2C?9 V počastitev 2o-obletnice vstaje primorskega ljudstva si dovoljujemo ponatisniti uvodne besede iz knjige "Na primorskem so izkopali puške", ki jih je napisal naš veliki pisatelj - France Bevk. letos poteka dvajset let od vstaje primorskega ljudstva. S tem ne trdim, da ni bilo že prej primorskih partizanov. lili so. Vsa čast jim! Govorim o splošni vstaji, ki se je začela po kapitulaciji Italije, ko so dozoreli vsi pogoji zanjo in ki nikjer drugod nima primere. Cb tej priložnosti se vprašujem: ali je res že preteklo dvajset let od takrat? Ne bom rekel, da se mi zdi, kakor da je bilo včeraj. Če bi to trdil, bi pretiraval. Vendar je res, da so leta v svobodi potekala neznansko hitreje kot leta v fašističnem suženjstvu. Oropani vseh človeških pravic smo stiskali zobe in nismo izgubili vere in upanja v vstajenje. Ne bom na Široko ponavljal tega, kar smo vsi doživeli. Poudarjam, da nam je vera vlivale, moči, da nismo klonili. In da smo bili pripravljeni vse žrtvovati za svoje cilje, tudi življenje. In življenje je največ, kar more človek dati. Nihče izmed nas, ki je doživel sončno septembrske dni leta 1943? jih ne bo pozabil. Pozneje smo jih imenovali "prva svoboda". S pesmijo in zastavami smo dajali duška prvemu občutku prostosti, ki smo jo doživeli po dolgih letih. Mnogi izmed nas so verjeli, da je konec vojne in je svoboda že dokončana. Zal, to ni bilo res. Na tleh je bila le polovica dvoglave zveri, druga polovica, bolj, nevarna in kruta od prve, je še bila in grizla okoli sebe. Treba jo je bilo pokončati. O nujnosti nadaljevanja boja so tedaj govorili vsi mitingi, ki so se Po navadi ko-nčavali z^bogatim kulturnim programom. Naša mladina si je dajala duška po dolgem, prisiljenem kulturnem molku. Primorcem ni bilo težko dopovedati, da se je treba bojevati tudi proti-Nemcem, ki so kruto segli po naši zemlji. Razočaram nad staro Jugoslavijo so se zavedali, da morijo z diugimi ulovenci in jugoslovanskimi narodi vzeti usodo v svoje roke in si ustavriti novo domovino, svobodno na zunaj in na znotraj. In dasi se je bilo težko privaditi misli, da vojna še traja in da svoboda še ni dokončana, so^nas dogodki silili v to. Primorci niso imeli ničesar več izgubiti, ampak vse samo pridobiti. Prijeli so za oro-žje, Id. ga je na umiku puščala za seboj italijanska vojska, mogi so iz ječ in taborišč odšli naravnost v partizane. Drugi so zapustili svoje mirne domove in se pridružili borcem. Med njimi je bilo tudi veliko deklet in mladine, ki so jo imeli fašisti že za svojo, a so se bridko uračunali. irav ta mladina jc dokazala svoje junaštvo in požrtvovel- nost v dneh bojev za ^orico. In še pozneje z rano ob rani s starejšimi bojevniki«, Po vsej deželi od Triglava do morja. Vsak se je zavedal, da gre za osnovne pravice. Se voč s šlo jo za naš g.'Ji obstanek. 6 e bi zmagali fašisti, bi nas izgnali in iztrebili s tega kosa zemlje. Težko je misliti na teko krutost, a kot sc- tega zavedamo danes, smo se zavedali, trdi v dneh bojev. Šlo je za to, da bomo ostali na svoji zemlji, da bomo neodvisni gospodarji v svojem novem domu, ki ga bomo uredili po svojih željah. Včasih se stari partizani z nekim otožjem izražajo, kako je bilo takrat lepo. To niso samo lepe beseda, jaz jih razumem. Vsi jih razumejo. S tem ne mislijo na pomanjkanje, napore in smrtno nevarnosti. Tega bi nihče ne ho tel drugič doživeti, V mislih nam je veličastnost tistih dni, velika požrtvovalnost, ko smo bili enega duha in srca. Po tem, kar se težko da opisati in kar je tudi pri narodu le enkratno doživetje, se nam včasih stoži. Mislim na mitinge in kulturne prireditve na svobodnem ozemlju, ki so jim ljudje .prisostvovala, z veliko zbra nostjo, skoraj s neko pobožnostjo. Mislim na slovenske šo le, ki. so se povsod odpirale in so se naši otroci prvič po dolgih letih oplajali z besedo Prešerna in Gregorčiča, Pred očmi so mi partizanske kolone, ki so lačno vztrajale na dolgih marših, a jih je kropila partizanska pesem in jih spremljala v boj. V duhu vidim hiše na naših samotah ali v neposredni bližini sovražnikovih postojank, ki so borcem gostoljubno odpirale v nočeh in jim nudile streho za počitek. Stokrat so mi v mislih trde, zdelane roke kmečkih ženic, ki so ponudile kos kruha ali postavile skledo na mizo. Vedno znova sem prepričan: če bi ne bilo te povezave v razumevanju in ljubezni, bi v neenakem boju ne bili vzdržali. In kurirčki, ki so tekali po vseh samotnih in skritih stezah. In obveščeve.ikc, ki so bile naše zveste oči in uho. In dekleta, ki so stražila, da so izmučeni partizani ujeli nekaj ur.,spanja. In končno velika zvestoba in zavednost, ki nas je varovala vseh presenečenj. Pri nas skoraj ni bilo izdajalca. In če se jo našel kateri, ga je spremljalo začudeno vprašanje: katera mati ga je rodila? Leta bojev, larvi in solza, naporov in pomanjkanja. Ali sme kdo reci. da nismo izpolnili svoje dolžnosti? Ne sme, To bi bila laž in žalitev«. Ne le vsaka vas, ponekod je dala vsaka hiša večjo ali manjšo človeško ali materialno žrtev. K temu bi lahko prišteli tudi ves strah in vse solze, ki nikjer niso zapisane. Vsak sam ve zanje. Od prve dokončne svobodo - koliko trpljenja in krvi! In koliko grobov? Po vskIi samotah so se dvigale gomile naših očetov in sinov! Po vseh vaseh se dvigajo spomeniki naših borcev, ki jih obiskuje naša hvaležna misel. Kot dviga jen prst v nebo opominjajo nas in naše potomce, naj varujejo dragocene pridobitve, za katere so borci dali svoja življenja. Njihova kri ne sme biti zaman prelita. Ne smem zamolčati, da nismo dosegli vseh naših ciljev. To boli. Ponavljam besede., ki sem jih nekoč že napisal; "Mi smo mlad narod. In mladi ljudje in mladi narodi imajo vso bodočnost šele pred seboj." A kdo bi mogel trditi, da zaman potekla le ena sama kaplja krvi ali ena sama solza. Za vsako ped naše primorsko zemlje v južnem soncu, za vsako drevo ali cvetico po ena kaplja krvi in ena solza. Za to ceno smo našo zemljo za Vedno odkupili za nas in za naše otroke. S to mislijo v srcu hodim vedno po naši lepi primorski zemlji. S to mislijo zaključim te vrstice za dvajseto obletnico splošne primorske vstaje. Ta mislel naj spremlja v svet tudi izbor reportaž v tej knjižici. Haj bedo neposredno pričevanje o dneh naših bojev na Primorskem. Za nas, ki smo bili priča njih nastajanja, so bile mnogo več. Ivan Minatti POKOP Nad nami mesec čez nebo hiti. krajina je v vijoličasto luč zavita, da od svetlobe nas v očeh skeli. Po poti spremljajo nas bele smreke -tovariši v samoti. Poti konca ni ne mislim, trudnim, kot so trudne veke. Počasi tipljemo v prosojno noč. Za nami se izgubljajo stopinje v snegu, Samotne smreke, lahko, lahko noč, mi gremo dalje, kakor gaz pred nami, 2iii gremo kot deseti brat prostost iskat razcapani, s tornistro, strojnico na rami. Škvarč: NEKAJ BESED O DOHODKU IN DOSEŽENIH REZULTATIH POSLOVANJA OD 1.1. DO 31. VII. 1963. Ko obravnavamo rezultate poslovanja, se največkrat omejujemo na količinsko .izpopolnjevanje plana oddelka tkalnice v tej EE oz. prstančevih strojev v EE predilnica. To je pomembno za zaposlene v teh obračunskih enotah, medtem ko mora biti delavec - upravljalen seznanjen z izpopolnjevanjem plana svoje EE in podjetje kot celote. Le na ta način bo vsakemu članu kolektiva omogočeno, da se zavzema za boljše poslovne uspehe, ne samo svoje obračunske ali ekonomske enote, temveč za uspeh celega podjetja. Če hočemo spremljati rezultate doseganja plana proizvodnje moramo vedeti predvsem, kaj ta zajema in kje je tista kontrolna točka, kjer se registrirajo proizvodni rezultati o doseganju plana. Proizvodni plan našega podjetja, ki je istočasno osnova za planiranje drugih elementov v dejavnosti podjetja, obsega dve osnovni skupini proizvodov in to: - tkanine, pri katerih se za izvršitev plana računa samo sprejem v skladišče gotovega blaga in - preja, pri kateri se za plan računa samo regularna preja, odrejena za prodajo ali domačo porabo, ne glede na obliko navitkov. Poleg,- tega se za izvršitev plana po vrednosti upoštevajo še storitve drugim (barvanje, uslugo pomožnih obratov, izvršeni prevozi in podobno). Če hočemo pravilno razumeti podatke o rezultatih poslovanja, moramo biti seznanjeni še z osnovnimi principi planiranja, odnosne izdelave planskih kalkulacij. Pri postavljanju plana proizvodnje je izhodiščna točka kapaciteta podjetja in izbira artiklov za katere se predvideva možnost prodaj$* Imeti moramo še normative surovin in materiala ter potrebnega časa izdelave, plansko vrednost točke, in v skupnih zneskih po vrstah takozvane "fiksne" stroške, to je stroške, ki nastajajo v podjetju ne glede na obseg proizvodnjo. Na ta način imamo v glavnem vse elemente za izdelavo plana po količini in vrednosti s tem, da za predvideno količino proizvodnje izračunamo normativne stroške surovin, materiala, osebnih dohodkov,izdelave, ostale stroške (splošna in upravna režija) pa razbijemo na posamezne proizvode glede na količino predvidene proizvodnje v okviru teh pa na posamezne eno-te planirane proizvodnje. Letni plan proizvodnje po vrednosti je tako samo se- 5 šte-vek zneskov, ki kili dobimo, če pomnožimo predvideno količino proizvodnjo & posameznimi elementi iz planske kaliailaci je do planske lastne cono, letni plan proizvodnjo preračunan po prodajnih cenah predstavlja planirani celotni dohodek (bruto produkt). Ce naj prikažemo celotni plan podjetja po glavnih e-Icnentih kalkulacijo pa nam polog opisanih podatkov manjka oc izračun obveznosti za prometni davek in redeč popuste pri prodaji, kakor tudi dsl dohodlo:. za przzp^vko in sklade,, Iz topa izhaja v grobom naslednja struktura celotnega dohodka: X) Celotni dohodek: = seštevek vrednosti za vso prodano blage j prejo in storitve; 2) Prometni davek: ~ predpisan zvezni, občinski in splošni prometni davek v $ na faletumo vrednost; 3) Rabat in skonto = popusti pri prodaji, skalkuli- ran'i v ceni; 4) Pel dohodka za prispevke in sklade = mora vsebovati žo v kalkulaciji najmanj toliko, kot je po l ■ ro on o, da se 1ahko p okrij s 15 prispevek iz dohodka in upošteva razmerje delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. 5) lastna cena izdelkov in storitev: = v lastni ceni so zajeti ta- ko zvar. j. proporcionalni in fiksni stroški» - Proporcionalni so tisti, katerih višina se veča ali manjša enakomerno z večanjem ali man j-san jem kol:čina proizvodu j e (bombaž, preja, barva, kemika-Irje, cevke; zaboji in podobno t or osebni _ do\iodki ji z d oj a ve) „ - Fiksni so pa tisti, ki od obsege. pr o i z o d o j o n:!. o o o dvi s n i (o -bres fci, amortizac j. ja, investiči j •••• ko vz d rž ovar j a , zavaroval -nine, reo.zsvoti java, roj j;?':- j o-:i i' Iv. -■ o h j ji; 1, _ i n dr i s ga r e n i j c 8 Čo nekoliko pogledamo na prej navedeno -strukturo lahko ugotovimo, nekaj značilnosti pri vsakem od navedenih 5. olomc-ntov. la poglejmo ko.tore so: - 6 ~ „ celeči dbhočlel' ,je odvlser;' oči "boljše alf. slalso struV:--t ,’ro iroizvudn je, trSiB-ia io politi na con, jo vovu^ na- - »a ol:u;sn ob-h preko zveioiik organov« - l’roiac?T;ni duvok je irotr' r.crrt o kešer.U ura-vrov-a družba politiko cen, _ Kaonti in on ti so ruJsvo. tejj.oo- s n..: n..' p‘^.'.-nu us- (joiiod :a za pil s in sklade rn lai ko vn8 fei oa ss znan j.Saio a troski v okviru laataa cene in ga v n a s era priveefu' ckora j rii, ker je lastna cona. (t, j. c krošk). oro-iz'-/odn;!'s) v .oja, kol "bi srae-la bi:;i po vnaprej preovnl.c-- ni lastni coni> .... Po pov;. ■;]:•. c to vprašanje so i z vinila ac.rirve dcrolka- Ko glede na lo, Sir.o v desetan;.rm > o. ;o t,o. li ..v zal :, osscue .dohodke1-7 lastni ccrl, pod :v -; stanikture,." pod loško 4, pa le deli dohodM za prispevka' 'in sk^.ado, pa v delitven e ti pogledu pr c darovi ;a del dohodna* pd-i 1 . o-sebni d.aliicdM v-sebovani o lastni ceni pod 6* ',v opisu co podčrtanij dohodek podjetja. Celo z delitvijo dohodka dobimo Čisti dohodek, in z delitvijo 5is toga dohodka? osec-ne dohodka ju sklade. I'rx deli tvi 113 toga dohoc !■;?.% torej ^ poj;.'.: ' vasio ispladahe osebne dohndka in pazpore jano s ede t-* va za sklade, kar- je vazvidno v nasičenji etrrri; 1..Celotni d ohod ck pod j atj a . 2. Vsi stroski brez osebnih dohodkov 3. hohodek: (del dohodka za sklade, prispevke in-osebni dohodki) 4. Prispevek iz dohodka (13 5. Č i s t i d oh o ci e k čisti dohodek delimo ra osebno in sklede v odnosu po pravilniku o delitvi čistega dohodka (v nasok primeru? 14 £ za 01) pn 86 fo za sklade. 6. Osebni dohodki 86 /6 7. Skladi ^ # Vsako vovečarje materialnih stroškov poeucduo opli-va na zv-vi j::an ie častoga dcl -odkn . n s Unji na z -r. .c ..'O skladov vse dotlej; dokler ni zr.rauj. večjih strodkov ci- r_ L. L man j ■i e ...J manj !15 h r je J Uporaba delitve ladc pc J;.-i 1 * razmerja Ob in s k-' prarnlni- i............... ;_j s ti doliodek manjši cd izplačanih os ohnih^ dohodkov. V ta-hoin i') t* i ^ po., zvišan j o a ii.ro / no uopnšoa X'Oj-j..h. j. ■.. .»,jC potrebnih sicladov, niti ne omogoča pokritje že izplačanih osebnih dohodkov, oe sc tako stanje ugotovi ob tre-mesečnih ali letnem obračunu in razlike ni mogoče pokriti iz skladov, se morajo v naslednjem obdobju procent-ua3.no znižati osebni dohodki. Tako smo na kratko obdelali kalkulacijo, planiranjo i.n principe delitve dohodka v zgoščeni in načelni obliki, vendar smatramo, da jo vsojj. toliko tudi potrebno, da bomo lahko razumeli tudi naslednje finančno podatke o -7- mesečnem poslovanju. Zaradi lažjega razumevanja navajamo nekaj podatkov le v odstotkih „ . ' S t r u k fc u ra S t r u k t u r a Opis letnega ___________________;______________________________ piana v cfo oei.ot. Dohod. Cist Celot. Do h Cist doh > r oh. dob. adek dohod. 1 2 3 4 5 6 7 8 • ' Celotni It hodrk 43 „6 leo - loo - - Stroški brez 01) 43 86 - - 33 - - Dihodok 37.3 . 14 loo - 17 ] 00 - Prispevek iz dih. 37.3 - 15 - - 15 - Čisti d .'h” d ek 37.3 6.5 loo - 85 loo Osebni dohodki' 47,3 - llo - - 34 Za sklade -10,5 - - -lo - - 16 6o upoštevamo, da bi 7-mesečni dobi ustrezal 7* izvršitve plana 53,4, vidimo v primerjavi s. podatki kolone 2, kolikšno je odstopanje-po vseh elementih celotnega dohodka. Nedoseganje plana jo po eni strani vzrok, nedoseganje proizvodnega plana, po drugi strani pa zastoj v prodaji, kajti celotni dohodek tvorijo samo prodani in plačani izdelki, na pa izdelki .na zalogi in prodano neplačano blago. Prode j je tu objektivnih težav, vendar bi so z odpravo subjektivnih težav rezultati precej izboljšali. Teoretično bi smolo biti doseganje po vseh elementih v enakem odstotku, vendar ni tako«. V prvem delu smo govorili med drugim tudi o "fiksnih'' stroški)h, Ti se pri nižji proizvodnji od planirana večajo na enoto, in obratno pri višii proizvodnji padsjo, V na?.om princru Vidino, da Že cGlcvni dohodek rioso"c-n lo s 43/5 ž «r.odi' n^ ko no stroški 'Vi S ji ?k'-i l.'1- / in osorni dokoo/i za 4,8 /c/otnoraa lori.cn o je, d..:. ;je r.ar-adi vi e.j ih stroeiev u...:r. jei či s ti dohodek.. Ker so se oseka! dohodki. ioplaSevall po enoti proizvoda, čisti dohodek pa jo .olativno ris ji od doseganja plačo, lo-.-ta po aačasnon T-Cjeseirieis obračunu ni zadoščal za pokritje osebnih dohodkov za lo ^ od izplačanih osebnih dohodkov ali v skupnem znesku 17,?36.ooo»~* din. Z u-pore.bo planiranega razmerja ned osobnimi dohodki in skladi pa bi bilo potrebno od čistega dohc&sa odvojiti za sklade 16 <;l, kar poneni, da ;je bilo preveč izplačano za osebne dohodke 42.oob.oob.- din v odnosu na dejansko izvrši tov plana. Glede na okoliščine, ki so vplivale na nizko doseganje plana jo popolnoma razumljivo, da se podjetje ne nore pridrževati pri delitvi čistega dohodka v naprej sprejetega razmerja delitve na osebne dohodka in sklade, posobno, če upoštevano relativno nizke povprečno osebne dohodke., Vardar je po drugi strani tudi popolnoma razu-rulji/o, da za osebne dohodke ni mogoče izplačati več sredstev kot je bilo us švar jejoga čistega dohodka.. Prav zaradi toga je že. s predpisi določeno, da nora podjetja po periodičnen ali lovnem obračunu izplačevati toliko časa v določenem .razmerju, nižje osebne dohodke, dokler ne vrne preveč izplačanih sredstev 'za osebne dohodke. Če upoštevamo dejstvo, da podjetje,, ki. vos čisti dohodek uporabi za osebne dohodke in nu pri tem ne ostane’ nič sredstev za vračanja posojil ter za nabave nc.jnu/inaj-sih osnovnih sredstev za odstranitev ozkih grl .In modernizacijo, a svojo dejavnostjo la životari in take podjetje ne nora dolgo vzdržati ker nima osnovnih povojev za uspešno poslov.:■•.hje-. Zato je naš primer toliko bel.1 resen, da jo nujno potrebno,- da sc vsak član kolektiva po dvoji vsatj. in sposobnosti zavzame za dvig proizvodnje in proizvodnosti dela, zboljšanje hvalite te-, zmanjšanje skavta ter z i zr j č.; -• jo p:: oi: vodnih sirotkov,, le na ta račje bone uspeli dosedanji nogativoi rozul+al; s skupnimi napori popravit?, da na bo jnLcrbuo po " romosečnem periodičnem obi-ač snu zrna n. j sati. osebno dohodke, do konca leta pa cclo-ust vu:ei ti reke j srede rev za skleco, krc • zvočni rozultzti v n-.ons?:.: avgust ;., čeprav še nimamo finar.črtih .eezuli elcov, kažejo na-., radak j n dajejo upanje,, da. jo so mečne, z nacmanjčunim naporom prebroditi preb o dne tepave, s krteromi so -.•.aš" kolektiv hori ob po. o-liodu na nov aoortiomri vre-z ec n je v tka Javi ei in osvajanju nove proizvode-o v predilnici. Za prebroditev vseh težav pa je potrebna dobra volja in mnogo truda, dajanje predlogov za izboljšanje dela, samokritično ocenjevanje dela in kritika, toda ta naj bi bila vedno dobronamerna. Dolinar: VPLIV KVALITETE IZDELKOV NA VIŠINO OSEBNIH DOHODKOV POSAMEZNIH EE Že dalj časa nam je poznano, da so želje potrošnikov vedno večje, bodisi v večji izbiri, bodisi v boljši kvaliteti izdelkov, kar je še posebno važno pri artiklih, kateri imajo približno enake cene. Enak pomen ima tudi kvaliteta preje, saj naša podjetja izvažajo precejšnje količine teh izdelkov v vse pomembnejše države sveta. V kolikor pa želimo doseči za naše izdelke normalne cene, tedaj mora biti kvaliteta izdelkov enaka kvaliteti konkurence, kar pomeni, da mora dosegati svetovne kvalitetne standarde (predpise). Prav to pa zahteva od proizvajalcev, da si postavijo enake predpise v svojih podjetjih, na ta hačin pa ustvarijo pogoje za kvalitetnejše izdelke tudi domačemu potrošniku. Od kvalitete izdelka je odvisna: - možnost prodaje - cena izdelka - proizvodni stroški. Dobra tekoča prodaja (ni zalog, delo po dolgoročnem programu) , cena izdelka ter višina stroškov pa vpliva na povečanje ali zmanjšanje sredstev za osebne dohodke. Iz tega izhaja.; da je : z v. v v, ir. ih sorovia oziroma normalne preje, ob normalni uporabi delovnega časa izdelati ustrezne izdelke. V kolikor uporabljamo predober (predrag) material, tedaj zaradi visokega vpliva na ceno, ne dosežemo pozitivnega rezultata. Seveda tu sc postavlja vprašanje, kdo ustvarja kvaliteto.in kdo ugotavlja kvaliteto. Odgovor je lahko samo eden: mi vsi elani kolektiva. Kako? Z vestnostjo pri delu ter točnim izpolnjevanjem predpisov in navodil za vsako delovno mesto. Saj je od pravilnega mešanja v čistilnici, točnega označevanja raznih vrst preje, kakor tudi pažnje pri vlaganju, ravno toliko odvisno, kot od pravilnega barvanja, pravilnega previjanja votka ter donašanja votka na stroje. Vsak na svojem delovnem mestu lo mera nu,jno pregiod nad Irralitoto natorlala, ka- terega apnejivia Lor a j. pri:'a deva d d , ea odda ir-a torial naprej svojin sodoiavoav, v ra.Vsnon etan ju ir. o oliki kot ,j('i pvedoLosva. 7 kol• ko?’ po. kaorkol?.. epaoi pri isde.iku odr.tepaa jo od kvalitete, toda..! naj to no-j/udoroo. sporoči • src,j aru predpostavi jen Oieu in ukrene vse potrelno, da se škoda ne povečajo. Za nadnorcvanje tekoče proizvodnje ter napak za katere so po t r o "■. n e o l č l m g j s e au a 1 i z e ? j o v p o d j e 13 a u: / o -deoa kontrolna oluz'ca, katera .je dolžna, da takoj sporoča svoje ugotovitve proizvodajj tor na ta način pro-pročujo s kara c z. zman j san j c na &i5sman.jše količino,. Vsakomur je poznano, da proizvodnja broz^škarta hi in vendar moro. le-ta oiki v r.omalniii vejah«. Za posebej pa ;ie to važno roj. nožem prahodu na. isdoj.dvo f.lnej-ši.h artiklov, ko.tori zahtevajo ve.o 3o prizadevnost in večji rod v proizvodnji, ker so v naeprevalu primeru posledica tako, da najbolj dobičkonosen artikel lahko postane najmanj donosen,, Tri prokoou vso jugoslovanske industrijo na zahtevnejše proizvode v o d j. na to pot- tudi ras„ Kajti enostavne tkanina5 katera so bile že prod leti iskano, na gredo v. predajo rJi .pa imajo tako nizke cono, da se jih ne izplača proiz/najati. V čem so izraža žir ari: A) J.nGdilr-kpa: - Prokcrvvno količine deformiranih kopsov zmanjšujejo de jan oko prcizvodnj o na prstancevih strojili tor zmanjšujejo vredresi točko tudi s tem, ker je količina pravite prejo (na previjala;.!! strojih) na delovno u-ro manjša kot pri p,. :vi.janja s pravilno navitih kopsov., - Izdobav?. neustrezno preje tkalnici povzroča dodatna dola in večji škfrt v tkalnici, ^la’’ni vzrok po dosedanjih upotevitvuh pa je premajhna po.žnja pri odpremi (vlaganju ali nasipanju'-, kar je možno tako j p i1-,,.—7 4--; - Xz.dobava neustrezne preje kupcem pri čemer podjetje plača odskodrj.r.cko zahtevke, ter .0 ponovitvijo napak izgubi iv?.; ca,, To c1 suvta IK prodiiniea so doda no. osebne dt.hodke 4- T kar prodstaolja coro-. .0 na e-niupa zap^sj.onega 8oo-9oo,~ din iz t.r»ko pov.Tjhni.h 0-soouih dčbolt.bv pa se nato pokrije vsa nastala. Škoda v tkalnici ali pr: kupcih, v kol'kor pa oda krtairskih Z6bh:avk-ni. ali po m -.r.::; ••i s tu do. j se us i,: n o pove- čajo osebni dohodki vseh članov IT. E) Tkg.lrd - V kolikor srroor.o tkalnica ncuntrczno prejo iz predli-niče mora le-lo zarrriil. Če so pa. -napoke ne more takoj odkriti; tedaj se mora to komisijsko ugotoaiti. nakar El predilnica, v kolikor jo kriva, nadoknadi ES tkalnici izgubljene 01. - Kar so izdela škarta po krivdi tkalnice, tedaj se po prevzemu v skladišče ugotovi za koliko ja .vrednost izdelkov manjša, kar BE tkalnica pokrije iz svojih OD. - V primeru reklamacije kupca Ivo tkalnica, v kolikor je kriva nadoknadi bonifikacijo iz 01). Za kritje izvrnka pa se prav take kot v predilnici povečajo OS za 4 i° oz. 800-900.- din mesečno na 1 zaposlenega ter se pri zmanjšanju škarta dodana sredstva uporabijo za povečanje OS. S sodelovanjem vseh članov kolektiva zmanjšujemo s-troške, izboljšajmo kvaliteto ter na ta način povečajmo osebne dohodke* Jurjavčič: .KAKO POVIŠATI VRESNOST TOČKE Odkar sta začela veljati nova pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, se neprestano pojavlja vprašanje vrednosti točke, To je po eni strani popolnoma razumljivo, ker je od vrednosti točke neposredno odvisen osebni dohodek posameznika, po drugi strani pa je zopet nerazumljivo, ko ugotavljamo, da vrednost točke praktično ne raste, ampak ima zadnje mesece celo tendenco padanja.. Kje so vzroki za to in kaj lahko storimo, da se trenutno^stanje izboljša? Kljub temu, da je bilo že neštetokrat poudarjeno od česa so odvisni naši osebni dohodki, sc mi zdi vendar10 potrebno, da to ec enkrat ponovim, V pogojih socialist-ničnega gospodarjonja, kjer je viSina osebnega dohodka odvisna od vloženega dela in rezultatov dobrega gospodarjenja, je pač v največji meri zavest posameznika in kolektiva tista sila, ki najbolj vpliva na naše osebne, dohodke. Če vzamemo tri kora?or črte iz kateri d se sestoji dobro poslovanje in upravljanja gospodarske organizacijo t. j.. - produktivnost: - ekonomičnost •“ rv;2.ovaa ja poka z a 1 u s p a h« : ■ a. a a ga c; o I c i a po •• £;a pi'i a a č o.- vi j o, * V/einga^r.s j?i;i:y.h, MIJI; Cahoma V 1;.š?a? kakor iaai v oasloon jih soatavirg/.,. ki "oa-'do aloo.ll:. l ,:--.:,;, r-.ar.or,. •:■• _.• .. ..•' .. ^..- \ o -l v nalk IS« Pri avr: cp:l-o'e*/cin;;u bo.:] : '1 opio -ovar.gjcv, n:l:.kcvla ilolov, !•;•::• ‘ •• •' aaioer« ;:o 2.: -000: . ' tl-: .. kl^aloe to o ko, ki. so iahobllao :;a tvor:, po r viluo, p:rfcu/c-r.i« -'v :l •. ta to o o.ol „•Ih oloo-gia vx 53 ti o-a 'Va.; bi o', •lilo la : d s j.ni pr:i.x-o;3o-dck - ko ;- vu--vai tm robcu t ki. gr.'. iib.Y*er::ijro> dr: nekaj vnlno-32. - n a poaab 1 o.o» r..-i v.:a.-m opravilu -- čolu? si raorsunn postaviti v-pralca;'' .g s.:,:;:2 to dolo o oavllaovg k .j .jo. ra o:o:.i oc-.po do-3.C'> čemu o luži -iu nav-ao^adn jv^ oči o kolo oorovl jc.no pravil >10 ir« dobro, 7 kolikor poet ha j rm ?.ad.o ;j ?. vrralru jo ne iioremo odgovoriti pozitivno 30 1,: o.:. , vsal::: 'ux- jasro, da j;-.; to' dajo iu loge dej a prodr''i rosi X v 'o