je močan veter odpihnil vžigalico proti gozdu, kjer je zagt)reldajalccv, kar je siccr manj ki)t lani, a glede na razširjenost vin»z-nih prehladnih obolenj in (udi pri-nierov gripe so «»rgani/atoiji z odzivom zadwoljni. Območno združenje RK Velenje bo jei<îs organiziralo še 18 krvodajalskih akcij za bolnišnice Celje. Z Mošnje prve krvodafaiske akcije v Šoštanju •Slovenj (iradec in Maribi>r ler za omenjen zavod. T.ani so zabelezili 4469 odvzemov ali 83 manj kot leta 2005. Razloge za manjši odziv pripisujejt> ukinitvi dveh prostih delovnih dni in premalo ugodmv stim z.a krvodajalce, ki bi jih motivirali k darovanju krvi. ■ Tp Planinarjenje po celjsko Oba krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje - Pohod-nišlvo in Pianinaijeiije (v tem zimskem času še posebej) raziskujeta blizjîje predele naše okolice. Sem sodi tudi Celje, saj smo zaradi velikosti mesta /a vseskozi tako ali drugače povezani z njim. Ćlani kn>žka Planinarenje smo šli pogledat, kje se rekrcirajo tamkajšnji prebivalci - in smo bili nav- zvezi z delovanjem srca. V naših letih mu je dobm prisluhnili. Zanimivo speljana pot se na jasi s klopcami z enako tablo ob gozdnem rezervatu razcepi itî levo povabi na sprehod proti lovski koči desno, kamor smo zavili tudi mi. pa se usmeri proti zahodu. Občudovali smo čudovite razglede na Celje in pri veliki bukvi zavili levo po stezi navzgor. Tu smo pogle- ?0 Hlil&lii IN MINAM vzeli čas za počitek in se nato usmerili do nižine na Lunovo pot, ki pelje mimo istoimenske kmetije spet nazaj proti Mestnemu parku. Za Illadlnovim ribnikom, nedaleč od Meškovega studenca, smo se povzpeli spet v gru. torej mestom, ki bodo v razmeroma kratkem času lahko koristila najmodernejše storitve preko nove telekomunikacijske infrastrukture, (îralel je Že začel izvajali pripravljalna dela, po predvidevanjih pa bo omrežje v mesiu zgrajeno v enem letu. Občanom bo vzpostavilev omrežja omogočala uporabo najsodobnejših telekomunikacijskih storitev: hitre inieriietne povezave tn prenos podatkov, spremljal^ številnih televizijskih programov ter teieroniranje prek spleta. (iratel je kot pobudnik in invesiiior projekta /ň gradnjo optičnega omrežja izbral najbolj primerno in urbanim središčem 1er meščanom prijazno tehnologijo. ki omogoča hiter in minimalen poseg v zemljišče. S tehnologijo tesmec je gradnja sekundarnega omrežja izjemno hitra. To omt^goča iren-čcr, najsodobnejši gradbeni stroj, ki izkop^e "mini jareť' globine 40 em in širine 13 cm. Stroj vanj hkrati polaga 6 PellD cevi, kijih takoj zalije z betonsko mešanico. Na površinah ostaja barva od za» količb komunalnih vodov, ki pa v približno 60 dneh izgine. Poseg nima vpliva na ob-sli>ječe kst te napredne gradbene tehnologije. Ker stroj izkopani material sproti vsesava in ga zaio ob trasi ni potrebno začasno deponirali, lahko tudi promet v sn> Pomembno je poudarili, da občanom gradrije ni |H)trebno sofinancirati, saj je investitor sam zagotovi za ta projekt vsa potrebna sredstva. Soglasja, ki jih med prebivalci Velenja zbirajo <îraielovi predstavniki. so le pravna osnova projekta, ne pa tudi obveza z.a naročilo sinritev. Vsi potencialni uporabniki bodo namreč koristili prihajajoče storitve optike le, če bodo to želeli, ko bo omrežje z-grajeno. Izgradnja priključkov do odjem nih mest je torej brezplačna. Prek optičnih vlaken bo prenos digitalnih signalov izjemno hiter in zmogljiv, uporabnikom pa bo omogočal najhiirejši možni prenos praktično neomejene količine poda I kov prek Interneta, hkratno Gratel, d. o. o. Gradbeništvo, inženiring, telekomunikacije Skorba40,2251 Ptuj, T: 02/788^041], F: 02/788-5041, E-pošta: gr3îel@siol-net PE KRANJ, Laze 18,4000 l&anj, T: 04/251-99-10, F; 04/251-99-15, E-pošta; gratel.kfanj@siol.net Podrobne informacije: htç://www.gratel.si ZELENA PRILOGA Prih^{\joča pomlad že vabi v nara>t). Posojali bomo gredice, ki nani bodo vse leto d^ale svežo in zdra>o zelerýavo. obrezali bomo sadno drevje, polomljene veje okrasnega grmovja, suha stebla in liste tržnic, pograbili grede in trato ter odstranili zimsko zaščito... V zeleni prilogi koledar biološkega vrtnarjenja in nektg nasvetov, ki vam bodo gotovo v pontoc. Zbrali smo tudi ponudbo nekaterih proizv^alcev in trgovin, kjer boste našli v^. kar pri tem potrebujete. Ali spremembe klime že vplivajo na vrtne rastline? Letošnjih mila zima Je /c priklicala prve pomladne popke, Nc glede na koledar smo že pohitcD / vrtnimi opravili, saj nas rastline že kličejo, Zaradi visokih zimskih lempcralur smo lahko opa/ili pfve popke že po novem letu, zvončki so cveleli januarja, tiste rastlino pa, ki rastejo v /aSčile-nih legah, že brsUjo. Sprašujemo se. ali se je U> zgodilo samo letos aH pa bodo spremembe uajne? ne vemo ločno, kaj se bo zgodilo. Nc moremo kar reći, da bodo z leli pri nas uspevale liste rasthne, ki sedaj rasiejo v Portorožu. Ne glede na različne napovedi pa lahko žc vidimo, da bu ireba sivari prilagodili. Žc zdaj lahko opazimo, da se čas za posamezna vrlna opravila ne ravna več po koledarju, temveč Je vsako leto drugačen. Tudi navodila v strokovnih knjigah pogasio ne držijo već; ne glede na lo. iz kaiercga dela Hvropc prihajajo. Najbolj se je spremenila rasi listih rastlin, ki so v naših klimal-skih pobojih veljale /a občutljive. Pred leti, na primer, pri nas niso sadili lovorikovccv ali pa Ic izjemoma. Raslima je veljala za preveč občutljivo za celinsk seže juiraiije zimsko sojice. Res pa je, da so zadtiji čas lovorikovci sajeni na vsakovrstna rastisča. Ampak lahko je ustrezno vreme vso zimo, v pozni pomladi pa pride eno samo hladno jutr;) in rastlina je tako poškodovana, da jo je treba porezali v živo. Poleg zadreg z občutljivimi rastlinami je tu tudi različen čas cvetenja. Načrtovalci vriov sestavljamo zasaditve tako, da se ras- tline ujemajo po vseh kriterijih, tudi v času cvetenja. Lahko dosežemo, da je v nekem trenutku greda v polnem cvetu ali pa da ves čas nekaj cveti. Ker pa rastline nc cveiijo več takrat, kot so včasih, je ludi takána razvrsiitev težja. Spremembe v klimi prinašajo tudi velike spremembe v oskrbi z vodo. Res da s stališča gtîspodar-siva en vrt malo pomeni, če pa je nas, nas pomanjkanje vode prizadene. Treba je torej poiskali vse možnosti za zbiranje vode, da bo v vročih dnevih na voljo. Kol zanimivost naj navedem, daje kljub hudi poletni vročini za ohranilev vrtne irale v kolikor toliko dobrem stanju ponavadi dovolj, da jo enkrat tedensko dobro zalijemo. To pomeni, da mora biti zemlja vlažna v globino, ne pa mokra samo zgornji centimeter. Poleii, v vročini, sc prepričajte. Ko sc vam bo zdelo, da je iraia zalila, zabodite lopato in poglejte, kako debela je zalita plast zemlje. Presenečeni boste! (.'e boste zalivali lemcljito in bolj poredko, boste porabili manj vode, rastline pa bodo bolje uspevale. Predvidcvamo lahko, da se bo spremenil tudi čas sajeiîja iii spravila vrtnih rastlin. Najbolje je, da upoštevamo povprečne temperature in vreme. Di)ločenc sorte se bodo v prihodnosti pokazale kol bi)(i uspešne, zato ne bo odveč. da jih primerjamo in opazujemo, kako uspevaj pokrivamo z odkošeno travo, ki v eni se/oni razpade v kvah-teien b^mpost. 2. Zastirke Naredimo sirajene grede in jih pokrijmo z lubjem, lesnimi sekanci ab mulčeno (pokošeno) iravo. S lem preprečimo rast plevela, ohranjamo vodo v lieh, preprečujemo izpiranje hranil in preprečujemo zbi-tost tal. Odločimo se lahko ludi /a xasiirke iz kamnov, peska ali drugih materialov, vendar moramo pod kamen položiti še za vodo prepustno folijo. da preprečimo rasi plevelov. Semena plevelov sicer prinese tudi veier. vendar se jih enostavno znebimo s sprotnim pletjem. 3. Na zelo suhih legah predvidimo površine Iz koitina ali peska Zelo lepe površine lahko uredimo v slogu skalnjaka, predvsciti lam. kjer sonce še r<^scbej pripeka. V odpriine med kamni suhozida na sončni strani zasadioio odporne rastline. 4« Izberimo rastline, ki ne potrebujejo veliko zalivanja Skupaj sadimo takšne rastline, ki imajo podobne zahieve. Na sončna rastišča sadimo rastline, ki nc potrebujejo veliko vode in lahko brez zalivanja zdržijo kakšen leden ali več. Tisie rastline pa, ki potrebujejo več vode. posadimo na polsenčna rasiišča, kjer se bodo manj izsušile. Na suhem nagnjenem terenu lahko naredimo skalnjak, na ravnem pa položimo ploščate kamne ali betonske plošče, med katerimi pustimo dovolj prostora. V reže med kamne ali plošče sadimo blazinaste iraj-nice, ki dobro prenašajo sušo. (Dalje m naslednji sinvii) AGH(g ENTER KRAJNC Ormoške cesta 81. 2850 Ptuj-tel.: 02/748-02-10, f»: 02^48-02-11 IrgoáazmiiězaTIMOIÍJEinKMEíySKOMEm^^ ® ^^A SŠ Perkins Bio sušilnice ... za suSenje sadja, zelenjave, zelišč, gob Infonnacije in naročila: Blat Okom. Q4/ 519 8030,031 / 542 - 517 E ' mail: bla2.okorn@siol.n6t canslSagîÈiQiiDto vabi rMođe pa tudi odrasle, ki se želijo inbraievati v prijetnem, naravnan okolju, ki jim je bli2u narava, rastline, živali in vse ra2nosredujemo vse informacije: tel. 04 255 66 10, gsm 041 624 863, fax 04 259 66 11 e-naslov: larixgt®8iol.net ali nas obiiSite v Preddvoru, Belaka cesta 38. anta Mfirant« ^djatje u proj^ktiruij« Sodd: Milčinriwgi 11.3QOO CEUE tal; D349M2-27.041'72&«22 Pisarna: Aoíwb 3310 ŽALEC, tel/fax: 03^716^64 EiTttil: insranlaewl.net načrtujemo vrtove in parke zasajamo površina oh zasebnil, javnih in poslovnih objektih, vzdržujemo nasade, svetujemo pri ureditvah zelenih površin delamo tudi namakalne sisteme in vodne objekte in izvajamo manjša zaključna gradbena dela I. marca 2007 «ff^ÉAS ZELENA PRILOGA 21 Tabela 2: trajnue in nizke grmovnice za suhozide, skalnjake in reze med kamni. Botanično ime Slovensko ime AcNUea wmeniosa nizki s'ebrnolistni rman AfteniLsiâ schmirítiana 'Sih^r Mounď srebrni pritlikavi pelin 'Cemstim íomentosm cerast^j Delospernia descampsiî delospermd fesîuca ovina glanca modra ovčja bi Ini ca Jiinipefits hofi2on!slis 'Mton* modri brin Junipens hoiižonolis Glauca sivi brin Junîpenssdàina laimiscifolia^ SiDrdljivi brin (visok do 150 cm) Peitstemon pinifoUus iglasti pen stem on PNoxsabuiata ntzki floks SantoHna chamaecypanssus kra § ki Šetraj Sedm si)eices homulice Saches ày^antina volndtec fhftim citriodone ótronski timijan *opo2orilD: te rastline so lahko preveč ínvazivne. će imajo na razpolago dovolj vode. Tobola 3: pokrevné rastline za sendo. P;v mahamo si lahko lako, da temeljilo zalijemo samo en del vrla na dan. Cc je možno, uporabimo vodo iz vodnjaka. Slabo nacriovan namakalni sistem porabi velike količine vode, deli vrla so zalili preveč, deli pa premalo. Ker je vode vedno maty, pomeni skrbno načrtovan namakalni sistem i ustrezno izbranimi lipi razpršilcev za vsak parcele dobro naložbo. Za grede izberimo mikrorazpršilce ali kapljično namakanje, 7. Pravilno vzdržujmo l.ep in nezahteven vn sicer poîrebujc manj vzdrževanja, vendar ne smemo čisto pozabili aanj, Lesnate rastline obrežemo enkrat Iclno. Vrt dognojimo vsako leto, vendar ne preveč. Manj gnojil potrebujejo avtohtone rasiline ali tiste, ki so dobro prilagojene našim razmeram. P(>vršine s trajnimi rastlinami občasno očisiimo. Največ dela imamo s kiïànjo. Kosimo takrat, ko Irata preseže tretjino želene visine. ■ Simona KfokoČovnik Nagradna križanka Erico Koroška cesta 58,3320 Velenje Tel.: 03/ 89B19 30 www.eríco.st Inštitut za ei(0l0§ke raziskave ERICo Velenje j6 veliko prispeval k Gkoljski sana-ci|i Šaleške doline. Učinkovitost okoliških (2bDlj§âv§e verino rsdno premija in sodeluje pri nacrtovanju trajnostnega l azvoja nase regije ter je ena pomenii> nejšfh okoljevarstveniti raziskovalnih in storitvenih insîiîucij v Sloveniji. Raziskave, manitoringe. svetovalne, izcè-ia?evâlne in laboratoriiske storitve oprav> Ija 23 mnoga siovenska podjetja, lokalne skupnosti in ministrstva. ktoQ narcù^nikov pa liri tudi na tujih trgih, inštitut ERICo Velenje ima 23 opravljanje dejavnosti već pooblastil Ministrstva ï2 okolje in prostor, kakovost storitev pa dokazujeta tudi certifikat S3ST ISO 9001/2000 in laboratorijska akreditacija SISTEM iSO/lEC 17D25. Ustrezno gnojenje pripomore k zdravemu in bogatemu pridelku. Inštitut za ekološke raziskave ERfCo Velenje bo trem izžrebancem podaril enakovredne nagrade analizo vrtnih (ali kmetijskih) tal z nasveti za gnojenje in novo publikacijo. Zbomik • Ša* leska in Zgornja Savinjska dolina. Z YamNelinio skri» za «isto okol}«] Rešitve križanke pošljite najkasneje do ponedeljka. 12. marca 2007. na naslov: Naš eas. ri. o. o., Kidričeva 2 a. 3320 Ve^ lenjg. s pripisom križanka ERICo. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. Najboljše sveže mleko _ iz slovenskih Zelenih dolin. ^ L ^ 12. sejem FLORA Vse23 vrtin dom Od cvetja, zelenja In nasadov do opreme za uživanje na prostem in ugodnih pomladnih nakupov. Celjski sejem, 15.-18. marec 2007 Od f>oro6iih modnih revij do predstavitev __ najlepših poročnih lokacij in najboljSih pojedin. Od 1Z-18. marca 2007na s^mtšču tudi 30. ĆeMsrski posvet s prodajno razstavo. www.ce-setem.si 'zelo fahkemu posr ' mM\ist» dod^rt» dklni vUlin)nl inutlP inNjuno mprisebojno ^ delovanj« k kde v vc^il íhsorbci]^ l^^lnj' * teletu. ivtit prom ptoimdnj« š -r r j" bonstnc miKroergjtiirmr. i» ti pa s }voto pritotnein« ZCt CrtC uOltft OI^EmNIi NÂPmiKood fásaeít.3Mftín)m.ltúfíí3JSr9nsr. mUJMŘO.SŘMíB •jablan - tudi stare sorte •hrušk •češenj-tudi na šibki podlagi »orehov •višenj •malin •breskev, nektaria marelic •fig, murv •sliv idp Novo v Velenju! CvetLičama Cvet Primož Gril s.p. Telefon: 03 58716 85 Tomšičeva 15.3320 Velenje VBLBKJE ZELENA PRILOGA I. marca 2007 Kako pripravimo tla za novo zelenico l^pa irala ob hiši ponavadi bolj polepSa Dkolico hi§c. Če je na vnu le urejena /clcnica in nekaj dreves, bo površina delovala zaključeno, ne ilcde na lo. da ni gredic, cvclja ali vrinili objckiov. Nasprotno pa neurejena zelenic« ne iTiore popravili slabega viisa, kljub lemu da so sicer nsialo površine Ufvjene. Ko zrastejo hišni zidovi in «e pričnejo dela v noiraniosii olv jekla, pričnejo bodoči lasiniki s skrbjo opazovati površine, kjer bo zrasel njihov vrl. Ponavadi so v leni stadiju okrog hiše različni odpadni materiali, ki osiajajo pri gradnji: pesek, kamenje, opeka, ostanki lesa in podobna šara. Značilnost le eîa;>e so ludi veliki niivo-ženi kupi "dobre" zemlje, iz kaie-rih bo nastala hogala zgornja plasu na kateri bo rasla irava in okrasne rastline, Ponosni lasiniki bodočega vna pa se ne z^^vedajo. da je njihov kup zenilje mrtev, saj občutljivi orpnizmi. ki sicer živijo v /gongih plasieh zemlje, v takšnem kupu premešane zemlje ne morejo več živeti. Setev traie in priprava zelenice ni zelo zahtevna. I^po tralo dobimo. čc so izpolnjeni irije pogoji -in sicer dobra priprava tai, kvali-letno seme In redno zalivanje po setvi. Priprava lal je najpomemb-nejši dcjavn.k, ki vpliva na kasnejšo rasi trave. Pri siabi pripravi tal ali na slabem zemljišču tudi Irava ne bod<îbn) rasla. K »Angleška Irata«? v domačem vrtu si želim;} lepo, odporno iii uporabno trato, težje pa dose/^mc tak(^ imenovani) angleško iravo, saj naše klimatske razmere lega ne dopuščajo. "Angleška trava" je rezultat vlažnega in it>plega podnebja ter redne košnje. Takšno trato je potrebno kosili vsakih nekaj dni. največ vsake 4 dni. V naših klimatskih razmerah bi tako morali pole^; rediie košnje trato tudi redno namakati o/in)ma zalivali in redno .odstranjevati plevel in večkrat letno gnojili trato s posebnimi gnojili V našem podnebju in v splošnem pi)niaiijkanju časa je torej bolje, da smo nekoliko manj zahtevni. Uredimo si torej trato, ki bo dowlj lepa in nezahtevna. Na> manj ležav bomo iineli, cc bomo pred setvijo dobro pripravili tla. 2« Nasipavanje Priprava tal je pt)gosi<> povezana z velikimi stroški, saj je potrebno prestaviti ali dopbra zemlja" v/rok marsikalerih težav, ki se p< »j a vij o kasneje. Njivska zemlja jc ponavadi najslabša, saj se v njej lahko nahajajo ostanki pesticidov, ki zavrcjo kaliiev trave, semena plevelov 1er bolezni in škodljivci, ki napadajte trave. Če pa je pri gradnji na površini osiala le ilovica, glinaste ali lapor-naie plasii. pesek in podobno, pa je potrebno površino pokriti s plastjo dobre zemlje. Še pred posegom se posvetujte s stn;kovnja-ki^ni, ki vam bo ustrezno svetova! in verjetno tudi priliranil nepi> trcbne stnjške za ukrepe, ki bi jih siccr izvedli po nepotrebnem. Pred nasmjem zemlje moramo odstranili t)dpadke. kot so pesek, kamenje, tjpeka. les itd. Ti materiali nam lahko kasneje otežijo sajenje ali izkope za drenažo, nama- kalni sistem ali druge inštalacije. Plast zemlje naj bo dovoJj debela. pripEiročljivo je vsaj 20 do 30 cm za trato ali vsaj 60 cm z^ gredice. Drevje in višje grnumiice potn;bu-jcjo še globljo plasi zemlje, /a trato naj ho celotna plasT zemlje (dobre iiï slabše, ki služi kot pJIKI MARKO velfko dodalnimi prlkljuîkl ^ KROŽNE ŽA6Ě - pren>er žagrega \\std: 450/60CV700 • kardanske ali elekrrfCne Hlt^RAVLtČNl CÇPiLNtKI DftV - vcHkorti; 6/8/10/13/IĆ/20/22 • kardanski in/al! «leMrlint • pokončni ali lezeH flflWmol PE Vinska gora PE Ložnica pri Žalcu POZOR! BREZP1A6N0 OvMKa " M Kmetijski traktor Tel.: 891 01 90 GSM: 041/615 774 www.avto-mat.si mn Vsestransko uporaben traktor v kmetijstvu, komunali, vinogradništvu.,. • Moč: 20 - 60 KM • 2-ietna garancija * Ugodne cene. ugodno financiranje • Menjava staro za novo OB NAfCUPU VRTNE KOSILNICE R 14S AU R Y4f SV ntEIMETE KAKOVOSTEN 3-DElMI KOMPLFT VRTNIH ÍKARIJ HUSQVARNA BREZPLAĆNOI HUMVARMA R t45 37l».MtUR MUSaVAimA H1M SV Mjêomm ^DUSETI d. O. O. Parižlje 8/a, Braslovče. tel.&fax: 03/ 700 11 70 O O CM < S 5 m M 5 řo hA 0 ai 93 0 • 99 s <0 1 E .S. ea C <0 ë ce C9 m 0 S S S < s S ^ S ce a CO 10 CO CD 01 H JH CM CO •M s -B « 11» CO r« 00 'C i \ JS M Lft o a « erj e» LO e a CO A e» ai £ • » CO ÇQ M J to o 03 CO 0 5 <0 rsi e G 0» E e ^ a •g 's C 'a J L/a a 0 's* a E > ^ eo —J > se CS ^ CNJ CO 10 CO CD a> CM CM CM M CM CM CM CM CM 5 eo CM CO If» CM 1 LU CO » 3 19* O) fo fo SS' CS « ! M (D r- Ln cd 0 o o â çô a Œ lA « 0 1 Jg 3 s A řT! ce e aa 3 •g -e s "53 CO C9 cc (O o e .Si 3 ro c .D e B E to CO 'S tâ Ol S 1 C a m CM M CM CM CO CM * CM M CM CO CM p* CM CM 0» CM CO m ■ - « ë O) 0 œ 0 Ç2 09 LA QEÍ 0 eô 0 52 C C <9 Si iS 0 n ig r3 u C CQ «Q CQ S e S se S xa T5 S S àî 0 Z • e JS S e M CO * m CO r* CD m S = CM S S Î to ^ M <5 eo w ^ ^ O) CO 0 tn LA ^ es CO e «Q CO <â 0 'E «a 0 .S » ce S CO s » (O S S '0 g •0 ce S 'e s 1 —I ee E Ê es ^ CQ iš C9 M CM CM CO CM * CM m M CO CM r*« CM CD CM CR CM CO .^ii I i CM CO M o I «s CM CO € o O \ ^ii s Ě ^ S lA C0 ^ ^ E 60 e» cS CM CM CM CM CO CM 110 CM CO CM % CM S O CO CM £ CO s s CO s S- VI CMI «I S M lo CO r« S" ^ o CJ s Cï en » en if? B 0 CO CNJ 09 CN 0 0 — 0 ťsj «D M O 0 â S s _p ce > (9 C ro c A 0 1 ce C M i ca a e S B) i5 s U- s > S Q2 ? S e > eo S CO ea 'ĆS* S CO fS 1 ^ m —j S 0 CM CO lA CO P* S C9» e CM M CM CM CM CM CM CM CM CM CO CJ \ o i: i: CO J VI Ml CO «I C ^mrn 3 0 0 a S t= Si Qj s s s ^ A si (S S •i » £ s CO p* CD o> e \ P S lO 09 S C os ca a a 0 <5 S S CB 1 ÔQ CO 2 10 CO CD o» CM «I 5 CO 0 s; ^ CO ë S S J a» c: eo ^ e rc 0 E i UJ CM M CO CM S lA CM CO CM p* M CO CM o> CM O CO \ SI S' dS v CM C*» Ss. f o S S M > cs «I lo; CO p>- CO « CD » -i V CM CO -S "S ^Hj u» \ CO CD C9» CM J2 M CM CM O 5 •Si ^ CO « CM CM tD cs U9 CM CO CM o« .s; aa 3 e ^ «S S ^ r*» CD CA e M CM CM CO i m \ :: J^ll^ o ë 2 CM CO S 5 .S&. -S Sis IO CO r^ co m J tI £ ŠTO \ [a 09 CO r^ ^ ep CO • ^A S ai eo J (O CB C ei» B 93 CQ £ 0» œ '•S S3 ec -B 9 e 0 C 0 a B Z e a CP E to ce C B B _J £ 'S* i ^ 1 n 1 S m S CM CO « M CO P* CD 0» CM M CM CM CO 1 CM « CM U9 CM CO CM ^ n ^ S 9 «O o C9 a ^ Œ ^ r^ CD C9) a CM CM CM CO m \ V CM CO «I lO CO r« CM CO ^ lO CM CM CM N S 09 LA 0 CB E iž ce S c s. S3 CE ■g OJ es ce 0 0 & CD CO CM P»« CM CD M OD CM m >o ta Ê O u « I 'c •O « N O' O k. a 2 k 0:5 iS Ij'- OBJAVE O oravna opečno kritino. AKCIJA POMLAD od 1.3. do 30.4.2007 -5% POPUST na vse osnovne strešnike 1/1 v narovni opečni borvi, engobi in glozuri Vabljeni v galerijo opečnih kritin TONDACH no sejmu DOM, od 06. do 11.03.2007, hala A, Gospodarsko rostavišče Ljubljana www.tondach.si Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/ S88 66 17, 588 86 18, 588 86 19, e-mail: info@tondoch.si •lit B a-i.' rad!0®alfa I 103,2 & 107,8 Mhz vMkHan3fiiii vsak dan 36 ur KRS - KABELSKO RAZDELIINI SISTEM VELENJE, d. d. UPRAVA KRS • KABELSKO RAZDILILNI SISTEM VELENJE, d. ú., 3320 Velenje, po doloUlih 8. ilena stotuta družbe objovlia lelne računovodske Izkaie za leto 2006 s pomembnejšimi pojasnltL - Organi družbe: Uprava • direkton Slavko Korenič Nadzorni svett predsednik Vojko Rovcre - Identifikacijski podatki: • matična številka: 5675332. • davčna številka: SI68234317, • silra dejavnosti: 64.200 telekomunikacije, - številka iransakcijskega računa: NLIM)24 26-0010139944. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2006 ( različica I) 2006 2005 1. Cisti prihodki g d prodaje 362.921 352.919 2. Stroški blaga, materiala in storitev 176.074 170.428 3 stroški porabljenega material 7.320 15.891 4 StrošM storftev 168.754 154.537 3. Stroški dela 29.892 32.539 Stroški plač 20.621 23.832 Stroštó pok. in soc. zavarovanj 5.376 4.569 Dnjgi stroški dela 3.895 4.138 4. Odpisi vrednosti 99.115 110.225 a) Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmete-nih dolgoročnih sred$t\Àh in opredmetenih osnovnih sredstvih 92.617 98.196 b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 6.598 12.029 Drugi poslovni odhodki 1.711 1402 POSLOVNI IZlO IZ POSLOVANJA 56.129 38.325 5. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 3.389 1.062 d) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki} 3.389 1.062 6. finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 537 23 C) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti 597 23 POSLOVNI IZID fZ REDNEGA DELOVANJA 58.921 39.364 7. Davek iz dobička iz rednega delovanja 11.098 3.908 8. Izredni prihodki 823 541 9. Izredni odhodki 11.307 6.388 ČISTÍ DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 37.339 29.609 KAPITAL DRUŽBE Kapital dru;.bc na dan 31.12.2006 znaša 592.334 lisoč SIT. Osnovni kapital znaSa 326.520 tisoč SH' in je razdeljen na 32.652 dclnic. LASTNIŠKA SESTAVA Na dan 31.12.2006 je bila lastniška sestava druibe naslednja: 1. liPC ielemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o. 80 % 2- Mzične osebe 19.72% 3. Pravne nsebeO.28 %. PONUDBA : 1. Pakel 18 radijskih in 54 televizijskih programov. 2. Posebej plačljivi iclevi/.ijski programi IIBO in Ilusiller. 3. Intemctnc storitve, POSLOVANJE V LETU 2006 Čisti prihodki od prodaje so bili realizirani v ^šini 362.920 tisoč SIT. Stroški obdobja so znašali 305 mio SIT in so bili za 2.6 % niZji kol v letu 2005. Večino stroskov obdobja predstavljajo siroski programskiři dobaviteljev in avtorskih, sorodnih in kolektivnih pravic. Cisti poslovni izid i7. rednega poslovanja obračunskega obdobja je bil reali/jran v višini mio SIT. Realizirane so bile vse naloge plana /a leto 2006. Skupščina družbe jc dne 9. maja 2006 pcîdelila razrešnico uprasl in nadzornemu sveiu /a pt.islovno leto 2005. NAČRTI ZA LETO 2007 Prihodki: Največji delež prihodkov, 1,607 tisoč, je načrtovan iz naslova tr/enja kabelskih storitev. Skupni stroški so planirani v viSini 1.361 tisoč. Največji delež stroškov predstavljajo stroški progranv skili dobaviteljev za dobavo programov, zakupe programov, avtorske sor<îdnc in kolektivne pravice. Povečujejo se sredsrva. namenjena za prenovo omrežja in izgradnjo optičnih povezav. Cene storitev se bodo v letu 2007 uskladile s povišanjem pogodbenih obveznosti za programske pristojbine in zakupnine za programe. NajpomembnejŠi cilji v letu 2007: 1. povečevanje ponudbe novih storitev in ekskluzivnih kabelskih programov - interneta, kabelske digitalne telefonie bi plačljive televizije. 2. Nadaljevanje izgradnje hi posodabljanje kabelskega in optičnega omrežja in medomre/jiiii poveziiv. 3. Nadaljevanje prenove blokovnih instalacij in ojačevalnih mest. Uprava KRS Velenje, d. d. ČETRTEK, 1.3. SREDA, ZX. 2. SLOVENIJA 1 O/.OO Poročila O/.nS Dohmiiilfo 08.QD Pnrofala DO.Qb OobroiuUD \\m PrroeJa 09.05 Malcsivscoltra.kvr/ n9.S[) Ssíjnf;KnivoCíh,1/^ 1Û.Qb L{ube7ân (sbnlea^n. igrani (iím 10.2D Linus in pri|ai[?l|i. 5/6 Mí znamo. Vl^ títrlinJcrila 79/39 10.-16 II.ÎO 1t.4U Oini/ic, ponovitev 13.0n Poroňla, šport vîKfiie 13.?5 7afcnimo?nfJva,7/?Î) 13.SD Piramiiia 1h.no Pflfoftla. proniBi lyn Moslow KI|iiki)cssirBh{>.1ây7B 16i)S Vzgofa deMice. dokům. Iilm 16.70 rnai&ia^la 1/.G[) NwicašpQtLvrcnie 1 /ÁiO Jasno m ylasno. kontaktnih IfiJb Duhovni uinp 10.-10 Policaj CrLreaob 19i!0 Dnsvnik.vTBmc §pnrt 19.55 Miliiondr/Jonnsniii 70.55 iDtInik 21,50 OdnifrvUponvrffliiiJ 77.5B Kiiji{]3 intiiiH bn^a 73.16 niasbni VBčw Ul.On Ouhrmii iiinp 01.15 Oncviuk SLOVENUA 2 06.3Q \Mm\ 06.50 Saporo:SPvnnn1i|$kem srmitfiniu, ŠI: 4xi)kjii (Í), preitos 08.15 IVprorli^ia 08.^5 Zabitvn^ fnfokanal 11.70 Tvpfndaia 11.50 /vaini mii Kaleidoskop VB0/3kladthuko!ism8, (tel lOD V60;3kia)iihokolisviua.9. dul 15.30 SP V nordi pkeoi sm uianu. posnpiek 16.^0 Mu;aik 17.7S MtBlffti 18J]0 Pomnila 161)5 Slrivt'ii$ki VBíiL^ik 191)0 /glasib0(ri$pl?5nm..koraka pGscm. dokiim. oddsia 70.00 Nflkilai i| svuí^b (lOBti. balni, ponovilcv 20.55 VRf:na halRiiia dnniačija II. dok. íilm 71.50 HuíU/13 72,45 Minintdoi^i. angl. IV liím 0075 Suuih park, 3/14 00.5Q film, punovtmv Dnavnik/ameisketv 07.45 liilakanai pop 06,45 7^ uf. ponoviícv 0/.4n Mořno ?dravilD, ran. 00.30 Vihsriiubmnad. 09.30 NfiiEnnljflnam nad. 10.75 IVprodaia 10.55 Nova pnlo^nost, nad. 11.60 Peřuyjina. nad. 17.45 MhIi pl8z;jlei:. rlnkuin. odriHia 13.45 IVproflaja 14.15 IMiUke 15,10 Peregona, ngd. 16.05 Nova pnio^nosi, nad. 17.DÍ1 Nnusiniljunasrca, nâd. 17.55 74 ur 18J]0 Viliarl|ubř;ni.n3d. igjlO 74 lir 70.D(} Iraíii3,narj. 21,45 Na kraju Mna. nan. 22.4D ZvR?díí na sodišču, nan. 23,30 KakosBSpopaso?astnio.2/2 00.25 St*ksvin65ttj. nan. 01.00 74 ur. pan uvi ujv 07.00 No^iiî^ parioraina © j SLOVENUA 1 \ 0/.00 Pořofala i 07.06 Dubroiiiiro : 08.00 Pofořila i 0B.05 Dobro luim i 09.00 Poroùla I 09.05 Babsr.nan, i 09^0 Ssoncnmvočah,5/5 i 09.40 V/gmadakliœ, dokům, hini I 10.10 linus in pniaialji. 6/B : 1035 Fnajsia^ola i 11,05 lujd, igrani íilm I 11.20 /ivaiskivrii;^ai]icK.6/76 i 11.511 Milijonar/Jonasmii I 13.00 Pornùla. Sport. vruniB I 13.15 Huhnvni uirip j 131^5 Ro/inannka in liíiiijdoka, 3/15 j 14.25 Slovanski utnnki. odda]a : iitad/ćirskn IV i 15.00 Porutila I 15,in Miuiiovi I 15,40 MaliMnm72/7B i 15,05 l^pcfjoino torbu i 16j»5 ímiejirou/lodLíju. 12/13 i l/.OO NoKvreniR.iprjri I 1/.45 SijpHr>iriiklurs. am. riokiiin. : oddS]!) i 18.30 ?rebaojr! ileleljice i 18.40 2BlBjèkf.ns5nka i 16.45 fíijiiáPiipa. risanka i 19.00 Ltonik. vrmlpon i 19.55 7aínifiio7finva.B/20 i 7030 Nil zdravíš! i 21.50 Odincvi.^pnrL, vrume \ 73.10 í^inofttiiklub i 00.25 SiipRrsirukturu. ani. dokům. I nddsia \ 01.15 Dnrvmk. vfeme.&pori i 01.55 Iníokanal I SLOVENUA 2 i 06.70 SP v nordijskem MfiiiCaniu. : sknkí/3 kombinacijo. prDiios i 08.^0 Slovenski vBnčfik j 0930 labinni I 10.75 SP v alj]sk;irn ijmui^aiijii. i kombinacijo, sïïiuk j 11.20 SP v iiordijskíini smo^aiiiii, I skoki. pfBrKis j 1735 (ram 7/24 i 13.00 ^Luilíint^a i 13.75 SPvalp.smui^..smijk(řl, I prenos I 14.15 SPvnofdijsknmsmiji'anfu.Sï: I 4í1Qkni(M).posnKiBk i 15.00 SPvnnrdijskemsmn^aoiu. I skoki. posnetek : 1530 /daj: oditajs /a ra;giii3rio j ;ivíicnje I 15.55 I.RStvicA 03 dnigem i 16.40 LPvaileiiki,prenos I 70.00 Plfimc.7/6 I 70.60 Slovenija v Can fen ob^cun, i dokuiiK orldaja i 21.46 IiJ.hrv.liím : 23.15 řilm. pnnoviiHV : 01.55 n(iQvnik;3mL'j&ke tv l 0270 Saporo: Skoki, prenos : 04.40 Intoal I pop i 06.65 74 ur i 07.50 Viharlmbn/ni. nad l 08.45 NeosmiljKiia src8. nad. i 09.40 Tv prodaja j 10.10 Nova priložnost, nad. i 11.05 Persgnna. nad. i 17.00 Ir^nia i 13.46 Iv prodaja 1 14.15 Riiiuiake i 15.10 Pfiírgfina. nad. j 16.05 Novi^prílo^insinad. I 17.00 Neusmiljena srna, nad. : 17.55 24 uí-vraníR i 18.00 Vtharljuhe/ni.nad. I 19.00 74 uí i 70.00 Vzemi all pi£i( I 70,50 00/ ()mnkdajdriigiC.Bfm?r. I film j 23.10 Pod lupo pfsvice.oaiL I 00.05 Mo^ brn/ leliasa. anier. Iiim I 02.05 74 ur, pnoovitDV : 03.06 Noňm panorama © 09.00 DobrojJtro. iníomiauvna oddaja 1 09.00 Dobro juun, inrormativna 1030 Vabimo k oi^ledn oddsja 1036 Grlpria lema. ponovitev 1 1030 Vabimo k ogledu pogovora, hi H rpbitsks j 1035 VačarsliaSo. medicina m samopomoi^ zabavno glasbena oddaja. 11.36 Videospot dneva ponovi lev 11,40 W CORN, glasbena oddaja i 11.50 Videospm dneva Cosija: Man(:a $pik i 14.00 Videostrani, obveslil;i 14.00 Viileusirani. r;bv€Stila 1 17.55 Vabimo k ogledu 18J10 Tisi na vrsii. koutakina j 18,00 Miš maš, oirošks oddaja. 3. IV mladinska uldaja. 3. IVmre^a mre^a 18.40 Regionalne novice 1 18.40 RegirjnalnR novice 16.45 Asova gibamia, miomiativna j 18.46 Klepet na kvadiai pogovKv oddaja, ponoviiev studit). Goslja: No^a Maurer 19.16 Vi diios pot dneva I 19.40 Videospot dntiva 19.20 Videostrani. obvestila i 19.45 VidGOsirani, obvesula 19.55 Vabimo knylp.rlu 1 19.55 Vabimokogledu 70.00 Klepet na kvadfai.pogovorv j 20.00 Vfndnoiestupiti notRi, sludiu. Goslja: Nfi^a i^urcr dokumentarna oddaja 20.55 Rb'gionalne novicc •^sle/niški niii/nj 21.00 NašaLvrnpa, i^ráiralHvalna I 7030 Ranei polka, oddaia^ oddaja naroiliio/abavno ylasbo 7170 Vabimokoiiledu Cosije: Pluiskthb 71,26 Videospot dneva i 2130 Regionalne novice 21.30 Večors Tiašo. koniakina i 2136 Naša Lvropa. i2obra2Bvalna /abiivnoglasbena oddaja oddaia. ponoviiev 22.45 1/ oddaje Drjbro jUim, I 72.00 oddaje Dobro jutro. irilomiaiiwia orldaia, ponovitiiv informativna oddaja, ponovitev 00.16 Vabiriio k oyledu 1 2330 Vabimo k ogindu D0.70 Videos Irani, obvestila 1 2335 Vi dvostrani, obvesiila j SLOVENUA 1 i 06,10 Kuliura i 06,15 Gdmevi : 07.00 /iîodbei;SkuljkR i 0/.3n nisanka : 0?.^ I/poooim lorbR i 08.00 tea dite, dokum.iilm • l)R.05 írnijfmjgmiadegalyoria. 1/4 i 0B.40 Malďsiv8Ct)lH;e.kvi/ i 0930 KinoKBkBc:W|ukDEssireh« I 10.50 PiJnořmklnb i 17.05 Tednik i 13.00 Porod 9. §pnr L vreme i 13.10 Uiriko i 14.00 Gtjiskvakvan(i).6/1/ I 14.10 Vmliak I 14.15 Mm. losnto rm í 14.75 TurtôUka I 1430 Glasbuii goslje Î 14.40 Návrtu,ivManbor i 14.55 Iv album i 15,05 lonsuka \ 15.)5 lora AQC / gledab l 15.20 Napovedan iimor.flng.íiim I 17X10 Pnruíila, Spofl.vremB i l/.li 02are Ï l/,20 Sobouii poyovori i 17,25 Paniofíiima \ 1730 Tunsiica í 1/.40 Mlailopuioíni»;i i 1/.50 živalimljudjo I 18.06 Karaoke : 18.20 šolnino, nan. j 18.76 Šport ] 1830 Asociauj€, nagradil mra : 18.40 Po/abljnti igrati, ii^anb : 19.00 Dnevnik, vrtim i!, ^port : 19.66 Cmiiulipan. ir. Iilm i 21,30 Nnbar Î 27.40 PrjrnCik ^ofj. vrems i 73.10 PudfuSo, 10/12 i 00.05 Mrsio nasilja, II (ilm : Ol.lđ Dnevnik t 02.10 Iníokanal I SLOVENIJA 2 \ 0570 SPviiQdi|sksmsmu£ai^u,ti;ki i 3Í] km (7). riino^ii^Bn start, prsii : 07.711 SPvnorrfi|skwiismue3nju,U!kj Î 15 km ^s kombinaajo. prsnifi i 09.10 Krsnj^aGorarSl^valpskem I smi]iian ii. veleslalom (M|. i prenos .vodnic i 09.55 SapofoiSkoki. I.senia.jirnnns i 11.15 Sap(vo:Skoki,2.sen]a,prfinos j 17.05 írbj?:SPvalpsk8msniijCar^u. i smuk /j. vWjUĎlflv v pronos I 12.40 Kfanj^aGorarSPvapskem 5 smui^aruu.veleslalom(M), } nronos 7. vo^O|q I 13.M) 5Pvnonf.smuCaríu.iRki30 i km (/j. posnetek i 1430 SPvniid.smui^askatoin&ki i /a kombinaaio. pisn. i; Seňora : 14.55 Hirmmyhanii^Pvatíeliki.pren. i 1/.55 Šuidi^niska I 18.15 Sooœiiisence.ilHngl.lilîit ; 70.00 Ktsnj^sGoraiîckmalugyndv i alp^ni smiiCariju 1 22.00 Slovenski m aga/lil i 77.75 Vnil)3k : 0075 Vi3l0lomn3vn^aianellall.5/6 I 01.10 Dnevnik ;8meiSKe SLOVENIJA 1 n/.oo 7iv>dv 0975 ŠporiSpas 09,55 NsdRljskama^. prenos i;' Strtinjsna 11.00 l;vir(n)i. oddaja o ljubiteljski kul mri 11.30 Ob/n^aduha 12X10 ljudje m/ttmij» 13.00 Poročila, šport, vnmic 13.10 Na/dravie! 14.30 lisiĐijalepsgspupuIdnevs 14.35 5minuislavfi 14.40 ClovL'Skitakifii M.45 Drugo mnenjs 14.60 NsiJeljsknokn 15.00 Mali oder. inikrn/n I show 15.05 Asin}vi/ija 15.10 SpnrtinCas 15.20 Qasbsni dvoboj 15.40 Anglu^kannfjofiteinaiiga 15.50 Osmipoimk 16.05 loiciia 1670 Odprlo 1G.25 Nikartako;ivabna^, ll.del 1 ?J10 Poroi^ila, ipnrl, vrwne 1 /.15 lisiega le^g? pnjic^ldneva lB3n ^ebanieiota 16.40 Kravica Katka, nsanka 16.45 Smi^inkfi: Hok, risanka 1B.55 Vrem« 19.00 Dnevnik, vramo. Spon 19.55 Spal doma 7)45 VfiCurmgosi 22.40 PoroCila. vreme, § pori 23.00 llo;n)k.iial.iilm 00.55 Dnevnik 01.70 Intol SLOVENIJA 2 05.70 SPvnorij.smui^.,iřk50kr[i (M)iitnoji(^.ensiaa prenos 0630 Sko^ii^as 08.40 lyiw magasin, IV kopar Hapodisina 119.10 Slovenski magazia ponovili 09.4Í1 KraojskâCoraiSPvalpskaii smučaniu, slalom IM). prenos 1.vijinjc 10.55 MiSPvalpskemsmiičaniu. s-viHoslalom praiios 17.40 Kraojsk^GotaiSPvalpskbSii smnćanjii. slalom (M), prunes 2. vořniB 13.50 Saporo:SPvitoriii(skBm smuíariju. Uík M) km IM), posnoisk 15.00 tíinntngli3m:bPv ^iJaliki, |in>n. 1/.65 [jublfana:ko§arka:Umon Oiimpija f>vena ivťjrla, pronos 70X10 VBO/aklarIilioknlisvBia. 10/10 7Î.00 lfa)SHr.6/?4 7)30 S Sportnanddsja 77.15 PokvanenailukleiR,9/16 73X15 Umeinost glasbe in plesa 00X10 DiiQvnk/amGiskB Lv 0030 Inlokanal SLOVENUA i 07.00 Poroíila n/.D5 Dobro jiiiro OB.OO l'oroi^ila Í1B.05 Dobro jiJim 09,00 Pornřila 09.05 l/popotiLniorbotPflsia I ^obra/ba 09.25 Ri^nka OB.30 Kopnde/vi3?da.liilkB 10.06 San[^kade^el»:Joni^alpm.9. ilel 10.30 ^tirie proii /lodeiu. nom. rian.. 9/13 ll.On VolikanueoiijPsmcriamneba, Î/5 11.55 PortreiFriviifdaRavnikar;a 13,00 PoroCila. šport vřeme 13.15 SpDidoma 15.00 Porodila 15.10 Dober dan. Koro§ka 15.45 Oblaki ponoreli, nsanka 16.10 Govoreča ti§ ii la. oir. na n.. 9/10 1B.75 Mariina m puCjBSlíaidn; Spomin 1B.35 RiriR, lutkovna nan, Í7.DÍJ N UVI i;r. iport, vreme 17.40 Surova narava, 9/13 1B30 /t»bHnjB3x3plus6 )B.40 Nina. Nmnsanka ]B,45 jQko!?akamoko! iolo!. risanka 19.00 Dniivotk, vrema. §port 10.66 Oozmaririka m limiianka.4/16 20.60 Osmi dan 71.70 Prvi in drugi ?1.50 Odn I ovi. ^or t, vrciim 22.55 OeřtóůnafvfopK.2/3 0030 Surova narava. 9/13 01.20 Oneviiik, vrems. šport 07.00 Intel SLOVENIJA 2 06.30 Inloksnal 07.30 IV prodaja 08.00 Tisi^a k^is^ss popoldneva 11.45 Vruliak 13,45 S ipoflnaoildaia 15.00 Seja državnega ;bord, prEins 10.00 Poroiila 1B.Q5 Tekma, df^tiaif^auddaia 13.00 Trpljenje mladega Igoria. 7/4 19.30 Mi;ii«mn,5/12 20.00 Spopad bojiiih ladij pn Jinlandifi, any. dok. ^6ri|a.1/2 21J10 Studio my 27.00 r;ias[bp.)ni vairon na drugem: Frakvaiiua 23.00 Soutbpa(k.9/14 23.20 CBtleinidc^!;k.am.lilni 01.05 Seja državnega/bora, posnetek nadaljevanja 0336 Infnkanal pop i pop i pop 07.30 ÎVuMlata 08.00 Na^ mali svet ns.siinia 08.10 Brata Ko3li^L>k. lis. snoja 08.20 Bombaiki.fis.Sjmja 08.30 PnSiarPftlur.ns.senia 09.45 Pnko.ns.senia 09.55 RaCje dogodivščine, ns. sanj9 09.10 Jaka na Luni, ris. SBo a 0975 AriAuack. ouofika oidaja 09.50 NinjaielvB.ris.$eri|a 10.15 ODamaii.ris.sBtiia 10.40 HaCjBdogov§čm(},ns.si30ja 11.05 Powerílanoers.mlad.nan. 1135 Amm al I a. dok. odda a 17.05 Jti^tHpacifik.am, lim H30 GcHanskRpusidovSfc. 3ngl. dok. senja 16.36 Dfraî^n(>Awiksl.dok.sttf.,5/6 16,15 /ifravinkovH V!^sl lAlO /ločinpreddonračim pragom 18.00 24 ur 18.06 Pa^i^^rane yiEpudinja, nan. 19,00 74 nt 70.00 V^i^mi all pusii 70.50 Poslednp samuraj, am. film 7375 Bsgi/zapofa, nan. 00.70 Hudičevki, am. Iilm 07.15 24 ur 03.15 Nočna panorama 0/30 IV prodaja 00.00 Naš mali svai ns. senla 06X)5 DraiaKoal^k.ris.seriia 06.15 Bombaški, ns. serija 00.25 PoštarPBtBř.ns.senia 0B.4O Poko, ns. SGOja 09X15 Jakanalimi.ns.serija 0930 AřlAiiai;k.i/(íi.oiíd3Ía 09.55 Niii|it^8(V2. ns.i^oja 10.70 SDamsn, ns.s«Oja 10.46 Rai^i^ di/ijorMi^iiiř^ os. m\i 11.10 PovverRangers. mlad. nan. 11.40 ^s ka košarkarska II [ja 12.4 O /am bi ijava tjb rojsivu. 3/4 13.40 Naša sodnica, nan. 1435 Sm^^oa krai|ii;a, »mor. iilm 16.10 Poijuniipsrc3, amer, iilm 17.55 74 ur vraita 16.00 DruM album,3/4 19X10 74 ur 20X10 IjubnzRnjoluŠinastvar.am. Iilm 22.15 Športna scpoa 23X10 Ujeinica tradiuijti. amer. Iilm 01.00 24 ur 02X10 NoCna panorama © © 06.66 24 ur, ponovitev 0?.ô0 Mo^nn zdravilo, nan, 0B.4D Vihar ljube/ni,nal 09.40 Naiisniilfuna srca. nad. 10.36 Iv prodaja )1.D5 Nova pnlo^nost. nad 12.00 IVegnna. nad. 12.56 Šj>Qrtna scena 13.40 IV prodaja 14.10 RiiikilakK 15.05 PGreynna, nad 15.00 Nova prMost. nad 1?.00 Niiusduljena so:a. nad. 17.55 24 ur vrem? 16.00 Vihar ljnbe/ii,nai. 19.00 74 ur 20.00 Naša mala khni ki a, nan. 70.55 Sedma nebssa, naii. 21.50 Orgunca, nan. 27.46 Icteaškjmo^ postave, nan. 2335 Seksvmstu,nan. 00.10 NGwyoiškapoífQja.nan. 01.00 74 ur 07.00 No(!na panorama 09.00 Miš maš, otročka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogl(?du 09-45 Vrednojssiopmnotc.dok. (iddaia.pon. /ele;niški mu?ai 10.15 Vidsospbl dneva 12,00 Virteostrant. obvusiila 16.60 Vabimo k rqi^u 15.66 Angleška Premier Ilija. neposfiMlni prenos iekme AlfsfNAhRfAOINt: 1/.55 Vabimokogledu 18.00 NaSa F.vropa. i/obr. odd., pon. 18.20 Vtdi^ospoi dniA'B 1875 Ti sf na vrsti, mladinska oddaja, ponovi lev 19.06 Viiteostrani, olivnslila 19.55 Vabimo k ooIekIu 70.00 1535.VTVma9ami 70.25 Kuliura, lofomMia oddaja 2030 Zdai, oijd./a razgibano iivljerïe 21.00 RfliiHtprilk3.c)diiaja;íHrodn(vaí]. c|lasbo,(»os{e:Pa|sk]h5 22.00 Vidsospoldnsva 22.05 UiJpnjiiviia.jJogilm 21.50 Odmevi, špori, vreme 72.50 Pism 23.15 DDl90prsuiitd.3/4 00.05 Resnična resničnost 00.30 Dnevnik, pnnoviiťv 01.10 Inhkanal SLOVENIJA 2 0630 lnfokao.ll 0A30 IV prodaja 0G.00 SlurlioCity 09.00 Sâ|3 državnega/bora 18.00 PrjroNa 18,05 labinni 19.00 Ireiuitnosidiiie.6/6 70.00 i:iladela,iLnad, 1/4 7135 Nora [jube/Bn,i^pan, him 23.10 Domovina, itemška krmuka. 9/11 0130 $91» (IrMvnega ?t)or3, posnela k ii3i^ljevHnj3 03.55 Iníokanal 06,40 74 ur. ponovitev 0?,35 Močno/dravilo, nao. 08.75 Vdiarljub(t/ni 09.25 Neusmiljena srca. nad 10.70 Tv prodaja 10.50 Nova prMosL nad 11.45 Persflnna, nad 17.40 šolska koi^arkarskaliga 13.40 IVpmdaja 14.10 IMiLaki^ 15.05 Paragnna, nad 16.00 Ndva pnynosi. nad 1/.00 Neusmiljima srca. nad 1/.55 74 ur vreme 16.00 Vibarljubi!2iii.nad 19,00 24 ur 20.00 Prevîrjtiiio! 71.05 Bo|/apr8vij:o,anKhlm 72.45 Teksaški mo?pustavB, nan. 23.35 Seksvmesiujian. 00.10 Newyo/^a policija, nan. 01.00 74 ur.puncvit2v 02.00 Nočna panorama © SLOVENUA 1 0/.00 Porodila 07.05 Dobro juiro 06X10 Poročila QB.05 Dobro jutro 09.00 Poroi^jla 09.05 $portšp8^.3/11 0930 CnJiraCekline,risanka,3/26 10.00 Orjdaia/aotroke 10,05 ImiiUem V/ lei, igram Iilm 10.15 Alnal'Oki:Pomorsivo.2.del 1035 KiqiijamRnebnga 11.00 Ss vedno pn^puča^i. drik. oddaja 11.30 Resnična r^IIICiiGSl 17.05 liudie in zemlja 13.00 íWoíila.špOTivroma 13.15 Pîsave 13,40 Odpeu pesniki 14.00 Ntjordung. dok, film 15.00 PoroCila. [iioiiiBt 15.10 Mosiovi 15.45 prvakov II., risanka. 13/?fi 16.05 Pod klobukom 16.40 Risanka l/.OO Novice, š por L vreme 17.35 /vami 1030 ^ebanfoAstramLoia 18.40 Medo Popi, nsanka 18.45 VranDokolDnko.nsaoka 19.00 Dnevnik, VirjiIB. špori 19.55 /ivljm m smrt Petra Sellersa. ariier. Iilm 72.05 Odmufl.špori.vraniB 23,15 0mi/|? 0030 / vami 01.20 Dnevnik, vrame. špori 02.00 lnfnkana[ SLOVENIJA 2 0B3O Iniukanaf 0740 IVprodaia 03.10 losivmanadmgem 09.00 SsiH državnega ; bora. prtinos 18.00 Porodila 18.05 Kalcjdoskoj) 19.00 Vi/um/3pnhorioosi,30/30 20.00 Radovljica: hnle I(itedige v odbojki, prerins 72.00 KrčmancaMirandolma. tv pnrtidba preristava 27.05 Georges Dandin. glad pnredb3 233 0 Slovenska j822 «ena 0030 ilr)3vnena ^bora. posoRiuknaoaiiP.vanja 03.00 liiiokanaf I pop 0B35 24 ur, pwioviiw 0730 Močno/draviln, nan. 0B.2O Vihar Ijubi^^ni, nad 09.70 Neusmiljena srca. nad. 10.15 IVjirodaja 10.45 Nova pnio/or&i, nad. 11.40 Pnrognna, nad. 1735 Prevfiricnu! 13.40 IVprodaia 14.10 Rulilake 15.05 pRiegmia. nad. 1B,00 Nova priIn^nosi nad l/,00 Neusmiljena srca. nad 17.55 74 i)r,vmmn 18.00 VibarliubR/rMiad. 19.00 74 ur 70.00 Uginuli potnik, am. íiím 2135 Na krajo Mna, naa 2730 leksaSki nio? posiava. nan. 2370 Seks v m es lu, nan. 23.55 Neviryorška poll dja. nan. 00.45 24 ur, ponovi lev 01.45 Nočfia panorama © 09.00 Dobro juira iniormaiivna nHrfata i 14.00 1030 ijLiuafs Vabimo k ogledu i 1/.55 j 18.00 10.35 Angleška limier hga. posnetek lekme j 18,40 ARSfNAhRf-AniNr; 1170 Videiispoi dneva i dade ne Lostc siyivni o vaSi odiûàrvt, pojdite iBje po iiai^VËi k ^rtvnj^kii. Da vam nt^ bo kasnui^ lal. Dvoilko od 21.5. do 21.6. Sle i^iavek. ki se nckiJiko tfi^ic prilagaia na i/icnine vreoiensktj ra/fnyru./aw vam lin vsak daiL ko ne bn iiii.'ilri sonca ra ^vce. Sio^ pa vas biiilo ?asiili jKSř i deluiii, kar vHtn bti ccin iiijHialo. Iiidi kur sc vam bo ^o. da vsi okdi ^^ vas uiivain vl|ube/ni. vi pa ne boste obAioli. iokfaisic /a to malo krrvi UJili sami. Kd^ne daie, ne mo»e dcfau. Vt pa ie nekai časa kuhaui mulo ii vam prifvnii^ rH{ [la^. hrisa fi5 »m dri)ro vplivad lu parirKija in tjti^nf odnus do vds. Rak od 22.6. do 22.7. Dâso laliko nrdi prriatclii korismi. pa čeprav lega niss nkol pri^nvab od n|ih, boste spri/nali h la knnec iBiia Jal pa se bo to obmifu proo vam, partnei^u siv^rnehDvia^sZi1do$emiibartasif!|}rBvc^fa^liva|irm?iv1]Ëi^^^ prtidvsum iD/m. kr S0S8 kar kfUf^oni^npiâltj. Toki^isc pa^ rie Insta fiovsem strinjala v v%iiL kars8bDdQjjR|!ilu.ato.^netnpfMjd;aveCiete/avL!V/akonij.[)uiiar)a. ki ga Mjno iskale. ^ ne bn. Bo pa ptćd tislo dnitjeifa koiia lak/] da kniť ne bo. Lev od 23.7. do 23.8. Pntrebnistespmmembei^olja. Inâttiie^enekai^asa.sseiiemueleodlo' ©řiii. da hl tufa uklapali. DniPina vas hrj porlpda v v%m, bosiu /a^elnli, in vam stala d) sir^int. Malo man[ raAimevan^a bodo fmeli v sliiJb. Kar se /dravja tiče. boste laliko sîc&ii. saj ^e spet dobm po^iilij. Sicer pa sle v /a-^^^ ijit|ih tednih spo^naĎ. kaj vas spřavťfň v slabtj putuijc. Co se bosiu rirřsli na voiil IM poslušali nonaoj I (]las. bodo následní I ii;dni mslapi. Pa tudi eoergifB boste imdivuk dan več. VS6CI10 rte po/abiiiž, da je firivenova v«dno brjljèa k-ot gasli (Hvar. ko di] fi|ey^ prtdii. Devica od 24.8. do 23.9. ^^^^ Do kuncđ meseia marca, ki st; /sfenia (irav iiaow, vam bodo ijubn {ifiiaiel|i. ?s katerimi sle se h nekaj časa bcij malo virldi. polepšali kar ickčq dni. Na| pre]. ki:rSB hodo^k)h javili in poieni/Mruii. Apnbodn|iic(1oiwieba vcB-lou lep. Največ težav boste pravzaprav naslednii tsden imcli s poslovnimi paririenrfestarirni/nand, ki iie/najobiurcsrii^aioijkiBpajte prtífense boste/ač(]liiiLdpliativdníynvibíinetlokoMMi poslih. íCar$e^jtsiev DČe. bo tetlenpnieusnin topol. Tudi/310 boste pruc^ sanjanli. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Zavedali ste se da boste inoralf vlohii zelo vdiko truda, če bcste 'M ui&siHi!itJ m ^Ije. ki ste si lih /ad^li h v začetku kiloSiqepa leiR. (ě ruj bo Sle /a^eli lako), uiiii klr^s re bo šlo po i^eljah m načini). Čeprav rarfi ludi pii' ČIV3I0 m umivate v bt^Jtilja se bo trj v nasledniih lerinih miralo spremenili. Kerčuwe, da vam res lahkn uspe. lo mrif nc bo ne vem kako te^ko m hiido. A najveCbasiB mnrali riřirediti za svnjt; zdravje. Ce ne buste poskrbeli zen;. po2al]ile nft vse dru^o. ie^avu. ki se nyla§aio. niso nrj v^rai. Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^^^^^ Kar vGijeti ne bosie mogli, kai sc iloi^aia i vami. Postali boste pravi mali zapravilivec. nakupi pa bodo nekontrolirani, [nostavno se vam bo zdelo, da \ii nakup nujno potrebon m ^fe kmalo se bo i^mzalo, da ie ns. Ka|U uidi boste i^ienmo ugoden tremiluk m veliko [invar^vali. in vas bo seveda mřilo. Kar su dela liče. pa naslednji iederinabo!ia|bal|§i.Llsivar jairu bos te krepko manj km sicer, kar vam bo^ kmalu ?aČDlQ iť na ^ivce. Kje fe v/rok le slutite, pri/nati pa si ne boste hoteli. Murda vas bo prehitel partner, ki dobro ve. da to. kar se ilojaja /vami. m dobrota vajino^eza. Strelec od 23.11. do 21.12. v Te?ave Ta nekai řasa dačite v pud^avesL čeprav rldiro vbsb. da lo v nedo yled ne bo šla Končno vam bo nokdti pnslijiirttl in vas vz«l resno, k^r se bo t^ po/nabj mdi pn pndiibivaiiju samo^iavesti. ki sSž st |Q krepko imaiali. Cisto sami siekovi za ta NistB pa knvi /s vse, kar se vam v leli dogaja. I^drt ^^^^ nej ÍIVI mimo vasm lo m krepko moti, Sploři. odkar se |e v vašem vsakdar)u m^rs^kjj spr(;mviBlo ira ^ć^lo. kt;r moi^iu puyr^^u^. Pomlad tn m^c rnar^t: krňra. da si bnste še bol| ^li, ria bi Nli l|ubl|ciii. Kozorog od 22.12. do 20.1. ieleli si bnste. da ^ zima. ki fe stcer skorajda ni bilo, |sbIuw, Morda UJdi ^^ zato. ker ^ uelo ieto preveč vtis v spormniii m sari|ai]efijii). za k»r |o bilo v kratkih zimskh dnevih in dojyib večvrih kar preveč časa. .Ste edeiiiedkib. kj W le^ko iiito^i. da nima ilovolj Časa^ase, Imate ya csln preveč, tako veliko, ^^^^^ d!} preve^^rst tulitate n smislu ^vlienja. In ste potem naravnost potrti. Šptitne aktcvnesD vam bode pomatle prebroàu čudne občutke, s katenmi se borne zadnje čase. le vnl|n. da se pti zatViete ra VELENJE v Cetrtekj 1, marca 14.00 ERICoVeienje Odprtje likovne razstave Zorana Roztća in preilstdviiev zbornika Šaleška in Zgornja Savinjska dolina 16,GO Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 13.00 VilaMojCd Šola za starše * nadaljevalni program, Tanja Kontic: Tudi moj otrok je lahko zasvojen, zasvojenost mladih 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave Pregledna razstava realizacij članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) 19.3Û Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana KoncertlzidorKokovnik (harmonika} Petekj 2, marca 19.19 Knjižnica Velenje, študij^a čitalnica Ustavimo nasilja nad zenskaniif 19.30 Dom kulture Velenje Celovečerni koncert • Koiedmk spet na rajžogre. 35 let že van dram o po svetu 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert * Mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje. Šaleški Študentski oktet in Pihalni orkester Glasbene Šole Velenje 22.00 Mladinski centerVelenje Long live rock and roli-OJ Dggy Sobota, 3. marca 8.0Q-13.ÛO AtrijKSC Kmečka tržnica 10.00 Dom kulture Velenje Lutkovna predstava • Lutkovno gledališče Maribor. Po ljudskih motivih Blaž Lukan: Zverinice iz Rezije 19.30 Dom kulture Velenje Celovečerni koncert: Kolednik spet narajžegre, 35let že van dram o pc svetu 22.00 Mladinski centerVelenje Salute Hip Hop. Big open Mig night- DJ Mrigo in presenečenje Kaj - kje - kdaj Nedelja, 4. marca 9.00 Sahovsk« klub Velenja Turnirvlahu-Tumirv pospešenem tempu Ponedeljek, 5. marca 1Û.00 Dvorana Centra ^ov8 Regijski otroški parlament > Naše mnenje o devetietki 17.00 glasbena šola Velenje, baletna dvorana Odprta vrata za ples • Praktični prikaz učne ure Plesnega studia N 19.30 Dvorana Centra ^ova Jazz koncert • Jukic/Feinig quartet Torek| 6. marca 8.ÛÛ Mestna občina Velenje, sejna dvorana 3. seja Sveta MO Velenje 16.15 Dom kulture Velenje, mala dvorana Odprta vrata za pies - Praktični prikaz učne ure Plesnega studia N 17.00 Kulturni dom Šoštanj, preddverje Torkova peta- ustvarjalnica za otroke in starse 17.00 Mladinski centerVelenje Francoski večer i dijaki Velenjske gimnazije-O dštek a na monokomedija 19 QQ Glasbena šola Velenje, velika dvorana Večer dijakov 3. letnika timetniske gimnazije v Velenju • Razstava in koncert Sredaj 7, marca 16.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška delavnica Mami za praznik - izdelava rožic s 17.00 Šahovski klub Velenje Turnir v šahu za prehodni pokal • Hitropotezni turnir 17.00 Vila Mojca Sredina peia > ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pravljične ure 17.00 Mladinski center Velenje Emine delavnice: Risanje na svilo 19.19 Knjižnica Velenje. Študijska čitalnica Predavanje- Sanja Lončar in Rajko Škarić: Kako premagati stres na naraven način KIHO VELENJE:: S REDNE PREDSTAVE (cena vstopnica ja 3.5 ELIR): DEJA VU znanstveno fanlastičnl triler. 128 minut Režija' Tony Scott Igrajo: Denzel Washington. Paula Parton. Erika Alexander. Jennifer V^eston Petek, 2.3.ob18.uri Sobota. 3.3.. ob 20.00 Nedelja 4.3. ob 20.00 ŽAGA 3 groz^ivka, Dolžina: 107 min Režija* Darren Lynn Bousman Igrajo: Tobin Bell. Shawnee Smith. Angus MacFadyen Petek, 2.3.. ob 20.30 Nadelia3Aob 22.30 KRATKI STIKI drama, 105 minut Rezija:: Janez Lapajne Igrajo: TjaŠa Železník. Grega Zore. Jernej Sugman. Sebastijan Cavazza, Boris Cavazza, Maša Derganc. Primož Ekart idr. Nedelja. 4.3. ob 18.00 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert pihalcev Glasbene šole Velenje Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center fVtestne občine Velenje (Q3/896 19 69}. ŠOŠTANJ v Četrtek, 1« marca 16.ÛQ Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura Petek, 2. marca 18.00 Gasilski dom Šoštanj Redni letni in volilni občni zbor PD Šoštanj 19:00 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev razstave iz kiparske delavnice Franca Ravnjaka Sobota, 5. marca 10:00 Restavracija Rednak Slovenska bridge liga 13 00 Športni center T£Š Šoštanj Ko m cel (2. slovenska liga vzhod ženske) 16.30 Športni center TEŠ Šoštanj : Drava (2. slovenska liga vzhod-moški) 19 00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech. Postojnska jama (1. A slovenska košarkarska lioa) Nedelja, 4. marca 8:00 Stan pri Ribiški koći Pobod po Trski poti okolt Šoštanja Torek, 6« marca 17:00 Kulturni dom Šoštanj Torkove peta: ustvarjalna delavnica za otroke in starše Sreda, 7. marca 19:00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Otvoritev razstave Marjana Schweigerja 20.00 Kulturni dom Šoštanj Gledališče Penisov M onog o I OTROŠKA MATIENJA (cana vstopnice ja 2.5 EUR): SEZONA LOVA- animirana pustolovska komedija Dolžina: 99 min Rezija: Roger Allers. Jill Culter in Anthony Stacctii Glasovi: Jernej Šugman. Bojan Emeršič Uroš Smolej. Alenka Tetičkovič Nedeljd,4.3. ob 16.00 Film je sifthronízirdn v sfovanšĆIno I Nostednp vikend napovedujemo: V ISKANJU SREČE (Will Snmhl. KRVAVI DIAMAI\iï (Leonardo DíCaprio} in SEZOMA LOVA (snhronizirani animirani film) KQledar imen Marec (sušet) 1 • četrtek-Albin, Nina dan civilne zaščite 2« petek-Janja,Hinko 3e sobota-Mann, Mirko 4« nedelja'Kazimir 5« ponedeljek-Janez 6e torek -IVika, dan pomorstva 7e sreda - Tomaž Lunine mene nedelja, 4. marca, poln a luna, začetek ob 00:17 Izilustranjev risani film in nazaj Velenje V f^ladinskem centru Velenje dajajo priložnost tudi mladim umetnikom. Oalerija Mladinskega centra Velenje je prostor, za katerega kustos Uroš Potočnik pravi, da je idealen galerijski prostor, saj so vse stene bele in je prostor videti kot bela kocka, tako da lahko umetnik svojo umetnino postevi tako, kol si najbolj zeli. Kako zgledajo umetniške produk* cije mladih umetnikov v prostotu s štiiimi belimi stenami, si lehko ogledate od ponedeljka do četrtka od 14. do 20. ure, v petek in soboto paod 21. ure do 24. ure. Vsi željni umetnosti pa si lahko do 16. marca ogledate razstavo ilustracij (POP UPI) akademske slikarke Mi* lanke Fabjančlč, ki pravi: «Mislim, da nekako prehajam Iz ilustracije v risani film in nazaj v anrmirano ilustradjo. tá( neskončni krogec Vabljeni, saj ja umetnost preprosto izražanje naj* globljih misli. Oglaiu|t« na vsšogias M laňfcoviáatol7000 gospadlnl^tev ; I Wtt|«>/ IM T7 W vid; wkahaí Zgodilo se je ... od 2. do 8. marca ' 2. marca 1979 so ustanovili Savinjsko-šaleslco gospodarsko zbornico; • 2. marca 1987 je bil na Gol-leh slalom /a evropski pokal in /a nagrado Titovega Velenja. na njem pa so nastopaJi ludi tekmovalci IzZvc/nc republike Nemčije. Italije. Avstrije. Jugoslavije, Japonske in /ilru/enih dr/av Amerike (med njimi ludi uveljavljena imena sveiwnega smučanja: Biitner, Frommclt, Petrovič, (l/man, Benedik in drugi); • 2, marca 1990 so na konvenciji ZfiS - Stranke demokratične prenove Velenje, predlagali /ačeiek postopka o ponovni priključitvi krajevne skupnosti Vinska (lora k občini Velenje; - v začetku marca leU 1979 so pred trgovino Tržnica postavili prvo javno telefonsko govorilnico v Velenju; - 3. marca 1989 so v Velenju ustanovili ŠalC!>ki pododbor za varstvo človekovih pravic; predsednik iniciativnega odbora je postal Jože Hudales; - 4. marca 1993 so v šošianjski termoelektrarni / avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo /a izgradnjo od/vepljcvalne naprave na čeirtcm bloku elektrarne; - 5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec; -5. marca 1977 jebil v velenj- P^terMusi (Arhiv Muzeja Velenje) ski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Pario vlm in iTancozom Ch list i a-nom Ponceletom. v katerem je prepričljivo slavil Maie Par-lov; • leta 1985 je bila 5. marca na Golieh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldnen • v Šoštanju je 6. marca 1875 umrl Peter Musi, sinv kovni pisec, publicist, pesnik. knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, kijev Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja; -6. marca 1971 je Franc I.eskošek Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju; - brata Uro§ in Jure Slatin-sek sta 7. marca 1999 na državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v velenjski Rdeči dvorani, osvojila tretje mesto in s tem prvo medaljo v članski konkurenci v zgod o vi n I ve le nj skega na mi z-nega tenisa. ■ DamVan KlJeJIč OBVESCEVALEC I. marca 2007 Nagradna križanka hotela Razgoršek mupn EVROPSKA HIŠA MODE FF Fori FaShion munn EVROPSKA HISA MODE marCona bugatti Prešernova^, Velenje Cesta 9. Avgusta 111, Zagorje [NASPROTirSXiDlSCAj (POLEG STADIONA) Tel.: 03 89B.47 30 Tel.: 03 56B 06 07 Hotel Razgoršek Stari trg Velenje Telefon: 03 898 36 30,898 36 32 F»x: 03898 3672 mail; hotBlrazgDrsek@slol.net www.holeirazgoísek.s; www.hoî el r azgor se k .com Restâviddjâ Hotela Ragzgoršek vds vabi vs8k dsn. od 7. do 23. ure vse dni v tednu. Hotel Razgoršek ss nahaja pod velenjskim Qradotn v Starem Velenju. Oo nedavnega SD ga poznali le Izbrani, danes pa odfxra vrata vsakomur, ki uživa v dobri hrani, prř-jeU^em okolju in prijazni postreihi. Vrestaviaciji vasbodopostregli zizvrstno in izbrano ponudbo in vini priznanih vinogradnikov. Vsak dan vas vabijo na okusne rnafice. kosila ali jedi po naročilu, ob nedeljah pa pnpravljajoza vas nedeljska koala. Prijetna restavracija za nepozabno dt^i-vetje v dvo)e s posebno ponudbo m pi ese-necerjem za 8. MAREC, za pogos^ev večjih skupin oh raznih driêinskih Pavjih (krst. birma, obhajilo . ). praznovanje oblelnic, drugih pramikov in uspehov. Ob prihodu lepega vremena vas vabijo tudi na teraso pred holeiom. kjer se boste sprostili ob ranoliki ponudbi naših kav, Restavracija Hotela Razgor^k • prijazen kraj za prijazne ljudi. Rešeno križanko pošljite najkasneje do 12.marca na naslov: NAS ČAS, d. o, o., Kidričeva 2a. 3320 Velenje, s pripisom "Hotel Razgoršek« Izžrebali bomo tri nagrade: dnevno kosilo za dve osebi, večerja za dve osebi in sladica za dve osehi. Nagrojend na g rod ne križafike HABIT, objavljene vtedttikiiNasbc. darovali cvetje in sveče ter darove za svete mase in jo z molitvijo pospremili na zadnjo pot. Posebej velja zahvala dr. Lazaiju, patronažni službi, pevcem, govornikoma, članom PO Zarja, praporščakom in pogrebcem. Pogrebni službi Usar. §e zlasti pa vsem sosedom /4 požrtvovalno pomoč. Hvala gospodu duhovniku za darovano sveto mašc> in I ep C) pogrebno bogoslužje. Vsem. ki ste v mislih, besedah in dejanjih počastili njen spomin, nasa globoka zahvala. Vsi njeni ZAHVALA Po daljši bolezni nas je zapustil mož, oče. dedek in pradodck MIHAEL BUKOVŠEK 27. 9. 1929 - 15. 2. 2007 Zahvaljujemo se vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poii. Hvala za darovano cvetjc. sveče in izrečeno sožalje. Žalujoči m njegovi, ki smo ga ifiieli radi. ZAHVALA Ob boleči iz.gubi drage žene, mame in stare mame FRANČIŠKE LESNIK k Topolstce 21 2. 1947' 20. 2. 2007 se iskreno zahvaljujetuo vsem s(»rudnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njenim in našim sodcIavcem za izrečeno sožalje. podaijeno cvetje in sveče, denarno pomoč 1er druge darove. Posebna zahvala Bobíišnici Topolšica. gospodu kaplanu za opravljen obred, pogrcbcem. pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje» pevcem kvinteta Ilamingo za zapete pesmi, gospodu Filipu za Izrečene besede slovesa, gospodu Glušiču za zaigrano Tisbio in gasilskemu društvu Topolšica. Hvala vsem. ki ste nam vnajtežiih trenutkih stali oh strani, nas tolažili in se v lako velikem števili; poslsehnosli meseca januarla snio zaključili z vCerajšnjiín glasovanjem na Radiu Velenje In kuponi številka 3 Naselja časa. Izid bomo objavili v prihodnji številki Našcp ca^a. V tokratni pa objavljamo kupon, s katerim lahko predlagale kandidate, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovali mesec februar. Na osnovi va sili predlogov bomo že v prihodnji številki Našega časa objavili Icstvico kandidatov, /M katere bosie lahko glasovali. Upoštevali b. marca, do 10. ure. Vase sodelovanje homo tudi nagrajevali. Ta leden bomo med tistimi, ki boste predlagali kandidate, izžrebali dva nagrajenca. Prvi bo prejel Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa ki. drugi pa majico Našega časa. Obe nagradi poklanja Uredništvo Našega časa. Nagrajenci prřjlnjesa ledna: Almanah občin Velenje, Šoštar^ in Šmartno ob Raki prejme Bernarda Krajšek. Cesta 8/6, Velenje, majico pa Lucija Paradižnik, Kardeljev trg 3. N'eleitje. nikoli sa Pomladno obarvane zimske počitnice Počitniške aktivnosti so bile bogate, obisk pa večji kot lani - Dobro sprejete tudi novosti Velenje - V potiedeljek so minile vsem, ki so preišnji leden uživali zimske počil nice. Otrokom in mladostnikom so se pridružili tudi številni starši. Na mesinih ulicah seje krepko poznalo, da nivsakda-njega vrveža, veliko otrok pa je vseeno počilnice preživljalo doma. v Šaleški doiini. Za njih so pripravili kar nekaj aklivnosli na Športni zve/i. v ŠJl/ Rdeča dvo rana in MZPM Velenje v vili Mojcd. vključila pa so se tudi posa-tnczna društva prijateljev mladine. Zanimalo nas }e, kakšen je bil odziv na bogato ponudbo počitniških akiivnosti ob dejstvu, da so mnogi verjetno res »iskali sneg« in zimske radosti daleč od doma. da pa je večina ostala doma. Letos je bil kar je zanimivo, obisk povsod večji kol prejšnja leta, še vedno pa je vcijclno veliko otrok raje dneve preživlja doma, pred računalnikom in televizijo, kot pa da bi se odločili za številne rckre« ailvne možnijsli in priložnosti, ki so jih pripravili v Rdeči dvorani Velenje in na športni zvezi. A s tem vprašanjem se menda srečujejo prav po vsej Sloveniji. Kakorkoli že. Rdeča dvorana je bila ves teden dobro obiskana, najbolj mali nogomet, letos pa so mladi pokazali tudi več interesa za rekreativno igranje rokometa in namiznega tenisa. Športna zveza jc pripravila cenovni) /clo ugoden smučarski tečaj, ki pa se ga nI udeležilo prav veliko otrok. Na Svete tri kralje so vozJli 28 osnovnošolcev, kar je manj kol lansko leio. Kaj veš o gledališču? v Vili Mojca je bila odlično obiskana spletna kavarna, tudi ustvarjalnice, navdušila pa je novost • gledališče za poredne mul-Čke, delavnice z amaterskim igralcem Boštjanom Odrom. Mali udeleženci so bili navdušeni tako nad Boštjanom kot nad progra-mom. Naučili so se improvizirati, obiskali so gledališče, si ogledali fundus, spoznali gledališko masko Celo svojo himno so si izmislili. V pelek ob 12. uri so za zaključek pripravili gledališko improvizacijo tudi za obiskovalce, večinoma starše udeležencev, ki so bili stari od 10 do 12 let. »To je prava starost, da spo/jiaš in vzlju- V GledaUšču la poredne mulčke so peti. Igrati in spoznavali gledati&če. biš gledališče.« jc prepričan Boštjan Oder. In ko bo pripravil nadaljevanje šole, zagotovo ne bo imel težav z udeležbo. Tudi v ustvaijal-nicah je bilo kreativno in prijetno, z mnogimi pa so prihajali ustvaijati tudi starši. V četrtek popoldne so v Društvu prijateljev mladine lldvarda Kardelja pripravili tradicionalno Otroško olimpijado, kije bila tudi tokrat zelo dobro obiskana In za vse udeležence tudi zanimiva in pestra. V telovadnici OS Livada se je zbralo več kol 30 otrok, prostovoljci iz DPM T.dvarda Kardelja pa so jim pripravili številne športne in zabavne igre. Najboljši so bili tudi nagrajeni, vsi pa 80 se strinjali, da je bilo ptv poldne lepo. Dejstvo je. da so vsi organizatorji veliko dogodkijv pripravili in izvedli s pomočjo prostovoljcev, kar pa je še posebej pohvale vredni i. ■ Bojana Špeget Sami bomo nosili posledice Delovna skupina Medvladnega panela za podnebne spremembe pripravila poročilo o podnebnih spremembah Ljubljana, 2. februar 2007 - Včeraj zvečer se je v Parizu zaključilo zasedanje delovne skupine Medvladnega panela za pi)dnebne spremembe v okviru Svelovne meteorološke organizacije (IPCC), Slovenijo sla v Parizu zastopala mag. Andrej Kranjc z Ministrstva za okolje in prostor ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja. Delovna skupina je sprejela četrto poročilo o podnebnih spremenv bab. ki ima II poglavij in je rezultat dela približno 1.10 strokovnjakov iz vsega sveta. Strokovnjaki v poročilu ugotavljajo, da vsebnost C02 v o/jačju že 200 let stalno narašča zaradi člo-veki)vih akiivni)stL Vsebiu^st C'02 danes narašča hitreje kot kadarkoli v zadnjili 2000 lelih Inje najvišja v zadnjih 650 000 letih. Nek pa je tudi zakisle-vanje površinskega sloja oceanov. Udeleženci pariškega zasedanja so razpravljali iudi o projekcijah podnebja do konca tega stoletja. Ugotovili so, da bo dvig globalne temperature odvisen od našega obnašanja. Do konca stoletja (projekcija za zadnjih 10 let stoletja) bo to v najbtîljSem primeru 1,8 oC (glede na danes), če pa se bo nadaljevalo nebrzdano naraščanje emisij toplogrednih plinov, bo srednji dvig kar ^ 4 oC, z zgornjo mejo 6.4 oC (glede na sedanjost). Kopno in severne geografske širine se bodo ogrele bistveno bolj, kot bo globalno povprečje. Morska gladina se bo v (xivpre-čju dvignila za vsaj 18 cm, v najslabšem primeru pa za 59 cm, moija se bodo še naprej zakislevala, morskega ledu bo vse manj, manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj. Vse več bo obilnih padavin, vročinskih valov, ti bodo intenzivnejši in dlje trajajoči. Strokovnjaki tudi pravijo, da bo tropskih ciklonov predvidtmia manj, bodo pa bistveno bolj uničujoči. Poti premikanja različnih neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu. se b<3do pomikale proti severu. Prišlo bo do preporazdelitve padavin, močno bn prizadeto Sredozemlje - zlasti polelL Močno se bo zjiianjšal tudi ponor (X)2 v oceanih in na kopnem, torej bo ostajalo še več CX)2 v ozračju. ■ Služba za odnose z javnos^o. Ministrstvo za olioije in prostor Nas čaka katastrofa? /adnje čase strokovnjaki vedno bolj opozarjajo na klimatske spremembe, ki so posledica nekontro-I i ranega ravnanja z naravo. Kot opozorilo je bila že prejšnji četrtek organizirana posebna akcija, ki naj bi /emiji omogočila vsaj pet minut počitka. Oe so v akciji sodelovali tudi občani in kaj oni mislijo o tej aktualni temi. preberite spodaj. Danijel Glivic: »Vedno boli toplo ozračje gotovo ne pomeni nič dobrega za nas» saj sc narava že sedaj spreminja. Opazimo lahko drugačno vreme, kajti pravili mrzlih zim skorajda ni več, poletja so vroča, gladina vode se dviga, nekateri otoki v mojju bodo verjetno zato Izginili. Mislim, da nas ho to pripeljalo naz.aj v prazgodovino, če ne bomo pravilno ukrepali, bo narava človeka »pojedla«. Predvsem razvite drŽave bi morale spremeniti odnos do narave in veliko stvari reciklirati. V akciji nisem sodeloval, ker sem zanjo izvedel prepozno. Vsekakor pa je to le kapljica v morje. Najprej je potrebno zmanjšati onesnaževanje in prihraniti energijo. Sele potem se bo stanje izboljšalo.* Marinka S^rdoner: »Vsi yudje bi se morali bolj zavedati, da je potrebno naravo čuvati. I,ahko bi pr) rab ili manj elektrike, bolje bi bilo potrebno poskrbeti za odpadke in podobno. Ugašanje luči se mi je zdela kar dobra Ideja, tudi sama sem jih ugasnila. Kaj podobnega bi morali še večkrat ponovili, saj bi le tako bil res kakšen uči- nek.« Mia Miljkovič: »vSegrc-vanjc ozračja je verjetno posledica avtomobilov in drugih onesnaževalcev okolja. Pravij<î, da bo zaradi tega veliko naravnih katastrof, tudi poplave. Morali bi ukrepati, In to že sedaj. Ivlek-triko je piflrebno porabljali bolj kontrolirano in zmanjšati vožnje z avtomobili in se zato voziti z javnim prevozom. Tudi ugašanje luči je ena od mnogih možnosti. Akcija. ki je bila v četrtek, je sicer dober začetek reševanja težav, vendar bi morala trajati dlje. najmanj petnajst minut.« Pefra Koprivec: »Da se to dogaja, smo ljudje krivi čisto sami. Mi smo tisti, ki povzn)čamo one- snaževanje okolja. Zalo se moramo s posledicami soočiti in rešiti naravo, kolikor se jc rešili še da. Ce bo šlo tako naprej, ne vem, kaj se bo zgodilo, recimo z Antarktiko, katere led se topi že sedaj- Vsekakor bi tovanie morale imeli več čistilnih naprav, saj so one največje onesnaževalke in porabnice energije. Četrtkova akcija je pač en začetek, da po-izJcusimo naredili vsaj nekaj malega za naš planet,^ Mirko Rugani: »»Za naše okolje moramo poskrbeli na daljši rok, brez tega ne bo šlo, Ciotovo pa se bomo ljudje na nove življenjske razmere prilagodili in na segrevanje ne gledam kot na kakšno katastrofo. Od nas pač zahteva drug način življenja, spremenjeno gradnjo in ostalo. Za akcijo sem vedel, luči pa takrat trenutno niti nisem imel prižganih, tako da mi jih ni bilo potrebno ugašati. Tudi če bi gorele, jih ne bi ugasnil, saj teh nekaj minut nič ne pomaga. Zato na akcijo gledam le kot na neko i^pozxïriio.« ■ yvg