NOVI TEDNIK NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 12 - LETO 5 CELJE, 23.3. '95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NI Branko Stamejčič Kje je konec "nedolžnih klofut" in začetek nasilja nad otroki? Tema tedna na strani 8-9. ŠPORT ~1 : ; Rokometni hula-hula. Stran 18. STO TOLARJEV DNEVNO Delavci Libele v brezupnem položaju. Stran 5, 100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE I Seznam izžrebank na 15. stragj^«« ""IfpffHSa z žrebanja na strani 20. j PLAajÄÄumcE Kaj ponujajo in koliko stanejo? Stran 4. IzpuWeiMbJjube italijanskih cestarjev. Stran 6. Seks in čvek po žici Hot line-vroči telefoni-donosna naložba? 1 Reportaža na strani 20. Zaklenjena televizija? Janko Turnšek o kablih v mestu in CATV. Intervju na strani 7. Razkrita velika zavarovalniška goljufija. Stran 24. Nagradna igra ob 100 etnici filma na strani 15. DOGODKI î Dober gospodar naredi testament Državni svet in nove občine lovijo skupen korak — Država zakonsko poskrbela le zase, obcme prepuščene same sebi V seriji pogovorov vodstva državnega sveta ter županov in predsednikov občinskih svetov 15 novih občin celjske- ga območja sta v ponedeljek Celje obiskala predsednik in podpredsednik DS dr. Ivan Kristan in Polde Bibič. Izziv srečanja je bila dveletnica dela Državnega sveta ter spoznava- nje problematike, s katero se srečujejo v novih občinah. DS ocenjuje, da je državni zbor prepogosto sprejemal za- kone po hitrem postopku, kri- čeč primer hitrega sprejema- nja - čeprav v rednem postop- ku - pa je bil Zakon o lokalni samoupravi, ki je zdaj že doži- vel prve novele. Svetniki pro- testirajo zoper zaprte seje DZ, ob rob odrinjene pa se v pri- merjavi s poslanci čutijo tudi glede odnosa delavcev državne uprave. Le redko v DS z razla- go aktualne problematike za- ide kakšen minister, svetniki lahko računajo le na razlago državnih sekretarjev ali urad- nikov iz posameznih kabine- tov: V začetku je bila dokaj pogosta praksa izrek odložne- ga veta, zdaj pa v DS spreje- manje novih zakonov sprem- ljajo skozi celoten postopek in poskušajo na končno besedilo vplivati s sprotnimi pripom- bami. Tudi sicer nameravajo predlagati spremembe poslov- nika o delu DZ, tako da bi svetniki lahko k nastajajočim zakonom svoja stališča posre- dovali v obliki amandmajev, morebitni odložni veto pa bi poslanci DZ tehtali s ponovno obravnavo zakona in ne zgolj glasovanjem. »Osrednje vprašanje je, ka- ko narediti naše delo učinko- vitejše in kakšni so konkretni problemi novih občin, da bi jih pomagali reševati,« je zbrane v dvorani celjskega Narodne- ga doma pozval k razpravi dr. Ivan Kristan. Celjski župan Jože Zimšek je opozoril na po- daljševanje rokov za dokončno oživitev lokalne samouprave, na odrezanost novih občin od dogajanja v gospodarstvu ter na gospodarjenje s prostorom, ki ga je pod svoje okrilje prev- zela država. Predsednik celj- skega mestnega sveta Lojze Oset se je zavzel za pomoč DS pri pripravi delitvenih bilanc ter opozoril, da so občinski svetniki zaradi kratkih rokov večkrat prisiljeni v odločanje po hitrem postopku, posledica pa je sprejemanje slabih odlo- čitev. »Še težje je v povsem novih občinah,« je razmere v novo- nastali občini Podčetrtek po- jasnjeval župan Marjan Drofe- nik, ki je opozoril, da je država z Zakonom o upravi poskrbela zase, nove občine pa so ostale brez navodil o delu, svojih pri- stojnostih in povsem brez de- naija. pet novjh občin na ob- močju nekdanje šmarske sicer dobro sodeluje, kako bomo do jeseni pripravili delitveno bi- lanco pa nikomur ni jasno, saj je obstoječe zemljiško-knjižno stanje katastrofalno. Na brez- pravje številnih področij je opozoril tudi laški župan Peter Hrastelj in se vprašal, kako bodo nove občine dlje časa preživele z dvanajstinskim fi- nanciranjem. »Denar davko- plačevalcev ostaja v Ljubljani, država pa ni sposobna zagoto- viti niti osnovnega pravnega reda,« je bil oster in opozoril, da je s koncem lanskega leta zakonsko ukinjeno delo občin- skih komisij za elementarne nesreče, novih regijskih pa še ni, saj tudi regije še niso obli- kovane. Konjiški župan Janez Jazbec se je zavzel, da mora gospodarjenje s prostorom ostati v občinski pristojnosti ter dodal, da so Konjičani svo- je premoženje zavarovali na ta način, da so krajevnim skup- nostim ohranili status pravnih oseb, ki imajo v upravljanju občinsko premoženje. »A kako je s tem v drugih občinah, saj vendar ne moremo tako osnov- nih vprašanj urejati na 147 ra- zličnih načinov,« je še menil. IVANA STAMEJČIČ Slovenija v ekološki sanaciji Na tretjem sejmu EKO v Celju letos 95 razstavljalcev Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar je v torek do- poldne na Celjskem sejmu od- prl tretji sejem EKO 95, ki bo na ogled še danes in jutri. Na 5 tisoč kvadratnih me- trih notranjih in 2 tisoč kva- dratnih metrih zunanjih povr- šin se letos predstavlja 95 raz- stavljalcev iz Slovenije, Av- strije in Italije, kar je za 10 odstotkov več kot pred dvema letoma. Preko svojih zastopni- kov pa se predstavlja 25 po- djetij iz drugih tujih držav. Na ogled so projekti in izdelki, namenjeni varovanju okolja, čiščenju voda in zraka, pri- mernejšemu ravnanju z od- padki, varčnejši rabi ener- gije ... Kot je v svojem govoru po- vedal minister Gantar, je se- jem pomemben tako za raz- stavi] alce kot za ministrstvo, ki se skuša bolj dejavno vklju- čiti v pomoč industriji pri nje- nem ekološkem prestrukturi- ranju. Jedro ekološke sanacije so namreč tehnološke inovaci- je in strokovne rešitve, ki mo- rajo najti družbeno zaledje, da še lahko uresničijo. Slovenija se je morala lotiti gospodar- skega in tehnološkega pre- strukturiranja zaradi zunanje prisile, pa tudi notranjih spod- bud. Razveseljivo je, je dejal minister Gantar, da gre ob tem tudi za ekološko prestrukturi- ranje, da industrija proizvaja ekološko čistejše izdelke in zmanjšuje splošno obremeni- tev okolja. Ministrstvo pri tem ugotavlja, da je ekološka pri- mernost podjetij močno pove- zana s prodorom na tuje trge, kjer od njih zahtevajo izpol- njevanje ekoloških norm. Ce je emisij iz industrije vse manj, pa jih je vse več iz prometa in gospodinjstev, je dejal Gantar, kar bo treba reševati z ustrez- nejšo ceno surovin. Sejem vse dni spremlja vrsta strokovnih posvetov, ki so jih pripravili v sodelovanju z mi- nistrstvom za okolje in pro- stor. V sredo so govorili o za- konodaji o varstvu okolja, v organizaciji Slovenskega ekološkega gibanja pa o oko- lju, državi, nevladnih organi- zacijah in društvih. Danes do- poldne bo govora o ravnanju z odpadki v Sloveniji, popold- ne pa bo tema posveta obre- menitev okolja v celjski regiji. Jutri bodo govorili o varstvu narave ter podelili priznanja Ekološki izdelek 1995. T. CVIRN Foto: SHERPA Nezadovoljni z gradbeno ceno Velenjski svetniki so preložili odločanje o povprečni gradbeni ceni — So zemljišča res prepoceni? Na seji sveta mestne občine Velenje, ki je bila v torek, 21. marca, so se svetniki ob zelo obsežnem dnevnem redu po- svetili tudi razpravi o pov- prečni gradbeni ceni stano- vanjske povTŠine in stroških komunalnega urejanja zem- ljišč. Višino te cene, ki je osno- va za cenitve nepremičnin in odmero davkov pri republiški upravi za javne prihodke, ob- čutimo prav vsi, ko se vključi- mo v promet z nepremični- nami. Odločanje o povprečni grad- beni ceni so svetniki preložili do nadaljevanja seje, ki bo na- slednji torek, ker so bili mne- nja, da mora Zavod za urbani- zem Velenje pripraviti nov izračun te cene, pri tem pa upoštevati vpliv tečajnih in in- flacijskih razlik od leta 1990 ter zemljiške rente. Po prvem predlogu naj bi povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine znašala 104.274 tolarjev. Na zavodu so jo izračunali na os- novi dejanskih stroškov iz- gradnje objektov v letu 1990 in določili tudi stroške komunal- nega urejanja zemljišč ter pov- prečno vrednost stavbnega zemljišča za kvadratni meter. Svetnik Rudolf Delopst je ta- kemu izračunu odločno na- sprotoval in se zavzel, da mora zavod za urbanizem ceno po- novno določiti (upoštevati in- flacijo, tečajne razlike in zem- ljiško rento), saj je po njego- vem mnenju povprečna grad- bena cena prenizka. Tisti, ki bo zemljišče kupoval, naj ga odkupi po tržni ceni, je še me- nil Delopst. Predstavnica za- voda za urbanizem Zofka Zaje pa je poudarila, da je predla- gana cena med višjimi v Slove- niji, dejanska situacija pa ka- že, da dosegajo tržne cene le okoli 60 odstotkov cenitev. Župan Srečko Meh je svet- nike opozoril, naj pri odloča- nju o višini gradbene cene upoštevajo interese občine, ki bi vendarle želela privabiti nove investitorje. Če pa bo ce- na previsoka, to prav gotovo ne bo mogoče. Po mnenju svet- nika Antona Lovreca je dolo- čanje te cene dvorezen meč, saj bi morala ustrezati tako pro- dajalcem kot potencialnim ku- pcem zemljišč. O tem bodo svetniki razpravljali v nada- ljevanju seje, takrat pa bodo imeli vpogled tudi v primerjal- ne gradbene cene po drugih občinah. Če bo res volk ostal sit in koza cela, pa je že drugo vprašanje. KL Popoldne, zvečer in še ponoči Rekordno zasedanje konjiškega občinskega sveta Zadnja, tretja seja konjiške- ga občinskega sveta, katere so se razen enega udeležili vsi svetniki, se je vlekla rekordnih osem ur in pol in se tako zavle- kla vse do poldruge ure zju- traj. Tokrat so sejo pričeli s poro- čilom o nerealiziranih finanč- nih obveznostih bivše občine, na podlagi katerega so se odlo- čili, da bodo v skladu z zakon- skim rokom pripravili ustrez- ne pogodbe za izpolnitev ob- veznosti. S to odločitvijo bodo lahko (v breme proračuna za leto 1995) pokrili obveznosti in stroške za sanacijo kultur- nega doma v Ločah, obnovo ceste Lipoglav-Sovič, popra- vilo mostu v Spodnjem Gru- šovju, izdelavo promocijskega turističnega kataloga Pohorje, odkup poslovnih prostorov v konjiškem PTC-ju ter sofi- nanciranje individualnih tele- fonskih priključkov v okolici Slovenskih Konjic. Svetniki so sprejeli sklep o določitvi izhodiščne vredno- sti točke za izračun nadome- stila za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke bo 0.183 tolarja za kvadratni me- ter površine. Soglasno so spre- jeli tudi predlog investicijske- ga programa Vzgojnovarstve- nega zavoda na Prevratu, pro- gram javnih del v občini za leto 1995 in osnutek odloka o organizaciji in delovnem po- dročju občinske uprave ter o delavcih in načrtu delovnih mest v občinski upravi. Neko- liko se je zataknilo le v razpra- vi o odborih, ki bodo ustanov- ljeni kot posvetovalna delovna telesa. Svetniki se v tej razpra- vi niso strinjali s predlogom opozicije, da naj se v občinski statut zapiše, da so člani odbo- ra lahko izvoljeni le z dvotret- jinsko večino. Člani konjiškega občinske- ga sveta so dali tudi soglasje za privatizacijo Veterinarske postaje Slovenske Konjice, pri čemer bo postala občina 30 odstotni lastnik zavoda. Ko- misija za volitve in imenova- nja je v vrinjeni točki dnevne- ga reda obravnavala tudi predlog o imenovanju novega direktorja konjiškega športne- ga zavoda in se do predloga ni opredelila. Svetniki pa so bili mnenja, da tovrstna ustanova ne more poslovati oziroma de- lovati brez direktorja, zato so dali soglasje Viliju Klančniku ml. (izbral ga je tudi svet zavo- da), ki bo tako novi direktor konjiškega Zavoda za šport. Zasedanje so zaključili s sprejemom sklepa o ukinitvi vseh žiro računov bivše občine Slovenske Konjice. AL Odpravljanje izgub v bolnišnici Izguba v celjski bolnišnici je lani presegla 680 milijonov tolarjev, skupne izgube lanskega in preteklih let pa že presegajo milijardo tolarjev. Vzroki izgub so različni — o njih smo že pisali - za njihovo odpravljanje pa bodo potrebni koreniti posegi. Z vladnim pooblastilom je v začetku marca sanacijo bolnišnice prevzel mag. Franc Hočevar, katerega glavna naloga je reguliranje bolnišničnih izdatkov in priprava notranjih organizacijskih sprememb. V bolnišnici so že doslej poskušali zmanjšati denarni primanjkljaj, vendar ob odprtih ranah (poplava iz leta 1990 in nedokončan program gradnje in modernizacije bolnišnice) predstavlja vse večji problem tudi razkorak med dejansko opravlje- nim (in zaračunanim) delom ter tistim, kar celjski bolniš- nici priznava zdravstvena zavarovalnica. IS Ministrica se branj LJUBLJANA, 21. ma,. (Delo) - Pravosodna гдјЈ? strica Meta Zupančič je „ novinarski konferenci p? vedala, da z umikom kan didature Sergija Vladis^ va Majhna za notarja ni ^ šila njegove ustavne prav¡ ce do enakopravnega pote govanja za to funkcij0 Med razlogi za umik njego, ve kandidature po besed^ ministrice niso bile коц. kretne obsodbe, pač pa ^ bile te povod, da se je po. drobneje seznanila z njego, vim delom. Medtem je Ser. gij V. Majhen po več kot mesecu dni prekinil gia. dovno stavko. Preboj v Pletovarju LJUBLJANA, 21. mar« - Konec tedna, če ne bi večjih težav, bodo na avto- cestnem odseku Hoče-Arj; vas prebili drugi dvopasov- ni predor Pletovarje v dol- žini 721 metrov. Delj opravlja SCT od lanskega avgusta in v tem času so dela potekala brez večjih zastojev. Po preboju predo- ra Pletovarje pa bo moral izvajalec pričeti dela na predoru Golo rebro v dolži- ni 697 metrov, ki naj bi jih končal junija prihodnje leto. Kandidat je Peterle LJUBLJANA, 21. mai* (Republika) - Lojze Peterk (SKD) je uradni kandida za novega predsednika od bora za mednarodne odno se. Njegovo imenovanji mora potrditi še državn: zbor, kar naj bi se zgodik na marčni seji. Komisija za volitve in imenovanja jf z glasovanjem izbirala meč Peterletom, Borisom Pa- horjem in Marjanom Šetin- cem, pri čemer je prišlo dc zapleta, saj se je izkazalo da poslovnik komisije ni v skladu s poslovnikom dr- žavnega zbora. Za dodatno pokojnino LJUBLJANA, 21. marci (Večer) - Od 1. marca s« lahko državljani pri Zavo- du za pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje dodat- no pokojninsko zavaruje]' in si tako ob upokojitvi za- gotovijo dodatno pokojni' no. To lahko storijo tisti, ki so obvezno pokojninske zavarovani in imajo naj' manj pet let do upokojitvi Zavod pričakuje, da se za dodatno zavarovanj odločilo najmanj 30 tis» od nekaj več kot 750 tis«* -NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: Brank1 Stamejčič. Pomočnica odgovornega ure*1 nika: Milena Brečko-Poklič Uredništvo: Marjela Ag^1 Irena Baša, Tatjana Cvirn, Jf nja Intihar, Brane Jerank0 Ksenija Lekič, Edi Masnec, № ška Selišnik, Ivana Starne)^1 Željko Zule. Tehnično ure)'' nje: Franjo Bogadi, R°b Kojterer, Igor Šarlah. Oblik"' vanje: Minja Bajagič. Tajn'c' uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešern0^ 19, Celje. Telefon: (063) 500, fax 441-032. , Št. 12. - 23. marec 1995 13 DOGODKI 73 јП proli porodniški Združena lista socialnih Liiokratov, območna or- Janizacija Žalec ter Slo- " uski krščanski demokra- f krajevna organizacija heboid sta v ponedeljek prostorih župnišča v Pre- boldu organizirala javno ribuno o uvedbi triletnega Sodniškega dopusta. Na Ugovoru so poleg občanov delovali poslanec držav- nega zbora in predsednik komisije za delo, družino in socialne zadeve Štefan Ko- fiper, svetovalka vlade So- ja Drašič ter predsednica ¿enskega foruma ZLSD conja Lokar. IB lido bo poskrbel za sanacijo plazov? Največja težava, s katero se [tem času srečujejo v občini laiarje pri Jelšah, so plazovi; ¡доо na tem območju jih je krog dvajset. Župan Jože ;akš je na zadnji seji občin- iega sveta o tem seznanil retnike. povedal je, da si je strokov- ia ekipa plazišča že ogledala j ocenila škodo. Za celotno lodročje bivše šmarske občine naša 118 milijonov 450 tisoč olarjev. V večini primerov je plaz povzročila voda, zato je skoraj povsod potrebno uredi- ti odvodnjavanje površinske vode. V tem trenutku še ni nano, koliko sredstev bo v ta namen prispevala država, saj jev pripravi nov zakon o po- moči v elementarnih nesrečah, to bodo izvajali sanacije piaav, se še niso dogovorili, дреј pa bo ustrezna služba páusala urediti vsaj to, da Wo ceste spet prevozne. S. M. V šolo zjutraj, ne popoldne Država je za odpravo dvoizmenskosti osnovnošolskega pouka v celjski občini lani odmerila 340 milijonov tolar- jev, ki jih bo občina v revalorizirani yrednosti dobivala iz malhe šolskega tolarja prihodnja leta. Celje je tako edina občina, ki je v celoti prišla skozi gosto natečajno sito odprave dvoizmenskosti pouka. Po besedah Željka Ciglerja, ki v celjski občini vodi družbene dejavnosti, je letos za zagotavljanje dodatnih prostorskih možnosti ter opreme osnovnih šol iz državnih virov pričakovati dobrih 150 milijonov tolarjev. V občini je sprejet načrt prenovitvenih del, ki letos določa začetek gradnje popolne osnovne šole s telovadnico na Ljubečni ter gradnjo telovadnic in ureditev dodatnih učilnic v osnovni šoli Hudinja ter IV. osnovni šoli. Na Ljubečni naj bi v kratkem odkupili potrebno zemljišče, z gradbe- nimi deli pa bodo začeli jeseni. Prihodnje leto pride na vrsto prenova in dograditev šolskih prostorov v III. osnovni šoli, še leto kasneje pa naj bi zagotovili dodatne prostore z izgradnjo podstrešja v celjski glasbeni šoli. Projekt odprave dvoizmenskosti osnovnošolskega pouka je zasnovan fazno, v Celju pa Pričakujejo, da bodo sčasoma v vseh šolah zagotovili brnenje šolskih zvoncev le v dopoldanskem času. IS Težave s postopkom . ^ Podčetrtku je bila v petek, '• marca, prva izredna seja finskega sveta. Svetniki so ^iprej obravnavali predlog za Rovanje Marjana Aralice j načelnika Upravne enote Harje pri Jelšah, razpravljali i 0 sejninah in imenovali od- * za upravljanje sredstev farnega sklada. pri prvi točki se je vnela Jahna razprava, sporen pa je Predvsem postopek imeno- ma. Svetniki so namreč pri- kovali, da bo mesto načelni- V izpisano, morali pa so le mnenje o sedanjem vr- S[°u dolžnosti - temu naj bi ЈШо imenovanje. Kljub vse- K So se odločili za pozitivno enje o imenovanju Marjana Aralice za načelnika Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Poleg tega so obravnavali sejnine. Občinski svet je potr- dil predlog komisija za man- datna vprašanja, volitve in imenovanja; člani sveta bodo tako prejeli štiri tisoč tolarjev za vsako sejo, predsednik sve- ta pa pet tisoč tolarjev. Pred- sedniki komisij bodo prejeli 2500 tolarjev, člani pa po 2000 tolarjev za zasedanje komisije. Nazadnje so imenovali še se- demčlanski odbor za upravlja- nje sredstev požarnega sklada. Sestavljajo ga predstavniki še- stih gasilskih društev in član Zavarovalnice Triglav. S. M. Žrtvovano Celje Zahtevati odškodnino za ekološko škodo Narodni demokrati in celj- sko društvo za varstvo okolje so pripravili novinarsko kon- ferenco, na kateri je predsed- nik društva Janez Črnej opo- zoril na nekatere celjske eko- loške probleme, ki po svoji in- tenzivnosti izstopajo v sloven- skem merilu. Vendar o njih ne bo govora na strokovnih po- svetih v okviru sejma EKO 95, ki se te dni vrstijo na celjskem sejmišču. Janez Črnej je problematiko predstavil s prerezom doga- janj skozi zadnjih petdeset let razvoja Celja, ki je bilo po nje- govih besedah v tem času tri—, krat žrtvovano: prvič z morišči in množičnimi grobišči takoj po vojni, drugič z gradnjo Cin- karne, ki ji je bil podrejen ce- loten razvoj občine in ki je v okolju pustila nepopravljive posledice, tretjič pa je bilo Ce- lje žrtvovano ob osamosvoji- tvi, ko so propadla najmočnej- ša podjetja. V tridesetih letih je proiz- vodnja Cinkarne v okolju pu- stila in še pušča okrog 200 ti- soč ton strupenih plinov, okoli 30 milijonov kubikov tekočih in trdnih strupenih in radio- aktivnih odpadkov, zastrupila je na milijone kubikov tekočih voda in uničila 500 hektarov zemljišč celjske občine. Koliko smrti, spontanih splavov, ra- kastih obolenj, kroničnih obo- lenj dihal, krvnega obtoka, gi- bal, prostate, genetskih okvar in drugih zdravstvenih težav gre pripisati tem vplivom, bi lahko po mnenju Cmeja ovrednotili zdravstveni delav- ci, če bi ukrepali v skladu s svojo poklicno etiko in mora- lo. Vendar oblast po Črnejevih besedah prikriva rezultate analiz, ki kažejo, da so živila z območja Celja zastrupljena s kadmijem, da vsebujejo naj- višje vrednosti PCB v Sloveni- ji, da je Celje obremenjeno tu- di z radioaktivnostjo, da so slabokrvnosti pri otrocih krive prevelike količine cinka v oko- lju... Občinske oblasti v vseh teh letih niso zaščitile svojega prebivalstva, saj so bile preveč odvisne od poslušnosti režimu in tudi od Cinkarne, meni Čr- nej. Zato društvo za varstvo okolja in stranka narodnih de- mokratov Celjane pozivata, da od države in Cinkarne zahte- vajo odškodnino za vso ekolo- ško škodo in za ves Cinkarnin profit, ki se je stekal v Beograd na škodo Celja. Moralno in ge- neracijsko škodo pa bo po nji- hovem lahko ovrednotila samo zgodovina. Takšen dopis so naslovili na republiško vlado, celjskega župana in mestni svet. T. CVIRN Na novinarski konferenci so opozorili tudi na problem kra- janov Kresnik nad Štorami, ki so že deset let prisiljeni živeti v bližini črnega odlagališča železarne Štore. Ta namreč brez vseh dovoljenj odlaga svoje odpadke v nekdanjem peskokopu. Po besedah kraja- nov Jožeta Rezarja in Silva Ramšaka gre za ogromne koli- čine železove žlindre, odpadke iz livarn, ki bi sodili med po- sebne odpadke, kemikalije, ki- sline in luge, ki se izcejajo v potok, ta pa v Voglajno. Do- sedanje pritožbe na ustrezne občinske službe in poskusi do- govora z železarno o ureditvi deponije so bili brez uspeha, krajani pa se bojijo, da je na deponiji tudi radioaktivni Ce- zij 137, ki se je v železarni že dvakrat »izgubil«. Slovenci z manj znanja »Koliko stane in koliko bi smelo stati starše šolanje otro- ka do prvega poklica?« je bila tema javne tribune, ki jo je mi- nulo sredo pripravil celjski odbor ZLSD. V razpravi odgo- vora sicer nismo dobili, slišati pa je bilo vse bolj zaskrbljujo- če podatke o slabšanju izo- brazbene strukture Slovencev. Javne tribune so se udeležili dr. Ljubica Marjanovič in Metka Malus z ministrstva za šolstvo in šport, Avguština Zupančič in Sonja Lokar iz ZLSD ter Jože Jagodnik, po- slanec te stranke v Državnem zboru. Strokovnjakinji sta predstavili paket sprememb šolske zakonodaje, v luči teh sprememb pa se vse bolj po- stavlja vprašanje, koliko je na- stajajoča zakonodaja sploh naravnana v zagotavljanje do- stopnosti šolanja vsem Slo- vencem. V Sloveniji je zadnja leta opaziti slabšanje izobrazbene strukture prebivalcev. Dejstvo je, da imajo otroci iz socialno in kulturno šibkejših okolij vse manj možnosti za šolanje, svoje poklicne namere pa bolj kot glede na poklicne želje uresničujejo glede na dostop- nost (bližino) učnih centrov. »Otrok iz Ljubljane v možno- stih šolanja ni enak otroku z vasi,« je bilo slišati v razpra- vi, to pa so razpravljavci argu- mentirali z dejstvom, da so šo- le s kakovostno prostorsko, kadrovsko in tehnično oprem- ' ljenostjo locirane predvsem v prestolnici. Vse bolj proble- matično postaja tudi področje predšolske vzgoje, ki naj bi ga v bodoče financirala zgolj lo- kalna skupnost. »Država z re- formo lokalne samouprave ob- činam zagotavlja manj denar- ja, od njih pa zahteva večja finančna vlaganja,« so minulo sredo v Celju načeli problem- javnih vrtcev in se dogovorili, da bo v mestu ob Savinji v kratkem posvet o predšolski vzgoji na državni ravni. I. STAMEJČIČ Nov izvir vode Delavci republiškega Geodetskega zavoda so te dni končali z vrtanjem novega termalnega vira pred glavno zgradbo Zdra- vilišča Laško. Posebnost nove vrtine bo predvsem ta, da bo voda iz globine prihajala na površje po ceveh, kar pomeni, da bo vir termalne vode stalen. V Zdravilišču so se odločili, da bodo izvir priredili tudi za pitje vode, še letos pa bodo okrog njega uredili majhen park. Z novim virom bodo Laščani na sekundo pridobili še 20 litrov termalne vode, ki bo imela 33 stopinj Celzija. JI, Foto: SHERPA Nemiri v Turčiji V središču Carigrada so potem, ko so neznanci v če- trti pripadnikov musli- manske verske manjšine alavitov ubili tri ljudi, iz- bruhnili veliki neredi. Več tisoč alavitov, nezadovolj- nih z varnostjo, ki jim jo (ne)zagotavlja država, se je spopadlo s policijo; življe- nje je izgubilo najmanj 30 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Alaviti so hoteli opozoriti tudi na sla- be socialne razmere, v ka- terih živijo, in na islami- zem, ki ga v državi razšir- jajo skrajneži iz vrst musli- manov sunitov. Suniti, ki so večinsko prebivalstvo v Turčiji, alavitov ne šteje- jo za muslimane, ampak jih imajo za krivoverce. Alavi- ti namreč ne romajo v Me- ko in Medino, se ne postijo ob ramazanu, ne molijo petkrat na dan in kar je še huje, moški molijo skupaj z ženskami. Turške oblasti, ki so vse svoje napore vlo- žile v boj proti Kurdom, pozabljajo na probleme alavitov in se ne zmenijo za naraščanje islamskega fun- damentalizma. Sedanja premierka Cillerjeva, ki je tudi iz vrst sunitov, je tako izredno sejo vlade zaradi krvavih dogodkov v Cari- gradu sklicala šele 19 ur po izbruhu neredov oz. ko je bilo mrtvih že 11 ljudi. Predsednica vlade je izja- vila, da so neredi provoka- cija, ki so jo izvedle »mrač- ne sile« zunaj Turčije, da bi čimbolj škodovale njenemu ugledu v svetu. Turčija je namreč pred kratkim pod- pisala pomemben carinski sporazum z Evropsko uni- jo, veliko pa si tudi obeta od poletne turistične se- zone. Zmaga Dinijeve vlade Italijanski premier Dini je poslanski zbornici pred- lagal glasovanje o zaupnici njegovi vladi, potem ko so njeni nasprotniki vložili vrsto amandmajev, s kate- rimi bi skoraj v celoti spre- menili predlog vlade o re- balansu državnega prora- čuna, ki znaša 22 bilijonov lir. Ko je Dini predlagal glasovanje o zaupnici je dejal, da ne gre za usodo same vlade, temveč itali- janskega gospodarstva in same Italije. Zadnje dni je bila namreč lira v primer- javi z nemško marko delež- na velikega padca. Poslan- ci so naposled glasovali; Dinijevo stranko strokov- njakov je podprlo 315 po- slancev, 309 jih je bilo pro- ti, eden pa se je glasovanja vzdržal. Poslanci so zatem izglasovali še predlog o re- balansu proračuna. Pred- časnih volitev v Italiji torej ne bo, vlada strokovnjakov pa bo na oblasti najmanj do jeseni. Dini je po uspeš- no prestanem glasovanju v spodnjem domu parla- menta povedal, da mora vlada sedaj čimprej uresni- čiti pokojninsko reformo, potem pa bo verjetno od- stopila, kot je napovedala ob prevzemu mandata. Začetek pogajanj z EU V Bruslju so potekala uvodna pogajanja o pri- druženem članstvu Slove- nije v Evropski uniji. Slo- vensko delegacijo je vodil zunanji minister Thaler, EU pa je zastopal direktor v evropski komisiji za med- narodne odnose Burghardt. Na uvodnih pogajanjih so bili prisotni tudi predstav- niki 15 držav članic EU s katerimi se Slovenija v bistvu pogaja. Čeprav se bodo prava pogajanja za- čela šele v začetku aprila, sta Thaler in evropski so- govornik menila, da naj bi Slovenija evropski spora- zum sklenila še pod franco- skim predsednikovanjem Uniji, to je do konca junija. To bi naši državi omogočilo t.i. predvključitveno stra- tegijo za srednje in vzhod- noevropske države. Slove- nija naj bi bila celo na bolj- šem od teh držav. Unija se je namreč s temi državami dogovorila za desetletno predhodno obdobje, za Slovenijo pa naj bi to ob- dobje trajalo največ sedem let. Burghardt je na skupni tiskovni konferenci s Tha- lerjem še povedal, da je ko- misija naklonjena sloven- skemu približevanju Uniji, kar je razvidno predvsem iz tega, da so se uvodna po- gajanja začela že dober te- den (iii po podelitvi man- data. Mednarodni ribolovni spor Kanadska obmorska straža je pred dnevi zajela špansko ribiško ladjo, ki je lovila ribe zunaj kanadskih teritorialnih voda. To je sprožilo velik spor med Kanado in Evropsko unijo, ki je kanadsko dejanje oz- načila za gusarstvo. V Ot- tawi se branijo z odgovo- rom, da so ravnali po zako- nu, ki ga je kanadska vlada sprejela lani in ki dovolju- je, da lahko na odprtem morju zasežejo ladje, ki s pretiranim lovom ropajo morsko bogastvo. Poleg te- ga v Kanadi menijo, da je bilo kar 80 odstotkov ulov- ljenih rib na zaseženi ladji premladih. V EU so ob tem povedali, da španska ladja ni kršila ulovnih kvot za leto 1995, ki dovoljuje 27 tisoč ton morskega lista. Ob tem dodajajo, da z gosto pletenimi mrežami, v kate- re se ujamejo predvsem mlade ribe, lovijo tudi ka- nadski ribiči, poleg tega pa sporazum Severnoatlant- ske ribolovne organizacije ne predvideva gostoto ribi- ških mrež. Zaradi ribiške- ga spora se je Španija odlo- čila, da bo za kanadske tu- riste uvedla vstopne vizu- me, Evropska unija pa, da s Kanado prekine uradne stike. Udar v Azerbajdžanu Posebna policija v Azer- bajdžanu je izvedla že dru- gi državni udar v zadnjih 6. mesecih (prvi je propadel 3. oktobra lani), ki pa se je tudi tokrat končal brez uspeha prevratnikov. Tudi pri tokratnem udaru je šlo za gospodarski cilj kot lani, in sicer za nadzor nad naf- tovodi iz črpališč v Kaspij- skem morju. Tokrat so pri- padniki posebne policije vdrli v poslopja policij v mestih Kazah, Akstafa in v glavnem mestu Bakuju. Pravratniki so tudi načrto- vali zavzetje vseh po- membnejših stavb v mestu, vendar so bili vladni vojaki hitrejši. Ker se kljub pozi- vom azerbajdžanskega predsednika Gejdarja Ali- jeva prevratniki niso hoteli predati, so vladni vojaki vdrli v oporišče posebne policije ter zajeli večino prevratnikov, njihovega vodjo, poveljnika posebne policije Rovšana Džavado- va pa so ubili. Št. 12. - 23. marec 1995 4 GOSPODARSTVO Nakup brez gotovine V Sloveniji je na volio ZU plačilno kreditnih in bonitetnih kartic Vedno več ljudi se v zad- njem času odloča za brezgoto- vinsko poslovanje. Poleg če- kov so v uporabi tudi plačilno kreditne kartice. Najbolj raz- širjene so Eurocard, Visa, Di- ners Club, American Express in druge. To so mednarodne plačilne kartice, med sloven- skimi pa je največ imetnikov kartic Activa, Nove Ljubljan- ske banke in Magne. Activa Eurocard/ Mastercard Kartico izdajajo vse enote bank, ki so članice skupine Activa. To so Banka Celje, No- va KBM, Gorenjska banka, Dolenjska banka, Splošna banka Koper in Pomurska banka. S kartico lahko imetniki plačujejo račune na več kot osem tisoč prodajnih mestih z oznako Activa po Sloveniji ter na vseh prodajnih mestih z oznako Eurocard/Master- card doma in v tujini. Je med- narodna plačilna kartica. Ker je relativno nova plačilna kar- tica, prijave za članstvo spre- jemajo od 15. februarja letos, točnih podatkov o številu čla- nov še nimajo. Obveznosti lah- ko imetniki poravnavajo s te- kočega računa enkrat meseč- no. Plačevanje računov iz tuji- ne je priporočljivo s plačilom v tolarjih, preko trajnika na tekočem računu. Uporabniki kartice lahko dvigujejo goto- vino v bankah in na bankoma- tih v tujini, označenih z nalep- ko Eurocard. Ob dvigu gotovi- ne v tujim morajo plačati pro- vizijo v vrednosti pet odstot- kov od zneska dviga. Letna članarina je 2.800 tolarjev, v ceni pa je všteto tudi nezgod- no zavarovanje v prostem času in pa strošek osebne številke imetnika kartice, s katero lah- ko potem dviguje gotovino na bankomatih v tujini. Kdor pa že ima kartico Activa, jo lahko zamenja za Activo Eurocard/ Mastercard, pri tem pa plača tudi nižjo članarino. Za poseb- ne komitente imajo na voljo zlato kartico, v pripravi pa je tudi poslovna kartica. Za pri- dobitev kartice je potrebno ča- kati približno štirinajst dni. V primeru, da imetnik kartico izgubi ali mu je bila ukradena, zanjo odgovarja sam od dneva prijave do konca naslednjega dne (do 24. ure). Imetniki kar- tice lahko na banki zaprosijo za limit v višini petkratnega mesečnega priliva na tekoči račun. Activa Kartico lahko dobite v vseh bankah, ki so članice skupine Activa (zg°raí omenjene). Ac- tivo lahko imetniki koristijo v nekaj več kot osem tisoč pro- dajnih mestih v Sloveniji. Je slovenska plačilna kartica. Članice sistema Activa so do- slej izdale 110 tisoč kartic. Ra- čune imetniki plačujejo enkrat mesečno. Letna članarina je 1500 tolarjev. Imetniki Zlate Active članarine ne plačujejo. Kartico lahko prosilci dobijo približno v štirinajstih dneh. Imetniki so nezgodno zavaro- vani. V primeru izgube velja isto pravilo kot za Eurocard, prav tako pa tudi višina li- mita. Komercialna banka Triglav Kartico izdajajo enote Ko- mercialne banke Triglav iz Ljubljane. Letna članarina je tisoč tolarjev, enkratna vpis- nina pa 500 SIT. Doslej so iz- dali nekaj več kot 3500 kartic, s kartico pa je mogoče poslo- vati na približno 700 prodaj- nih mestih in bankomatih v Sloveniji. Komitenti z višjo plačilno sposobnostjo, ki uži- vajo zaupanje banke, lahko dobijo bonitetno kartico »AA«. Pripravljajo izdajo po- slovnih in podjetniških kartic. Imetniki s kartico niso dodat- no nezgodno ali življenjsko za- varovani. Računske obvezno- sti poravnavajo z 21-dnevnim zamikom, brez obresti. Karti- co lahko pridobi polnoletna oseba, ki je v rednem delov- nem razmerju ter ima v banki odprt tekoči račun (v nasprot- nem primeru ob izjavi poro- ka). Imetnik lahko takoj pri- dobi limit deset tisoč oziroma dvajset tisoč tolarjev, na osno- vi prošnje pa tudi do višine petkratnega zneska osebnega dohodka. Na izdajo kartice je potrebno čakati največ štiri- najst dni. V primeru, da imet- nik kartico izgubi, mora 48 ur od prijave sam kriti stroške, banka pa v 24 urah obvesti vse pristojne o ukinitvi kartice. Imetnik lahko pooblasti tudi drugo fizično osebo za poslo- vanje. Visa Vpisnina in letna članarina sta 1600 SIT, izdali pa so že nekaj več kot 21 tisoč kartic. Visa je mednarodna plačilna kartica, izdaja jo Abanka, uporablja pa se na 6.500 me- stih v Sloveniji ter na 12 mili- jonih prodajnih mest v svetu, poleg tega pa tudi na 175 tisoč bankomatih. Pogoj za pridobi- tev kartice je poslovanje preko Abanke. V aprilu bodo začeli tudi z izdajo zlate Visa kartice. Prosilec prejme kartico v roku enega tedna, lahko pa tudi v enem dnevu. Klasična karti- ca ne vsebuje zavarovanja imetnika. Račune plača imet- nik enkrat mesečno. Račune, nastale v tujini, plača imetnik v devizah ali v tolarjih, plaču- jejo pa se sproti. Banka nudi tudi možnost večje prekorači- tve sredstev in sicer do petsto tisoč tolarjev. V primeru, da imetnik kartico izgubi, mora obvestiti najbližjo Visa banko, kartico prekličejo in izdajo Eurocard S KB Kartico dobite v vseh eno- tah SKB banke. Za osebno kartico vpisnine ni, članarina je tri tisoč tolarjev, za družin- sko kartico 1500 SIT, za zlato EC pa šest tisoč tolarjev. Vpis- nina za poslovno (srebrno) kartico je pet tisoč tolarjev, to- liko je tudi članarina. Vpisni- na se plača ob sprejemu v članstvo. Vseh izdanih kartic je nekaj več kot 38 tisoč. Pogoj za pridobitev kartice je odprt tekoči račun na SKB banki. Od 1. marca letos lahko po- slovno kartico SKB banke do- bijo tudi samostojni podjetni- ki, ki poslujejo z njihovim žiro računom. V tujini je približno dvanajst milijonov prodajnih mest, v Sloveniji pa sedem ti- soč. Obveznosti, ki nastanejo z uporabo kartice v tujini, imetniki poravnajo v tolarjih ali v ameriških dolarjih, v istih terminih kot porabo v Slove- niji. Râcuni se plačujejo en- krat mesečno. Pri poslovnih karticah pogodbena stranka poravnava obveznosti trikrat mesečno. Prosilec dobi kartico v tednu ali dveh, v nujnih pri- merih tudi v enem dnevu. Ban- ka lahko začasno imetniku kartice poviša limit. Eurocard SKB omogoča tudi dvig goto- vine na 175 tisočih bankoma- tih z oznako Eurocard Master- Card po celem svetu in v prav tako označenih bankah. Imet- niki so zavarovani, prav tako pa tudi njihovi zakonci in ne- preskrbljeni otroci (do 25.leta starosti). Izgubo kartice mora imetnik prijaviti, vse stroške, ki nastanejo do prijave, mora imetnik kriti sam. Magna Izdaja jo Petrol trgovina Ljubljana, vpisnine ni, pollet- na članarina je 680 SIT, do- datna kartica pa je zastonj. Iz- danih je okoli 21 tisoč kartic, pogoj za pridobitev kartice je odprt tekoči račun na eni iz- med 26 bank v Sloveniji. V uporabi je tudi siva kartica, katere lastniki so številna po- djetja. Poravnava nastalih ra- čunov je dvakrat mesečno in sicer 18. in 28. v mesecu, preko trajnika na tekočem računu. Prosilec prejme kartico v roku enega tedna. Prodajnih mest v Sloveniji je 760. Posebnih li- mitov za uporabnike ni in tudi zavarovani niso. V primeru iz- gube kartice je imetnik 24 ur po obvestilu Magna centra od- govoren za nastale stroške. DAMJANA SEME NOVO NA BORZI Čakanje na veter V preteklem tednu se na trgu kapitala ni zgodilo nič presenetljivega. Slovenski borzni indeks je sicer nekaj- krat malo zanihal navzgor, a le za kakšen dan, tako da so to le redki opazili. Obseg trgovanja z vrednostnimi papirji na kotaciji A in B je še vedno zelo majhen in le redko preseže 500.000 DEM dnevno. Boni blagajniških zapisov druge emisije so še vedno središče pozornosti borznih špekulantov. Njihov dnevni promet je pogosto nad 2,5 milijonov DEM. Vendar teh bonov ne more- mo šteti za prave vrednostne papirje, ki predstavljajo trg kapitala. Njihova narava je kratkoročna, naložbe vanj še bolj tako, da je lahko za- skrbljenost glede likvidnosti trga kapitala precejšnja. Vsekakor bodo prinesle spremembe delnice iz last- ninskega preoblikovanja, ki bodo kot nov veter, toda ta veter bo zapihal verjetno še- le pozno jeseni. Tokrat si po- glejmo malo splošnejših po- datkov, ki so eni vzrok drugi pa posledica omenjenega stanja na Ljubljanski borzi. Tečaj tolarja že ne prese- neča več s svojo stalno rast- jo, vendar vas verjetno ni ve- liko, ki ste preračunali kak- šen je lahko tečaj DEM ob koncu leta. Večina nas je bolj vajena, da govorimo o tečaju DEM zato stvar obrnimo. Tečaj DEM 22. 3. 95 je neko- liko nižji kot je bil 6. 1. 95. Ob preračunu letošnjih gi- banj tečaja DEM na letno ra- ven bi to pomenilo 0,02% mesečno oziroma 0,27% rast na letni ravni. Tako bi bil tečaj DEM konec leta 81,666 SIT/DEM. Kar neverjetno, kaj? Verjetno ti trendi, ki te- meljijo na statistiki res ne bodo vzdržali do konca leta, v kar nas prepričujejo ter- minski posli na Blagovni borzi v Ljubljani, kjer so pretekli teden sklenili prve terminske pogodbe. Iz teh terminskih pogodb je raz- vidno da borzni posredniki na tej borzi pričakujejo tečaj DEM v juniju okoli 84 SIT/ DEM ter 84,5 SIT/DEM v decembru. Razlika je res majhna, a mislim, da so ju- nijski tečaj vseeno precenili. Počakajmo do poletja. Bolj realen se mi zdi tečaj USD, za katerega se poravnalna cena v terminskih pogodbah glasi na 119 SIT, kar pomeni 1,4 DEM za USD v decem- bru. Z ozirom na dogajanja na svetovnih deviznih trgih, bi si upal trditi da bo USD letos zagotovo na 1,45 DEM za USD. V začetku opisana dogaja- nja na kapitalskem trgu so lepo razvidna iz slovenskega borznega indeksa SBI. SBI zajema 13 najprometnejših vrednostnih papirjev (del- nic) na Ljubljanski borzi. Računan je kot aritmetična sredina odstotkovnih spre- memb določenih delnic. Nje- gova vrednost 3. 1. 94 je bila 14% manjša kot 21. 3. 95 vrednost v začetku leta 95 je bila za 8,45% večja kot 21. 3. 95. Morda se v prihodnje do- govorimo z uredništvom in vam s pomočjo grafa pred- stavimo te podatke. Zdenko Podlcsnik Proficia-Dadas in CBH sporo- čata, da znaša vrednost enot« vzajemnega sklada Hermar Celjski na dan 22. marec 1995 1.116,6835 SIT. Bivši Toper prodan Družbe sistema DAS na- meravajo skupno oblikovati proizvodni, prodajni in skla- diščni center DAS, zato so že odkupile prostore bivšega Topra na Teharski 4 v Celju. Kot je povedal direktor Zvonko Perlič pomenijo novi prostori izjemno pomembno pridobitev za celoten sistem DAS. Na Teharski 4 bodo imeli na voljo približno tisoč kvadratnih metrov površin, kjer bodo organizirali manj- šo proizvodnjo enostavnejših elektrotehničnih proizvo- dov, predvsem podaljškov, razdelilcev in tako imenova- nih kabel boxov. Proizvod- nje, ki bo stekla predvidoma jeseni, se bodo lotili v sode- lovanju z domačimi koope- ranti, poleg tega pa bodo z novo lokacijo pridobili prostorno in sodobno ureje- no skladišče ter prodajni in razstavni prostor. Naložba bo družbe iz sistema DAS veljala približno milijon nemških mark, od tega so del stroškov pokrili s kreditom v višini 426 tisoč mark, preo- stala sredstva bodo zagoto- vili sami. Kot je povedal Zvonko Perlič, se namerava- jo v prihodnje na tej novi lo- kaciji lotiti tudi zahtevnejše proizvodnje. IB Arnovski gozd se premika Predstavniki žalske obči- ne, Rudisa iz Trbovelj ter SKB so podpisali pismo o nameri v zvezi z razvojem obrtne cone v Arnovskem gozdu. Gre za projekt, ki ga v ob- čini že dolgo časa načrtujejo, a je doslej ostajal bolj na pa- pirju in pri besednih oblju- bah. Tokrat pa kaže, da gre zares. Vsi trije partnerji, to- rej žalska občina, Rudis in SKB, naj bi v dobrem letu dni poskrbeli za pripravo idejnih in izvedbenih načr- tov, odkupili še potrebna zemljišča, pridobili potenci- alne investitorje, dogovarja- jo pa se tudi za ureditev in- frastrukture oziroma komu- nalno urejenost parcel. Po- godbo bodo predstavniki žalske občine, Rudisa in SKB podpisali predvidoma do konca letošnjega junija. IB Srečanje mlekarjev Jutri, v petek, bo v Žalcu tradicionalno srečanje mlekarjev, ki ga organizira mlekarna Celeia iz Arje va- si. Letos bo srečanje že 13, ič zapored, najboljšim mie. karjem pa bodo podelili posebna priznanja. Prire- ditev bo v prostorih žalske- ga hotela, začela pa se bo ob desetih. Bobrna v javno prodajo Agencija Republike Slo- venije za prestrukturiranje in privatizacijo je do sredi- ne prejšnjega tedna odo- brila 585 programov last- ninskega preoblikovanja podjetij. S celjskega ob- močja je agencija marca iz- dala prvo soglasje tudi Scali Zarji Petrovče ter Zdravilišču Dobrna. Zdra- vilišču je agencija odobrila tudi javno prodajo delnic, ki se bo predvidoma začela konec aprila ali v začetku maja. Javni prodaji bodo na Dobrni namenili 24 družbene lastnine. Vodstvo zdravilišča ocenjuje, da se bodo delnice dobro proda- jale, veliko zanimanje za nakup že nekaj časa vlada med svojci zaposlenih ter stalnimi gosti. Država noče slišati gospodarstvenikov Žalski Klub manager, ki mu po novem predseduje direktor Emteksa Ivan Podpečan, je minuli teden v skupščinski dvorani v Žalcu organiziral pogo- vor o aktualnih gospodar- skih vprašanjih. Zaradi za- pletov na zasedanju držav- nega zbora v zvezi s Sploš- no plovbo iz Portoroža je tik pred srečanjem svojo udeležbo odpovedal osred- nji gost, minister za gospo- darske zadeve dr. Maks Tajnikar. Namesto njega je v Žalec prišel državni se- kretar za industrijo Vlado Dimovski, ki so mu žalski gospodarstveniki nanizali vrsto konkretnih proble- mov. Najpogosteje so ome- njali težave zaradi tečaja tolarja, previsoke obreme- nitve sezonske dela, kar prizadeva zlasti savinjsko kmetijstvo, nedorečenost slovenske politike v zvezi z izvoznimi carinami, pre- drag kapital in previsoke davke in javno porabo. Skratka vprašanja, ki jih slovenski gospodarstveniki niso postavili prvič, država pa očitno ostaja gluha. Kokelj ostaja direktor Stane Kokelj ostaja di- rektor tovarne Lip Pobi' štvo iz Slovenskih Konjic; Tako so pred dnevi odločil1 člani delavskega sveta, & so razpravljali o njegovl razrešitvi. Na seji sta sode- lovala tudi zunanja član3 svobodnega in neodvisnog3 sindikata ter vseh 11 čla- nov delavskega sveta. Z3 razrešitev direktorja s° glasovali štirje člani delav' skega sveta, proti njego^1 razrešitvi jih je glasova'0 pet, dva člana delavskeg3 sveta pa sta se vzdržala- ÍP objavlja prosto delovno mesto VODJA GOSTINSKE ENOTE PALENK v Logarski dolini Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- slednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju vodenja gostinske dejavnosti Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3. mesečnim poskusnim delom. Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje, naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Kovinotehna d.d. Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba. d. o. o., Celje CE-L)SKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Tel. 063/441-490, 431-244 Fax: 063/441-491 Št. 12. - 23. marec 1995 i GOSPODARSTVO w^n Vogrin Franc Štamol Alojz Pratnikar Alojz Žnidar Musa Lutoli življenje z nekaj sto tolarji na dan ,Ko si v kritičnih letih, te nihče več ne potrebuje,« zagrenjeno ugotavljajo Libelini islavci — Izpuhtele direktorjeve obljube V celjski Libeli materi je bil [jačetku marca uradno uve- jen stečajni postopek. S tem lase začenja agonija zlasti za tarejše delavce, ki so s svojimi ¡ulji podjetje postavili na no- ie, danes pa ne vedo, kako bo- jo preživeli jutrišnji dan. Da Libela ni prav dobrega ¡dravja, se je pokazalo že pred leti, ko je, tako pravijo pozna- valci, zaradi prepočasnega prilaganja razmeram na tržiš- tu že pred desetletjem zabred- a v likvidnostne težave. Do- končno naj bi se sesula zaradi spada jugoslovanskega tr- ita in neporavnanih računov vmJnosti tri milijone ameri- iŠdolarjev s strani Iraka in Irana. Ta dolg naj bi celjskemu /»(ijetju država sicer vrnila, i»obljube ostale zgolj na pa- Éju. Sledila je reorganizacija Me in ustanovitev hčerin- bh firm, ki so prevzele vse »slovne funkcije, krovni Iružbi, ki je na papirju še ved- lo lastnica Libelinega premo- šenja, pa so bili prepuščeni dvečni delavci in dolgovi, čerinske firme pa naj bi ma- fri redno plačevale najemni- ni za prostore in opremo. Ka- o so v resnici plačevale na- turino, vedo le hčerinske fir- le same, Libela mati pa je îdnja tri leta imela nepretr- ano blokiran žiro račun. Zato ! Banka Celje kot največja Pnica že lani zahtevala ste- aL čemur je vodstvo Libele äsprotovalo in trdilo, da dol- avi še zdaleč niso tako veliki °t trdijo upniki. Finančna re- gija je nasprotno pokazala, 15 je Libelina krovna družba ^zadolžena in zrela za ste- ai. kar se je v začetku marca "to uresničilo. Vseh 43 delav- ki so bili zaposleni v krov- 11 trmi, pa se je znašlo na za- '°du za zaposlovanje. , S tem pa se pravzaprav za- 'eJ>ia agonija zdaj že bivših plinih delavcev, predvsem jih, ki so si na svoja pleča ^°žili že nekaj križev. Ljudi kritičnih letih, ki natančno e da jih nekaj let pred P°kojitvijo ne bodo zaposlili nobenem družbenem ali pa sebnem podjetju, obenem pa j^adi dogajanj v Libeli ne „?ejo računati na nadome- г a za čas brezposelnosti д zavoda za zaposlovanje, j^aj spregovorijo delavci Ntarjenje ob lletau kruha U^ušan Vogrin po letih sicer critično kategorijo, ((jePa kot nekdanji sindikalist C redkih, ki danes stoji ob L111 Libelinim delavcem, gorniki namreč pravijo, iJ/. 2a njih ne zmeni ne svo- ti^1 ne neodvisni sindikat. ^ran Vogrin pa dodaja: °vno podjetje Libela je v začetku letošnjega marca šlo v stečaj in vsi tisti, ki smo bili zaposleni pri materi, smo se znašli na borzi. Ključni pro- blem se zdaj pojavlja pri tistih delavcih, ki so bili že prej dve leti na borzi. V Libeli je bil namreč konec leta 1992 sprejet program razreševanja delav- cev in v njem je bilo natančno opredeljeno, kako se bodo re- ševali problemi delavcev v kri- tičnih letih ter ostalih zaposle- nih. Med drugim je bilo takrat zapisano, da se bodo delavci v kritičnih letih zaposlili v hčerinskih podjetjih na ustreznih delovnih mestih ali pa so lahko sprejeli ponudbo, da jim njihovo delovno raz- merje v Libeli za dve leti miru- je, po dveh letih pa naj bi se spet vrnili v'podjetje. In kaj se je zgodilo potem? Večini de- lavcem, ki šo se odločili za dvoletno čakanje, je novembra lani potekel rok na borzi, mar- ca letos je šlo podjetje v stečaj. Nekatere delavce je direktor Danilo Kotnik spet poslal na čakanje, tisti, ki so morda do- bili delo, pa spet niso nepreki- njeno delali 9 mesecev, s čimer bi bili po stečaju upravičeni do nadomestila za čas brezposel- nosti. To so v glavnem starejši ljudje, ki zdaj ne bodo dobili denarja z zavoda, nihče jih ne bo zaposlil, ker jim ne bo tekla delovna doba, je vprašanje, kako bodo kdaj sploh prišli do pokojnine, skratka ljudje so ostali brez dohodka. In to so delavci, ki imajo v Libeli po 20, tudi 33 let delovne dobe, delavci, ki so firmo postavili na noge.« Pripoved je nadaljeval Franc Štamol iz Žalca. »V Li- belo sem prišel leta 1982, naj- prej sem bil zaposlen v obratu tehtnic, potem v avtomehanič- ni delavnici. Delal sem do leta 1992, takrat sem najprej šel za pol leta na čakanje, potem za dve leti na zavod in takrat sem dobival denarno nadomestilo. Na zavod sem šel zato, ker nas je direktor Kotnik prepričeval, da bomo Libelo s tem finančno razbremenili in da nas bo ob vrnitvi zaposlil. Četudi bi mati propadla, nas bo zaposlil v hčerinskih firmah, je govoril. V začetku decembra 1994 sem se spet prijavil v firmi, rečeno je bilo, da je kriza, da je treba počakati. In spet ie Kotnik ob- ljubljal, da nam bo našel delo v hčerinskih firmah, če se bo Libeli materi kaj zgodilo. Na- mesto da bi me zaposlil, sem za čas od 1. 12. 1994 do 31. 5. 1995 spet dobil sklep o čaka- nju, v tem obdobju naj bi bil upravičen do nadomestila osebnega dohodka. Tega de- narja nisem dobil, prejel sem le socialno pomoč, izplačilo na blagajni je naročil direktor Kotnik. Vmes sem še večkrat spraševal, kaj bo z nami, Kot- nik pa je še kar obljubljal za- poslitev in trdil, da Libela ma- ti ne bo šla v stečaj. Končalo pa se je le z dopisom, da naj pridem po delovno knjigo. Zdaj sem na borzi, nadomesti- la ne dobim, po 33 letih dela bom morda dobil socialno po- moč oziroma toliko kot nekdo, ki nikoli ni delal. Leta mi ne tečejo, do upokojitve mi manj- ka pet let. Če bo šlo, si bom sam plačeval leta, čeprav ne vem, kje bom dobil denar. Že- na je invalidsko upokojena, dobi 32 tisoč tolarjev, sam bom od socialne menda dobil največ 14 ali 15 tisoč tolarjev. Če si bom plačeval leta, bom moral vsak mesec zbrati nekaj manj kot 9 tisoč tolarjev, pla- čati bo treba še dodatno zdravstveno zavarovanje. Skratka, za življenje nama ne ostane ničesar.« Podobna je pripoved Celja- na Alojza Pratnikarja. »V Li- beli sem bil od leta 1980 do stečaja. Opravljal sem tran- sportna dela, najprej sem bil na čakanju leto dni, s 1. 12. 1992 sem šel na zavod. Junija 1994 sem prinesel knjigo nazaj v firmo, do stečaja sem potem delal v Libeli materi, čeprav nisem imel nobenega sklepa o tem, da sem kje zaposlen. Zdaj sem na zavodu in ker tudi sam nimam devet mesecev ne- prekinjene delovne dobe naj- brž ne bom dobil nadomestila. Živimo z ženino plačo, kot či- stilka v šoli zasluži 29 tisoč, 18 tisočakov znesejo otroški do- datki za tri otroke, za dajatve plačamo 25 tisoč tolarjev. Za mesec, dva te že kdo vzame na črno, redne zaposlitve ni. Kaj bo, ne vem. Pet nas živi z 22 tisoč tolarji. Še tisočaka na dan ne smemo zapraviti.« Alojz Žnidar, prav tako Ce- ljan, letom navkljub ni mogel skriti solz. »Dobrih 18 let sem preživel v Libeli, kovinostru- gar sem bil. Prvič sem šel na čakanje leta 1990 za tri mese- ce, potem so me poklicali na- zaj, delal sem 9 mesecev, od leta 1992 do 1994 sem bil na zavodu, kjer se mi je rok izte- kel konec novembra 1994. Tu- di potem ni bilo dela zame, spet je sledilo čakanje za šest mesecev, zdaj sem pristal na zavodu. Decembra in januarja sem sicer delal s Pratnikarjem inventuro, dobil sem nekaj to- larjev. Čaka me menda samo socialna podpora, do polne upokojitve mi manjka 11 let. Kdo me bo pa vzel na delo?« Podobno vprašanje si za- stavlja Celjan Musa Lutoli. »12 let sem delal v Libeli, naj- prej na vrtalnih strojih, potem sem šel v livarno, iz livarne v predelavo, to je današnji Standard. Na čakanje sem šel leta 1991 za 9 mesecev, potem sem bil na čakanju še dve leti in pol. Večkrat sem hodil k di- rektorju Kotniku in če je bil dobre volje, mi je odobril iz- plačilo nekaj tisočakov. Štiri otroke imam, žena ni zaposle- na. Samo lani sem plačal 80 tisočakov za šolske knjige. Ja- nuarja letos sem barval ograjo Libele, za to sem dobil 22 tisoč tolarjev, pomagal sem tudi pri inventuri. Kako bomo živeli, ne vem. Otroci so v osnovni šoli, za tri otroke plačam mali- co, kosila v šoli nimajo. Ker dobim nekaj denarja s social- ne, so mi razložili, da ne mo- rem prositi za brezplačne ma- lice ali kosila. Od kruha živi- mo, tako je to.« Bodite prvi, da boste zmagovalec Še so pripovedovali sogo- vorniki. O odpravninah deni- mo, ki jih je direktor ponujal delavcem v obliki materiala. Ljudje so lahko vzeli na pri- mer gorilce, a je bil tisti v to- varni za lastne delavce dražji kot v trgovini. V Kovinotehni so oljni gorilec prodajali po 52 tisoč tolarjev, delavcu ga je Danilo Kotnik zaračunal po 62.676 tolarjev. Ljudje težko razumejo, da ima podjetje da- nes menda trikrat več dolga kot leta 1992, delavci pa so šli na borzo ravno zato, da bi raz- bremenili firmo. Kam je šel denar, ki so ga hčerinske firme plačevali materi za najemnino, mati pa ni plačevala svojih de- lavcev, se sprašujejo ljudje. Kje so stroji, s katerimi so ne- koč delali Libelini delavci, kaj je s počitniškimi objekti? Predvsem pa delavci težko ra- zumejo, kako jim je direktor vsa ta leta metal pesek v oči in jim še tik pred stečajem ob- ljubljal delo, čeprav je najbrž vedel, da obljub ne bo mogel izpolniti. Za delavce očitno ni znal poskrbeti, je pa znal zase, trdijo zdaj že bivši Libelini de- lavci. Danilo Kotnik je s steča- jem tudi sam prešel na zavod za zaposlovanje, a to je po tr- ditvah ljudi zgolj zato, da bo še nekaj časa živel na račun družbe. Delo si je zagotovil v lastni oziroma ženini firmi Fida, ki se ukvarja z oglaševa- njem in se ponaša s prikupnim sloganom: Bodite prvi, da bo- ste zmagovalci. Libelini delav- ci niso zmagovalci, so zgolj po- raženci. IRENA BAŠA Foto: SHERPA 0 vojaških pokojninah LJUBLJANA, 21. marca (Delo) - Poslance državne- ga zbora, zlasti opozicijske, je ogrel predlagani zakon o pravicah iz pokojninske- ga in invalidskega zavaro- vanja bivših vojaških zave- zancev. Tistih, ki v Slove- niji za zdaj prejemajo le akontacijo pokojnin, je okrog pet tisoč. Po predlo- gu zakona pa naj bi bil do pokojnine upravičen vsak slovenski državljan. Ne bo pa veljal za tujce, ki so bili po 25. juniju 1991 še v vo- jaški službi v JLA. Opozi- cija je ob tem zahtevala od vlade, da pisno odgovori na vsa v razpravi zastavljena vprašanja, med drugim o tem, koliko je upravičen- cev do teh pokojnin in kakšne finančne posledice bo imel zakon. Ministrica ravnala nezakonito LJUBLJANA, 20. marca (Republika) - Vrhovno so- dišče je ugotovilo, da je pravosodna ministrica Me- ta Zupančič ravnala neza- konito, ko je umaknila predlog za imenovanje kandidata Sergija Vladi- slava Majhna za notarja v Mariboru. V utemeljitvi je zapisalo, da razlog, zara- di katerega je ministrica zavrnila kandidaturo (ob- sodba za kaznivo dejanje), nima zakonske podlage, saj so mu bile kazenske sank- cije po zakonu že izbrisane in se zato šteje, kot da jih ni bilo. Slovenska ljudska stranka pričakuje, da bo ministrica odstopila, sicer bo vložila interpelacijo. Majhen bo kljub temu na- daljeval gladovno stavko, saj se ne strinja s predlo- gom sodišča, da naj se nje- gova prijava obravnava kot nova prijava na razpis za naslednja notarska mesta. Nižje pokojnine LJUBLJANA, 20. marca (Delo) - Marčevske pokoj- nine bodo nižje za 0,2 od- stotka. Takšen sklep je sprejel upravni odbor po- kojninskega sklada na os- novi statističnih podatkov, da je bila januarska plača nižja od decembrske. Brez novinarjev LJUBLJANA, 20. marca (Delo) - Posebna preisko- valna komisija državnega zbora, ki se ubada s sumi zlorabe funkcionarskih po- oblastil v zadevi Hit in pri poslovanju nekaterih dru- gih podjetij, je zaslišala le dve od petih vabljenih prič in to za zaprtimi vrati. Na vprašanja njenih članov sta odgovarjala direktor Sove Drago Ferš in nekdanji predstojnik VIS dr. Miha Brejc. Nova stanovanjska točka LJUBLJANA, 20. marca (Dnevnik) - Zadnja izraču- nana vrednost stanovanj- ske točke je 140,29 tolarja in velja za plačila obvezno- sti v marcu. Gre za vred- nost točke, ki je osnova izračuna neprofitne najem- nine in za izračun meseč- nega obroka za tiste, ki so kupili stanovanja po stano- vanjskem zakonu. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Mehiško podjetje Grupo de servicios de importación y ex- portación ponuja sadne soko- ve, eksotično sadje, cement, ci- garete, izdelke iz koruze, čo- kolado v vseh oblikah ter čisti- la in kozmetiko. Informacije: tel. in fax 0052/57-33-37-77 (Alfred Wurm). - NizozemskopodjetjeG.Se- venhuysen VOF ponuja sadje, zelenjavo in krompir iz Južne Afrike, daljnega vzhoda in Južne Evrope. Informacije: tel. 0031/2260-20-224 in fax 0031/ 2260-16-166 (Geert Lengerat). — Belgijsko podjetje Saey Handel en Advies želi pred- stavljati slovenska podjetja, ki iščejo nove možnosti in part- nerje za prodajo in predstavi- tev svojih izdelkov v Belgiji in širše. Ponujajo tudi poslovne prostore in možnost trgovanja z visoko tehnologijo. Informa- cije: tel. 0032/3-321-32-40 (W. Saey). — Ameriško podjetje Tiger Win Corporation želi sodelo- vati s slovenskimi podjetji na področju uvoza in izvoza upo- rabnih dobrin. Informacije: tel. 001/508-456-1881 in fax 001/508-462-1927 (J. Graham Zahoruiko). Povpraševanje: — Slovaška firma Hydronika išče proizvajalca visokokvali- tetnega jekla za konstrukcije. Informacije: tel. 0042/838- 425-426 (Roman Šmondrk). - ŠvicarskopodjetjeImverex išče trgovinske stike s proizva- jalci in izvozniki mešanega 'blaga. Informacije: tel. 0041/ 62-972-937 (Robert Lack). -Francosko podjetje Inter Composants želi uvažati slo- vensko športno opremo în elektronske komponente ter hkrati išče partnerje za razvoj artiklov za ameriški šport (ameriški nogomet, base- ball.. .). Informacije: tel. 0033/ 42-29-08-77 in fax 0033/42- 20-16-02 (Pierre Godbert). - Belgijsko podjetje Bresart Team Pol povprašuje po delo- ma izgotovljenih hrastovih kr- stah. Za redno sodelovanje že- lijo katalog s cenikom. Infor- macije: tel. 0032/65-315-822. - Belgijsko podjetje NV Ne- osign SA želi sodelovati s slo- venskimi podjetji, ki se ukvar- jajo s svetlobnimi napisi. In- formacije: tel. 0032/2-253-31- 31 in fax 0032/2-253-30-25 (A. P. Lauwens). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Šl. 12. - 23. marec 1995 INTERVJU - DOGODKI « Nobena zdraha nas ne more razdvojiti Tako pravi mag. Roman Matek, direktor Zdravilišča Laško V Laškem je že pred leti prevladalo prepri- čanje, da lahko edino turizem življenjsko po- veže interese vseh ljudi v občini. Zato so na pobudo občine ustanovili delniško družbo Ter- me Laško, v okviru katere so začeli uresniče- vati dolgoletno željo o izgradnji turističnega in rekreacijskega centra na levem bregu Savinje. Na poti k centru je večino niti v rokah držal bivši predsednik laškega izvršnega sveta in sedanji direktor Zdravilišča in družbe Terme mag. Roman Matek. Tako je bilo tudi v začetku tega leta, ko so se občina, zdravilišče in pivo- varna dogovarjali za podpis pogodbe o medse- bojnih razmerjih pri izgradnji novega turistič- nega kompleksa. Potem pa so se v Pivovarni Laško odločili, da bodo celotno naložbo v iz- gradnjo bazenov prevzeli kar sami. Kako na takšen razvoj dogodkov gleda mag. Matek in kako kot novopečeni direktor vidi razvoj zdra- viliške dejavnosti na desnem bregu reke? Se je vloga zdravilišča in vaša vloga zaradi odločitve pivovarne, da kar sama plača izgrad- njo kompleksa bazenov, ki ste jo vi ocenili na več deset milijonov mark, spremenila? Prav nič se ni spremenilo. S tem, ko je pivo- varna prevzela celotno naložbo, je pravzaprav pripomogla k hitrejšemu razvoju dogodkov. Če bi stvari potekale tako, kot smo si jih sprva zastavili, bi z izgradnjo bazenskega kompleksa na levem bregu Savinje lahko začeli šele potem, ko bi se zdravilišče lastninsko preobli- kovalo. Zato je tako zame kot za zdravilišče takšna odločitev pivovarne zelo dobrodošla, še zlasti zato, ker daje zagotovi- lo, da bo projekt na levem bre- gu uspel. Bi lahko turistični center na levem bregu, potem ko bodo zgrajeni še hoteli, postal neva- ren tekmec zdravilišču? Nikakršne konkurence ne vidim na levem bregu. Konec koncev je direktor pivovarne Tone Turnšek predsednika sveta našega zdravilišča in mu torej ne more biti vseeno, kaj se in kaj se bo dogajalo v naši hiši. Dogajalo pa se bo kar1 precej, saj se bomo zdaj lahko še bolj posvetili svojim lastnim programom in dvignili kako- vost ponudbe zdravilišča še za stopničko više. Prav nesmisel- no bi bilo, če bi se v tako majh- nem mestu kot je Laško, šli nekakšno konkurenco in tudi če se kdaj sporečemo, nobena zdraha ne traja dolgo. Saj se vsi prav dobro zavedamo, da delamo ?a isto stvar. Za celo- vito turistično ponudbo, v ka- tero bodo vključeni novi baze- ni, staro mestno jedro, grad Tabor, pa športna dvorana in kulturni center, in tako na- prej. Zamisel o izgradnji turistič- nega in rekreativnega centra na levem bregu Savinje je sta- ra že skoraj dve desetletji, oži- vela pa je pravzaprav z usta- novitvijo družbe Terme, kate- re direktor ste. Se bo tudi vlo- ga te družbe spremenila? Družba Terme s štirinajsti- mi delničarji je projekt na le- vem bregu vodila idejno, glo- balno. V okviru družbe so bile opravljene tržne študije o možnostih turističnega raz- voja Laškega in njegove okoli- ce ter izdelani projekti za zgraditev novega centra. Z vključitvijo pivovarne kot edinega investitorja izgradnje bazenskih kompleksov, se glo- balni načrti ne bodo prav nič spremenili. Lahko pride do kakšne specifične spremembe, kar je seveda vsa pravica inve- stitorja. Kako se bo center raz- vijal kasneje, bo odvisno od denarja, ki ga bodo, upam, že- leli v Laško vložiti še drugi in ne le pivovarna. Ker so Terme pravzaprav končale svoje os- novno poslanstvo, se bodo še letos združile z laškim Zdravi- liščem in nanj prenesle za okrog 20 milijonov osnovnega kapitala. Ko ste po dvanajstih letih službovanja v občinskih orga- nih vzeli v roke krmilo v Zdra- vilišču, je bil to za vas, kot ste sami rekli, predvsem velik živ- ljenjski izziv. Je zdaj, ko je jas- no, da projekta na levem bregu Savinje ne boste vodili vi, ta izziv nekoliko obledel? Projekta izgradnje turistič- nega in rekreacijskega območ- ja nisem vodil jaz, tako je zgle- dalo le navzven, ker sem bil izpostavljen bolj kot drugi. Iz- ziv pa ostaja, saj bomo med- tem, ko bo pivovarna gradila bazene, marsikaj zgradili in preuredili tudi v zdravilišču. Se letošnjo jesen bomo začeli graditi zunanji termalni ba- zen, ki bo imel 150 kvadratnih metrov vodnih površin, ob njem pa bo še nekaj manjših bazenčkov za najmlajše. Zu- nanji bazen, zgrajen naj bi bil prihodnje leto, bo povezan z notranjim, ki ga prav tako nameravamo prenoviti. Vse skupaj mora biti končano do leta 1997, v tem času pa se bomo lotili tudi prenove zdra- viliških depandans. V vilah Rečica in Debro želimo prido- biti kakšnih sto postelj v eno in dvosobnih apartmajih. Pro- stor, kjer stojijo depandanse, je zelo privlačen, enako pa bo veljalo tudi za stavbe potem, ko bodo obnovljene. Pri obno- vi, ki naj bi se začela še to jesen ali najkasneje v začetku prihodnjega leta, bomo upo- števali prav vse spomeniško- varstvene zahteve. Namigujete pri tem na za- plete pri oživljanju zdravilišča v Rimskih Toplicah? Prav nič ne namigujem in o tem nočem govoriti. Z Rim- skimi sem se ubadal kot pred- sednik izvršnega sveta, danes je moja edina skrb zdravilišče. Povem lahko le to, da mora biti tisti, pa kdorkoli že to bo, ki bo zdravilišče Rimske To- plice zopet spravil v pogon, deležen velikega priznanja. Priznanje mnogih Laščanov pa bi bili gotovo deležni tudi vi, če bi vam uspelo doseči omejitev hitrosti skozi mesto. Promet v Laškem in v okoli- ci zdravilišča bo res treba ure- diti. Predlagali bomo, naj se cesta iz Rečice zapre, promet pa usmeri po zgornji cesti do bencinske črpalke, nujno bi bilo tudi omejiti hitrost vožnje skozi Laško. In še nečemu bo- mo v prihodnjih letih namenili veliko pozornosti. Sprotnemu izobraževanju prav vseh, za- poslenih v zdravilišču. Želimo, da bi gosti k nam radi .prihaja- li in se še raje vračali. Kako boste zagotovili denar za vse te načrte? Z denarjem si sploh ne be- lim glave. Bo že prišel. Nekaj imamo lastnih sredstev, najeli bomo posojila, kapital pa bo- mo zbrali tudi s preoblikova- njem zdravilišča v delniško družbo. Laško zdravilišče je edino naravno zdravilišče pri nas, ki deluje kot javni zavod. Vas to ovira pri poslovanju? Sploh ne, saj delujemo kot javni zavod le formalno. Obči- na, ki je lastnica zdravilišča, je že lani sprejela odločitev o preoblikovanju zdravilišča v d.o.o in postopek registracije še poteka. Pomembnejša bo privatizacija zdravilišča, ven- dar še ne vemo, kdaj se bo to zgodilo. Parlament ima sicer v programu, da bo zakon o lastninjenju podjetij v javni lasti sprejel junija, žal pa to še ne pomeni, da bo tudi res tako. Kljub temu smo se pri nas v vseh pogledih pripravili na lastninjenje, imamo tudi že ocenitev celotnega premože- nja. Bolj kot privatizacija, do katere bo prišlo prej ali slej, se mi zdi pomembno, da bo zdra- vilišče dobro poslovalo in da bodo naši gosti še naprej in še bolj zadovoljni z delom prav vseh 160 zaposlenih. JANJA INTIMAR Foto: SHERPA Poletni čas Tako kot v večini evrop- skih držav bomo v noči na nedeljo tudi v Sloveniji po- novno premaknili urne ka- zalce. Tokrat bomo ure na- ravnali na poletni čas, kar pomeni za eno uro naprej in sicer z 2. na 3. uro. Polet- ni čas bo veljal do 24. sep- tembra. Večje državno poroštvo LJUBLJANA, 20. mai (Delo) - Odborza gospod^ stvo je razpravljal o dop0| nilih zakona o sanaciji ц. riborskega Tama, ki naj j¡ ga poslanci obravnavali ц, marčni seji. Večino predi, ganih dopolnil so podprjj med drugim tudi predlft za povišanje zneska držav ne garancije za posoja s katerim bi Tamu in Avtô montaži omogočili žago, proizvodnje. Gre za osej milijard tolarjev in za јац stvo države za 2,7 milijard tolarjev najetih Tamovil posojil. Država prevzela dolg ladjarjev LJUBLJANA, 15. ma« (Delo) — Državni zbor je p hitrem postopku s 47 gl¡ sovi za in 11 proti sprej zakon o prevzemu dolgo in lastninskem preoblikc vanju Splošne plovbe. & kon so podprli poslani LDS in ZLSD, pa tudi % čina poslancev SKD, med tem ko je opozicija glase vala proti ali pa sploh i sodelovala pri glasovanji Po tem zakonu bo držav prevzela 75 milijonov do larjev terjatev do Splošn banke Koper, slednja palu z refinanciranjem prevzet 21 milijonov dolarjei dolgov. Agencija je neodvisna LJUBLJANA, 16. man (Delo) - Agencij a za plačili promet, nadziranje in it formiranje ni nikakrše javni zavod, temveč neod visna ustanova, ki ne moi biti podrejena vladi. Toj bistvo odločitve Ustavneg sodišča Republike Sloveni je, ki je tako ugodilo pn pombam tretjine poslance v parlamentu. Sporazum o plačali še ni podpisan LJUBLJANA, 16. marc (Delo) - Ekonomsko-social ni svet vlade se po treh m« secih pogajanj s predstav niki delodajalcev in sindi katov še ni dogovoril o p° litiki plač v tem letu, & prav so mnogi pred dnev že pričakovali podpis spo razuma. Gospodarski zbornica tako ugotavlja, d se januarske plače niso ziU žale pod decembrske, a® pak so ohranile njihovo g ven, zato časa za podalje vanje pogajanj ni več. Ttf ba bo sporazum podpis3' ali sprejeti zakon o plačal1 Obletnica demokratov LJUBLJANA, 19. mar« (Dnevnik) - Demokrat stranka je leto dni svoj^ delovanja zaznamovan s slavnostno izredno sej1' Predsednik stranke T0® Peršak je ob tej prilozn^ poudaril, da je stranka P^ trdila smiselnost odloči^ tistih članov nekdanje D* mokratske stranke, ki , niso želeli združiti z ^ oziroma se niso želeli piti v novi Liberalni detf kraciji Slovenije. Mora P najti svoj prostor, kar i težko, saj si stranke kra<\ jo p»rograme in so ne na imena programsko $ glene. Jj Izpuhtele obljube italijanskih cestarjev Zakaj po Savinjski dolini še ne brnijo stroji? »Končni rok izgradnje slo- venskih avtocest ni ogrožen,« je minuli teden javnosti zatrje- val predsednik Dars Jože Brodnik, obenem pa ne zani- ka, da prihaja do zamud tako na gradbiščih kot tudi v pisar- nah. Kaj pa se ta čas dogaja in se bo dogajalo oziroma zakaj prihaja do zamika v zvezi z gradnjo avtocestnega odseka po Savinjski dolini? Izvajalci del na odseku Ar j a vas-Vransko so SCT, Pionir, Callista Pontello, Tirrena Sca- vi ter Itaistrade. Da se nekaj bo dogajalo, se vidi predvsem po gozdnih golosekih na delu trase. Dars je začetek del v Sa- vinjski dolini načrtoval v no- vembru 1994, za izdajo enot- nega dovoljenja za gradnjo na petih funkcionalnih odsekih med .posameznimi priključki so ministrstvo za okolje in prostor zaprosili že oktobra 1994. Enotno dovoljenje za gradnjo je pogoj za pričetek del, zanj pa je potrebno pred- ložiti poleg projektov in ustreznih soglasij ter dovoljenj še dokazila o vseh pridoblje- nih zemljiščih. Dovoljenje do- slej še ni bilo izdano, kar v Darsu pojasnjujejo z zamu- dami pri izdelavi načrtov, iz- daji soglasij ter odkupu zem- ljišč. Projekte za gradnjo 67 pre- mostitvenih objektov morajo izdelati italijanska podjetja Callisto Pontello, Tirrena Sca- vi in Italstrade, rok za izdela- vo projektov je potekel že 24. januarja letos. V tem roku bi morali izvajalci opraviti tudi revizijo projektov pri Darsu in pridobiti ustrezna soglasja. Iz- vajalci so doslej predali Darsu v revizijo le 18 od 68 projektov za premostitvene objekte. Izvajalca Callisto Pontello in Tirrena Scavi morata nada- lje pridobiti soglasje Petrola Zemeljski plin za izvedbo zaš- čite in prestavitve plinovoda, pri čemer spet zamujata dober mesec. Dars je sicer pridobil vodnogospodarsko soglasje za 3 odseke, od ministrstva za okolje in prostor pa mora pri- dobiti še soglasje za 2 odseka, za kar je bila vloga oddana oktobra lani. Nadalje pa mora Dars za odsek Arja vas-Vran- sko pridobiti dovoljenje za po- seg v vodni svet na petih od- sekih. Ostaja še en sklop nerešenih vprašanj, to so zemljišča. Dars je sicer v kratkem času, kon- kretno od junija lani do sedaj pridobil 95 odstotkov potreb- nih zemljišč za gradnjo, prido- bitev naslednjih 5 odstotkov zemljišč pa je po informacijah Darsa pogojena z rešitvijo de- nacionalizacij skih postopkov. Občina brez prave besede Žalski župan prof. Milan Dobnik ob tem dodaja, da se praktično na celotni trasi po- javlja kakšna parcela, ki še ni odkupljena, problem zemljišč je menda v celoti rešen le na Vranskem, največ zapletov pa se pri odkupu pojavlja med kmetovalci v Zgornjih Gru- šovljah, kjer Dars in tamkajš- nji kmetovalci ne najdejo skupnega cenovnega jezika. Dobnik zavrača tudi vse očit- ke s strani Darsa, da v občinah niso opravili svojega dela. »Občina ima pri pridobivanju dovoljenj praktično zelo majh- no vlogo,« pojasnjuje Dobnik. »Zemljišča odkupuje Dars, ob- čina oziroma upravna enota bo izdala le dovoljenje za bi- valno naselje izvajalcev. To bo predvidoma v bližini poligona pri Ločici, Italijani so za to dovoljenje že zaprosili, zdaj je treba pridobiti še soglasja Elektra, pa kmetijcev, ker gre za območje prve kategorije kmetijskih zemljišč, svoje so- glasje morajo dati tudi vodar- ji. Drugo dovoljenje, ki ga bo- mo izdajali v Žalcu, bo dovo- ljenje za deponijo odpadnega materiala. Zaenkrat ne vem, koliko jih bo in kje bodo, vemo le to, da bi ta odpadni material izkoristili za nasipe ob Sa- vinji.« Žalski župan je v začetku tega tedna še zagotovil, da bo po njegovih informacijah skupno gradbeno dovoljenja izdano v kratkem. To pomeni skorajšen pričetek del na trasi, istočasno naj bi se urejala tra- sa po vsej dolini, sama trasa avtoceste pa bo obenem služila za transportno pot, tako da za- radi gradnje ne bi preveč trpe- la obstoječa cesta po dolini. IRENA BAŠA Magistrala po predlogu SEG Slovensko ekološko gibanje je celjskemu županu Jožetu Zimšku in mestnemu svetu, pa tudi ministrstvu za okolje in prostor, poslalo dopis, v katerem opozarja na problem magistrale sever - jug skozi Celje. Gre za star problem, kako urediti povezavo od severa proti jugu, ne da bi mesto ob tem doživljalo prometne infarkte. V SEG ugotavljajo, da se je promet povečal z odpravo zamaška v Tremerjah in da je zastojev na relaciji proti severu vse več. Po nekaterih informacijah naj bi ta pro- blem na delu magistrale skozi mesto rešili le z razširjeno štiripasovnico, kar pa po mnenju SEG ni dobra rešitev. Pričakujejo namreč, da bo magistrala že na Polulah ozi- roma Bregu prešla Savinjo in potekala vzhodno od želez- nice, mimo stare Cinkarne in Ema proti avtocesti. Rešitev je po njihovem dolgoročno tudi najcenejša, ob tem pa opozarjajo, da tudi ni pravih rešitev za povezavo zahod- nega dela Celja proti jugu in z juga na vzhod. SEG priča- kuje, da bodo vse rešitve javne, sprejete po zakonitem postopku in da bodo pri tem načrtovalci upoštevali tudi njihove predloge. TC Št. 12. - 23. marec 1995 1 INTERVJU - DOGODKI zaklenjena televizija ^Zrejemonuistre^ gramov plačevali dejanski čas gledanja in nič več,« obljublja Janko Turnšek hri dve 'ctl intenzivnega dela v izgradnji I10 kabelske televizije podjetja Elektro ^'ek je kakšnim 5 tisoč Celjanom že omo- f®s gledanje satelitskih in zemeljskih TV atnov, ki jih sprejemamo na našem ob- ré1' janko Turnšek napoveduje, da se bo íC'l ka TV v Celju širila skladno z načrti, j tev formalno pravnih zadev ter priprava •sa koncesije za to dejavnost je stvar obči- krat so izvedeli od san^ prizadetega otroka, v merih je šlo za policij5' sporočilo, v 18 primerih P za namig ali obvestilo iz ^ jevne skupnosti, vrtca h1 drugod. Zakaj ga hočeš, če ga ne maraš? Izločitev otroka iz dru*? skega okolja je skr^ ukrep, za katerega se od^ jo na Centru za socialno <* Št. 12. - 23. marec 1995 9 TEMA TEDNA - FELJTON a sodišču. Socialni de- ali 1 poskušajo na različne l3vC )L vplivati na starše, jih Escati, jim pomagati z na- °SY jih nadzirati in opazo- z enim sam^m ciljem, da V razmere za otroka izbolj- ? in da ta ostane pri star- jf bratih, sestrah. Včasih ne gre- in v takšnih pri- Pa jh je otroka treba izločiti "'družinskega okolja. Gre za iZ časni ukrep, ki začne ve- zati z odločbo Centra za so- jino delo in ko gre otrok ? rejniško družino. Skoraj ! vseh primerih socialni de- J vCi prepričajo starše, da je njihovega otroka začasni zakrep najboljša rešitev in mnogih primerih se starši o določenem času osvestijo, Lboljšajo, družinske raz- dre se uredijo in otrok gre lahko iz rejniške spet nazaj svojo matično družino. Običajno gre za preselitev otroka v rejniško družino, včasih k sorodnikom, pri vzgojno huje motenih pa otroka oddajo v ustrezni vzgojni zavod. V brezupnih ali najbolj akutnih primerih surovega ravnanja z otrokom in zane- marjanja pride do najstrož- jega ukrepa, ki ga lahko uve- de le sodišče s sodnim skle- pom. Gre za trajni ukrep odvzema roditeljskih pravic in trajno premestitev otroka v rejniško družino ali druži- no, ki je pripravljena takega otroka tudi posvojiti. Obi- čajni gre pri starših, ki jim odvzamejo roditeljske pravi- ce, tudi za elemente kaznivih dejanj hudih in posebno hu- dih telesnih poškodb, ki se za otroka lahko končajo z in- validnostjo ali celo s smrtjo, kot nam govorita v uvodu navedena in mestoma prire- jena primera izreka kazni v zaključenem sodnem ka- zenskem postopku in v poli- cijskih kazenskih ovadbah. In zanimivo je, da se prav tisti starši, ki najbolj surovo ravnajo z otrokom, otroku najtežje odpovejo. Ponavadi bodo storili vse, da do odvze- ma ne bi prišlo in da jim so- dišče ne bo moglo dokazati nič takega, kar bi jih breme- nilo ali jih spravilo celo za rešetke. Zato ni čudno, da so takšni sodni postopki izred- no dolgotrajni in da se raz- meroma veliko policijskih ovadb in sodnopreiskovalnih postopkov konča s tožilčevo zavržbo, sodnih obravnav pà z oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Potem, ko je pod težo udarcev svojih staršev v Ve- lenju umrl še ne petletni be- gunček Arnes, se je javnost zgražala nad dejstvom, da sta oba mučitelja na prosto- sti, javnost pa je bila tudi že kar prepričana, da bo taista mati s svojim drugim otro- kom, ki je na poti, enako ravnala, kot s prvorojencem Arnesom. Zelo možno je, da bo res tako, ne more pa ve- ljati takšno splošno pravilo, sploh pa ne v pravni oziroma sodni praksi. O tem govori primer matere, ki je bila zve- rinsko posiljena in zato otro- ka, ki ni bil spočet iz ljubez- ni, ni marala, z njim je grdo ravnala, zato ji je sodišče odvzelo roditeljske pravice in otrok je šel v rejo. Ženska je kasneje spoznala zanjo primernega moškega, člove- ka, ki jo je imel rad, se z njim poročila in rodila drugega otroka. Tega otroka je imela rada, skrbela je zanj kot vsa- ka ljubeča mati. Sodelovati, ne škodovati! Organi pregona in centri za socialno delo izvejo za primere zanemarjanja otrok in nasilja nad otroki pretež- no od zdravstvenih institucij in šol, pa tudi od delavcev na tim. s.o.s. telefonih. Vsi ti so pravzaprav po zakonu dolž- ni prijavljati primere nasilja nad otroki in mladoletniki, tudi (in zlasti) spolnega. So- delovanje teh institucij s po- licijo in Centri (pa tudi sode- lovanje policije in centrov za socialno delo) je sicer iz leta v leto boljše, se pa še vedno najdejo posamezni primeri, ki so vsega obsojanja vredni in ki so posledica neustrez- nih ali pa premalo usposob- ljenih ljudi na mestih, kamor se zanemarjeni ali trpinčeni otroci obračajo in zatekajo po pomoč. Tako je iz šolstva v nebo vpijoč primer šolske svetovalne delavke, ki je 12- letno deklico, ki se ji je za- upala, da jo očim spolno zlo- rablja, odslovila z besedami: »Ja kaj se mu pa nastavljaš!« Sicer pa se socialni delavci na šolah srečujejo s po- membnim vprašanjem, kako ukrepati, ko opazijo primer nasilja nad otrokom: ali po- klicati starše v šolo in se po- govoriti z njimi ali pa zadevo javiti organom pregona. V prvem primeru se namreč lahko zgodi, da se bo položaj za otroka še poslabšal. Starši otroka sicer ne bodo več kaz- novali s palico in pestmi, ker bo učitelj pri telovadbi zago- tovo opazil podplutbe in ote- kline, bodo pa ukrepali tako, da bo otrok za kazen deset ur klečal na pesku, tega pa uči- telj telovadbe zagotovo ne bo opazil. Ali pa se bo fizično nasilje spremenilo v psihič- no. Otrok za kazen ne bo več tepen s palico, ga bodo pa za kazen obrili na balin, da bo v posmeh vsej soseščini in sošolcem. Psihičnega nasilja nad otroki je več, kot si upa- mo misliti; težje ga je opaziti in še težje dokazati, ima pa hujše in daljnosežnejše po- sledice od fizičnega nasilja. Izjemen primer neprimer- nega ukrepanja je poznan tudi iz zdravstva, ko se je celotni zdravniški konzilij dogovoril, da posilstva neke deklice ne javi policiji. S te- lefonskimi klici v stiski pa je tako, da na drugi strani žice včasih sedijo svetovalke in pomagalke, ki so za takšno delo neprimerne, tako po strokovni kot po osebnostni plati. S prstom pokazati je premalo Oprostilna sodba v prime- rih iz naslova 201. člena Ka- zenskega zakonika Republi- ke Slovenije ima ponavadi za posledico, da ti starši po končanem sodnem procesu z otrokom še naprej surovo ravnajo, pogosto pa se otro- ku potem še slabše godi. Ker staršem kaznivega dejanja na sojenju ni bilo mogoče dokazati, so dobili nov zagon in pogum, češ, saj mi nihče nič ne more. In kdo je krivec, kadar se sojenje konča naj- slabše in najbolj krivično prav za nedolžnega in ne- močnega otroka? Kot že povedano, je obstoj kaznivega dejanja treba v sodnem postopku dokaza- ti, ker pa pri surovem ravna- nju z otrokom ponavadi ni materialnih dokazov, so za dokazovanje na voljo edinole priče. Najtežje je dokazati obstoj kaznivega dejanja v primerih psihičnega mal- tretiranja. Če so pri fizičnem nasilju nad otrokom sodišču na voljo zdravniška potrdila, izvedeniška medicinska mnenja, obdukcijski doku- menti in podobno gradivo za dokazovanje, pri psihičnem nasilju pravzaprav ni kaj vzeti v roke. Na voljo ostane- jo le še priče. S pričami pa je tako, da se velikokrat uma- knejo, ker se pač nočejo ni- komur zameriti, ker se bojijo groženj in podobnih posledic pričevanja, vloga priče v preiskavi in v sodni dvora- ni pa zna biti tudi prav zopr- na, torej je bolje nič vedeti, nič videti in nič slišati in se ne izpostavljati, pogosto raz- mišljajo tisti, ki bi s svojo udeležbo zlasti na samem so- jenju obdolžencu lahko rešili muk marsikaterega otroka in mladoletnika. Institut »pravne dobrote« odpira problem priviligirane priče, ko sorodnik ni dolžan pričati zoper sorodnika, se pa prav kazniva dejanja iz 201. člena KZ dogajajo v ok- viru družine, skrbno skrito za hišnimi zidovi. Zelo redko se zgodi, da eden od zakon- cev oziroma staršev na so- dišču priča zoper drugega zakonca, ponavadi držita skupaj, doma pa nad otro- kom (žrtvijo njunega nasilja) izvajata pritisk in mu vsilju- jeta lažno zgodbo, ki jo bo moral pripovedovati v po- stopkih sojenja. In tako se v praksi dogaja, da včasih tudi v najbolj dra- stičnih primerih trpinčenja otroka staršem ni mogoče odvzeti roditeljskih pravic. Na tak način padajo policij- ske kazenske ovadbe, padajo obtožnice in na koncu priza- devanj mnogih institucij in posameznih strokovnjakov je spet vse tako, kot je bilo. Nekateri se posipljejo s pe- pelom, drugi si umijejo roke, vmes koga zaboli glava, vzgojno zanemarjeni in tr- pinčeni otroci pa rastejo, po- stanejo odrasli in imajo otro- ke, ki jih vzgajajo tako, kot vedo in znajo iz lastnih izku- šenj. Morda pa bodo zane- marjenih in trpinčenih otrok otroci doživeli kakšno spre- membo zakonodaje, takšno namreč, ki bo hudodelcem s starševskimi »licencami« onemogočala, da bi se po končanih sodnih procesih počutili in obnašali kot zma- govalci. Za trpinčene otroke bi bilo bolje, ko bi bila naša zakonodaja na nekaterih po- dročjih malo manj demokra- tična. MARJELA AGREŽ Milko MiKola I SOTM YEDCBSI ¥KED OTTUSOSI SOPISCI V CELJU V LETIH 1945 -1951 Ш Tudi nekateri še živeči člani Palčkove skupine so mnenja, da je bil Palček agent UDBE. Eden takšnih je npr. Jože Laubič iz Svetelke pri Dramljah, ki o tem takole razmišlja: Ko danes iz zgodovinske razdalje zrem na svojo prehojeno pot, mi je marsikaj bolj jasno, takrat, ko se je vse skupaj v resnici dogajalo, pa ni bilo za pameten premislek nikoli dovolj časa. Vse je nekako teklo samo od sebe, vsa dejanja so bila vedno izsiljena in nikoli nisem imel pravih možnosti za drugačne odločitve. Ta usodnost je bila brez dvoma Pogojena z mržnjo do takratnih oblasti in z mučnim občut- kom popolne nemoči. Obvezne oddaje, preganjanje kmetov, vere, ter šopirjenje štirih ali petih drameljskih članov par- tije, ki so s silo izvajali osovraženo >ljudsko oblast<, pri tem Pa pridno skrbeli za svoje interese in znali zapostavljati fruge, me kam drugam kot v naročje prefriganega Palčka fçs ni moglo pripeljati. Šele mnogo kasneje mi je postalo jasno, da sem bil nemočno kolesce v grdi zgodovinski maši- neriji, ki je zmlela velik del moje generacije.« Nekateri celo trdijo, da so Palčka videli še pred nekaj leti, ш trdijo, da smrtna obsodba nad njim dejansko ni bila ledena, ker je bil dejansko agent UDV. K domnevanju, da so bili celo nekateri organizatorji in v°ditelji teh skupin in organizacij agenti UDV, navajajo tudi nekatere skupne značilnosti teh ljudi. Večina jih je bila vojno v partizanih in so imeli še iz tistih časov nad Seboj razne »grehe«, ki so bili OZNI in kasneje UDV seveda ?elo dobro znani, zaradi česar jih je imela »v šahu«, in jih je a"ko brez težav prisilila v sodelovanje. Nekateri med jjJittii, kot npr. Štefan in Ivan Poklač, Dušan Mlakar, so bili jtezerterji iz NOV, medtem ko je bil npr. Ivan Lavbič- alček med vojno partizanski likvidator. V korist domnevi, ^ je bila v organiziranje in delovanje teh skupin vpletena sama, govori tudi dejstvo, se je nekaterim njihovim Roditeljem uspelo izogibati aretaciji kar več let. Neverjetno f da bi npr. Ivana Lavbiča-Palčka organi pregona prijeli *lePo dobrih treh letih njegovega delovanja. Odprto ostaja ^ašanje, kako se je leta 1947, ko je bila Palčkova skupina pZhita, ravno njemu uspelo rešiti. Tudi to, da je vodji ^°klačeve bande« Štefanu Poklaču uspelo pobegniti iz aPora in se tako izogniti sojenju, vzbuja pomisleke, ali je resnici za pobeg. Povsem nepojasnjeno ostaja tudi, kdo te dejansko skrival za imenom »Metod«, pod katerim je ^stopal moški, ki je junija 1947 agitiral za ustanovitev e§alne organizacije na območju Lipovca in Ljubečne. glede na to, kakšna je bila dejanska vloga UDBE pri janiziranju teh ilegalnih skupin in organizacij, je mogoče ЈЧ da če bi do njihovega nastanka ne prišlo spontano, bi p verjetno ustanovila oblast sama. Njej je njihov obstoj . ^el ge kako prav, saj je s terorjem, ki so ga izvajale te ^uPine, lahko dokazovala, kako zelo je ogrožena ne le od Panjih ampak tudi od notranjih sovražnikov, in s tem ¿Ricevala izvajanje represije nad lastnim prebival- K °m. Te ilegalne skupine in organizacije prebivalcem, r so delovale, ne le da niso v ničemer koristile, ampak so jim, nasprotno, povzročile izredno veliko gorja. Ljudje so se znašli v precepu: če z njimi niso hoteli sodelovati, so jih pripadniki teh skupin k temu lahko prisilili z nasiljem; če pa so na sodelovanje pristali, so tvegali, da pridejo pred sodišča, ki jim bodo izrekala izredno ostre kazni. Mnogi so to sodelovanje, ki največkrat niti ni bilo prostovoljno, pla- čali ne le z dolgoletno ječo in prisilnim delom, ampak tudi z izgubo imetja, ki jim je bilo zaplenjeno, ali pa celo z živ- ljenjem. Ostali sodni procesi Poleg obravnavanih sodnih procesov, so bili v prvih povojnih letih pred celjskim okrožnim in okrajnim sodiš- čem še številni drugi, ki so sicer tudi imeli politični značaj, vendar bi jih ne mogli uvrstiti v nobeno izmed obravnava- nih skupin sodnih procesov. Po letu 1948 so se pred celj- skim okrožnim sodiščem začeli npr. procesi proti tistim, ki so se izrekli za resolucijo Informbiroja in za Stalina. Te sodne procese bi lahko poimenovali kot procese proti informbirojevcem. Posebno kategorijo sodnih procesov so predstavljali procesi, v katerih je šlo za sojenje tistim, ki so žalili t.i. ljudsko oblast in njene nosilce. Danes bi tem kaznivim dejanjem moderno rekli verbalni delikti. Kljub izredno ostri kaznovalni politiki, ki so jo v tem obdobju vodila sodišča, so se našli številni, ki so si upali tudi javno kritizirati obstoječo oblast in zabavljati na račun partijskih in državnih funkcionarjev. Obravnavanje tovrstnih kazni- vih dejanj, ki so se smatrala kot »kazniva dejanja zoper ljudsko oblast in zoper javni red in mir«, so bila pristojna okrajna sodišča. Za kakšna kazniva dejanja je šlo, bomo spoznali iz treh primerov sodnih procesov proti storilcem tovrstnih kaznivih dejanj, ki jih navajamo kot najzanimi- vejše. Eden takšnih je bil npr. sodni proces proti ravnatelju celjske plinarne Antonu Macuhu. Celjsko okrajno sodišče ga je 12. 6. 1951 obsodilo na sedem mesecev odvzema prostosti, ker je »v družbi več oseb govoril, da naši voditelji živijo v razkošju in da imajo vsak po dva do tri avtomobile, da se bogastvo LR Slovenije prenaša v druge republike, in da se na ta način bogastvo Slovenije izčrpava na račun drugih republik.« Razen tega je bil tudi obtožen, da je podcenjevalno govoril o nekaterih borcih, ki so se »s svojim partizanstvom preveč hvalili«, ter da je našim funkcionar- jem dajal za vzgled skromnost sovjetskih funkcio- narjev. Eden tistih, ki so imeli dovolj poguma, da so javno in celo pisno izrazili svoj kritični odnos do oblasti in do njenih gospodarskih ukrepov, je bil novinar Janko Kač iz Ljub- ljane. Bil je urednik časopisa »Hmeljar«, glasila Hmeljarske zadruge v Žalcu. V novoletni številki tega glasila leta 1950 je objavil uvodni članek z naslovom »Inventura in bilanca«, v katerem je kritično obravnaval povojno kmetijsko poli- tiko države in prikazal, kako uničujoče posledice je imela ta politika zlasti za hmeljarstvo v Savinjski dolini. Javno tožilstvo je pri celjskem okrajnem sodišču zaradi tega članka zoper njega vložilo obtožnico. V njej je kot najbolj obremenjujoči del navedlo tisti del omenjenega članka, kjer se navaja: »Duh časa in napačni prijemi tistih, ki so se upregli z vso ihto v razljudevanje podeželja kljub zgodovin- skim nasprotnim naukom, je pognal ne le služinčad, temveč tudi otroke od samega prvorojenca in postrguljčka v drug svet. Danes želimo to popraviti, bojimo pa se, da ne bo mogoče več spraviti te mladine nazaj v kmetski svet, ker je ta trd in skoraj brez svobode napram živahno mižikajoči in tako široki svobodi proletariata.« S temi navedbami je, po mnenju javnega tožilstva, Janko Kač storil kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo. Glavna obravnava proti njemu je bila pred celjskim okrajnim sodiščem 21. 6. 195. Sodišče je Janku Kaču izreklo kazen šest mesecev odvzema prostosti. Dr. Marjan Pavlic, ki je presedoval sodnemu senatu, je v obrazložitvi sodbe zapisal: »Analiza predmetnega članka pokaže, da je kritika vseskozi negativna in da je ton, v kate- rem je članek pisan, posmehljiv, tako da je očitno moral vzbuditi pri čitalcih vtis, da se pisec norčuje iz ukrepov organov oblasti na polju kmetijstva, pri čemer bi lahko nepoučenemu bralcu vzbudil prepričanje o resničnosti vse- bine članka z ozirom na to, da je sicer kot uvodni članek zadružnega glasila, torej kot nekako načelno stališče hme- ljarske zadruge.« Janko Kač se je zoper sodbo pritožil na celjsko okrožno sodišče. Na veliko presenečenje je to njegovi pritožbi v celoti ugodilo in ga oprostilo obtožbe, s tem pa je bila sodba celjskega okrajnega sodišča razveljavljena. Takšna odločitev je še toliko bolj presenetljiva, če vemo, da je sodnemu senatu, ki je Kača oprostil obtožbe, predsedoval sodnik Franc Sok. Ta je namreč kot predsednik sodnega senata okrožnega sodišča v Celju v številnih povojnih poli- tičnih in zrežiranih sodnih procesih obtožencem izrekel izredno ostre kazni - tudi smrtne - in se pokazal kot eden najzaneslivejših izvrševalcev partijske politike na področju sodstva. Razlog za takšno spremembo, ki jo je bilo opaziti pri sodniku Francu Soku, je treba seveda iskati pri spre- membi odnosa Partije do sodstva, do katerega je prišlo ravno leta 1951. Po četrtem plenumu CK KPJ junija 1951 je namreč prišlo tudi v sodstvu do določene demokratizacije, kar je imelo za posledico, da se je po tem letu število sodnih procesov s političnim ozadjem bistveno zmanjšalo. To pa pomeni, da je v tem primeru sodnik Franc Sok dejansko zopet samo sledil smernicam Partije. Težje primere žalitve oblasti je seveda obravnavalo okrožno in ne okrajno sodišče. V enem takšnih sodnih procesov, ki je bil pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča v Celju 9. in 10. decembra 1949, je bilo zaradi kritiziranja oblasti in še nekaterih drugih kaznivih dejanj obsojenih kar 10 oseb. To so bih: dr. Franc Roš, odvetnik iz Laškega; Ivan Deželak iz Laškega, Matevž Deželak iz Lož pri Marija Gradcu, Jože Igričnik iz Laškega, Peter Hrastelj iz Laškega, Janez Hrastnik iz Brstnika, Maks Košar iz Laškega, Franc Pintar iz Celja, Bratomil Štokovnik iz Sv. Jedrti in Frančiška Feuš iz Laškega. Najvišjo kazen je sodišče izreklo Ivanu Deželaku in dr. Francu Rošu, ki ju je obsodilo na tri oziroma na dve leti in šest mesecev zaporne kazni s prisilnim delom in na delno zaplembo premoženja. Ostali so bili obsojeni na zaporne kazni od šest mesecev do leta in pol. Le eden je bil obsojen samo na štirinajst mesecev poboljševalnega dela. KONEC Št. 12. - 23. marec 1995 KULTURA J? Korčulanci na snežnih poljih Vrhunec gostovanja Moreške nastop s celjskimi folkloristi V dneh, ko je zima še opleta- la s svojim repom, so jo z vih- tenjem mečev, pesmijo in god- bo dalmatinski folkloristi z otoka Korčule vendarle ug- nali. Tako kot v znamenitem, 400 let starem viteškem plesu vojska belega kralja premaga vojsko črnega. Pa to ni bitka za ozemlja, ampak za lepo ne- vesto — bulo. V prenesenem po- menu besede — dobro premaga zlo. Vojska črnega kralja pade, nevesta objame svojega ljub- ljenega viteza. Ta preprosta zgodba se v plesu moreška, ki se je ohra- nil samo na otoku Korčula, razvije v pravi folklorni spek- takel, sestavljen iz več slik, v katerih moreškanti najprej samo vihtijo meče, nato pa z njimi silovito, da se krešejo iskre naokoli, udarjajo. Sredi boja posreduje nevesta - bula, kot se imenuje na Korčuli, a zaman. Boj dveh vojska, v slikovitih kostumih in z ostrimi meči, ki skoraj v vsa- kem nastopu komu tudi v res- nici pustijo sled, spremlja zdaj bolj zdaj manj silovito godba na pihala. Korčulanska folklorna sku- pina, ki je nekoč veliko gosto- vala po Evropi in Ameriki, šte- je danes gostovanje v Sloveni- ji, oziroma na Celjskem, za preporod, saj je vojna skorajda pretrgala vrste vojsk črnega in belega kralja. K nam so more- škanti prišli na povabilo Celj- ske folklorne skupine, ki je s pomočjo ljudi dobre volje, nekaterih podjetij in zasebni- kov ter gostiteljev v posamez- nih krajih pripravila njihovo turnejo. Korčulani so najprej - po dolgi vožnji in odisejadi zaradi snega na poti na Celj- sko kočo — nastopili v Žalcu. Gledalcev res ni bilo veliko, a so bili Dalmatinci vseeno ve- seli, da so po dolgem času sploh nastopili pred njimi. Po- tem so razveselili občinstvo v Zrečah, kjer je klapa prepe- vala še dolgo v noč, in starejše občane v domu na Polzeli. Njihovo gostovanje pa je vsekakor doseglo vrhunec v nedeljo zvečer v Celju, kjer so za tretji abonma ZKO na- stopili skupaj s Celjsko fol- klorno skupino, pred dobro zasedeno dvorano in odlično razpoloženo publiko, ki je med nastopi skandirala tako doma- čim kot gostom. Z zadnjo, skupno sliko, so Celjani in Korčulani naredili pisano fol- klorno kuliso za podelitev Ma- roltovih značk, ki jih je v ime- nu ZKOS dobitnikom izročil Štefan Zvižej. Za desetletno delo so značke prejeli Vesna Klavžar, Mihael Gubenšek in Zdenko Novak, za petnajst let zvestobe pa Mihael Urek, Alojz Žnidar in Mitja Ocvirk. Dušan Suhadolčan je prejel priznanje ob dvajsetletnici de- la v skupini. Dan kasneje so moreškanti razveselili še občinstvo v la- škem kulturnem domu. Turne- ja je bila tako zaokrožena. Zdaj so moreškanti spet na svojem otoku, Celjska folklor- na skupina, ki je na nedelj- skem koncertu ponovno doka- zala, da je še vedno v odlični formi, pa bo poleti gostovala pri njih. Gostovanja, resda na skromni ljubiteljski ravni, če- prav je šlo tudi za meddržavno kulturno sodelovanje, še zda- leč ne bi moglo biti, če ne bi bili deležni drobnih pozorno- sti in pomoči številnih spon- zorjev: dijaškega doma, Celj- ske koče, Cestnega podjetja, ki jim je pičlih petnajst minut po tem, ko je avtobus s plesalci v Šentjanžu nad Štorami zdrs- nil s ceste, poslal na pomoč plug s peskom, Hotela Merx- restavracije v Novi vasi, go- stišča Berger, gostiteljev v Zrečah, ki so moreškante pe- ljali na sneg na Rogli, Petrola, Pivovarne Laško, ki so jo vide- li tudi od znotraj, in številnih drugih v gostujočih krajih. In na koncu: na sončno zad- njo zimsko soboto so dalma- tinske čigre(lastovke) s svojim dopoldanskim nastopom na Glavnem trgu v Celju prinesle v mesto pomladno razpolože- nje. Torej se smemo nadejati, da jih bodo v prihodnjih sobo- tah posnemale še druge skupi- ne, da bo Celje tudi spomladi prijazno mesto. Pa čeprav so se ostanka zime Dalmatinci kar razveselili ! Veseli pa so bi- li tudi nekaterih pobud za pri- hodnja gostovanja. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Zastrte vizije barvnega V galerijskem prostoru Kul- turnega centra Ivana Napotni- ka Velenje se je v tem tednu iztekla slikarska razstava več- stransko angažiranega umet- nika Vojka Pogačarja. Petinštiridesetletni umetnik živi v Mariboru, po končani Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani v šestdesetih letih pa se je loteval različnih avtorskih projektov. Zanje je značilna kompleksna sestav- ljenost, ki sega preko dimenzij likovnega področja. Ob tem je pripravil več slikarskih raz- stav, večkrat pa se je tudi štu- dijsko izpopolnjeval v umet- nostnih središčih v tujini. Za dela, ki jih je razstavil v Velenju, je zelo izrazita nji- hova simbolična vsebina. Za- črtani liki, ki dominirajo na površini, ponazarjajo figural- ne motive in portrete, ponekod pa gre za manj jasne kreacije in do izraza prihajajo pred- vsem razmerja med linijami, ki so vpete v osnovne barvne strukture. Prav barve so tudi eno temeljnih področij, ki se jim Pogačar še posebej posve- ča že vrsto let. Gre za teorijo o barvni ciklomatiki, ki v je- dru vsebuje tezo o notranjem dualizmu barv, da so namreč barve sestavljene iz dveh po- lov, in se manifestira v dvoji- cah zavedno in nezavedno, te- lesno in duševno, materialno in duhovno. Prepletene dvoji- ce ustvarjajo nove vrednosti v tem nadvse bogatem in za- pletenem mikrokozmosu. Voj- ko Pogačar je zahodne izsled- ke o tem vprašanju združil z vzhodnjaškimi izročili kaba- le, astrologije, joge, šole yin- yang, ki prinašajo nova vede- nja o enotnosti nasprotij, kar je mogoče uporabiti tudi v pri- meru barvne analitike. O tej temi je v spremnem katalogu avtor napisal tudi krajši esej, ki pojasnjuje barvno cikloma- tiko, sicer pa je nekaj razstav- ljenih slik tudi teoretične na- rave in prikazujejo različne sheme psihološko utemeljenih povezav in nasprotij, kot jih čutimo in doživljamo. BORIS GORUPIČ Celjski gimnazijci na Madžarskem in v Franciji Od 17. do 19. marca je v Pešcu na Madžarskem potekal mednarodni fran- kofonski festival Festival de theatre Francophone, na katerem so sodelovale gle- dališke skupine iz Madžar- ske in 9. drugih držav (Hr- vatska, Romunija, Italija, Bolgarija, Poljska, Belgija, Slovenija, Kanada in Fran- cija). Francoska ambasada v Ljubljani je prijavila na- šo državo in zaprosila Gimnazijo Celje, na kateri deluje francoska gledališka skupina, naj pripravi pred- stavo v francoskem jeziku. Pod mentorstvom prof. Slavka Deržka in v režiji Boruta Alujeviča so uspeš- no predstavili delo Eugena Ionesca: Exercices de con- versation. Poseben selektor je predstavo izbral tudi za sodelovanje na pomemb- nem francoskem festivalu Festival international Francophone, ki bo potekal od 21. do 28. maja 1995 v kraju Canteleu (Norman- dija). Gostovanje na Mad- žarskem so gimnazijcem omogočili sponzorji, zato upajo, da bodo tudi za go- stovanje v Franciji lahko zbrali potrebna sredstva in tako še enkrat častno pred- stavili gimnazijo, mesto Celje in državo Slovenijo. zapisovanja Butterandfly V novokomponirani srbščini pomeni butterandfly, da »brez masla letiš«. V najbolj poeno- stavljenem prevodu, jasno. Če nimaš ustreznih poznanstev in zvez na dovolj visoki ravni, potem je, hja, potem je življe- nje zares prekleto težko. No ja, Butterandfly pa je tudi naslov predstave, ki jo je v koproduk- ciji Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Glej režiral Matjaž Pograjc. Zgod- ba se dogaja v bivši Jugoslavi- ji. V času, ko je ta bila še do- volj trdna in stabilna, ko je bila JNA še vedno svetinja, ki se je ni smel »dotakniti« prak- tično nihče, ko nacionalna ne- soglasja še niso dosegla stop- nje vrelišča, v času, skratka, ko smo vanjo še zmeraj verjeli in se z jugoslovanstvom tako- rekoč ponašali. Butterandfly je pravzaprav nostalgična dra- ma, s katero je Matjaž Pograjc predvsem obračunal sam s sa- bo. V prevelikem navalu no- stalgije za našo skupno domo- vino se je odločil obračunati s svojo nostalgijo,'jo prereše- tati gor in dol, sem ter tja, in se v zavest tukajšnje kulturne javnosti zapisati kot prvi anti- nostalgik. Pograjc je s tem, koje posta- vil nostalgično dramo o Jugo- slaviji, o njenih čarih in šarmu jugoslovanstva, pred katerim so padli tudi najbolj vneti ameriški nacionalisti tipa ameriški ambasador v Jugo- slaviji, za vekomaj zapustil Jugoslavijo, se ji odrekel tako rekoč na vseh nivojih bivanja, in obenem razglasil, da se s tem, ko se ji je odrekel, ni odrekel tudi njenemu šarmu oziroma načinu življenja, ki ga je ponujala. Pravzaprav zelo pogumno dejanje. Dejanje sprave tako rekoč s samim seboj. Seveda zgolj na simbolni ravni. Vsi ti- sti, ki še vedno menijo, da bi bilo spravo med tistimi, ki so se bojevali na strani zavezni- kov, in tistimi, ki so zaprisegli nacistom in fašistom, opraviti še na realni ravni, so nerazum- ljivi sanjači, ki še danes ne ra- zumejo, da pravzaprav nisoi¡ ne morejo biti del svetovne ц. volucije. Podobno je z Jugosi¡ vijo. Nostalgija je vedno tnoč nejša. Satelitski program fl Srbija ima vedno več g]edsj cev in samo vprašanje časa j še, kdaj se bo katero od slu venskih podjetij opogumilo ¡¡ svoje izdelke reklamiralo (ц( na njihovem programu. Tod nostalgija še ne pomeni rests vracije jugoslovanstva ali, ¡¡¡ kor se danes rado uporablj¡ tretje Jugoslavije. Ne! Dale od tega; nostalgijo za naš nekdanjo skupno državo j treba iskati v slovenski drža\ in v vsem tistem, zaradi česa se nekateri počutijo kastrin ne. Z dejanjem odcepitve j pač prišlo do določene kastn cije. Nekaterim so odrezali nji hove »vitalne« organe. Vzeli s jim način življenja. Style of h fe. Vzeli so jim njihove junaki Tudi Pograjcu. In on si je dn nil pripeljati jih preko pred stave nazaj v svoj svet. V now državo. Toda sedaj so na pote zi oni. Ali jim bo življenji v novi državi všeč ali ne? Toi ali je Pograjca kdo vprašal, 2 mu je življenje v novi dm všeč ali ne? Pograjc se je stoi- ka odločil vzeti stvar v roke. Svoje junake je pripelji v svoje predstave in jim omo gočil dihati njihov zrak, d počno tisto, kar so pravzapn ves čas počeli, da obdržijo sv način življenja. In preko nj tudi on sam. S tem, ko je n mreč postavil nostalgično dr mo, se naslonil na svoje jun ke, se je hkrati k on vertir v antinostalgika. Vzel si ] skratka tisto, kar so mu pre štirimi leti odrezali. Piše: Tadej Čater na celjskih PlatniH ................ Razkritje, erotični thriller Režija: Barry Levinson, scenarij: Paul Attanasio (po romanu Michaela Crichtona), vloge: Michael Douglas, Demi Moore, Donald Sutherland Osrednji lik filma Raz- kritje je uspešen poslovnež z zavidljivo kariero v seatt- leski računalniški firmi Di- gicom, ki ji je posvetil že nekaj let svojega življenja in jo tako rekoč postavil na noge. Tomu Sandersu (M. Douglas) se obeta napredo- vanje na mesto podpred- sednika, poleg tega pa mu bo združitev DigiComa z neko družbo prinesla znaten priliv kapitala. A stvari se obrnejo druga- če: Sanders je zavrnjen in njegova nova šefinja posta- ne Meredith Johnson (D. Moore) iz Silicijeve doline, kjer je sedež DigiComa. Ambiciozna lepotica je protežiranka Boba Garvi- na (D. Sutherland), ustano- vitelja DigiComa, in žen- ska, s katero je Sanders pred več kot desetimi leti, ko sta bila še oba samska in sta živela v Kaliforniji, imel strastno razmerje. Johnsonova izkoristi pr- vo priložnost in povabi Sandersa v svojo novo pi- sarno, da ga povpraša o po- slih in pokramlja z njim o dobrih starih časih. Sre- čanje pa spretno spreobrne v neposredno, hladno in agresivno zapeljevanje, ki mu Sanders skoraj nasede, vendar jo v zadnjem tre- nutku jezen in zmeden le Eavrne. A to je šele začetek Sandersovih težav: John- sonova se že naslednjega dne pritoži upravi, da jo je Sanders na sestanku spol- no nadlegoval. Nekdo bi skoraj sabotiral pomemben projekt, za katerega je od- govarjal Sanders. Njegovo življenje, tudi zasebno, čez noč postane pravi pekel- Kaj se skriva za podtika- nji? Kakšno povezavo ima DigiComov revolucionarni sistem navidezne resnično- sti z bizarnimi sprememba- mi znotraj družbe? Da b1 rešil svoje delo, svoj zakon in svoje dobro ime, Sanders najame prebrisano odvet- nico Catherine Alvarez (Roma Maffia) in toži svojo novo šefinjo, da ga je spol' no nadlegovala. Resnica, ki se mu košček za koščkom razkriva, je šokantna. Sku- paj z vsem ostalim se v p0' slovnem svetu spreminjaj0 tudi pravila igre. V Jubilejna razstava celjskih likovnikov V ponedeljek so v Muzeju novejše zgodovine odprli raz- stavo, ki zaznamuje dvajseto obletnico delovanja društva celjskih likovnikov DPD Svo- boda. Na razstavi sodelujejo vsi člani društva, enaintrideset jih je, ki so s svojim likovnim udejstvovanjem pomembno prispevali k razvoju ljubitelj- ske umetnosti na Celjskem. Mnogi med njimi se redno po- javljajo v galerijskih prostorih v Celju in drugih krajih Slove- nije, nekateri pa so gostovali tudi zunaj naših meja. Likov- niki se med sabo razlikujejo po generacijah. Nekateri so člani društva šele nekaj let, drugi so vključeni že od samih začet- kov. Prav tako je vsak posa- meznik izoblikoval lastno slo- govno shemo, po kateri je pre- poznaven. Razstavljajo: Du- šan Amanovič, Jože Barachini, Marjan Dečman, Marija Duc- man, Karolina Fajs, Vlado Geršak, Daniel Hrovat, Alica Javšnik, Zoran Josič, Franc Klemen, Raj ko Livio, Anja Maček-Ključar, Rajko Mlina- ric, Adolf Mljač, Toni Mohar, Edvard Navodnik, Maksimi- ljan Nezman, Vinko Pajek, Jo- že Perčič, Marta Plavec-Žuraj, Alojz Pongrašič, Barbara Po- pit, Dušan Poropat, Vlado Renčelj, Rudi Šalej, Božidar Ščurek, Ljuban Šega, Stjepan Vrbanič, Aleš Wolf, Karel Ze- lič in Petra Zmajde. Razstava bo na ogled do petka, 24. marca. BORIS GORUPlC Mednarodna oblikovalska delavnica V Ljubljani se je na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost začela mednarodna oblikovalska delavnica z naslovom »Oblikovanje v aluminiju, aluminij v bivalnem pro- storu,« katere glavni pobudnik je podjetje Talum iz Kidriče- vega, sicer največji proizvajalec aluminija pri nas. Namen tovrstne delavnice je približati udeležencem pomen te kovine in možnosti njenega oblikovanja, saj gre za material, ki ga je mogoče uporabljati v zelo širokem razponu. S predavanji nameravajo pri mladih snovalcih spodbuditi nov, svež odnos do aluminija. Študentje industrijskega oblikovanja bodo na pod- lagi predavanj razvijali svoje znanje sodobnega oblikovanja, v veliki meri pa jim bodo pri tem pomagali povabljeni strokov- njaki iz sedmih držav. Svoje načrte in modele bodo jeseni predstavili na skupni razstavi. BORIS GORUPlC Št. 12. - 23. marec 1995 fi1 KULTURA Zadnji obisk pri desnici Meti Rainer Poznati pesnico Meto Ra- ¡e bila sreča in duhovni fi Njena veličastna, a hu- * ušna osebnost je čislala № vTSte umetnosti, poleg Revnosti še posebej glasbo Slikarstvo. Vjcna satira je desetletja za- pjevala rubrike v Pavlihi, Coške Pesm' Pa v Galebu, ^še® rodu, Cicibanu... pvanajstega novembra lani, sem bila nazadnje pri njej, isem hotela slutiti, da se po- bijava za zmeraj... 2avrtim telefonsko številko: 44-204. »Dober dan, Meta! Tukaj tölka.« »0, pozdravljena, Milka!« se џ razveseli prijazen glas. »Se smem čez pol ure oglasi- j pri tebi?« »Seveda, kadar koli želiš, jaz imam vedno čas,« me pri- jjyio povabi moja dobra pri- Lteljica Meta Rainer. »Hvala. Potem pa na svi- denje!« Pohitim. Ne pozabim na ro- je In že zdrsim z avtom po cesti iz Celja proti Žalcu. Pri semaforju zavijem desno, nato pav križišču levo. Zadnja hiša Ba levi, Cankarjeva ena. Ste- čem v prvo nadstropje. Obsta- •em. Nad zvoncem še vedno opozorilo: »Zvoni močno!« Meta slabo sliši. Ni potreb- no predolgo čakati. Ključ za- jkrta v ključavnici. Vrata se odpro in pozdravi me nasme- ¡iiidevetdesetletni obraz s hu- taišnimi očmi. Prisrčno me sprejme. »Tebe pa že dolgo ni bilo! .lirsem v kuhinjo bova šli. Tu \e toplo. Boš sedla na po- äeljo?« »Hvala, ne skrbi, bom sedela kar na stolu!« Nalijem vodo v vazo, nato dam rože vanjo. Sedem k mizi tako, da gledam proti vratom, Meta pa na mojo levo. Na mizi leži debel zvezek s trdimi platnicami, zraven pa Galeb. Meta prime zvezek v roke in pravi: »Kar tu ga imam in zapišem vse, česar se spomnim. Domi- slice. Poslušaj!« Bere resno. Hočem nekaj za- pisati, a me njen pogled odvr- ne od tega namena. »Tako je bistra! Dočakala bo sto let, hvala bogu,« pomi- slim. »Veš, vsak dan pišem verze. Pridejo ljudje in pravijo, naj jim napišem za rojstni dan, god, za poroko, za rojstvo in še za kaj drugega. Pa vsem ustre- ženi ...« se pohvali. »O Meta, ti si enkratna!« jo občudujem. »Zdaj pišem same sonete. Sem tebi že katerega napi- sala?« »Seveda si, po pošti si mi ga poslala. Hvala še enkrat!« Nasmehne se in njen glas veselo zazveni: »Potem pa tako veš, kakšne kvalitete so!« »Meni si napisala dobrega, takšnega z akrostihom...« »Pišem dobre sonete ! Se moram sama hvaliti, če me drugi nočejo!« »Brez dvoma,« mislim resno. Potem odpre otroško revijo Galeb: »Poglej, spet so mi nekaj ob- javili!« »Čestitam!« sem navdušena. Preberem pesem Spomin na počitnice... »Tvoje pesmi so tako pre- proste in prisrčne, kot si ti sa- ma,« rečem tako, kot mislim. »Seveda... Sem pač stara in mene ne upoštevajo več,« se hoče zasmiliti sama sebi, a ji ne uspe. »Ne smeš tako misliti. Tisti, ki te razumejo, znajo ceniti tvoje delo!« »Poglej, tale kuhinja je vse moje obzorje... Ven že dolgo ne hodim več. Tu sem zaščite- na od vsega hudega. Kaj vse se dogaja po svetu!? Vojne. Naj- huje je v Bosni. Ubogi ljudje!« Spomni se grobosti, ki jih je bila sama deležna med vojno. »Stara sem, že prestara za ta svet, zato moram misliti na svojo smrt.« Kaj bi razmišljala o smrti, ko pa lahko razmišljaš tudi o domislicah in rimah,« jo ho- čem odvrniti od zame tako ne- prijetne teme. Pa se ne da: »Veš, razmi- šljam, kje naj me pokopljejo, ali v Ljubljani pri mojih ali v Žalcu pri Katarini (posvo- jenki, ki je umrla 1955. leta). Če bi me pokopali v Ljubljani, prijatelji ne bi mogli na moj grob tako daleč. Če bi me po- kopali v Žalcu, bi se moji so- rodniki morali voziti sem... Veš, čisto sem se pripravila na smrt. Razdala sem skoraj vse knjige. Sem tebi katero dala?« »Seveda si, tri, ki si jih sama izbrala zame, če bi jih jaz, bi gotovo izbrala iste, vsaj dve...« »Želela sem, da pridejo pra- ve knjige v prave roke,« mo- druje napol resno, napol v šali. Potem odide v sobo in se vr- ne s šopom kartic — fotografij umetniških slik. »Izberi si eno!« mi dobro- dušno ukaže. Pregledam vse in izberem Jedilno mizo Henrija Matissa. Meta vzame pisalo in piše. »Naj ti bo za spomin name,« reče in mi poda kartico. Preberem: »Dragi Milki za spomin na obiske pri meni v Žalcu! Meta Ž. 12. 11. 1994.« »Hvala, Meta ! To bom večno hranila in se te spominjala.« Pogledam na uro. »Morala bom iti,« mi je hu- do, ker čas tako hiti. »Že? Anka me bo prišla jutri pogledat. Ta moja Anka! Kaj bi brez nje?« se spomni na svo- jo najboljšo mlado prijateljico Anko Krčmar. »Anka je res neponovljiva. Kaj vse zmore? Pa tako skrbi zate! Še sorodniki ne bi mogli bolj... Včasih imam kar slabo vest...« Vstanem. »Res bom morala iti,« se ne- rodno opravičujem,« saj bom kmalu zopet prišla,« ji obljub- ljam. Bridko se nasmehne in za- sluti: »Na >britof< boš prišla.« »Ne, Meta, ne govori tako, saj boš dočakala sto let! Še se bova videli,« lažno upam. Posloviva se. Zdrvim po stopnicah... In njene besede so se uresni- čile. Naslednjič sem šla k Meti — na pogreb. LJUDMILA CONRADI Sicer pa so v teh letih najpo- membnejši dosežki dve bronasti pia- teti (1976, 1978) ter srebrna plaketa 1980) na Naši pesmi v Mariboru, tret-» E(1978) in drugo mesto (1979) na tek- movanju RTV Ljubljana Naši zbori Prek mikrofonom. Posebno diplomo je tbor prejel tudi na festivalu delavskih tesmi v Budimpešti. To je bilo v letu '976, ko so celjski pevci cel teden na- spali v madžarskih mestih Veszpre- 4 Szegedu in Budimpešti. Med dru- S1® so na nastopu za madžarsko tele- čjo zapeli tudi sedanjo slovensko "ttno Zdravljico, ki je bila vsa povoj- Ja leta himna zbora. Burnost sedem- r^etih let v delovanju zbora označu- eta tudi dve nadvse uspešni turneji ^en meja domovine. Zlasti atraktivno je bilo gostovanje j|a Norveškem leta 1978, ko so izme- lavo z zborom iz daljnega Alesunda rnogočile prijateljske vezi Slovenske- ?a okteta oziroma njegovega člana Jo- ta Koresa s simpatičnimi Norvežani, krat je vožnjo z vlakom zamenjalo kovanje z letalom, ki ga je z veliko j^rtvovalnostjo organiziral predsed- jj* zbora Bukovac. Nato je zbor leta iobiskal Romunijo, kjer je imel ; j* koncerta v Brasovu. Pot z vlakom blla dolga in kljub naporom vesela, m ob spoznavanju vzhodnoevrop- ¡ђ Nerealističnih življenjskih navad razmer. Zbor so gostitelji sprejeli Opatijo, nekatera nova poznanstva (j0jSo vsaj v pisemski obliki trajala še p 8°. Obe gostovanji — tudi z ogledom stolnic Osla in Bukarešte - sta bili k spodbuda za začetek nove de- H¿Je Sezone 1979/80, ko je bilo treba k "Piti na mariborskem tekmo- S(^ako se je končalo to zanimivo de- frjun v v katerem je imel zbor na leto prečno 12 do 15 nastopov, v njem CçvSa teta prepevalo nekaj nad 50 pev- ' sestavo sporedov pa so v marsi- čem narekovale posebne priložnosti, saj so se menjavali nastopi na prosla- vah, revijah, tekmovanjih in gostova- njih v tujini, kjer je bilo potrebno kakšno pesem zapeti tudi v jeziku do- mačinov. Tako je zbor že do tega časa prepeval v vseh jugoslovanskih jezi- kih, v latinščini, angleščini, italijanš- čini, madžarščini, romunščini, ruščini, norveščini, pozneje pa še nemško, francosko, poljsko, češko in celo pe- sem v filipinskem jeziku. Tekmovanje Naša pesem 1980 je za celjske prešernovce — naslednike Celj- skega pevskega društva — pomenilo tu- di prvi resen skok proti vrhu sloven- skega zborovskega petja. Srebrna pla- keta z oceno 88,6 točke je pripeljala zbor v skupnem seštevku na četrto me- sto celotnega tekmovanja. Pri tem pa se je slišalo kar nekaj mnenj, da je bil celjski zbor oškodovan. Pohvalne oce- ne o nastopu celjskega zbora so zabe- ležili v različnih slovenskih časopisih. Skladatelj Radovan Gobec je o načinu ocenjevanja sprožil celo polemiko, ki pa seveda ocen ni spremenila. Drugi višek zbora v tem letu je bil še popu- larni koncert v počastitev 85-letnice CPD, kar pa že v neki meri pomeni oživljanje zavesti o pripadnosti pevcev enemu najstarejših slovenskih pevskih društev. Ob tej priložnosti je bil zbor odlikovan z državnim odlikovanjem Red zaslug za narod s srebrnim ven- cem. Izven državnih meja pa je v tem letu nastopil v italijanskem Gradežu in navezal stike s tamkajšnjim meša- nim zborom. Naslednje leto se je začelo s skupnim koncertom zbora Prešeren in Mešane- ga mladinskega zbora gimnazije Celje, ki ga je že pet let vodil Edvard Goršič. Le-ta je s tem nastopom proslavil 20- letnico svojega zborovodskega delova- nja. Ob koncu koncerta je dve skladbi zapel tudi združen 130-članski zbor. Kmalu zatem je sledil nastop na med- narodnem tekmovanju v Montreuxu v Švici. Kljub temu, da si zbori na tem uglednem tekmovanju sami plačujejo vse stroške, je bila tokrat konkurenca izredno močna, saj se je tekmovanja udeležilo 25 zborov iz 13 držav. Pre- šernovci so se uvrstili v zgornjo polo- vico in dobili častno nagrado Partici- pation honorable. Švicarski časopis je zapisal, da je zbor glasovno dobro po- stavljen in ima dovolj težak program, pri izvedbah pa imponira predvsem ritmična natančnost. Po tem nastopu je imel zbor še mednarodno izmenjavo z zborom iz madžarskega Szekesfeher- varosa, sodeloval pa je tudi kot gost večera na pevskem srečanju v Zrečah in na medobčinski reviji v Velenju, vsepovsod z mnogimi laskavimi oce- nami. V tem letu je zbor zapustil predsed- nik Pavle Bukovac, sicer tudi zborovo- dja, ki se dostikrat ni strinjal s pro- gramskim načrtovanjem dirigenta Goršiča, imel pa je tudi svoje zboro- vodske ambicije. Zato je ustanovil svoj mešani zbor, h kateremu je pritegnil tudi nekaj somišljenikov iz Prešerno- vih vrst, kar pa pri delovanju osred- njega celjskega zbora ni imelo večjih posledic. To dokazuje nenazadnje tudi rezultat na tekmovanju Naša pesem 1982, ko je Prešernov zbor znova z vi- soko oceno 89,3 točke osvojil srebrno plaketo. Kljub temu, da se mu je zlata plaketa spet nesrečno izmuznila, je zbor sodeloval na zaključnem koncer- tu najboljših zborov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Poleg tega je imel zbor v tem letu še izmenjalni koncert s pevskim društvom Petar Zorenič iz Zadra in gostovanje v Trstu na prire- ditvi Pesem prijateljstva. Poleg sode- lovanja na mnogih ostalih prireditvah je polurni spored pesmi posnel tudi za glasbeni arhiv Radia Ljubljana. PRIREDITVE kflledališče V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10. uri za abonma Čebelica 4 in ob 16. uri še za abonma Čebelica 2 in izven uprizorili predstavo Tičev Jaka. Jutri, v petek, bodo ob 20.30 za izven zaigrali predstavo Smejči režiserja Francija Križaja. V pone- deljek bosta ob 10. in 12. uri zaključeni predstavi Tičevega Jake, v torek ob 20.30 pa bodo za abonma Oderpododrom 3 in izven uprizorili Prikrito opolzkost vsakdana. ¡Koncert» V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek, ob 19.30 koncert folklorne skupine KUD Kajuh z Dobrne pod vodstvom Marice Pasarič in vokalne skupine Vigred z Dobrne. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri, v petek, ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora Rogaška, ki ga vodi Franci Plohi. ZApeli bodo pomladne in ljubezenske pesmi. V torek ob 20. uri pa bodo koncert zabavnih melodij pripravili učenci glasbene šole iz Rogaške Slatine. V kulturnem domu v Šentjurju bo v soboto, 25. marca, ob 19.30 jubilejni koncert Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev Šentjur. Posvečen bo 10-letnici sodelovanja s sedanjim dirigentom prof. Francem Klinarjem. V Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bodo drevi ob 19.30 gostili Celjsko pevsko društvo pod vodstvom Edvarda Goršiča, ki letos slavi svojo 100-letnico. V dvorani Glasbene šole v Velenju bo v soboto ob 17. in 19.30 občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi. Irl/VZSTAVE V razstavišču Laški dvorec si lahko do 31. marca ogledate razstavo akademskega slikarja Leona Koporca. V galeriji Mozaik v Celju bo do 6. aprila na ogled razstava likovnih del skupine Pin Rudnika lignita Velenje. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akademske slikarke Metke Krašovec. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do jutri ogledate razstavo ob 20-letnici obstoja likovne sekcije Februar. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 1. aprila ogledate razstavo starih grafičnih listov iz 19. stoletja iz zbirke Okrasno cvetje. V Teatru na Ljubljanski cesti 3 a razstavlja svoje fotografije Roman Fonda. Razstava nosi naslov Dotik. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca ogledate pregledno razstavo slik Avgusta Lavrenčiča. V knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava akademskega slikarja Francija Karasa na temo Rože. V kava baru lnterlaro v Stanetovi 21 v Celju razstavlja svoja dela Vlado Geršak. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava Sokoli na Celjskem. V prostorih nove pošte v Rogatcu so do konca marca na ogled dela Vlada Renčlja-Vera. I M O Union od 23. do 29.3. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Razkritje; Mali Union od 23. do 27.3. ob 20. uri ameriški film Zaupanje, 28. in 29.3. ob 20.uri pa ameriški film April prihaja; Metropol od 23. do 29.3. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Z odliko; Dom od 23. do 29.3. ob 18. uri ameriški film Richiejevo fantastično potovanje, ob 20. uri pa ameriški film Tomrstone. Kino Rogaška Slatina 24. in 25.3. ob 17. in 19. uri, ameriški film Maska. Kino Žalec 24.3. ob 20. uri ter 26.3. ob 20.30, ameriški film Rojena morilca, 25. in 26.3. ob 16. uri, ameriški film Levji kralj, 25.3. ob 18. in 20.30 in 26.3. ob 18. uri pa ameriški film Jesenska pripoved. BWS TALO V salonu Zdravilišča Laško bo jutri, v petek, 24. marca, ob 20. uri peti salonski večer Straussove glasbe in dunajske kuhinje. Nastopil bo Celjski godalni orkester Pop cornd V Likovnem salonu v Celju bo drevi ob 20. uri umetnostna kriti- čarka Marina Gržinič predstavila projekt Tražim ženu, gostja večera bo tudi avtorica razstave Vlasta Delimar. V Zadružnem domu na Ljubečni bo v soboto, 25. marca, ob 18. uri proslava materinskega dne. Sodelovali bodo Plesna skupina Lučka iz Ljubečne pod vodstvom Marjane Komplet, Moški pevski zbor iz Ljubečne pod vodstvom Matjaža Železnika in kot gostje — kvartet Vigred iz Dobrne. V cerkvi Sv. Martina na Teharjah lahko v soboto ob 18. uri prisluh- nete pesmim Ljubke Šorli z naslovom Venec spominčic možu na grob. Recital bodo izvedli člani amaterskega gledališča Teharje, orglar prof. Hubert Bergant in vokalna skupina Kompolčani. V otroškem oddelku Osrednje knjižnice v Celju bo danes ob 17. uri pravljična ura z Janezom Bitencem. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje bo v ponedeljek ob 17. uri v Galeriji sodobne umetnosti po svoji razstavi vodil Avgust Lavrenčič. V Kulturnem centru Laško bo danes, v četrtek, ob 20. uri javna radijska oddaja z naslovom Veselko, ki jo bo vodil Tone Vrabl. V Laško bo pripeljal mnogo zanimivih ansamblov. V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek, ob 19. uri dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu, namenjena medobčinskemu dru- štvu za pomoč duševno prizadetim. Na prireditvi z naslovom Bolero'95 bodo sodelovali številni znani starejši in mlajši pevci zabavne glasbe. V Plesnem forumu v Celju bo jutri, v petek, ob 21. uri večer z.... Tokrat bodo gostje jazz glasbeniki: kitarist Živkovič, bas kitarist Borovec, bobnar Divjak in saksofonist Kadoič. V dvorani Zadružnega doma v Petrovčah bo jutri, v petek, ob 19. uri prireditev ob materinskem dnevu, ki jo bodo pripravili člani tam- kajšnjega kulturnega društva. Št. 12. - 23. marec 1995 ч NASI KRAJI IN LJUDJE 1 Leto, dolgo šestnajst mesecev Dr. Jože Utr osa, zdravnik z zvrhano mero optimizma »Kaj bo dobrega?« S temi besedami ponavadi pozdravi svoje paciente žalski zdravnik dr. Jože Utroša. Pa čeprav do- bro ve, da ljudje k njemu obi- čajno ne prihajajo z dobrimi novicami. A že stara ljudska modrost pravi, da je dobra vo- lja pol zdravja in te modrosti se tudi ta zgovorni doktor rad drži v svoji vsakdanji praksi. Ko se človek z njim zaplete v pogovor, mu sploh ne bi pri- sodil, da mu je zibel tekla da- leč stran od Savinjske doline. »Luč sveta sem ugledal v obči- ni Murska Sobota, v kraju Ve- liki Dolenci poleg mejnega prehoda Hodoš,« je začel svojo pripoved. Osnovnošolskih učenosti si je nabiral v Veliki Polani, rojstnem kraju Miška Kranjca, gimnazijo in medi- cinsko fakulteto je obiskoval v Ljubljani. Zakaj medicina? »Ha, ha, ha. O tem pa nisem nikoli razmišljal. V srednji šoli me je veselila zgodovina, po- tem sem se vprašal, kje bom dobil službo. Zato sem se odlo- čil za medicino, ki me je prav tako veselila. Sem odprt člo- vek, rad sem z ljudmi,« pravi dr. Utroša. Kot mlad zdravnik se je naj- prej zaposlil v obratni ambu- lanti Cinkarne, potem je prišel v zdravstveni dom v Žalcu. Najprej na dispanzer za medi- cino dela, nekaj časa je bil v ambulanti za obrtnike, zad- njih šest, sedem let je spet v splošni ambulanti. Dr. Jože Utroša je uradno specialist medicine dela, prometa in športa. »Kot mladega zdravni- ka me je zanimala kirurgija,« je obujal spomine. »Ko sem končal fakulteto, je veljal še zakon, po katerem smo morali vsi zdravniki najprej dve leti delati na terenu. Danes je obratno, mlad zdravnik si mo- ra najprej dve leti nabirati iz- kušenj v bolnišnici, šele potem začne z delom na terenu. Še sam ne vem, kaj je boljše. Na fakulteti pridobiš veliko te- oretičnega znanja, danes bodo morda mladi zdravniki z do- brim mentorstvom prišli v am- bulante z več prakse. Ko sem sam začel delati kot zdravnik, sploh nisem vedel, kako se iz- polni napotnica, kako se izpol- ni zgornji del recepta. To so stvari, ki ti jih na fakulteti nihče ne pokaže.« Prava medicina se pokaže na terenu Dr. Jožeta Utroša so pacien- ti v žalskem zdravstvenem do- mu pogrešali kar nekaj časa. Od leta 1991 do konca lanske- ga leta je bil namreč tri leta na specializaciji, ki jo je zaključil s specialističnim izpitom in zaključno nalogo. »V sodelo- vanju še z enim zdravnikom sva se lotila uporabne naloge, uradno se imenuje standardi- zacija preventivnega zdrav- stvenega pregleda nabornikov in vsi pregledi nabornikov v državi Sloveniji zdaj poteka- jo po najinem predlogu.« Dr. Jože Utroša je tudi eden tistih zdravnikov, ki je najbrž že marsikomu rešil življenje v prometnih nesrečah ali pa kakšnih drugih nezgodah in boleznih. Od leta 1986 namreč sodeluje v urgentni službi, ki deluje v Zdravstvenem domu Celje. Človeku je kar tesno pri duši, ko dan za dnem posluša zavijanje siren po slovenskih cestah, dr. Utroša pa pravi: »Kot mlad zdravnik jemlješ vse zelo čustveno, potem se postaviš na realna tla. Čustva je treba pustiti ob strani in gledati samo na to, kaj lahko v tistem trenutku storiš, da pomagaš ponesrečenim lju- dem. Mislim, da se tista prava medicina pokaže ravno na te- renu, včasih odločajo sekunde, ambulanta je bolj rutina. Te pa hude nesreče seveda kljub vsemu prizadenejo, zlasti ne- sreče ali celo smrti otrok.« Dr. Utroša skupaj z še enim žal- skim zdravnikom v urgentni službi dežura štiri dni na me- sec, razen tega mu ni prihra- njeno še dežurstvo v zdrav- stvenem domu. »Za šalo sem sešteval opravljeno delo v lan- skem letu in moje leto v resnici ni imelo 12, temveč 16 mese- cev. Pet do šest noči na mesec mi vzamejo dežurstva, potem so tu še hišni obiski. In zmotno je mišljenje ljudi, da s tem de- lom kaj zaslužiš ali pa da po opravljenem dežurstvu odideš v posteljo. Po 24-ih urah ur- gence v ponedeljek potem v to- rek normalno delam v ambu- lanti, se smehljam in moram biti prijazen,« pripoveduje so- govornik. Vsemu navkljub dr. Jože Utroša najde čas še za vodenje zdravniške komisije prve stop- nje Zavoda za zdravstveno za- varovanje Slovenije v Celju in Laškem, pa delo v občinskem štabu civilne zaščite, kjer je dal skozi kot se temu pravi slovensko vojno in savinjske poplave, poleg vsega je še član komisije pri ministrstvu za zdravstvo za nadzor nad pre- gledi nabornikov. In ko ima čas samo zase, vzame ribiško palico, pa krene za Savinjo. »Ribolov je moj recept za po- mirjanje. Riba je sekundarna stvar, lahko jo kupiš v ribarni- ci, nikakor pa ne moreš kupiti tistega blagodejnega učinka, ki ga človeku daje ribolov. Ob Savinji pozabiš na vse, kar si slišal v ambulanti.« Najbrž tu- di na očitke in pripisovanje napak, ki jih danes mnogi tako radi valijo na zdravnike. »Strokovne napake so bile in bodo,« je prepričan sogovor- nik. »Zdravniki smo samo lju- dje, omejeni s svojim razumom in znanjem, ki pa zavestno ni- koli ne bi nikomur škodovali.« Dr. Jože Utroša skuša ljudem pomagati kot zdravnik. Pa ne samo to. Človeku zna vliti zvr- hano mero optimizma, iz njega resnično veje neka pozitivna energija, ki jo očitno prenaša tudi na svoje paciente. IRENA BAŠA Obnova ceste Polzela-Slatine Ena letošnjih prvih ve¿ jih investicij v KS Polzei je obnova ceste Polzeia Slatine v dolžini 1300 Cesta pomeni ugodneje povezavo med naselw v zgornjem Podvinu z df lom naselja v KS Andraž Ker so jo večkrat poško. dovali številni vodotoki ц okoliških hribov, jo je bii0 potrebno na nekaterih me- stih vsako leto na novo ure. jati, nekdanji obcestni jar. ki pa so bili ponekod tudi popolnoma zasuti. Hmezad inženiring iz Žalca jo je za. to vključil v program 2a posutje poljskih poti, v K$ Polzela pa so se odločili, da se bodo dogovorili s Kme- tijsko zadrugo Polzela in cesto temeljito obnovili obenem pa tudi primemo razširili, da bi jo lahko pozneje še asfaltirali. p0 obeh straneh ceste so mo- rali najprej v celotni dolži- ni obnoviti in poglobiti ob- cestne jarke ter na več me- stih vgraditi betonske ka- naie. Obnove ceste so se pose- bej razveselili krajani obeh naselij, del finančnih sred- stev pa je prispevalo tudi preko 50 lastnikov zemljišč na tem območju. Cesto ob- navlja podjetje Kranjc, vi- soke in nizke gradnje. T. TAVČAE Napoved prihodkov tudi vrtcem Marsikdo se še spomni lan- skih zapletov s posredovanjem podatkov o družinskih dohod- kih, ki so vrtcem osnova za izračun oskrbnine za malčke, vključene v organizirano predšolsko vzgojo. Letos je ministrstvo za šolstvo in šport vsem upravam vrtcev pravo- časno posredovalo navodila, kako zbirati podatke, da do zapletov ne bi več prihajalo. Rok za oddajo podatkov o lanskih družinskih prihod- kih poteče 5. aprila, upravam vrtcev pa bodo služili kot os- nova za izračun oskrbnine, ki jo bodo za svojega v vrtec vključenega otroka morali plačevati starši od 1. maja na- prej. Če ne bodo pravočasno posredovali podatkov, jim bo- do v upravah vrtcev zaračuna- li polno oskrbnino. Ministrstvo za šolstvo i šport je vrtcem posredova navodila, naj podatke o dr žinskih prihodkih zbira s prilagojenimi obrazci nap vedi za odmero lanske doho nine. Izključeni so nekate osebni podatki (EMŠO in p dobno), pred predložitvijo vi cem pa naj bi jih starši potrd v izpostavah Republiške upr ve za javne prihodke. Kaže,( pri tem letos večjih zapleti ne bo, vendar pa le velja op zoriti na dejstvo, ki so ga izp stavili slovenski davkarji. P vedali so namreč, da lahko < predložitvi napovedi za odm ro dohodnine in vloge za su vencijo oskrbnine v vrtcu p trdijo le istovetnost, ne pa tu pravilnosti oziroma resničn sti podatkov. Težave s kmetijskimi zemljišči V žalski občini doslej rešili 330 denacionalizacijskih zahtevkov V zadnjem času je vse več odprtih vprašanj o nadaljnjem uresničevanju Zakona o dena- cionalizaciji. Na eni strani je to posledica nezadovoljstva občanov, ki v denacionaliza- cijskih postopkih še niso dobi- li vrnjenega premoženja, po drugi strani pa vnašajo zmedo prizadevanja za spremembo zakona. ' V občini Žalec je bilo na tem področju precej narejenega, zatika pa se pri zahtevkih za vračilo kmetijskih zemljišč, na katere odpade kar polovica od približno 800 vlog. Za podrob- nejša pojasnila smo zaprosili Slavka Resnika, ki že več kot tri leta opravlja strokovno de- lo pri izvajanju Zakona o de- nacionalizaciji. Koliko zahtev za denaciona- lizacijo je bilo vloženih v obči- ni Žalec in koliko so jih doslej pristojni upravni organi uspeli rešiti? V občini Žalec je bilo doslej vloženih 762 zahtev za denaci- onalizacijo, rok za vložitev zahtev za pravne osebe še ni potekel. 661 vlog se nanaša na vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov, 91 na vračilo stano- vanjskih hiš, stanovanj in po- slovnih stavb, preostalo pa za- devajo zasebna gospodarska podjetja in kapital. Upravni organi so do danes izdali 330 odločb, od tega jih je nekaj nad polovico pozitivnih, v pre- ostalih zadevah pa gre za ne- utemeljene zahteve oziroma za njihov prenos na Okrajno so- dišče v Žalcu, ker upravni or- gani niso pristojni za njihovo reševanje. V celoti je bilo reše- nih nekaj nad 100 zahtev za denacionalizacijo. Vrnjenih je bilo 600 ha gozdov, 200 ha kmetijskih zemljišč, preko 20 stanovanjskih hiš in poslovnih lokalov ter 3 zasebna podjetja. Kaj je mogoče narediti za hitrejše izvajanje denacionali- zacije oziroma za celovito reši- tev vloženih zahtev? Zaradi nedorečenosti to- vrstne upravne in sodne prak- se denacionalizacije ni mogoče rešiti s prisilnimi upravnimi odločitvami. Rezultati so se pokazali predvsem tam, kjer so stranke v strpnem dialogu in s poravnavo dosegle rešitev, na katero je lahko upravni or- gan oprl svojo odločitev. Na ta način se je mogoče izogniti dolgotrajnemu postopku ugo- tavljanja sedanje povečane vrednosti premoženja glede na stanje ob podržavljanju, nada- lje revalorizacije prejete od- škodnine ter veljavnosti skle- njenih sporazumov, kupnih pogodb in drugega. Velja po- udariti, da je izvajanje denaci- onalizacije predvsem strokov- no delo. V ta namen je zakono- dajalec tudi predvidel ustrez- na strokovna telesa - komisije, ki pomagajo upravnim orga- nom pri njihovem delu. Kaj z vidika stroke najbolj zavira izvajanje denacionali- zacije? Največ vlog se nanaša na vračilo arondiranih kmetij- skih površin. Pri tem gre za primere, ko so bile arondacije v celoti prisilnega značaja, marsikdaj pa so bile zgolj fik- tivne, izpeljane na osnovi po- prej sklenjenih veljavnih pravnih poslov zaradi oprosti- tve plačila prometnega davka. Pri arondacijah je treba vloge presojati z vidika realno preje- te odškodnine v času podržav- ljanja, veljavnosti takrat skle- njenih kupnih pogodb in spo- razumov, ustreznosti pridobi- tve nadomestnih zemljišč in drugega, kar pa je težko glede na pomanjkanje podzakonskih oziroma izvedbenih aktov Za- kona o denacionalizaciji. Kako naprej? Upravna enota Žalec je že sprejela ukrepe za produktiv- nejše in hitrejše reševanje de- nacionalizacijskih zahtev. Si- cer pa je treba kar najhitreje rešiti tudi preostale vloge upravičencev oziroma njiho- vih pravnih naslednikov ter tako popraviti krivice, ki so jim bile povzročene v prete- klosti. T. TAVČAR Vsak dan več škode Zaradi nestalnega vremena s snegom in dežjem so v La- škem zopet zaskrbljeni. Bojijo se novih plazov, slabo vreme pa ovira tudi odpravljanje škode, ki jo je v občini povzro- čilo močno deževje v začetku marca. Doslej so se že lotili sanacije dveh gospodarskih poslopij in treh stanovanjskih hiš. Iz go- spodarskega poslopja na Strmci so izselili živino in utr- jujejo hlev, veliko težav pa je s kmetijo v Oleščah. Narasle vode so del gospodarskega ob- jekta že porušile, poglobljena struga potoka pa spodkopuje temelje dveh silosov, ki sta že začela drseti. Delavci Komu- nalnega podjetja so v preteklih dneh že sanirali plazova v Ma- lih Brezah in v Lokavci ter ta- ko rešili dve stanovanjski hiši, najmanj deset stanovanjskih hiš pa je še vedno ogroženih. Še vedno je zaradi poškodb za ves promet zaprt odsek kra- jevne ceste Laško-Tovsto in kot kaže cesta tudi v prihodnje še ne bo prevozna. Zaradi stal nega plazu na odseku bo i>a mreč potrebna temeljita in d" končna sanacija, kar pa ^ najverjetneje trajalo kar neM časa. Deloma je še vedno zap' ta tudi cesta v Trnovo v kfl jevni skupnosti Sedraž. Občina Laško je podrobni, še poročilo o škodi že posi3' ministrstvu za okolje in àfi' gim pristojnim državnim J1 ganom. Kljub temu še ne ved1 kdo bo finančno pokril opravljene najnujnejše saflä cijske ukrepe in pa seveda^ tiste, ki občino še čakajo, к leg vseh težav pesti Laščah pomanjkanje strokovnega P dra pri odpravljanju naS ¿ škode, zato veliko pričaka tudi od obiska direktor uprave za zaščito in reševal pri republiškem obramb®? ministrstvu Bojana Ušenic"j, ka, Mirana Bogataja ^ obrambnega ministrstva Mira Trbovca iz celjske upra za obrambo. Pasti denacionalizacije Za reševanje denacionalizacijskih problemov je bivša šentjurska vlada ustanovila tri različne komisije: za kme- tijski in za stanovanjski del ter za odvzeta podjetja. V občinskem proračunu so lani namenili za denacionali- zacijo 3,2 milijona tolarjev, porabili pa nekaj nad 7 mili- jonov. Največ zahtevkov ima komisija za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev, ki jo vodi Martin Aužner. Prejeli so jih 108, obravnavali 101, dokončno pa so rešili 26 primerov. Rešenih je tudi 17 zahtev za vračilo zemljišč, vendar ostaja odprto vprašanje odškodnine. Precej težav imajo zaradi pomanjkljivih podatkov, saj so skoraj vsi denacionalizacijski upravi- čenci vložili nepopolne vloge in jih morajo dopolnjevati. V komisiji, ki se loteva denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, pred- seduje ji Marjana Mastnak, pa so prejeli 28 pravilno vloženih zahtevkov. Doslej so jih uspeli rešiti 8. Precej zapletena je tudi denacionalizacija petih zaseb- nih podjetij, ugotavljajo v komisiji pod vodstvom Nade Rabuza. Tri zahteve, povezane s Tolom, Resevno in Žično, rešujejo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, o preo- stalih dveh, za Bohor in Poljostroj (predhodnik Alposa), pa bo odločal odškodninski sklad. BJ Št. 12. - 23. marec 1995 f3 NASI KRAJI IN LJUDJE me razjede na grašćini Jj y Lazah se dokončno podira И dnevi se je porušil јП1 stolp na gradu Švar- -, in v Lazah pri Arnačah " lenjski občini. Ta grad iz toletja je preživel veliko : S'n zamenjal veliko lastni- )" ' ga ni nihče obnavljal. In ""ga bo rešil pred nadalj- propadom? Država, obči- danji lastniki ali spome- ¿varstvo? prejšnji teden je v noci s po- j lika na torek okoli ene ure «Eolici Sradu močno zagr- I kar nekaj časa je bobne- У pokalo, potem pa se je iaSi umirilo. Zjutraj so ugo- љ da so se podrli ostrešje Uovi vhodnega stolpiča na dlČu, kakor ga imenujejo ¡načini- »Še sreča, da se je to zgodilo ponoči,« meni Fanika Verdev, ki je del svojega živ- ljenja preživela prav v tej graščini, »kajti podnevi je ob lepem vremenu tod vedno kar nekaj ljudi, ki si ogledujejo graščino. Nekateri tudi stikajo po njeni notranjosti, četudi ni kaj odnesti.« Čeprav je grad že ves v ruše- vinah, je še vedno ohranjenih kar nekaj zanimivosti, denimo kamnite stopnice v obliki pol- ža, lesen gotski strop, rene- sančne freske in stenske posli- kave. Fanika Verdev, njeni starši so bili oskrbniki tega gradu, je povedala: »V gradu sem se rodila leta 1929 in v njem smo živeli do leta 1946, ko smo se preselili v svojo hišo, ki je bila v neposredni bližini graščine. Med drugo svetovno vojno so bili na gradu tako Nemci kot partizani, oboji pa so ga čuvali. Ko pa so po osvo- boditvi v grad naselili nove stanovalce, menda je bilo okoli devet družin, se je pričelo uni- čevanje. Zadnji so se izselili leta 1980, tisto, česar še niso uničili, so odnesli s seboj.« Velenjska občina in Kultur- ni center Ivana Napotnika sta se trudila, da bi delno obnovili vsaj streho in grad zaščitili pred dežjem. A to je bilo veliko premalo. Kaj sedaj, se sprašu- jemo. Pravijo, da ima grad 11 dedičev, menda so si ga neka- teri poleti ogledali, a tudi to je premalo. Vsekakor bi morali grad zavarovati, a kdo bo to storil, še ni jasno. LOJZE OJSTERŠEK Fanika Verdev Kdo ima pravico do prevoza v šolo? Starši učencev iz Žič, ki obi- skujejo osnovno šolo v Loča h, so konjiškemu občinskemu svetu poslali odprto pismo, v katerem sprašujejo, zakaj morajo njihovi otroci mesečno plačevati 2200 tolarjev za pre- voze s šolskim avtobusom, ko pa skozi Žiče vozi pogodbeni avtobus iz Draže vasi. Pri tem so starši osnovno- šolcev še posebej opozorili na to, da morajo njihovi otroci v solo hoditi po zelo prometni regionalni cesti, na kateri so prometne nesreče zelo pogo- ste. Pismo staršev osnovnošol- cev iz 2ič pa je podpisal in se z vsebino strinjal tudi ravna- telj osnovne šole Loče. Čeprav zakon predvideva, da so do brezplačnih prevozov iz šole in nazaj upravičeni le tisti učenci, ki so od šole odda- ljeni več kot 4 kilometre, so bili člani konjiškega občinske- ga sveta na svoji zadnji seji mnenja, da se takšen prevoz omogoči vsem učencem, kate- rih pot v šolo vodi po večjih nezavarovanih prometnicah in kjer vozijo pogodbeni avtobusi ostale učence. Takšnih prime- rov je v občini Slovenske Ko- njice kar nekaj. Župan Janez Jazbec se je zadolžil, da bo proučil te primere in podal svoje pisne predloge do na- slednje seje občinskega sveta. Ubo zavaroval propadajočo graščino Švarcenštajn? Igodnosti za krvodajalce tvodajalstvo na Šentjurskem V šentjurskem območnem l«em križu so pripravili la- tóri krvodajalske akcije in dve na Planini ter po eno Gorici pri Slivnici ter Šentjurju. Za darovanje krvi je lani v tej občini odločilo "595 darovalcev. Med krvodajalci na Šentjur- ®> jih je po obstoječih po- 4ih domače območne orga- zacije precej, ki so darovali i več kot petdesetkrat. Naj- ^rat, 121-krat, je to storil ® Žlender iz Loke pri Žu- lu> Franc Romih iz Gorice j Slivnici 100-krat, Konrad Nrt iz Dramelj pa 85-krat. ^ kot 70-krat so darovali 8nko Ribič iz Dramelj ter jurcana Stane Kajtna ter m Lavre, nad 60-krat iritjurčana Jakob Selič ter tanc Spolenak, 50-krat pa njun rojak Dušan Pisanec. Zaradi pomanjkanja krvi poziva Rdeči križ k darovanju vse zdrave ljudi, to pa lahko storijo z udeležbo na krvoda- jalskih akcijah. Pri tem opo- zarjajo riß različne ugodnosti, kot so brezplačni preventivni zdravniški pregled, ki se nada- ljuje s celovitim laboratorij- skim pregledom darovalčeve krvi. Za določene ugodnosti ter popuste pri uveljavljanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pripadajo krvo- dajalcem, ki so darovali kri več kot 10-krat, posebna potr- dila, ki jih dobijo na sedežu Rdečega križa, v Šentjurju. To pa zahteva krvodajalske iz- kaznice, ki si jih morajo krvo- dajalci urediti pri odjemalcih krvi - akcij pa se naj udeležuje- jo s prinesenimi izkaznicami. V šentjurski območni orga- nizaciji nameravajo izkazati posebno pozornost vsem krvo- dajalcem, ki so darovali kri več kot 50-krat. Zato pozivajo najprizadevnejše krvodajalce, da se, zaradi morebitnih po- manjkljivih evidenc ter podat- kov, oglasijo na njihovem se- dežu. BJ Na Planini, kjer so lani izvedli dve krvodajalski akciji, pri- pravlja krajevna organizacija nov odvzem krvi prihodnji če- trtek, 30. marca. Akcija bo v planinskem zdravstvenem domu, od 7. do 12.ure, v kra- jevni organizaciji pa jo pri- pravljajo v sodelovanju s transfuzijskim oddelkom celjske bolnišnice. Šolski zvonec v Socki Gradnja prepotrebne nadomestne šole še pred začetkom poletja V prvi polovici marca je bila v Socki podpisana pogodba o odkupu zemljišča, kjer naj bi v kratkem zgradili poslopje nove osnovne šole. Približno poldrugo leto trajajočih zaple- tov je tako konec, v Socki pa računajo, da bodo gradbena dela začeli že pred začetkom poletja. Po besedah Željka Ciglerja, ki v celjski občini vodi družbe- ne dejavnosti, že od lanskega septembra na občinskem pro- računu čaka 32 milijonov to- larjev namenskega denarja za gradnjo nadomestne osnovne šole v Socki. Zdajšnji šolski prostori so v propadajoči graš- čini, ki je za normalen pouk povsem neprimerna in celo ne- varna, zato se še toliko bolj mudi. Naročena je izdelava idejnega projekta in lokacijske dokumentacije, poskrbljeno pa je tudi za finančno pokritje naložbe. Gradnja šole v Socki bo po predračunskih ocenah veljala blizu 90 milijonov tolarjev, tretjino denarja je zagotovila država, nova občina Vojnik bo tretjinski delež prispevala s komunalno ureditvijo zem- ljišča in zagotovitvijo gradbe- ne dokumentacije, krajani pa so svoj tretjinski delež že pred časom obljubili s prostovolj- nim delom. Župan vojniške občine Beno Podergajs, ki se je v preteklih tednih zelo trudil za ureditev vsega potrebnega za odkup zemljišča za gradnjo šolskega objekta, pojasnjuje, da so se zdaj pojavili pomisleki o upra- vičenosti gradnje. Občinski odbor LDS ter del občanov menita, da gradnja novega šol- skega poslopja ni racionalna, saj bi problem racionalneje re- šili, če bi približno 30 otrok prešolali v bližnjo Novo Cer- kev. »V Socki je osnovna šola že kakšnih 60 let, z njo živi ves kraj, zato menim, da bomo z gradnjo novih prostorov za- gotovili tudi nekakšen kultur- ni center Socke. Ob tem pa se moramo zavedati, da je odloči- tev o gradnji podedovana še iz skupne celjske občine in da je zanjo že zagotovljen namenski denar,« pojasnjuje odločenost za začetek gradnje župan Po- dergajs. I. STAMEJClČ V besedi je moč Slavistično društvo Sloveni- je in Zavod za šolstvo in šport pripravljata v soboto, 25. mar- ca, 18. vseslovensko tekmova- nje v znanju materinščine za zlato Cankarjevo priznanje. Tekmovanja, ki bo v Peda- goški fakulteti ter Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji na Kardeljevi ploščadi v Ljub- ljani, se bo udeležilo več kot 100 osnovnošolcev in srednje- šolcev, ki so dosegli najboljše rezultate na področnih tekmo- vanjih. Tema letošnjega tek- movanja »V besedi je moč« je beseda v umetnostnem in ne- umetnostnem besedilu ter v slovarskih obdelavah. Slo- vesnost za najboljše mlade sla- viste, ki bodo prejeli zlato Cankarjevo priznanje, bo v za- četku maja v okviru Cankarje- vih dni na Vrhniki. jg Vpis za jesenske novince aprila V vseh treh celjskih vrtcih pripravljajo tudi letos med 10. in 20. aprilom vpis novincev, ki jih bodo v vrtčevske enote sprejeli septembra. Malčke bodo v vrtce vpisovali v vseh enotah vrtca Tončke Čečeve ter v upravah vrtcev Zarja in Anice Černejeve. Glede na podatke o gibanju rojstev in številu otrok v celjski občini v vrtcih že drugo leto ne pričakujejo upadanja otrok. Spomladanski vpis novincev je pomem- ben tudi zaradi tega, da lahko upoštevajo želje staršev o vpisu otroka v izbrano enoto. Starši lahko v času od 10. do 20. aprila v vrtcu dobijo prijavnico za-Vpis, ob 100 tolarjih vpisnine pa tudi natančna navodila o tem, kako otroka pripraviti za vstop v vrtec. Na roditeljskem sestanku jim predstavijo vse vrtčevske programe, starše pa seznanijo tudi z zdravniškim pregledom otroka pred vstopom v vrtec. IS Otroci spoznavajo vzdrževanje vozil Od 16. do 19. marca so v Avtotehniki organizirali dneve odprtih vrat za Renault in v ta program vključili tudi celjske osnovnošolce, ki so podjetje obiskali v soboto. Gostitelji so jih povabili z namenom, da bi jim približali dogajanje na področju avtomobilske industrije, jih seznanili z nekaterimi novostmi, še posebej pa so jih želeli poučiti o takem načinu vzdrževanja vozil, ki omogoča varno vožnjo. Po deset šolarjev iz desetih osnovnih šol se je po predstavitvi pomerilo še v sestavljanju velike slike »oldtimerja«. Najhitrejše, to so bili učenci Osnovne šole Store, je podjetje nagradilo z Rogovim kolesom. KL, Foto: SHERPA ponedeljek na Glažuto 'tec v naravi« za celjske malčke J oljskih vrtcih Tončke Če- .e 'n Anice Černejeve se je I ,е"Ца oblika dela z malčki, 1 i' lahko rekli kar »vrtec I ?rayi,« že dodobra usidrala. [( cki iz vrtca Tončke Čečeve f !еЈо v koči na Glažuti že J1'1leto, malošolarji iz enote luhova дпјсе černejeve pa ]h ia Glažuto letos odšli V rtcu Zarja posvečajo po- 0,°sl dnevnim oblikam dela t]f) ,0l{i v naravi. Pripravljajo J "'Vne izlete, sodelujejo S^nih krožkih ter akcijah ^-planinec in plavalec, lic Tončke Čečeve in lilj . černejeve so to nadgra- јђђ z organiziranim letova- li °trok. Malčki iz vseh enot vrtca Tončke Čečeve bo- do letos v petih enotedenskih terminih (med 27. marcem in 19. junijem) letovali na Glažu- ti. Zanje pripravljajo 2 zimo- vanji ter 3 pomladansko - polet- ne programe letovanja, v času od ponedeljka do petka pa se bodo otroci spoznavali z nara- vo, srečali lovca, gozdarja, planinca,... Za skupino 20 do 25 otrok bo skrbelo 4 ali 5 vzgojiteljic oziroma sprem- ljevalk, starši pa bodo za leto- vanje svojih malčkov prispe- vali okoli 9 tisoč tolarjev. Nekoliko manj je letovanje otrok v planinski koči Andreja Kameričkega na Glažuti uve- ljavljeno v vrtcu Anice Černe- jeve. Iz enote Kajuhova je vzgojiteljica Majda Magdič s sodelavkami lani popeljala skupino malošolarjev, letos pa kaže, da bodo lahko otroci na Glažuti sredi maja letovali le 3 dni. »Zanimanje za Glažuto je izredno, a kljub vsemu še poskušamo dobiti tedenski termin. Glažuto je treba rezer- virati sezono vnaprej, a ker gre za začetke tovrstnega dela z otroki, se v vrtcu brez pogo- vora s starši nismo odločili za rezervacijo. Za prihodnje leto pa se najverjetneje bomo,« po- jasnjuje Magdičeva, ki pravi, da imajo v vrtcu sicer kar ne- kaj ponudb s Primorske in Go- renjske, a je letovanje otrok tako zahtevno delo, da se za »pot v neznano« ni lahko odlo- čiti. I. STAMEJČIČ ¿ft. 12. - 23. marec 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE H Čas pred plastiko Na Trebčah je eden zadnjih pletarjev Pletarstvo je bilo pri nas, preden smo se navadili na pla- stiko, zelo razširjeno. Danda- našnji izginja lepa domača obrt, ki se je ohranjala v zim- skih dneh, v pozabo. V okolici Bistrice ob Sotli so ostali le še trije občasni pletarji, med nji- mi pa je najbolj znan Franc Temer. Zanimivo je, da v mladosti za pletenje ni imel posebnega veselja. Njegov oče je bil spo- soben pletar in je za delo po- treboval veliko ržene slame, Franc pa je moral kar naprej odstranjevati odvečne poganj- ke oziroma kolenca, po katerih je znana. Po očetovi smrti je prevzel veliko kmetijo na Zgornjih Trebčah, z njo pa tu- di številne obveznosti. Začel je plesti, z vedno večjim veseljem se je loteval tega dela. Svoje sestre je najprej razveselil s peharji za kruh, pri hiši pa so potrebovali še marsikaj. Tako se je lotil opletanja pletenk in izdelovanja košaric, okroglih ter podolgovatih peharjev, ko- šev za perilo, pa nahrbtnih ko- šev. Ko je ržene slame, s tisti- mi zoprnimi kolenci, z leti zmanjkalo, si je pomagal z ve- liko travo. S takšno, ki zraste do tri metre visoko ter jo je mogoče dobiti na poti proti Podsredi. Ko je v kmečke do- move prišla plastika, so neka- teri pletarji začeli v svoje iz- delke vpletati plastične dele, Franc Temer pa ostaja zvest izvirnemu slovenskemu izro- čilu. Začetni odpor se je spreme- nil v veliko pletarsko veselje. Širša javnost ga je prvič spoz- nala že pred leti, ko so v doma- čiji Titove matere, nedaleč proč, posneli oddajo o njego- vem delu. Potem je sodeloval na veliki folklorni prireditvi v Kozjanskem parku, na kateri so številnim vedoželjnim obi- skovalcem prikazali domače obrti. V najlepšem spominu ima zagotovo pomembno predstavitev Slovenije na Ba- varskem; v Regensburgu sta se naša država in kozjanska po- krajina še posebej predstavili z vsem najboljšim, kar premo- rete, tega pa ni malo. Množica tujih obiskovalcev je lahko ob- čudovala tudi spretne roke slovenske predice in izdeloval- ke papirnih rož ter pletarja, seveda. Franc Temer ima za plete- nje vse manj časa. Ko začneš plesti, moraš delo dokončati, sicer je potrebno material zno- va dva dni namakati. Na Ter- nerjevi domačiji je seveda ve- liko za kmečki vsakdan po- membnejšega dela. Upokoje- nec je, vendar še vedno veliko dela. Sin in snaha sta v takš- nih službah, da sta veliko zdo- ma. Franc zato zjutraj pogosto poskrbi, da se vnukinja odpra- vi v šolo pravočasno, v hlevu pa ga čaka precej živine. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Ljudje znova bolj cenijo lepe pletarske izdelke kot plastiko. Franc Temer je naše pletarsu predstavil celo na tujem. Znanja ni nikoli dovolj 15-letnica permanentnega izobraževanja v UPI - Ljudski univerzi Žalec V tem šolskem letu kar 1500 ljudi različnih starosti obisku- je raznovrstne izobraževalne programe, ki jih vsako leto pripravljajo, in dopolnjujejo z vedno novimi, v UPI — Ljud- ski univerzi v Žalcu. »Naše vodilo je ponuditi šir- šemu regijskemu prostoru čim obsežnejši izbor izobraževal- nih programov, tako za mladi- no kot za odrasle. Seveda tudi programe za nadgradnjo in dopolnjevanje pridobljenega znanja. Prizadevamo si, da bi se koristniki naših uslug izo- braževali na vseh stopnjah, od osnovnošolskega, srednješol- skega, do višjega in visokošol- skega,« pravi direktor UPI - Ljudske univerze Žalec An- drej Sotošek. Znanje postaja, in bo v pri- hodnosti postalo še bolj, izred- no cenjena kategorija. Morda kdo misli drugače, toda časi, ko je bilo mogoče biti uspešen brez znanja, zanesljivo mine- vajo. V UPI - Ljudski univerzi v Žalcu lahko izbirate med na- slednjimi programi: — Osnovniprogrami:osnovna šola za otroke in odrasle, šola za starše, programi usposab- ljanja na П. zahtevnostni stop- nji - smer gradbeništvo, trgovi- na, skladiščenje) -Hobi program, ki ga pri- pravljajo v obliki seminarjev in tečajev, namenjajo izobra- ževanju za prosti čas in izpo- polnjevanju znanja s področja kuhanja, šivanja, strojepisja, Andrej Sotošek, direktor UPI — Ljudske univerze Žalec: »O kakovosti slušateljev v UPI — Ljudski univerzi Žalec zgo- vorno govorijo naslednji po- datki: po obsegu izobraževa- nja na področju višjega in vi- sokega šolstva sodimo med 38. ljudskimi univerzami v Slove- niji na peto, na področju sred- njega na osmo in na področju splošno izobraževalnih tem na deseto mesto«. računalništva in podobno. Sem sodijo še likovne delavni- ce, glasbeni vrtec in izpiti za vaditelje čolnov. Kajpak ne gre tudi brez plesne šole za otroke v obliki celoletnega izobraževanja po semestrih, za mladino in odrasle pa plesne tečaje na različnih stopnjah. Zraven je še aerobika za ženske. - Računalniški programi: spoznajmo se z računalnikom, delo v grafičnem okolju, gra- fična delavnica in programi za računovodje zaokrožujejo ra- čunalniški programi. — Šola za tuje jezike je name- njena tistim, ki želijo opraviti izpite iz nemškega, angleške- ga, italijanskega, francoskega in slovenskega jezika. Pa tudi za vse tiste, ki želijo pridobiti verifikacijo za poslovni jezik in mednarodni certifikat ICC. — Tehniški program vključu- je pridobivanje izobrazbe za nekatere poklicne in srednje šole. — Ekonomski program bodo izbrali tisti, ki se želijo izobra- ževati v šoli za računovodje, poslovne tajnice, v trgovski, v srednji ekonomski ter poslo- vodski šoli. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slo- venije sodelujejo pri pripravi in izvedbi izpita ter seminar za usposabljanje prodajalci in trgovskih poslovodij. — Izredno širok program d polnjujejo še možnosti izobr ževanja v višjih in visokih s lah. V šolskem letu 95/96 pi pravljajo nov program za V soko upravno šolo (VII. stq nja), skupaj s Pedagoško i kulteto iz Maribora pa še smt razredni pouk (VII. stopnja). Za vse naštete progran imajo na voljo 13 učilnic vbit ši osnovni šoli v Žalcu, 10 a poslenih strokovnjakov inp ko 60 zunanjih strokovnjak Ob naštetem velja zapisi še svetovanje za brezposeln pridobitev dokvalifikacije,? moč pori odpravi psihofizičn težav,itd. Ш Umrla najstarejša žalska občanka Pred štirinajstimi dnevi smo v Tedniku pisali o Ma- riji Ocvirk iz Ločice ob Sa- vinji, ki je praznovala de- vetindevetdeseti rojstni dan. Ob obisku je bilo izre- čenih mnogo lepih želja, obljubili smo si, da se ob letu zopet vidimo. Takrat ni bilo mogoče slutiti, da je njeno slovo tako blizu. Ma- rijo Ocvirk, najstarejšo prebivalko občine Žalec, so pokopali minuli četrtek. Kar zaspala je, tiho in mir- no, kot je živela. Ob tem smo se ponovno zavedli ne- česa: četudi šteje življenje veliko let, »dolgost življe- nja našega je kratka.« T. TAVČAR Znanje za gobarje Celjski gobarji so na obč- nem zboru zaključili program- sko leto in sprejeli program za letos. Med najvidnejše lanske dosežke štejejo sprejetje za- konskih določil o »gobjih in gobarskih prepovedih,« orga- nizacijo množično obiskane razstave gob v okviru obrtne- ga sejma ter pridobitev dru- štvenih prostorov v Novi vasi. Organizirali so predavanja na osnovnih šolah na širšem celjskem območju, obveščali javnost in pripravili nekaj mi- ni razstav. Izvedli so kar osem ekskurzij na različna območja, kjer so gobarili, pripravili raz- stave, predavanja ter preizku- šali različne gobove jedi. Seveda pa niso povsem za- dovoljni. Pogrešajo namreč svojega determinatorja. Ker prav vrhunskega nimajo, jim že precej let gobarsko abecedo razlaga Anton Poler iz Mari- bora. Vsled tega bodo na celj- ski gimnaziji v aprilu in maju organizirali seminar o spozna- vanju osnov iz gobarske vede, ki bo namenjen članstvu in širši javnosti. Na občnem zbo- ru so bili namreč enotnega mnenja, da tisti, ki ne pozna niti osnov o gobah in gobarje- nju, ne more biti član gobarske družine »Bisernica«. Na občnem zboru so ugoto- vili, da so ekskurzije, ki so naj- boljša oblika za učenje, vse preveč »salonske«, zato bo več pozornosti namenjeno preda- vanjem. Kar nekaj ekskurzij bodo popestrili s kolesarje- njem, pešačenjem, plavanjem in celo čolnarjenjem. S CATV, inšpekcijo in policijo namera- vajo organizirati nekaj akcij (v najbolj razmahnjeni sezoni), s pomočjo katerih bodo vsaj opozorilno spremljali kršilce zakona o lani sprejetih »pre- povedih.« AMADEO DOLENC Pomlad za otroke Občinska zveza prijateljev mladine Celje tudi v marcu za najmlajše pripravlja pre- cej zanimivosti. Jutri, v petek, 24. marca ob enajstih se bo v centru mesta pričel že tradicionalni Praznik pomladi. V progra- mu bodo nastopili otroci Pr- ve osnovne šole iz Celja ter plesalci in manekeni. 25. marca člani OZPM va- bijo na ogled lutkovne pred- stave Pepelka v Ljubljano. Izlet, cena je 1450 SIT, vključuje tudi ogled Cankar- jevega doma in mesta, pri- meren pa je za otroke od če- trtega leta dalje. Poleg tega, da sprejemajo prijave tudi za družinski klub in prvomaj- ske počitnice v Novigradu, bodo med prvomajskimi prazniki pripravili dnevno počitnikovanje v Celju in okolici. Počitnikovanje bo od 27. aprila do 2. maja, in sicer vsak dan med deseto in štirinajsto uro, prijave spre- jemajo do 21. aprila, cena na dan je 500 SIT, otroci, ki se bodo prijavili, pa se bodo lahko udeležili šahovske ali likovne delavnice, izleta na Celjsko kočo ali pa zabavnih iger, ki jih bodo člani OZPM pripravili na Gričku. 15. aprila bo otroški zabavni av- tobus otroke spet popeljal v še vedno popularni Garda- land - zabaviščni park v Ita- liji. Julija in avgusta pa bo v okviru OZPM Celje tudi kar nekaj letovanj in taborov otrok, in sicer v Savudriji, v Ankaranu in na Krvavcu. Podrobnejše informacije v zvezi z aktivnostmi ZPM Celje lahko dobite na tele- fonski številki 443-234, kjer lahko otroke za vse aktivno- sti, pri katerih bi radi sode- lovali, tudi prijavite. N.-M. SEDLAR Nadomestna šola v Trnavi Na trasi bodoče avtoceste Arja vas-Vransko se je znašla tudi podružnična osnovna šola ^ vas, ki se sicer že ponaša s častitljivo starostjo. Zaradi tega jo bodo porušili, nadomestno šol°^ že gradijo v Trna vi, v neposredni bližini Hmeljarskega doma. Investitor je D ARS iz Ljubijo dela pa izvaja Gradbeno podjetje Pluton iz Latkove vasi. Nova zgradba bo te dni pokrita, del3' bodo končana konec junija. Na sliki: gradnja nadomestne šole v Trna vi. T. TA^C Krvodajalci v Pivovarno V občinah Laško in Radeče bodo letos pripravili šest krvodajalskih akcij. Na njih pričakujejo okrog 800 krvo- dajalcev iz obeh občin. Zadnja leta opažajo, da njihovo število precej narašča. Temu je poleg volje in humanega čuta krvodajalcev prav gotovo v precejšnji meri botrovala tudi večja naklonjenost podjetij, ustanov in zasebnikov. Prvo krvodajalsko akcijo bodo že jutri gostili v Pivovar- ni Laško. Potekala bo med 7. in 11. uro v tamkajšnji jedilnici. Organizatorji, Območna in Krajevna organiza- cija Rdečega križa Laško ter Pivovarna Laško, pričaku- jejo tudi tokrat veliko število darovalcev, ki so se odločili, da bodo s krvjo pomagali bolnikom v celjski bolnišnici Prav zato še enkrat posebej prijazno vabijo k sodelovanju vse, ki žele storiti ta human korak. VLADO MAROT ¿ft. 12. - 23. marec 1995 Ii NASI KRAJI IN UUPJE Ko uspevajo rože in ljudje „()(jvrh številka 100 v Braslovčah je enainšestdesetletne Marije Stopar. %upno hišico, ка*еге le ozka f* t mimo starega vodnjaka, obkroža- la eni strani visokorasle smreke, na j u£i Pa za°kljen travnik. Zima ga (je(0s že večkrat oblekla v sneg, poleti ^ ђ0 ves v cvetju. Marija že komaj čaka, j!3 j,0 pomlad. Tisti čas, ki izvabi cvete- . ¡z zaspanih popkov, vedno prebudi "¿di пЈепо voli° in moi- Marsikaj sem se naučila v življenju, • najbolj pa delati,« pravi Marija Stopar Aprici j ivo. Pripravljena je poprijeti za bentonit<, nekakšno rudo, là so jo odvažali v hrvaško Kutino,« po- jasnjuje. Ta ruda, ki so jo kopali stoječ v vodi do bokov ali kolen, je bila po njenih besedah zelo dragocena, saj je ki- logram stal toliko kot sedem ali celo osem kilogramov sladkorja. »To delo smo opravljali pod okriljem Gorenja,« nada- ljuje Marija, »potem pa so nas premestili u Stor v Petrovče. Štiri dekleta smo od- šla za svojim podjetjem. Osem mesecev ¡mo živele na Zaloški gorici, potem so se sodelavke vrnile domov, sama sem se od- ločila drugače in odšla s podjetjem v Sa- vinjsko dolino. Od takrat naprej sem de- lala v kamnolomu v Letušu, kjer smo nalagali kamenje in ga vozili na postajo ïSmartno ob Paki.« Še posebej težko je io pozimi, ko se je ledeno kamenje kar [ ®lo na premražene roke. »Takega dela ¡lim mogla vzdržati in sem direktorja prosila, naj mi preskrbi kakšno drugo ido, ki mu bom kos,« pripoveduje. »Ob- ljubili so mi, da bom lahko šla delat v proizvodnjo takoj, ko bo stekel pro- gram štedilnikov. Tam bi bila vsaj na toplem... Še vso zimo sem stregla zidar- jem, ki so v Gorenju postavljali barake, potem pa sem le dobila delo v proizvod- nji, pri montaži.« Njena delovna pot se je prekinila po treh letih in pol, ko je bila že žena spret- nega mizarja Vinka Stoparja in mati hčerke Vide. »Morala sem ostati doma in skrbeti za otroka. V tem času sva z mo- žem kupila razpadajočo hišo, oblekli smo jo od nog do glave in jo spremenili v pri- jazen dom. Dobila sva še drugo hčer Do- rico, tako da sem ostala doma kar celih trinaist let,« pravi Marija. Šele pri ose- mintridesetih se je ponovno zaposlila kot delavka v Tovarni nogavic Polzela. »Ena plača ni bila dovolj, sploh pa sem še kako rada spet pričela delati.« S sodelavci se je zelo dobro razumela, kako se tudi ne bi, ko pa je vedno nosila naokrog nasme- jan in prijazen obraz. Pri petinpetdesetih se je po 17 letih, 6 mesecih in 26 dneh dela, štela je zelo natančno, nerada upo- kojila. Pričelo se je drugačno, bolj umirjeno, a ravno tako delavno življenje. Vinku in Mariji pa ni bilo dano, da bi leta po upokojitvi užila skupaj. Lani je Vinka presenetilo srce in v hipu je umrl. »Vsi ga pogrešamo, jaz pa najbolj. Saj dekleti prideta domov, tudi trije vnuki, a ti po- tem gredo... Veste, niti najhujšemu so- vražniku ne bi želela, da bi okusil breme samote,« se zamisli, medtem ko ji pogled odtava skozi kuhinjsko okno. »A moraš zdržati, takšno je pač življenje. Moja naj- večja sreča je v tem, da sem zdrava. Pri svojih letih še nisem zaužila nobene ta- blete.« Kar prekipeva od energije in prav vsega se loti sama. Tudi beljenja, menja- vanja tal, žaganja drv, urejanja okolice. Po opravkih pa se odpravi z motorjem... Srčno rada ima rože, tudi pozimi, ko narava spi, jih je vse polno okoli nje. Na kuhinjskem oknu so nanizane vijolice, v posebni sobi pa se bohoti zelenje od najmanjših poganjkov do pravih veli- kank. Vse je vzgojila sama. Zaliva jih po receptu posebne vrste, z vodo in ljubez- nijo. Poleti kmetija v Podvrhu oživi s palčkom na skalniku, pisanimi lončni- cami v koritih iz lesenih krajnikov, glici- nijami, ki splezajo po zidovih, hortenzi- jami... Pomlad je že stopila na prag Ma- rijine hiše. Življenje pa jo kliče vedno samo tja, kjer cvetijo tako rože kot ljudje. KSENIJA LE KIČ »Ob četrtkih prebiram Novi tednik poz- no v noč,« pravi Marija Stopar iz Bra- slovč. Zbirali bodo pomoč V Šentrupertu nad Laškim I je pred dnevi prišlo do nesreče. ^ požaru je družini Jošt-Vodi- šek zgorel precejšen del stano- vske hiše ter ves inventar in oblačila. Škoda je precejšnja, objekt ni bil zavarovan, skromna lastna sredstva pa zadoščajo le za preživetje. V krajevni skupnosti je tudi tokrat prevladala solidarnost ljudmi. Družini so že po- žgali pri pripravi kritine, se- fej pa bodo v kraju organizi- &И še akcijo zbiranja pomoči. Krajevna organizacija Rde- Cega križa v Šentrupertu se je "a nedeljski seji skupaj s pred- ^vniki krajevne skupnosti ločila, da bodo njihovi akti- visti v naslednjih dneh obiska- II vsa gospodinjstva v njiho- Vetn kraju in zbirali pomoč, predvsem denar, les in gradbe- ш material. Pričakujejo, da bodo tudi po ,e) Poti zbrali vsaj toliko, da družini omogočili varno l^eho nad glavo, nekaj pa bo ® rezervnih sredstev prima- mila tudi občina Laško. VLADO MAROT Opomin za plačane račune Položnice, računi in opomi- ni so pošta, ki je ni nihče vesel. Običajno zavzdihnemo in pla- čamo zahtevano, vedno pa ni tako. Prejšnji teden je v naše uredništvo prišla Slava Led- nik iz Celja. Zjutraj je v svo- jem nabiralniku odkrila opo- min za neplačano RTV naroč- nino za februar. Čeprav je na- ročnino za mesec februar, kot je razvidno tudi iz računa, ki ga je prinesla s seboj, poravna- la 9. februarja, je 15. marca prejela opomin. »Pred tremi leti sem prvič dobila opomin za neplačano RTV naročnino; pa čeprav sem jo plačala pred potekom raču- na. Bila sem na RTV Celje in potem sem morala v Ljublja- no, za celo leto nazaj, poslati fotokopije računov. Od takrat je bil mir; do prejšnjega tedna, ko sem spet dobila opomin za mesec februar. Doma imam vse dokaze o računih, ki jih ves čas pošteno plačujem. Petind- vajset let sem že v bolniški, sem težak srčni bolnik in že, ko sem jim prvič razložila, da jim nisem nič dolžna, ni bilo nobenega pojasnila ali opravi- čila v zvezi z opominom,« je med jokom povedala Slava Lednik in se poslovila. Poklicali smo Majdo Rajno- vac iz naročniške službe RTV Slovenija. Povedala je, da se pri računih, ki jih naročniki plačajo s položnico na banki ali na pošti, dostikrat zaplete pri knjiženju; dogaja se na- mreč, da številke računov pri vnosu podatkov niso pravilne. V zvezi z računom in opomi- nom Slave Lednik je Majda Rajnovac ugotovila, da je bil račun plačan na pošti, pojas- nila pa je, da ima naročniška služba RTV z nekaterimi po- štami urejeno tekoče knjiže- nje, nekatere pa še vedno knji- žijo ročno. V računalniški evi- denci račun Slave Lednik ni bil med plačanimi niti med ne- plačanimi, Majda Rajnovac pa je povedala, da bodo tako opo- min kot stroške opomina stor- nirali in da so hvaležni vselej, ko se z upravičeno reklamacijo opomina naročniki obrnejo nanje. Opomin za RTV naročnino, ki ga je prejela Slava Lednik bo torej po tednu dni slednjič le končal v košu. Stroški bodo stornirani. Nekajdnevno raz- burjenje in uničene živce pa bo gospa Lednikova, ki kljub niz- ki pokojnini vse račune redno plačuje že celo življenje, lahko ročno vknjižila v evidenco ukorov. Ukorov našega, še vedno na mnogo mestih zao- stalega in nepopolnega biro- kratskega sistema. NINA M. SEDLAR Da ne pozabim! Dijaki prvih letnikov vseh slovenskih srednjih šol in dijaki tretjih letnikov poklicnih šol bodo v teh dneh pre- jeli poučno knjižico z naslovom Da ne pozabim, ki jih bo spomnila, naj ne postanejo kadilci. Za izid te brošure, katere glavni namen je vzgoja neka- dilskih generacij, je poskrbela nacionalna koordinatorica za tobak Viktorija Rehar, glavni pokrovitelj izdaje je bilo ministrstvo za zdravstvo. »Stalna skrb in odgo- v°rnost za zdravje sta v knjižici prikazani na sproščen način, s takimi miselnimi vzorci, ki so mladim blizu,« je ženila Reharjeva in pojasnila, da brošuro dopolnjuje tudi VPorabna vrednost, saj dijakom ob vzgojni vsebini ponuja Se koledar, beležko in telefonski imenik, ravno to pa naj bi Zagotavljalo, da bi jo imeli mladi velikokrat v rokah. ^ projektu bodo sodelovali tudi učitelji in pedagogi, ki bodo dijakom predstavljali knjižico s pomočjo že priprav- nega kompleta učnega gradiva na isto tematiko. Bro- muro Da ne pozabim bodo predstavili tudi na sejmu EKO, ki je prav ta teden v Celju. KL Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil tokrat prizor iz filma Casablanca, igralca pa In- grid Bergman in Humphrey Bo- gart. V poštev za žreb je prispelo 67 rešitev, med kuponi so bili le trije nepravilni. Izžrebali pa smo: Aleksandra MEDVEŠKA iz Zagrada 70 v Celju, ki naj se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer ga čaka sodček laškega piva; Bernarda MUHIČ iz Tržaške 11 v Celju in Regina NOVAK iz Krivice 5 a na Prevorju pa naj se prav tako oglasita v oglasni od- delek, kjer bosta prejeli torbo NT&RC. Vljudno prosimo, da se vsi izžrebani po nagrade oglasite v našem oglasnem oddelku! la Seznam izžrebanih potnic za 23. izlet 100 kmečkih žensk na morje Šentjur pri Celju Antlej Silva, Škarnice 26, Dobje pri Planini; Brečko Angela, Črnoliška ul. 9, Šentjur; Budna Ana, Gorica 8, Dobje pri Planini; Čretnik Jožica, Platinovec 19, Gro- belno; Ernestl Marija, Doro- polje 29, Planina pri Sevnici; Gaber Martina, Marija Dob- je 35, Dramlje; Gračnar Sil- va, Ravno 9, Dobje pri Plani- ni; Gržina Angela, Zdole 19, Šentjur; Guček Angela, Krajnčica 25, Šentjur; Guzej Marija, Dole 23, Šentjur; Horjak Silva, Sotensko 4 a, Šentjur; Jurič Julijana, Srže- vica 25, Ponikva; Kukovič Marija, Žagaj 8, Ponikva; Li- puš Justina, Proseniško 33 a, Šentjur; Mastnak Marija, Malgajeva 29, Šentjur; Ogrinc Ana, Čača vas 49, Podplat; Skale Marija, Ja- vorje 14, Gorica pri Slivnici; Strah Olga, Šentvid 44 a, Grobelno; Šantel Jožefa, Ka- meno 12, Šentjur; Škoberne Dorica, Straška Gorca 26 a, Prevorje; Šturbej Angela, Paridol 18, Dobje pri Plani- ni; Tepež Vera, Babna gora, Loka pri Žusmu; Turnšek Marija, Dobrina 51, Loka pri Žusmu; Užmah Cilka, Do- brina 14, Loka pri Žusmu; Užmah Jožica, Šentvid 39, Planina pri Sevnici; Vodeb Rozika, Lopaca 84, Prevorje; Zontič Marija, Kameno 4, Šentjur. Šmarje pri Jelšah Boršič Marica, Male Rod- ne 7, Rogaška Slatina; Bos- ner Tinika, Drensko rebro, Lesično; Cvetko Marija, To- pole 28, Rogaška Slatina; Fajs Olga, Pijovci 41, Šmarje pri Jelšah; Gobec Ana, Do- načka gora 22, Rogatec; Hercl Marija, Nezbiše 42, Pristava pri Mestinju; Iskrač Simona, Predenca 15, Šmar- je pri Jelšah; Ivačič Julčka, Zagorje 40, Lesično; Jug Štefka, Gostinca 19, Lesično; Kotnik Anica, Drensko rebro 41, Lesično; Lipnik Ana, Pu- stike 5, Pristava pri Mesti- nju; Hribernik Marija, Kr- tince, Podplat; Perkovič Ma- rija, Vid-Ivanuševa 20, Ro- gaška Slatina; Pezdevšek Slavica, Sp. Mestinje 3, Pri- stava pri Mestinju; Počivav- šek Marija, Prelasko 11, Bu- če; Potočnik Anica, Gubno 39, Lesično; Prah Frida, Rja- vica 16, Rogaška Slatina; Skale Ljudmila, Močle 8, Šmarje pri Jelšah; Toplišek Angela, Gostinca 18, 63261 Lesično. Celje Božnik Vida, Hrenova 37, Nova Cerkev; Buser Jožica, Prožinska vas 53, Štore; Gu- ček Marija. C. II. grupe odre- dov 10, Celje; Iršič Martina, Arclin 10, Škof j a vas; Kolar Marija, Straža 6, Frankolo- vo: Polenšek Anica, Novake 12, Nova Cerkev; Rehar An- gela, Lokovina 3, Dobrna; Skamen Matilda, Lahovna 4, Celje; Stropnik Ljudmila, Brdce nad Dobrno 18, Dobr- na; Svetel Katarina, Pot v Lešje 6, Vojnik; Švegler Marija, Lahovna 15, Celje; Trobiš Antonija, Brezava 26, Šmartno v Rožni dolini; Turk Ana, Črešnjice 3, Fran- kolovo; Venko Anica, Dol pod Gojko, Frankolovo; Viš- nar Ema, Sojek 13 a, Franko- lovo. Laško Dergan Fanika, Sp. Rečica 126, Laško; Hrastnik Anica, Vel. Grahovše 6, Laško; Jan- čič Marjana, Marijina vas 5, Jurklošter; Jančič Mici, Ma- rijina vas 5, Jurklošter; Kajt- na Jelka, Žigon 18 a, Laško; Kozmus Marija, Paneče 3, Jurklošter; Planko Rozika, Harje 2 a, Laško; Pader Ma- rija, Jagoče 15, Laško; Oj- steršek Marija, Trobni Dol 14, Šentrupert; Privšek An- gela, Marija Gradec 70, La- ško; Videč Marija, Olešče 11, Laško; Zalokar Dragica, Ve- like Grahovše 17, Laško. Žalec Dimec Marta, Podlog 48, Šempeter v Savinjski dolini; Gabrovec Ljuba, Galicija 24, Žalec; Jelen Jožefa, Ponikva 60, Žalec; Kozovinc Hilda, Liboje 26, Petrovče; Krajne Hilda, Dobrič 3, Polzela; Le- bič Terezija, Galicija 41, Ža- lec; Razdevšek Marija, Zg. Ponikva, Studence 33, Žalec; Slatinšek Alojzija, Loke 12, Tabor; Turnšek Zofija, Per- novo 9, Žalec; Uratnik Ra- do j ka, Dobrič 5, Polzela; Žgank Marija, Zg. Roje 17, Šempeter. Mozirje Ažman Renata, Paška vas 17, Šmartno ob Paki; Firšt Jožica, Homec 1, Rečica ob Savinji; Rajter Fanika, Po- ljane 23, Rečica ob Savinji; Praznik Fani, Poljane 26, Re- čica ob Savinji; Rihar Fani- ka, Raduha 23, Luče ob Sa- vinji. Slovenske Konjice Košir Hedvika, Prežigal 3, Slovenske Konjice; Kovše Marija, Ljubnica 14, Vitanje; Ošlak Karolina, Sp. Dolič 37, Vitanje; Rožič Anica, Plani- na na Pohorju 32, Zreče. Velenje Čakš Jožica, Silova 35, Ve- lenje; Drev Rozalija, Prelska 15/a, Velenje; Zlodej Jožica, Črnova 7/a, Velenje. Ostalo Juhart Ivica, Kot 16, Oplotnica; Kresnik Marija, Frajhajm 27, Šmartno na Po- horju; Zalezina Gelca, Pod- torje, Zabukovje; Zaponšek tefka, Završe 68, Mislinja pri Slovenj Gradcu. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE V dvorani zadružnega doma so organizatorji obudili spomin na savinjsko hmeljarstvo. Malo mešano Jožefov sejem v Petrovčah Na sedmem Jožefovem sej- mu so prodajalci letos postavi- li približno 140 stojnic, kljub hladnemu vetrovnemu vreme- nu pa je sejem obiskalo preko pet tisoč ljudi. V Petrovčah se je že zjutraj zbrala množica ljudi, ki se je udeležila svete maše v petrov- ški baziliki, kjer je maševal naslovni škof dr. Vekoslav Gr- mič. Sejem, ki sta ga tudi letos organizirala Hmezad Kmetij- ska zadruga Petrovče in Kme- tijska svetovalna služba Žalec, je bil odprt do večernih ur, na stojnicah pa je bilo mogoče kupiti praktično vse od semen do oblačil in traktorjev, kot je bilo slišati med obiskovalci, pa je bilo tokrat bolj malo pravih rokodelcev in tistih, ki bi predstavljali kakšne nove in zanimive kmetijske pripomoč- ke. Pravi pečat kmečkemu sej- mu sta dajali predvsem kmeč- ka tržnica in razstava v dvora- ni zadruge. Obiskovalcem so pripravljene domače dobrote ponujale članice aktivov kmečkih žena iz Prebolda, Pe- trove in Trnave, na kmečki tržnici pa so se predstavile še posamezne kmetije iz Savinj- ske doline. Svetovalna služba pa je v sodelovanju s številni- mi kmetovalci in hmeljarskim muzejem v dvorani organizi- rala zanimivo razstavo starih kmečkih orodij, ki so jih upo- rabljali zlasti hmeljarji pri go- jenju, obiranju in sušenju hmelja. Poleg te razstave so obiskovalci lahko videli na- grajene kruhe, salame in kva- litetna vina savinjskih vino- gradnikov. Člani posebne komisije so letos ocenjevali 19 vrst kruha. Prvo mesto so za ajdov kruh z orehi prisodili Marici Felici- jan, drugo Dragici Lesjak in tretje spet Marici Felicijan, vse iz krajevne skupnosti Vin- ska gora. Med 31 salamami je prvo mesto osvojil Janez Oset iz Drešinje vasi, drugo Janez Zore iz Orle vasi, tretje mesto pa si delita Slavko Šalej iz Drešinje vasi in Jelko Hrustelj iz Levca. Prvo mesto med beli- mi vini, skupno je komisija ocenjevala 16 vrst, je osvojil Rudi Cevzar iz Andraža, drugo Franc Podkrajšek iz Latkove vasi, tretje pa Bojan Podkraj- šek, prav tako iz Latkove vasi. H Podkrajškovim v Latkovo vas je šlo tudi priznanje za pr- vo in drugo mesto v kategoriji rdečih vin, tretje mesto pa so prisodili Vinku Ušenu iz Zgor- njih Grušovelj. Na Jožefovem sejmu so po- dobno kot lani tudi tokrat or- ganizirali srečolov, ki je lepo uspel, izkupiček pa je name- njen obnovi orgel v petrovški baziliki. Znamenite orgle ita- lijanskega mojstra bodo pred- vidoma obnovljene do prihod- njega leta, ko bodo v baziliki proslavili njihovo 200-letnico. Obnovi orgel bo namenjen tu- di zaslužek petrovških pevcev, ki so na Jožefovem sejmu pro- dajali Žalsko cesarjevo pivo. IB Foto: EDI MASNEC Domača semena in domače dobrote vedno najdejo kupce. Spominska slovesnost nad Ljubečno Krajani, borci in mladi- na Ljubečne so v marcu pripravili spominsko slo- vesnost ob gozdičku nad krajem, kjer je pred 50. leti nemška zaseda ustrelila domačina Franca Stekliča- Luko, sekretarja okrajnega odbora OF Celje-okolica. Slovesnosti se je udeležil tudi Stekličev soborec Ciril Juteršek, zbranim je spre- govoril domačin Milan Brecl, kulturni program so pripravili učenci OŠ Lju- bečna in Pevski zbor Lju- bečna, k spominski plošči pa položili tudi cvetje in prižgane svečke. LJUBO ZELIČ Nova pomlad življenja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije pripravlja pod pokro- viteljstvom ministrstva za zdravstvo v soboto, 25. marca, 3. vseslovensko srečanje žena po operaciji dojke. Srečanje bo v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, članice celjske sekcije žena po operaciji dojke pa so poskrbele za orga- niziran avtobusni prevoz iz Celja. Avtobus bo izpred Glazije odpeljal ob 7,30. uri. ig Za Slivničanke Slivniški krajevni Rdeči križ je v soboto pripravil prireditev, s katero so hkrati počastili dan žena ter materinski dan. Pova- bili so žene, ki so stare nad 70 let, zanje pa so otroci domače šole pripravili bogat kulturni program, nadaljevali pa so s pogosti- tvijo ter plesom. Žene, ki so v prijetnih urah nekoliko pozabile na delo in skrbi, so prišle z veliko dobre volje ter zapele precej starih, napol pozabljenih pesmi. Prireditev so izvedli s pomočjo pokroviteljev. NADA PUNGARŠEK Ocvirkovi imajo telefon Delavci poslovne enote Te- lekom Celje so včeraj tudi uradno vključili nove telefon- ske zmogljivosti na območju laških krajevnih skupnosti Šentrupert, Jurklošter in Vrh nad Laškim. Slovesnost je bila na Malih Brezah na domačiji Marjana Ocvirka, ki je šestde- settisoči naročnik telefona na celjskem območju. Na območju treh krajevnih skupnostih je bilo doslej le 27 telefonskih priključkov, v Vr- hu nad Laškim pa tovrstne po- vezave s svetom sploh niso imeli. Pri celjskem Telekomu so se zato odločili za dolgoroč- no rešitev in po pripravah, ki so jih začeli že leta 1989, so lani v vsaki od krajevnih skupnosti zgradili telefonsko omrežje in prenosne sisteme ter v posebej za to urejenih prostorih postavili nove tele- fonske centrale. Centrali v Šentrupertu in Jurkloštru imata zmogljivost 240 telefon- skih priključkov, na centralo v Vrhu nas Laškim pa se lahko priključi 480 telefonskih na- ročnikov. Omrežje na tem ob- močju je zgrajeno s takšnimi zmogljivostmi, ki bodo omo- gočale telefonski priključek vsakemu gospodinjstvu in go- spodarski dejavnosti tudi v kasnejšem obdobju. V izgradnjo telekomunika- cijskih zmogljivosti na manj razvitem območju laške obči- ne je bilo treba vložiti dobrih 248 milijonov tolarjev. Slabo tretjino vsote je zagotovilo poštno podjetje z najemom po- sojila, pri čemer je obveznost subvencioniranja dela realne obrestne mere prevzela laška občina, 12,4 milijona tolarjev je prispevala republika kot sredstva za spodbujanje raz- voja demografsko ogroženih območij, svoj delež pa so pri- spevali tudi novi naročniki, ki so poleg plačila priključka morali kreditirati še izgradnjo krajevnega omrežja. Pri iz- gradnji novih telefonskih priključkov je pomagal tudi Iskratel, ki je kot pomoč pri odstranjevanju posledic neur- ja podaril krajevni skupnosti Vrh nad Laškim telefonsko centralo. Slovesnosti na Ocvirkovi domačiji so se poleg krajanov udeležili še predstavniki laške občine, Telekoma in ministr- stva za promet in zveze. n JI Foto: SHERPA Ocvirkovi so šestdesettisoči naročnik telefonskega priključki na območju celjske poslovne enote Telekoma. Čiščenje slovenskih bregov Bregovi rek, potokov, jezer in ribnikov so vse bolj ones- naženi. Zato bodo slovenski ribiči v soboto, 25. marca izvedli očiščevalno akcijo, ki se je lahko udeležijo tudi drugi občani. V Celju se bo očiščevalna akcija pričela ob 7. uri zjutraj, zbirna mesta pa so: za Šmartinsko jezero pri brani, pri ribiškem domu na polotoku Brezova in pri Gradu pri bifeju Tepež; za Savinjo v mestnem parku pri splavarju in v Tremerjah pri odcepu za Košnico; za Hudi- njo pri arelinskem mostu; za ribnike na Blagovni pa pri skladišču ob drugem ribniku. f.B. Tekli bodo vlečni psi V soboto in nedeljo, 24. in 25. marca, se bodo na Rogli pomerili vlečni psi. Tekmova- nje, ki ga pripravlja Klub vleč nih psov Slovenije, bo združb no s strokovnim seminarjem o tem športu in srečanjem vseh ljubiteljev in lastnikov vlečnih ter ostalih psov. KL Glas Savinjske za Savinjčane »Želimo biti informativen časopis,« pravijo ustvarjalci novega časopisa »Alvin Toffler pravi, da je zgodovina člove- štva potekala v treh valovih. Po njegovem je bil prvi val takrat, ko je bila najpomembnejša človekova dejavnost kmetijstvo. Drugi val je nastopil z industrijo, sedaj prihaja tretji val, v katerem igra najpomembnejšo vlogo infor- matika.« S temi uvodnimi mislimi je žalski župan prof. Milan Dobnik pospremil na pot nov časo- pis v Savinjski dolini. Štirinajstdnevnik Glas Savinjske. Časopis v prikupnem formatu izda- ja zasebno podjetje Sarsa, glavni in odgovorni urednik časopisa je Žalčan Samo Jurhar, časo- pis pa izhaja vsako drugo sredo. »Želimo biti časopis za vse meščane in krajane, vzpodbudni in v vsem polemični,« so med drugim zapisali ustvarjalci, strani pa v prvi številki napolnili z aktualnimi informacijami, intervjuji, novica- mi iz sveta športa, glasbe in črne kronike, pa potopisom in nasveti. Tisto, kar Glas Savinj- ske najbrž razlikuje od številnih drugih časo- pisov, je stalna verska stran, za kar so si v uredništvu že prislužili kup pohvalnih besed. In kdo so pravzaprav ustvarjalci tega nove- ga časopisa v Savinjski dolini? Glavni in odgo- vorni urednik Samo Jurhar, ki skrbi tudi za reklamni del časopisa, pa tudi sicer se z eko- nomsko propagando ukvarja že nekaj časa pravi, da so pač želeli bralcem ponuditi nekaj novega, drugačnega, časopis pa pomeni tudi svojevrsten izziv. K sodelovanju je Samo Jur- har povabil šempetrčanko Majo Zagoričnik, sicer urednico informativnega programa VTV Velenje, za tehnično plat pa skrbi Uroš Ari- stovnik. To je seveda jedro uredništva, ki si pomaga še z nekaj sodelavci, za tiskanje časo- pisa na ekološkem papirju pa so izbrali Ti- skarno Velenje. Kot pravita Maja in Samo naj bi bil Glas Savinjske predvsem informativen časopis, na svojih straneh ne bodo pozabili tudi na upokojence, ki jim mediji po njunih ocenah namenjajo premalo pozornosti. Zaen- krat bodo časopis tiskali v približno 5 tisoč izvodih, cilj je dobrih 8 tisoč, za Glas Savinj- ske pa bo treba odšteti 100 tolarjev oziroma 2 tisoč tolarjev na leto. Še nekaj časa bo časo- pis izhajal pod okriljem podjetja Sarsa, kasnoj je nameravajo registrirati založniško podjetje Prvi odmevi na časopis so po Maj inih 111 Samovih besedah zelo ugodni. Časopis pa P" njunem še zdaleč ni takšen, kot so si ga zaff^ slili. Zasluga za to gre predvsem nič kaj prija2' nemu virusu, ki je praktično tik pred tisko"1 razsajal po njihovem računalniku. A kljub te' mu se oglašajo prvi naročniki, dober je odß** med oglaševalci. Pot je začrtana, presojo prt puščajo, kot je zapisano v časopisu, najpravic' nejšemu sodniku. Času. A IRENA BAS' Samo Jurhar in Maja Zagoričnik: »Glas S3' vinjske naj bo predvsem informativen časop vseh Savinjčanov.« ¿ft. 12. - 23. marec 1995 iL ŠPORT gržavne prvakinje za sezono 1994/95 bodo jeseni nadaljevale tradicijo nastopov na svetovnem pokalu. Maslov, a tudi dve slovesi ^^^Ba—ÊKamHmmae^mÊÊmmammmMaÊaamamm^m^mÊÊÊÊÊÊÊÊ^ÈÊmÊm—ÊÊmÊmÊmÊMmm Končana kegljaška tekmovanja v prvi, drugi in medregijskih ligah - Miroteks enajstič prvak, Celje in dvakrat Šoštanj dobro, Žalec in Komcel slabo Ekipna kegljaška tekmova- nja na najvišji ravni so znova končana s tradicionalnim uspehom najboljše ženske vr- ste iz Celje (prvič z imenom Miroteks), a tudi slabimi na- stopi Žalca in žensk Komcela, ki se z zadnjim mestom selita v nižjo ligo. Miroteks: s tremi ekipami Celjanke so spet nastopale stremi ekipami, vse so pri vr- kin vse kaže na nadaljevanje aagovite serije, ki traja že iloraj desetletje. »Zadnji se- leni smo doživeli poraza z No- rikom, ki se nam je zelo pribli- žal. Nekoliko tudi zaradi naše serije zmag, saj se podzavestno bojimo vsakega poraza,« opo- arja trener Lado Gobec. Sezona se je začela z naslo- rom podprvakinj svetovnega pokala, nadaljevala z rekor- dom prenovljenega kegljišča (s Slovenj Gradcem 2467) in končala z deveto zaporedno ter skupaj že enajsto lovoriko hipnih šampionk. Grobelni- kova in Kardinarjeva imata razmerje zmag in porazov Tkalčičeva in Petakova 'H Zupančeva (znova mora ia operacijo kolena) 10:5, Še- fova 10:7 in Lesjakova 3:1. Mini poraz so doživele Ljubljani, ob sobotnem slav- ju v Golovcu pa je bilo največ- «■at slišati željo, da bi bil Du- r'al še tretjič srečen kraj. V av- ?.«ijski prestolnici so že osvo- jile evropski in svetovni pokal, Stobra pa bo Dunaj znova Prizorišče tekmovanja naj- tiših klubov. P^ga ekipa je po treh zapo- rnih naslovih prvakinj zao- ^la samo za Izolo, a tudi lo- 0rika - tako kot v preteklosti .■tebi pomenila napredovanja: ^ ne sme imeti dveh ali ve- ■j ekip v isti ligi. Z izjemo Jakove (odigrala je polovi- . dvobojev) so vse druge mla- "^e, štiri pa bodo maja tudi rapile na SP; Ledinekova № 14:3), Špoljarjeva (13:4), (glagova (12:4) in Filipčičeva Ekipa je med vsemi ^goligašj seveda daleč naj- k aJša, za novo sezono pa Go- Л napoveduje postopno 'ločevanje dveh igralk kiPo državnih prvakinj. Kadetinje in celo pionirke sestavljajo tretjo ekipo, ki je v vzhodni skupini medregijske lige znova osvojila 2. mesto. Praznina zaradi manjšega šte- vila tekmovanj za mlajše (ekipno prvenstvo je turnir- sko) je tako smotrno zapolnje- na in realizirana piramida, ki zagotavlja nenehno dopolnje- vanje prve ekipe iz lastnih vrst. S tretjo ekipo se največ ukvarja Tanja Gobec, ki se ta- ko vedno bolj usmerja med strokovnjake. Celje: želijo proti vrhu Sredi druge sezone med naj- boljšimi so se Celjani razšli s pokroviteljem, a vseeno opazno napredovali. »Večji obseg treningov, več medse- bojnega opozarjanja na napa- ke in bolj kvalitetno delo,« je premik navzgor (tudi po le- stvici) razložil zanesljivi Zdravko Salobir. Gostovanja so bila najbolj šibka tôcka celjskega moštva, ki je zmagalo v Trbovljah in remiziralo v Žalcu. »Nimamo še dovolj izkušenj, manjka pa tudi še kakšen kvaliteten po- sameznik, ki bi znal obdržati prednost v posamičnih zma- gah. Vsem še nekaj manjka, malenkosti pa bi lahko odpra- vil le trener, ki ga najbolj po- grešamo,« meni Salobir, ki skupaj s soigralci razmišlja ce- lo o mestih tik pod vrhom le- stvice. Napovedi o odhodu Konstruktorjevih reprezen- tantov prek meje bi se lahko končale z vrnitvijo Nareksa in Gmajnerja, nekdanjim soi- f'alcem je vse bliže Mileč iz alca in s tremi povratniki bi že bili v igri za uvrstitev v evropski pokal. V načrtih za sestavo močne ekipe se ome- njata tudi Žnidarič (Konjice) in mladi Žnidarec (Kovinar), toda tudi v kegljanju je vse več odvisno od denarja. Žalec: slabo nadaljevanje Jesenska senzacionalna zmaga z branilci naslova iz Maribora (z rekordom kegljiš- ča 5276) je bila le labodji spev Žalca, ki se po treh letih vrača med drugoligaše. Usoden je bil drugi del prvenstva z le eno točko (remi s Celjem) in kar osmimi porazi. »Vse je šlo narobe. Pozimi smo zaradi poškodbe ostali brez Krajška, nadaljevali s sa- mo sedmimi igralci in nikakor nismo realizirali dogovora o pridobivanju majhnih spon- zorjev. Kegljišče smo morali sami vzdrževati in čistiti, a nam je RR v zameno vsaj brezplačno odstopil steze,« pravi eden boljših, Alojz Jako- povič. V zadnjih dvobojih je bila obremenitev zaradi nujno potrebne zmage prevelika, problematično pa predvsem kegljanje v gosteh. Rezultati med 4900 in 5000 keglji so pre- več skromni, zato tudi nobene zmage in dvoboji praviloma izgubljeni že pred zadnjima paroma. »Morali bi imeti vsaj osem enakovrednih kegljačev, toda neredko smo nastopali celo brez rezerve,« je kritičen Jakopovič. Prihodnost je zelo negotova, saj bo RR kegljišče sredi aprila začasno zaprl, Mi- leč pa je že omenil odhod. Komcel: zdržale le eno sezono »Premajhno številno kvali- tetnih igralk, neizkušenost in nihanja v igra so osnovni vzro- ki za zadnje mesto in po samo eni sezoni vrnitev v medregij- sko ligo,« je izpad ženske eki- pe Komcela jedrnato komenti- ral trener Rudi Rovan, ki že načrtuje novi vzpon. Celjska ekipa je doma le en- krat zmagala, preostala para točk pa osvojila na gostova- njih v Mariboru in Ajdovščini. »Katastrofa,« je nastope v Go- lovcu ocenil Rovan in se dota- knil tudi preostalih dvobojev. »Zmagali smo na dvosteznih igriščih, kjer je dvoboj trajal kar šest ur. Nihče ne najde pravega vzroka za slabe igre na domačih stezah, v največ primerih pa so naše kegljavke popustile v najbolj odločilnih trenutkih. Nihanj je bilo ogromno, druge ekipe pa so psihično bolj trdne in zato ni- kakor nismo ujeli pravega rit- ma.« Komcel je bil v primerja- li 7 lansko sezono oslablien, za novo pa načrtujejo tudi okre- pitve. »Pogovarjali se bomo tudi z vodstvom Miroteksa, če- prav tudi sami nimajo dovolj igralk za tri ekipe. V vsakem primeru se bomo borili za na- slov medregijskih prvakinj in vrnitev v konkurenco, ki smo jo morali zapustiti,« je trdno odločen Rovan. Šoštanj (m): jubilej Edini klub iz Šaleške doline bo 20. maja s četverobojem v borbenih igrah proslavil 30- letnico obstoja, ki ga uvršča med najstarejše v regiji. Ob ju- bileju so s 4. mestom v vzhodni skupini medregijske (tretje) li- ge dosegli svoj največji uspeh in še prej zaradi naraščajočih stroškov ločili moški in ženski del kluba. »Morali bi biti še višje, a sta bili usodni trinajstici. S takš- no razliko smo doma izgubili z mlado ekipo Konstruktorja in v gosteh s Črnomljem,« pra- vi vodja ekipa Franc Tamše. Šoštanjčani (pretežni del eki- pe že sestavljajo Velenjčani) so doma izgubili dva dvoboja (prvaka Litijo so premagali) in so nasploh s svojim položajem zadovoljni. »Po napredovanju v medregijsko ligo smo okrepi- li upravo in ustvarili še kar idealne pogoje. Kegljišče TEŠ je edino v dolini in dobro ure- jeno, v klubu pa je kar 30 ak- tivnih igralcev. Medregijska liga povsem ustreza našim na- črtom, v vseh treh sezonah smo se uvrstili v zgornjo polo- vico nastopajočih, v močnejšo konkurenco pa nas ne vleče tudi zaradi bistveno večjih stroškov,« je nadaljeval Tam- še. Izkušena Stane Fidej in Marko Križovnik sta še vedno najboljša, delo z mladimi pa omejuje dopoldansko zapira- nje kegljišča. Končni vrstni red moške medregijske lige - vzhod: Litija in Rudar (T) 30, Dravograd 26, Šoštanj 24, MTT 16, Korotan, Črnomelj 14, Krilato kolo, Konstruktor II 12, Hrastnik 2. Šoštanj (ž): jeseni za vrh Ženska ekipa Šoštanja z igralkami izključno iz Vele- nja deluje šele dve leti, napre- dek pa je že opazen. »S sredino lestvice smo zadovoljne, če- prav bi bilo lahko še boljše. Z nekaj sreče tudi naslov ni bil nedosegljiv, saj so ekipe zelo izenačene,« je drugo sezono ocenila Marjana Ilojan. Pomanjkanje kvalitetnih igralk tare tudi Velenjčanke, zato se z dvema igralkama Fu- žinarja dogovarjajo o presto- pu. Ravenska ekipa je po lan- skem izpadu iz prve lige raz- padla, nekatere pa bi še rade kegljale in morda jeseni pride- jo v Šoštanj. Skoraj zanesljivo Lasnikova, s katero bi se edina šaleška ženska ekipa res lahko vmešala v boj za vrh. »Začetne težave so preteklost, v nasled- njih sezonah bomo zanesljivo vztrajale, čeprav v Velenju med ženskami ni veliko zani- manja za kegljanje, v Šoštanju pa še manj. Zaradi manj za- pletenega postopka ustanav- ljanja ekipe smo se predlani priključile Šoštanju in prevze- le njihovo ime,« dodaja Hoja- nova. Končni vrstni red ženske medregijske lige — vzhod: Mi- klavž 18, Im pol 16, Miroteks П1 15, Trebnje 12, Šoštanj 11, Nafta 9, Krilato kolo 3. ŽELJKO ZULE Foto: SHERPA Чка rekorda: devet zapo- rih naslovov ekipnih dr- enih prvakinj in v Golovca ,r,ia 66 zmag. Zadnji poraz je : Pa Lada Gobca doživela 29. >arja 1989 proti Varaždin- cu Varteksu z 2388:2393. Nori konec sezone Jure, Špela, Urška, Katja. Noro se je za slovensko smuča- nje razpletel finale svetovnega pokala v Bormiu. Zmaga Pret- narjeve v veleslalomu, dvakrat stopničke za Hrovatovo, bro- nasti globus ter srebrna sla- lomska in bronasta velesla- lomska kolajna za Koširja, ve- leslalomski bron tudi za Pret- narjevo. Noro. Prijetno je biti del slovenske smučarije in izzivov za novo zimo ne manjka. Kroll je v su- perveleslalomu štartal kot zadnji in zmagal, pred štirimi tedni pa je bil v Whistlerju ce- lo za mano, v Kviftjellu pa me je le za malenkost prehitel. Zadnji uvrstitvi med dobitni- ke točk sta mi vrnili samoza- vest in v naslednji zimi bo eden ciljev tudi uvrstitev na finale superveleslalomu. Tekmovalni del sezone je bil naporen, zato se bom odpove- dal tradicionalnemu majske- mu smučanju. V zadnjih štirih mesecih sem z avtomobilom prevozil 10.000 kilometrov, z letalom pa se je nabralo raz- dalj skoraj za pot okoli sveta. Polni se tudi potni list, čeprav na vseh mejah ne žigosajo li- stine in verjetno jo bom moral kmalu zamenjati. Kaj bom počenjal v nasled- njih mesecih? Maja se bodo za- čele prve priprave za novo se- zono, do takrat pa bom študi- ral. Osem izpitov mi manjka za vpis v četrti letnik Fakulte- te za šport in zavlekel se bom med knjige. Za konec še hiter sprehod skozi sezono 1994/95: v svetovnem pokalu sem prvič štartal v smukih, osvojil pet točk (lani osem za 23. mesto v Lechu) z 29. mestoma v Kitz- buhlu in Whistlerju ter 30. me- stom v Kvitfjelu (vse v super- veleslalomu), v skupnem se- števku pa sem svetovni pokal končal na 130. mestu, za dve nižje kot lani. Na svidenje do nove zime! Piše: Miran Rauter NA KRATKO Voss: na mladinskem SP v slalomu je David de Costa iz Velenja zasedel 5. mesto in za bronasto kolajno zaostal za samo sedem stotink. V kombi- naciji je osvojil bronasto ko- lajno. Škof ja Loka: na pokalu Lo- ka v slalomu za st. dečke med smučarji iz 11 držav zmaga za Bernarda Vajdiča (Unior). Kranj: v 8. krogu DP v va- terpolu Kranj-Neptun 25:1 (7:0, 5:1, 7:0, 6:0; Mutec), Tri- glav-Portorož 26:9, Maribor- Koper 6:8. Vrstni red: Triglav 16, Koper 12, Maribor 10, Kranj 8, Portorož 2, Neptun 0. Zreče: vil. krogu C košar- karske lige Rogla-Portorož 80:73, v vnaprej odigrani tek- mi 12. kroga Cerknica-Rogla 92:82. Vrstni red: Cerknica (+) 19, Hrastnik 18, Portorož, BP, Rogla (+) 17, Rudar, Vič 16, Je- senice 15. Ljubljana: v 12. krogu D ko- šarkarske lige Podčetrtek- Grosuplje 94:76. Vrstni red: Parklji 22, Šenčur, Radenci 20, Podčetrtek 19, Grosuplje 18, Toplice 17, Pragersko 15, Je- šovnik 14. Rogla: zaradi močnega vetra je bila nedeljska tekma akro- batov v skokih za slovenski pokal prestavljena na soboto, 25. marca. Čakovec: v prvi tekmi četrt- finala pokala Alpe-Panoniia za rokometne veterane MTC- Trim Team 25:32 (9:16; Bojo- vič, Trbovc 6, Guček, Ščurek, Anderluh 5, Sivka 3, Pečovnik 1). SOBOTA, 25. MAREC, ob 15. uri, na SKALNI KLETI! 20. krog SNL BIOSTART PUBLIKUM: BELTINCI V predprodaji lahko cenejše vstopnice kupite na PETROLOVIH bencinskih servisih v Celju, Šentjurju, Laškem, Žalcu, Šempetru, Sloven- skih Konjicah v Gostišču Ojstrica in Gostilni Berger v Celju ter v Bistroju Točka na stadi- onu na Skalni kleti. Gledalce čaka med polča- som nagradno streljanje enajstmetrovk za na- grade PETROLA. Vabljeni, da v čim večjem številu pomagate igralcem ter navijačem Florjanom k pomemb- ni zmagi. SOBOTA, 25. MAREC, ob 15. uri, na SKALNI SKLETI! ¿ft. 12. - 23. marec 1995 ŠPORT lì Rokometni hula-hula V prvi finalni lekmi končnice rokometnega prvenstva visoka zmaga Celja Pivovarne Laško — Puc ob opremo, do Havajev še dve tekmi Plus deset v ligi, plus deset tudi v končnici. »Aloha,« bodo odgovorili celjski rokomctaši, ki ne igrajo samo za naslov, marveč tudi za dodatno pre- mijo. Domača sezona 1994/95 brez izgubljene točke pomeni počitnice na Havajih, sanjske- ga Honulula, znamenite plaže Waikiki, plesa hula-hula, zvo- ke ukolcl in vence rož pa naj- brž ne bosta preprečila niti Ja- dran in Gorenje. »Nula-nula-dva,« je odrezav Tomaž Jeršič. »V soboto zma- ga na drugi finalni tekmi v Hr- plejah, čez deset dni z Gore- njem v finalu pokala, po sve- tovnem prvenstvu pa na Hava- je. Z odštevanjem smo začeli po vrnitvi s predbožičnega turnirja v Franciji in zdržali bomo do konca,« trdi kapetan in glede na formo ter izreden motiv, velikega podviga ne bo nihče preprečil. Celjani so spremenili tudi tradicionalno zaobljubo, ko pred tekmo sklenejo roke. »Kdo je najboljši? Mi!« je bil slogan, ki ga je januarja nado- mestil novi: »Kam gremo? Alo- ha !« Ob strani še naprej stoji edinole tehnični vodja Rado Petru, ki se je po Fotexu zare- kel, da pred tekmo ne bo več segel v roke in ob seriji zmag do konca sezone malce tudi iz vraže ne bo izzival poti na Ha- vaje. V nedeljskem finalu se je skoraj v celoti ponovila zgod- ba izpred dveh let (33:14). »Kje sem našel tistih plus 15,« se je po tekmi vpraševal Jeršič, ki je nehote skoraj do gola na- tančno napovedal razliko. Za- dovoljstvo je kipelo s skoraj vseh strani, čeprav je bilo tudi nekaj resnobnih obrazov. Po- govori o podaljšanju pogodb so pač zelo konkretni in za ne- katere je na vrsti slovo. »Nič ne bom komentiral. Počakajte dva tedna, nočem se zaletavati z izjavami,« je bil zadržan Boštjan Strašek, ki je v vrata vstopil šele v 45. minu- ti, a vseeno zbral 11 obramb in iz igre dobil le tri gole. Naj- boljši vratar prve finalne tek- me (za naj igralca je bil izbran Ser bec, lovoriko strelca pa je dobil Pungartnik) se je pozne- je vendarle nekoliko omehčal. »S Preventom sem podpisal predpogodbo, v Celju pa nič,« je Strašek zanikal informacijo, da je preklical podpis v Slo- venj Gradcu in dan pred fina- lom z matičnim klubom po- daljšal pogodbo. Bolj zgovoren je bil prvi vratar Rolando Puš- nik (12 obramb), ki je v zad- njih treh mesecih shujšal za kar 13 kilogramov. »Zdaj sem na 89 kilogramih, do idealne teže manjka le še eden. Nekaj težav sem imel le na treningih za moč, še zlasti pri delu z utežmi, ko sem čutil bolečine v hrbtu. Lahko bi za- ustavil še štiri ali pet strelov, bil sem na metu, a za malen- kost zamudil zaradi slabše zbranosti. V Hrpeljah moramo zaigrati še boljše v obrambi, s katero vratarja lahko zbere- va 25 obramb,« pravi Pušnik, ki med vsemi tremi vratarji edini zanesljivo ostaja v Celju. Trener Miro Požun je priča- koval plitko obrambo Jadra- na, zato je bilo začetnih 3-2-1 rahlo presenečenje. »Do sobo- te moramo uigrati še več tak- tičnih variant. Veljajo samo zmage, oboji začenjamo z nule in zato je naša prednost v od- stotkih le 60:40. Tri tedne smo bili brez močne tekme, s po- polno ekipo pa opravili le pet treningov in zato sprva toliko nezanesljivosti v igri. Odgo- vornost so prelagali eden na drugega, toda v naslednjih dneh bomo samo pridobivali in zato bomo v prednosti tudi v drugi tekmi,« meni trener, ki je na klopi Celja Pivovarne Laško dobil vseh 23 uradnih tekem: dvanajst v prvenstvu, tri v končnici, štiri v pokalu in štiri na turnirju Marrane. Največji osmoljenec prve fi- nalne tekme je Iztok Puc. Po tekmi je njegova torba z opre- mo vred v restavraciji Golovca dobila noge, najditelju pa teh- nični vodja Rado Petru za no- vo sezono obljublja brezplač- no vstopnico za vse tekme. In Puc? »To je zadnji poskus, da končno dobimo obljubljeno Adidasovo opremo,« se je v ša- li obregnil ob šefe, čez nekaj časa pa poskočil, ko je pomo- toma oblekel Jeršičev zgornji del klubske obleke. »To ni moj >rukzak<. Kje je moj suknjič?« Uroš Šerbec je drugi polčas odigral na turbo pogon (pet golov in dve pridobljeni žogi) ter razložil vzroke za boljše nadaljevanje. »Slab mesec dni smo bili brez močne tekme ter ves prvi polčas pod pritiskom zaradi zahteve po zmage. Od- ' ločila je tudi boljša telesna pripravljenost, toda visoka zmaga nas ne sme uspavati. Jadran bo v soboto vse naredil, ,da v zadnji tekmi pred doma- čim občinstvom zapusti naj- boljši vtis. Kje sem bil prvi polčas? Ha, potem sem počival vso tekmo,« je z napadom od- govoril na napad. Nekateri so pogodbe že po- daljšali, proste roke pa bosta očitno dobila vratar Lapajne in Begovič, ki menda odhaja v Dobovo. Med novinci sta še vedno najbolj aktualna priho- da vratarja in organizatorja igre. Primorci po tekmi niso skri- vali razočaranja in izlili so ves žolč, ki napoveduje peklensko soboto. »Sedem ali osem golov razlike bi bilo realno,« je umirjal strasti trener Vojko Lazar, ki se je v prvem polčasu upravičeno razburjal zaradi dveh razveljavljenih golov. Toda pozneje je vendarle po- vedal marsikatero pikro: »Šti- rideset minut smo dobro igra- li, potem pa sta nas sodnika z nepričakovanim pristran- skim sojenjem onemogočila. Nelogično je, da že drugič za- pored sodi par iz kraja enega izmed finalistov, iz Celje,« je potarnal in si sočasno ustvar- jal alibi za drugo tekmo, ki ga bo sodila velenjsko-celjska dvojica Melanšek-Povalej. ŽELJKO ZULE Foto: SHERPA Celje Pivovarna Laško-Jadran 37:20 (13:11) Dvorana Golovec, gledalcev 800, sodnika Repenšek (Rečica) in Požežnik (Celje). CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič 2, Begovič 1, Šerbec 6, Načinovič 3, Ivandija 5 (1), Jeršič 4, Pungartnik 8, Tomšič 2, Leve 1, Puc 5, Strašek. JADRAN: Valenčič, Blanuša 1, B. Uršič, Ražem 1, Trošt, Spende 7 (1), Makuc 4, Jovičič 2, Šiškovič, Likavec 4 (1), Ipša 1, A. Uršič. Gibanje rezultata: 3:4, 6:4, 11:5, 13:8, 13:12, 17:15, 22:15, 27:16, 34:18. Met ¡z igre - Celje Pivovarna Laško (35:52): Šafarič 2:5, Begovič 1:2, Šerbec 6:9, Načinovič 3:5 Ivandija 4:5 Jersic 4:5 Pungartnik 8:11, Tomšič 2:2, Leve 1:2, Puc 4:7; Jadran (18:48): Blanuša 1:5, Razem 1:4, Spende 6:15, Makuc 4:7, Jovičič 2:4, Šiškovič 0:2, Likavec 3:6, Ipša 15 Nalete Načinoviča ni zaustavil niti nekdanji jugoslovanski mi dinski reprezentant Jovičič. Laško: dvorana napreduje Košarkarji Pivovarne Laško so v končnico za uvrstitev v A-l ligo odlično štartali, čeprav so med vsemi prvoligaši v igrah z žogo prisiljeni na nenehna gostovanja. Njihove težave naj bi bile odpravljene do jeseni, ko je v Debru predvidena otvoritev nove športne dvorane Tri lilije. Velikost igralne ploskve bo 55x36 m, na obeh daljših straneh pa bodo tribune s 1512 sedeži. »Pri tehnologiji opreme smo kot prioritetna športa upoštevali košarko in rokomet, tako da bodo možni celo hkratni treningi,« je opredelitev razložil Tone Turnšek, saj je Pivovarna Laško investitor in bo tudi lastnik novega objekta (na sliki). Predračun samo za športni del je 5,5 milijona mark. Rokometaši bodo imeli v Laškem nadomestno dvorano za Golovec, ki bo v primeru izpolnjenih obljub o skorajšnji postavitvi parketa še vedno njihovo prvo igrišče. V Treh lilijah bodo tudi športna ambulanta, fitness, igrišča za squash ter številni lokali. ŽELJKO ZULE, Foto: EDI MASNEC Sobota, 25. 3. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška-Li- tostroj (19); Maribor: Satex-Ko- vinotehna (8. krog A-l moške li- ge, 20); Domžale: Helios-Pivo- varna Laško (8. krog lige za A-l, 19); Ljubljana: Olimpija ml-Co- met (17), Ježica-Elektra (8. krog A-2 moške lige, 20); Celje: Celje- Dirija, Slovenske Konjice: Co- met-Odeja (10. krog I. ženske li- ge); Tolmin: Tolmin-Mik Pre- bold, Ljubljana: Feniks-Kemo- plast (7. krog B moške lige); Straža: Toplice-Podčetrtek (13. krog D moške lige, 17); Šentjur: polfinalni turnir DP osnovnih šol za starejše pionirke( od 10. ure). Lokostrelstvo Braslovče: alpski pokal na 3- D tarče (od 10. ure). Nogomet Celje: Publikum-Beltinci, Aj- dovščina: Primorje-Rudar (20. krog I. lige; Šentjur: Šentjur- Renkovci (16. krog III. lige, vse 15); Šoštanj: Usnjar-Kovinar, Laško: Tim Laško-Kovinar, Vransko: Kiv Vransko-Unior (13. krog MNZ Celje). Odbojka Novo mesto: Novo mesto-Ce- lje (5. krog ženske lige za prvaki 20). Rokomet Hrpelje: Jadran-Celje Pive varna Laško (druga finalna tel ma končnice, 16. 40); Žalec: Ži lec-Vegrad (19. krog I. ženske li ge, 18). Smučanje Rogla: slovenski pokal v akro batskih skokih (od 11. ure). Vaterpolo Trst: Koper-Neptun (9. Ш lige, 20). Nedelja, 26. 3. Košarka Celje: Celje-Brežice (7. kro B moške lige, 10. 30). Nogomet Šmartno ob Paki: Era Šmarl no-Mengeš, Slovenske Konjici Dravinja-Drava, Radeče: Rad« če-Zagorje, Trbovlje: Rudai Steklar (19. krog II. lige, vse H 30). Sreda, 29. 3. Košarka Maribor: BWC-Rogaška, P< stojna: Postojna-KovinotehJ (9. krog A-l moške lige, obe 19 Hrastnik: Pivovarna Laško-Kt per (9. krog liga za A-l, 18); Sk venske Konjice: Comet-EleW (9. krog A-2 moške lige, 19)- Dvojne nagrade V 25. krogu štiri, v 26. krogu pa rekordnih 45 pravilnih napovedi in obakrat je nagrajence določil žrebe. 25. krog: Roman Grobelnik iz Nove Cerkve (5000 tolarjev), Elo Prodeničar iz Griž (3000 tolarjev) in Danilo Turnšek iz Pol- zele (2000 tolarjev); 26. krog: Majda Tašner iz Celja (5000 tolarjev), Dejan Kalšek iz Zidane- ga Mosta (3000 tolarjev) in Uroš Lesjak iz Raven na Koroškem (2000 tolarjev). Pravilna napoved - 25. krog: Litija-Pivovar- na Laško 1, Celje-Comet 1, Gorenj e-Polyot; Era Šmartno-Nafta 1, Publikum-Maribor 1 26. krog: Pivovarna Laško-Jadran 1, Kovin" tehna-Rogaška 1, Novo mesto-Celje 1, Unio' Tim Laško 1, Miroteks-Norik 1. Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ^ šarkarskih parih tip 0 pomeni podaljšek) bon» upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 2' marca, ali če bodo najkasneje do 12. ure ist$ dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 630® Celje, s pripisom Golding loto. 1. Rokomet (m): Jadran-Pivovarna Laško 1 0 2 2. Košarka (m): Satex-Kovinotehna 1 0 2 3. Košarka (m): Helios-Pivovarna Laško 1 0 2 4. Nogomet: Publikum-Beltinci 1 0 2 5. Nogomet: Radeče - Zagorje 1 0 2 Ime in priimek: Naslov:_ ¿ft. 12. - 23. marec 1995 \\9 SPORT (Maribor z najtesnejšo zmago V prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala si je Publikum zagotovil minimalno prednost šele .¡jaurnanovim golom iz 11-metrovke ter si podobno kot Maribor ustvaril še dve večji priložnosti. Celjani so tako prekinili neugodno tradicijo in prvič v samostojni Sloveniji premagali Štajer- ca rivala. K uspehu je svoj delež prispeval tudi Dejan Car, ki je uspešno preigraval tudi med nemi igralci v vijoličastih dresih (na sliki) in tudi poskušal s streli z razdalje. Več kot tisoč ijedalcev s prikazanim nogometom ni bilo posebej zadovoljno, v drugem polfinalu pa sta Beltinci iiMura igrala 1:1. Povratni srečanji bosta 5. aprila, polfinale pa igrali tudi mladinci na območju jNZ Celje. Steklar je v gosteh šele po enajstmetrovkah premagal Ero Šmartno s 5:4 (1:1), štorski [ovinar pa je bil zaradi neparnega števila klubov prost in se je neposredno uvrstil v finale. Foto: SHERPA Alpski lokostrelci V soboto y okolici Braslovškega jezera mednarodno lokostrelsko tekmovanje za alpski pokal V samo dveh letih obstoja so se polzelski lokostrelci trdno zasidrali v slovenskem vrhu (lani so bili izbrani za drugi klub), vzpon pa bodo nadalje- vali z organizacijo sobotne tekme za alpski pokal, ki bo z mednarodno udeležbo repre- zentantov iz Avstrije, Madžar- ske in Italije od 10. ure potekal v okolici Braslovškega jezera. Nastopajoči bodo razdeljeni v štiri starostne kategorije in glede na zvrst v kar devet dis- ciplin. V domačem taboru naj- več pričakujejo od obeh repre- zentantov Mladena Melanška in Štefana Ošepa, v dobri for- mi pa so tudi drugi, ki so na dvoranskih prvenstvih izbolj- šali državne rekorde. Franc Ošep in Bernarda Zemljak kar dvakrat, za obema pa še Jožica Emeršič, veteran Roman Zu- pane in mladi Grega Emeršič. V slogu compound sta imela lani med vsemi slovenskimi lo- kostrelci najboljša rezultata Melanšek in Ošep (1319 in 1301 krog), med deseterico pa so tudi Perhač (1256) ter Terč- kova (1170), Zemljakova (1092) in Emeršičeva (1053), ki so peta, šesta in sedma. Odlič- na sezona se je končala z osvo- jitvijo šestih značk FITA Ar- rowhead in osmih FITA star, ki so bile podeljene za doseže- no število krogov. Ošep in Me- lanšek sta kot prva nasploh dobila prestižno priznanje za več kot 1300 krogov v slogu compound. ŽELJKO ZULE Foto: TONE TAVČAR V olimpijskem slogu Polzelani ne nastopajo, čast celjskega območja pa rešujejo lokostrel- ci Gornjega Grada. Lanske uvrstitve: 8. Kranjc, 10. Maj- ko, 11. Presečnik, 12. Čolnar in 4. Faletova. Uel polzelskih Robin Hoodov: Roman Zupane, Jožica Emeršič, Štefan Ošep, Bernarda Zemljak in Grega Emeršič (z leve). PANORAMA Rokomet Uiga Ženske - 18. krog: Bakovci- Wec 15:30 (10:12); V. Dolar 7, Bitkalo, Popovič 6, Derčar 4, Siek, Randi, Hudej 2, Kline 1: Kočevje-Vegrad 23:22 (11:10); Medar, Vujovič 6, Ste- taovič 4, Karaman, Kranjc 2, tyič, Raukovič 1; Mlinotest- iranj 22:13, Burja-Piran 15:16, Izola-Branik 8:24, ilimpij-Krim preloženo. Vrst- lired : Krim ( - ) 3 2, Olimpi j a ( - ) 10, Burja 28, Branik 24, Mli- ffltest, Žalec 23, Kočevje 15, Vegrad 14, Piran 13, Izola 8, Bakovci 3, Kranj 1. Košarka H liga Moški - 5. krog: Triglav-Ko- ®otehna 80:94 (35:43); Pe- ranovič 28, Cizej 23, Tiller 17, 'agodnik 9, Stavrov 8, Urba- na 6, Kobale 3; Rogaška- ftmpija 69:80 (44:37); Nova- ke 23, Mičunovič, Sušin, 'urković 13, Petrovič 7; Lito- Ц-Satex 74:91, BWC-Po- fojna 103:81; 6. krog: Kovi- Mehna-Rogaška 95:87 55:40); Tiller 37, Petranovič ^ Jagodnik 12, Cizej 11, Sta- f0v 8, Rovšnik 4 za domače; Wakovic 23, Sušin 16, Jur- k°vič 15, Nikitovič 13, Miču- Jovič 12, Petovar 5, Petrovič za goste; Litostroj-BWC Postojna-Triglav 94:69, iatex-01impija 78:92. Vrstni ^ Olimpija 37, Kovinotehna ¡> Satex, BWC 30, Rogaška ^Litostroj 28, Postojna, Tri- p genske - 8. krog: Maribor- pe je 94:65 (48:27); Germ 24, 8°Jutnik 17, Hajdinjak, Jurak • Obrovnik 4, Knez 1; Comet- ía 55:98 (33:51); Račič 27, rjwiik 14, Šporar 11, Olup 3; ¡JeÍa-Ilirija 82:76. Vrstni red: 2?1Ca 35, Maribor 31, Odeja Atrija 25, Celje 23, Comet l uvrstitev v A-l ligo - 5. j °g: Pivovarna Laško-K. zi- 2Jr 82:86 (40:42); Starovasnik s> Gole, Vujovič 18, Govc 10, u L°P 7, Durnik 6, Šoštarič 2; /lJa-Interier 65:97, Helios- i2j*r 99:74, Ilirija-Litija y 6. krog: Pivovarna La- Ilirija 72:70 (38:40); Vujo- 12 Gole 16, Starovasnik ' Cop 11, Durnik 6, Govc 4, Blatnik 3, Šoštarič 2; Litija- Idrija 71:73, Interier-Helios 70:74, K. zidar-Koper 113:90. Vrstni red: K. zidar 11, Litija, Pivovarna Laško 10, Interier, Idrija, Helios 9, Ilirija 8, Koper 6. A-2 liga Moški - 5. krog: Medvode- Comet 87:95 (38:43); Plevnik (deset trojk) 39, Železnikar 16, Sporar 15, Nerat 11, Kozar 8, Sivka 6; Slivnica-Elektra 105:93 (53:45); Rizman 45, Mr- zel 19, Pečovnik 10, Tomic 8, Brešar 4, Dumbuya 3, Tajnik, Lipnik 2; Gorica-Ježica 81:86, Loka-Olimpija ml. 75:65; 6. krog: Elektra-Loka 83:76 (38:29); Rizman 35, Bogataj, Lipnik 9, Mrzel, Tomic 8, Taj- nik, Pečovnik 4, Dumbuya 3, Brešar 2, Brinovšek 1; Comet- Slivnica 72:82 (38:35); Želez- nikar 27, Nerat 18, Kozar 16, Šporar 13, Plevnik 8; Ježica- Olimpija ml. 109:82, Gorica- Medvode 92:77. Vrstni red: Olimpija ml. 35, Loka 34, Co- met 33, Slivnica 32, Ježica 30, Elektra 29, Gorica 26, Medvo- de 21. B liga 14. krog: N. mesto-Celje 87:78, Radovljica-Bistrica 83:75, Brežice-Zagorje 62:71, Vrhnika-Maribor 82:78, Bo- rovnica-Starše 103:77. Vrstni red: N. mesto 26, Celje 24, Za- gorje, Radovljica 23, Brežice, Borovnica 20, Starše, Maribor 19, Bistrica, Vrhnika 18. Skupina od 11. do 19. mesta: Mik Prebold-Unika 94:85, Ke- moplast-Tolmin 72:76, Ruše- Janče 73:96, Snežnik prost. Vrstni red: Janče 25, Mik Pre- bold, Unika 20, Snežnik, Tol- min 19, Feniks 18, Ruše 16, SI. Gradec, Kemoplast 14. Nogomet I. liga 19. krog: Gorica-Publikum 2:1 (1:0); Blatnikovo izenače- nje (89) je v naslednjem napa- du izničil njegov lanski soigra- lec Nikčevič; Rudar-Kočevje 5:0 (1:0); Komar (58, 63, 69), Zurman (46), Ekmečič (66); Olimpija-Vevče 7:1, Maribor- Primorje 2:1, Izola-Mura 0:1, Jadran-Korotan 1:5, Beltinci- Koper 0:0, Naklo-Železničar 0:1. Vrstni red: Olimpija 31, Mura, Maribor 26, Železničar, Publikum 24, Gorica 23, Bel- tinci 22, Rudar 21, Korotan 20, Primorje 17, Koper 16, Izola 15, Kočevje 14, Vevče 12, Na- klo 9, Jadran 3. 11. liga 18. krog: Zagoije-Era Šmartno 1:0 (0:0); Steklar-Že- lezničar 1:2 (0:1); Vidiček (57) je samo izenačil; Elan-Dravi- nja 3:1 (1:1); gostje so prek Kuka (32) celo povedli; Nafta- Radeče 2:0, Domžale-Rudar 3:1, Beltrans-Mengeš 1:2, Slo- van-Turnišče 0:1, Drava-Pi- ran 2:1. Vrstni red: Zagorje 28, Era Šmartno 26, Rudar (T), Nafta 24, Piran 20, Dravinja, Radeče 18, Domžale, Mengeš, Turnišče, Drava 17, Železničar (Mb) 15, Slovan 14, Beltrans 12, Steklar 11, Elan 7. III. liga 15. krog: SI. Gradec-Šentjur 0:2 (0:1), Aluminij-Kovinar 2:0, Pobrežje-Bakovci 0:1, Renkovci-Starše 3:1, Kungo- ta-Dravograd 0:1, Bistrica in Pohorje prosta. Vrstni red: Aluminij (-) 21, Šentjur 20, Dravograd 19, Bakovci (-) 18, Kungota 16, Bistrica (-) 15, Po- horje (-) 14, Renkovci 13, Star- še, Kovinar (Mb) 12, SI. Gra- dec 5, Pobrežje 3. MNZ Celje 12. krog: Kovinar (Š)-Kiv Vransko 1:0, Unior-Tim Laško 1:0, Krško-Usnjar 3:0. Vrstni red: Unior 21, Tim Laško 17, Kovinar (Š) 13, Krško 8, Us- njar 7, Kiv Vransko 6. Kegljanje I. liga Moški — 18. krog: Celje-Gra- dis 6:2 (5148:5132; zmagali: Klinar 826, Sivka 865, Salobir 866, Vodeb 890; izgubila: Br- glez 846, Lešnik 855), Žalec- Proteus 2:6 (5008:5121; zma- gala: Mileč 846, Jakopovič 857; izgubili: B. Kompan 840, Dobrajc 849, M. Kompan 807, Podkrajšek 809), Konstruktor- Triglav 6:2, Rudar-Fužinar 7:1, Tekstina-Brest 6:2. Konč- ni vrstni red: Triglav 34, Kon- struktor 31, Proteus 21, Tek- stina 20, Rudar 16, Celje 15, Fužinar, Gradiš 14, Brest 8, Žalec 7. Ženske - 18. krog: Miroteks- Norik 7:1 (2557:2404; zmaga- le: Grobelnik 414, Šeško 430, Tkalčič 439, Zupane 408, Kar- dinar 459; izgubila: Petak 407), Rudar-Kamnik 7:1, Kon- struktor-Triglav 8:0, Korotan- Sl. Gradec 4:4, Gorica-Adria 2:6. Končni vrstni red: Miro- teks 34, Norik 30, Rudar 23, Adria 20, Triglav 16, Kon- struktor, SI. Gradec 15, Gori- ca, Korotan 10, Kamnik 7. II. liga Ženske - 18. krog: Kočevje - Miroteks II 7:1 (2385:2245; zmagala: Stajic 418; izgubile: Ratajc 379, Zimšek 350, Ko- štomaj 368, Gluvič + Zubič 355 (187 + 168), Špoljar 375), Kom- cel - Norik II 3:5 (2198:2348; zmagale: T.Filipčič 371, Sala- mon 400, Jurše 373; izgubile: Oblak 335, Štampar 348, Ci- lenšek 373), Slovan - Izola 2:6, Krško - Proteus 6:2, Tekstina - MTT 4:4. Končni vrstni red: Izola 30, Miroteks II 26, Prote- us, MTT 20, Kočevje 19, Gra- diš II 18, Slovan 16, Krško 15, Tekstina 10, Komcel 6. Območna liga Končnica: 3. krog - finalna skupina: Konjice-Rogaška 5047:4899, Izletnik-Dobrna 4707:4630; vrstni red: Konjice 6, Dobrna, Izletnik, Rogaška 2; od 5. do 8. mesta: Kovino- tehna-Žična 6:2, Kovinar- Metka 6:2; vrstni red: Metka, Kovinotehna 4, Žična, Kovi- nar 2; od 9. do 12. mesta: Obrt- nik-Petrol 6:2, Ljubno-Avto Celje 7:1; vrstni red: Obrtnik 6, Ljubno, Petrol, Avto Celje 2; od 13. do 16. mesta: P. Laško Kvit 2:6, Demit-Komcel 2:6; vrstni red: Komcel 6, Kvit 4, P. Laško 2, Demit 0. Odbojka | I. liga Moški: za A-l ligo - 2. krog: Ljutomer-Topolšica 3:0 (4, 3, 9), Pionir-Fi Prom 3:0, Bled- Kamnik 2:3; 3. krog: Topolši- ca-Bled 3:0 (10, 7, 7), Kamnik- Pionir 0:3, Fi Prom-Ljutomer 0:3; vrstni red: Ljutomer, Pi- onir 6, Topolšica 4, Kamnik 2, Fi Prom, Bled 0; za obstanek — 2. krog: Šempeter-Fužinar 1:3, Brezovica-Granit 3:0; 3. krog: Granit-Šempeter 3:0 (6, 2, 3), Fužinar-Brezovica 3:1; vrstni red: Fužinar 12, Brezo- vica 8, Granit 4, Šempeter 0. Ženske: za prvaka — 2. krog: Celje-N. mesto 0:3 (-14, -11, -10), Bled-Paloma 3:0; 3. krog: Paloma-Celje 3:0 (8, 5, 7), N. mesto-Bled 1:3; vrstni red: Pa- loma, Bled 4, N. mesto, Celje 2; za A-l ligo - 2. krog: Zg. Sa- vinjska-Kočevje 3:0 (11, 4, 12), ŠOU-Cimos 0:3, Krim-Gorica 1:3; 3. krog: Cimos-Zg. Sa- vinjska 3:0 (2, 8, 5), Kočevje- Krim 3:2, Gorica-ŠOU 3:0; vrstni red: Cimos 6, Zg. Sa- vinjska, Gorica 4, SOU, Ko- čevje 2, Krim 0. Organizacijski in tekmovalni uspeh Smučarski klub Gozdnik Žalec je ob zaključku letošnje tekmovalne sezone organiziral minulo soboto na Golteh zad- njo tekmo cicibank in ciciba- nov vzhodne regije v veleslalo- mu, ki je po mnenju trenerjev in spremljevalcev odlično uspela. Nastopilo je 36 cicibank in 71 cicibanov iz 13 klubov vzhodne regije. Dobri organi- zaciji SK Gozdnik pa se je pri- družil še tekmovalni uspeh, saj je njihov ciciban Neje Lovec ponovno zmagal in tako postal tudi skupni zmagovalec v tej kategoriji v vzhodni regiji. Rezultati — cicibani: 1. Neje Lovec, 6. Mitja Rančigaj (oba Gozdnik), 9. Neje Jeraša (Sne- žak), 18. Anže Voh, 21. Aljaž Ramšak (oba Gozdnik), 28. Marko Stopinšek, 30. Gašper Marguč (oba Unior), 36. Kle- men Grobelnik, 40. Matej Led- nik, 42. Matic Jakop (vsi Sne- žak), 47. Grega Dajčer, 55. Ži- ga Schmidt (oba Gozdnik), 60. Sašo Ratej (Snežak). Cicibanke: 1. Špela Volaj (Kum), 4. Lea Pogorevc (Sne- žak), 24. Katja Rovan (Unior), 31. Tina Kiep (Gozdnik), 34. Ajda Habjan (Unior). Mladi tekmovalci SK Gozd- nik so se udeležili tudi odprte- ga prvenstva Fužinarja Ravne in dosegli naslednje rezultate - letnik 84-85: 1. Neje Lovec, 11. Mitja Rančigaj, 19. Aljaž Ramšak, 26. Luka Koren; let- nik 86-87: 16. Žiga Sivka, 17. Žiga Schmidt, 21. Amadej Bo- žičnik, 24. Tomaž Velečič; let- nik 88 in mlajši: 8. Petra Mraz, 14. Žan Borštnar. FP Št. 12. - 23. marec 1995 REPORTAŽA Kandidatk za devetnajst let Gostišče Erjavec na Kalobju je bilo tisti petek pred Jožefo- vo praznično nedeljo premajh- no, da bi sprejelo vse, ki so želeli od blizu videti žrebanje potnic za 23. izlet 100 kmečkih žensk na morje ter izbor kraja, kjer bo letos srečanje šaljivcev in ljudskih godcev v organiza- ciji Novega tednika. Dan je bil lep in čisto nič podoben prejšnjemu, ko je snežilo in smo se že bali, kako se bomo po ozki cesti pripeljali v majhno, vendar prijetno va- sico visoko na hribu, od koder se ob lepem vremenu vidi 52 cerkva, Sleme, del Savinjske doline in celo Golte. Nevenka in Rajko Erjavec sta se tudi tokrat potrudila, da smo se vsi, ki smo se pri njih zbrali, kljub napetosti zaradi žrebanja dobro počutili. Prva sta se že zgodaj popoldne pri- peljala tehnika Radia Celje Bojan Pišek in Mitja Tatarevič ter uredila vse potrebno za ra- dijsko snemanje. Za njima so prišli fantje iz Reke v laški ob- čini, združeni pod imenom Ve- seli prijatelji. Franc Senica, Rado Klinar, Cveto Marot, Karel Cepuš in Franc Bezgov- šek že dobro leto pojejo sku- paj, s harmoniko pa jih sprem- lja Bojan Bezgovšek. Fantje so bili v začetku zaradi radijske- ga snemanja in »discipline« nekoliko zbegani, tudi »sliša- li« se niso dobro, na posnetku pa je bilo vse v redu. Kmalu so se nam pridružili člani ansam- bla Vigred iz Laškega Drago Krajne, Lovro Škorja, Zvone Leskovšek in Jelka Bobner; polovica tega ansambla prav zdaj vsak konec tedna igra v gostišču Erjavec. V progra- mu in kasneje, ko so igrali za ples, je ansambel dokazal, da obvlada to področje, ob njiho- vem nastopu smo resnično uži- vali. Program je zaokrožil no- vinec na naših radijskih valo- vih, kantavtor Rihard Kotar iz Laškega. Gre za obetavnega pevca, ki bo že čez čas s kaseto pokazal, kaj zna. Za sodelovanje na 23. izletu 100 kmečkih žensk na morje se je potegovalo 1979 kandidatk. Izžrebali smo jih 96, na izlet pa bodo odpotovale tudi tri, ki so bile izbrane že lani, a zaradi bolezni in drugih obveznosti niso mogle na pot, ter kandi- datka, ki se je letos prva prija- vila. Na »čakanju« je tako ostalo 1879 kandidatk in v šali smo rekli, da devetnajst let ne bomo objavljali kuponov, am- pak bomo najprej na morje zvozili vse prijavljene kmečke žene, potem pa začeli znova. Žrebanje je potekalo brez te- žav, tudi tokrat pa smo odkrili nekaj kmečkih žensk, ki so z nami že bile. Seveda smo jih izločili in izžrebali druge. Imena srečnih potnic danes tudi objavljamo, zdaj pa naj čakajo na poštarja, da jim pri- nese obvestilo, vabilo in na- potke. Dan, ko bo treba na pot, letos je to 7. april, je tako re- koč pred vrati, vrnili pa se bo- mo 8. aprila. Zmagale so Matke V drugem delu oddaje, vodil ga je Edi Masnec, so se najprej predstavili člani skupine ša- ljivcev, ki sodelujejo pri No- vem tedniku, nato pa so se predstavniki treh krajev po- merili za organizacijo letoš- njega srečanja šaljivcev in ljudskih godcev v organizaciji Novega tednika. Za prireditev so se potego- vali Matke, lanski organizator Loka pri Žusmu in Šentvid pri Ponikvi, ki je imel nekoliko prednosti, saj je dobil največ glasov bralcev Novega tedni- ka. Vse tri ekipe so pripravile kratek program, v katerem so na šaljiv način predstavile svoj kraj ter povabile vse ljubitelje dobre volje k njim. Programi so bili dobro pripravljeni, ne- koliko sta izstopala Loka pri Žusmu in Matke. Tako je odlo- čala zadnja točka in zasluženo so slavili predstavniki Matk, ki so se na Kalobje pripeljali resnično dobro pripravljeni. S seboj so imeli plakate Sa- vinjske doline, mape s pro- spekti in razglednico Matk, bi- li so najbolj glasni in veseli. V ekipi Matk so nastopili Zlatko Ulaga, Milan Železnik in Marjan Pušnik. Predsednik stranke šaljivcev Slave Leben je ob razglasitvi rezultatov po- sebej poudaril, da je o zmago- valcu odločila želja, da bi bil kongres šaljivcev vsako leto v drugem kraju. »Radi bi vide- li, kako bodo kongres pripra- vili tako opevani škrti Savinj- čani,« je zaključil svoj nastop Slave Leben, predstavnik Matk pa mu je odgovoril, da bo pri njih vsega dovolj, če pa tega ne verjamejo, lahko kak- šen sendvič prinesejo tudi s se- boj. Prvo srečanje šaljivcev in ljudskih godcev je bilo na K¡ lobju, lani drugo v Loki p Žusmu (preko 2500 udeležei cev), tretje bo prvič v Savin ski dolini konec junija. Na Kalobju se je torej odio čilo, katerih sto kmečki žensk bo potovalo na morje j; kje bo zbor šaljivcev in lju( skih godcev. Delo je bilo dobr opravljeno. TONE VRAB Foto: EDI MASNE Na Kalobju je bil tudi posla- nec državnega zbora in župan občine Šentjur gospod Jurij Malovrh, ki je prevzel pokro- viteljstvo nad žrebanjem 100 kmečkih žensk na morje. Obe akciji NT-RC je izredno ugod- no ocenil, saj povezujeta zlasti »majhnega« človeka, ki tudi rad doživi kakšno radost in prav to mu dajeta ti dve akciji. Župan Jurij Malovrh, ki se je mimogrede izkazal tudi za ve- seljaka in iskrivega človeka, pa je povedal še dve pomemb- ni zadevi: v bodoče se nam ni bati za pokrovitelja žrebanja 100 kmečkih žensk na morje, županu Žalca Milanu Dobni- ku, sicer Šentjurčanu, pa bo priporočil, naj tudi finančno podpre srečanje šaljivcev in ljudskih godcev v Matkah. Če namreč tega sami Savinjčani le ne bi zmogli, kajti zalogaj bo velik... Seznam izžrebanih potnic za izlet 100 kmečkih žensk na morje je objavljen na strani 15. Obiskovalci so na Kalobje prišli iz številnih krajev, nestrpn Ekipa Matk je resno vzela svojo kandidaturo za organizatorja 3. kongresa stranke šaljivcev in muzikantov NT&RC. Veseli prijatelji. Seks in ćvek po i Vroči in tudi vsi drugi telefoni so se pri nas razširili kot gobe po dežju relativna moralnost Oglasi z informacijami o tem, da Lili, Rita, Monika, pa še kdo čakajo na drugi stra- ni telefonske žice vse tiste, ki bi si želeli takšne ali drugačne (predvsem pa spolne) zadovo- ljitve, so se po slovenskih čas- nikih pričeli intenzivno pojav- ljati predvsem v zadnjem letu. Stroškov praktično ni. Ra- zen pri bolj »profesionalnih« agencijah — pri tistih, ki se od- ločijo za telefon v živo. V tem primeru je treba za nežne gla- sove, ki so pogovarjajo s šte- vilnimi uporabniki vročega te- lefona, seveda plačati. In kaj lastnice glasov pravijo o svo- jem delu? Služba je, kot kakš- na druga. Vsekakor pa je v tej službi, pravijo, mogoče najti več zadovoljstva kot v vseh ostalih... V živo »Poklicali ste številko to in to. Prosimo, počakajte tre- nutek.« Čakam. Potem se na drugi strani oglasi nežen, seksi gla- sek, mlajši, z ljubljanskim na- glasom, in se predstavi kot Rita. Na vprašanje, kako mi je ime, brez pomisleka odgovo- rim, da sem Franci. »Franci, koliko si pa star?« Trudim se, da bi bil moj glas čim bolj grob, in zato globoko iz grla izdavim: »Petindvajset. Koliko si pa ti?« »Sedemind- vajset. Pa tvoja letnica rojstva, Franci?« Ob razmišljanju o tem, kako moram čim bolj brundati in se izražati v prvi osebi moškega spola, me vprašanje zmede. »Zakaj naj bi ti pa to pove- dal?« vprašam. »Kar tako,« odgovori in utihne. »Hja...« se za trenutek zme- deni, »ne bom ti povedal.« Rita spremeni ton. Glas, prej nabit s seksualnostjo in pričakova- njem, se spremeni v rahlo stro- go materinsko- učiteljskega. »Veš kaj, Franci, tale telefon ni za mladoletnike. Pokliči ra- je na Čvekafon, ta bo zate. Imaš številko?« Odločim se za užaljeno re- akcijo. »Seveda jo imam. Am- pak, le zakaj bi klical na Čve- kafon, če sem hotel poklicati vroči telefon?! In sploh: zakaj misliš, da sem mladoleten?« vprašam, ona pa še vedno sku- ša delovati vzgojno: »Poslušaj, Franci, pol minute telefonske- ga pogovora pri nas stane šti- riindevetdeset tolarjev in pol. Tvoja mama bi bila zelo vese- la, če bi vedela, kam zdajle kli- češ. Ker tukaj že imamo tvojo številko, bom poklicala tvoje starše in jim povedala, kaj po- čenjaš!« reče in v pričakova- nju utihne. Odločim se za cinizem. »A moje starše boš poklicala? Si čisto prepričana? In sploh,« vprašam flegmatično, »kdo tr- di, da ti meni ne lažeš? Kako naj vem, da si stara sedemind- vajset let in ne več?« Sedaj jaz zmedem njo. »Ja, Franci,« reče, »zdaj si me pa dobil. Prav imaš.« »Kako to- rej? Si ali nisi?« »Stara sem sedeminvajset let, tako kot sem rekla,« zatrdi. »Pa ti? Res nisi mladoleten?« »Ne več,« re- čem, hkrati pa ugotovim, da je to prva resnična trditev v tem pogovoru. Vseeno pa že posta- ja jasno, da s seksom v živo ne bo nič. Rita pove še, da jo kli- čejo vsakovrstni tipi; nekateri si želijo seksa, večina pa ima le ogromno problemov in bi se rada pogovarjala. »In pravi užitek je,« pove, »če ugotoviš, da si nekomu, ki pokliče več- krat, pomagal rešiti kakšno te- žavo.« Jasno. Kako pa je pri seksu, se še pozanimam. Profesionalno, zatrdi Rita. Delo je delo, in najbolj jo pri- zadene, če pokliče kdo, ki po- tem žali. Ki misli, da je kurba, da dela kaj grdega. »Gre v bi- stvu le zato, da daš prosto pot domišljiji. In gre za delo, ki ga opravljam z veseljem,« pove ženska na drugi strani. To vse- kakor ni poniževanje, pravi. Sploh pa, mi razloži, so telefo- ni, na katere lahko pokličejo tudi ženske. Potem se zahvali za klic, se opraviči, da mora končati, in reče, naj jo pokličem še kdaj. Odzdravim in odloživa. Za ženske Vroči telefon za ženske so začeli propagirati šele pred kratkim; kot novost. Kot do- kaz, da so ženske enakoprav- ne, da so lahko tudi one delež- ne verbalno-mesenega užitka po vroči telefonski žici. Kličem na hot-line, kjer na drugi strani ženske, kot piše v časopisnem oglasu, pričaku- je Simon. Ne piše pa, da je pogovor posnet. Na drugi strani se namreč oglasi »telefonski tajnik« - sta- rejši, moški glas. Pove, kako je vesel, da sem ga poklicala, ka- ko je že čisto razvnet, kako že komaj čaka, kako sem ravno jaz prava zanj... Zdi se mi, da je ta moški dosti manj »pri stvari« kot Ri- ta, Lili, kot tudi posnet glas, ki se oglasi na telefonu za moške. Glas žensk, ki se oglašajo na vročem telefonu, je namreč mladosten, zavzet, poln na- boja ... Iz odtenkov glasu moškega na drugi strani je slutiti ne- kakšno čini po drugi sti nečem novel vsekakor zai umno. Ko začne samogovor drobnosti, k na ideje ma ga naveličal tovim, da i uspel; pa čel petnajst mi ložim. Čvekafor Čvekafon njen mladi! brez seksa: njen spozna teljev, prô časa, zdrav depresij pogovora je nuto pogo^ lahko naem s štirimi dj Čvekafona! vornika vìi* ko poprosi posebno lfj catelji se № di s telefon veda, čas. Telefonih odsvetujejo; številk «o? - „o V" namreč n* . varjaš in ^ In kdo m Čvekafon7 , dolgčas, k1" lijo družb« < Čvekafon»r prijatelji- 4 zato, da # jo« in motljt! nergača ^ Če opozori stavijo na r ¿ft. 12. - 23. marec 1995 REPORTAŽA 20,21 šaljivcem pa so se nasmejali. fcilecprojekta 100 kmečkih žensk na morje, med žrebanjem. donosna naložba, lahko e naprej posluša, o čem * pogovarjajo drugi, tečejo ®u impulzi, sam pa v pogovo- ru ne more več sodelovati. Prijetna zabava; pa še draga N Vsaj v primerjavi s klica- na vroči telefon ne. Pred odprtjem posebne lini- Ie vsakega prosilca na Teleko- mu opozorijo, da mora v vseh "glasih in reklamah svoje lini- Ie objaviti tudi ceno za minuto P°govora. Opozorilo res upo- wvajo, vendar se jih večina ZnaJde po svoje.... Čvekafon "j13 ceno objavljeno na vseh Plakatih. Na večini oglasov za No linijo pa je obvestilo 0 ceni sicer mogoče zaslediti, endar je s črnimi črkami izpi- j>ano na ¿rnj podlagi (največ- na najtemnejšem in na- Mimnejšem kotičku fotogra- Je> ki oglase v zvezi z vročimi «lefoni reklamira), rahlo za- dano in nevidno... r f0 drugi strani pa cena upo- ^ûriikov vročega telefona niti ^ nervira. Razen v primeru, ђа racun za telefon odkrije že- бРга^иЈе> zakaj je tako Tßleton iPfan Do j er iz celjskega gar ,°ma je povedal, da niko- oj ' si kot fizična ali pravna lj0 a vloži zahtevek za števil- 1Ге^Пе sprašujejo, zakaj jo po- razen če to ni izrecno 'Ute n° v sami vlogi ali če H(,r^ent tega ne zahteva po- je J' "Te osebe zahtevajo, da l0/vilka neobjavljena, osta- li številke, ki se začenja- sltirr pa se uredi z Ijubljan- jaV(1l Marketingom. Za neob- sto Alevrike naročnik plačuje 4ffefonskih impulzov me- Dušan Kumar, svetovalec direktorja za telekomunikaci- je pri Telekomu v Ljubljani, kamor se mora obrniti vsakdo, ki želi linijo z začetno številko 080 ali 090, pa je povedal: »Li- nijo s številko 090 lahko dobi vsaka registrirana oseba, ki ima dovoljenje za delo. Opre- ma pri tej liniji je prirejena; nastaviti se da tri cene, firma, ki za linijo zaprosi, torej lahko predlaga ceno minute, mi pa potem nastavimo ceno za mi- nuto pogovora tako, da impul- zi tečejo hitreje kot med obi- čajnim pogovorom. Računal- nik registrira, koliko minut je pogovor potekal.« Pred dvema letoma o vročih linijah pri nas še ni bilo govo- ra. Po Kumarjevih besedah se je vse skupaj začelo sredi lan- skega leta, ko je SKB banka uvedla zeleni telefon. »Takrat smo odprli linije z začetno šte- vilko 080 - gre za linijo, pri kateri vsi, ki te pokličejo, sto- rijo to na tvoj račun. Takrat je bil hud pritisk in zato smo šli še v delo na programu, ki bi omogočil izvajanje linije z za- četno številko 090. Začelo se je z medicinskimi nasveti; na ta način lahko podjetja namreč prodajajo informacije. Pri li- nijah s številko 090 ne gre le za vroče telefone; za takšno linijo zaprosijo tudi razne firme, ki se ukvarjajo s posredovanjem in svetovanjem, delijo medi- cinske, pravne in druge nasve- te, nekaj takšnih linij pa smo odprli tudi že za veterinarje,« je povedal Dušan Kumar. Si- cer pa je na Telekomu v Ljub- ljani trenutno podpisanih oko- li sedemdeset pogodb za to li- nijo. Ker nikogar, ki želi od- preti to linijo, ne sprašujejo po namenu, je po besedah Dušana Kumar j a približno polovica od sedemdesetih trenutno obsto- ječih linij z začetno številko 090 namenjena posredništvu in svetovanju, druga polovica pa vročim telefonom, erotič- nim zgodbicam in horo- skopom. Za kakšen posel bi se raje odločili?, NINA M. SEDLAR Ko pride ta mlada k hiši Piše: Jure Krašovec Ni ga zidarja, ki tak majster bi biw, ki bi kuh'njo dost' vel'ko za dve ženske nar'diw. (Ljudska modrost) Poročne gostije, to je bilo že povedano, so trajale po več dni, vendar največ šest, pri nevestinih tri, pri ženinu tri. Najmanj pa dva dni, tu en dan in eno noč, tam spet enako. Vsako jutro so godci spravljali svate spet skupaj z igranjem »jutrn'ce« prav lepe melodije in vsebine: Hola, hola fantje vstajajte, vstajajte dekleta in žene. Lepo mlado jutro se budi, iz turna jutrnica že doni. Pesem potem opisuje še ptič- ke, ki po »luftu« letajo, rib- 'ce, ki po vodi plavajo, rož- 'ce, ki po polju cvetejo. Res lepa pesem, ki jo dandanes tudi mnogi godci ne znajo več, ker jo svatovščina prej podurha pod pernice. Svoje dni so na obeh domovih pri- redili še larmo (darovanje) za godce, za kuharice. Mar- sikje so bili sosedje zelo ra- dovedni in ne posebej po- vabljeni, pa so izkoristili predpustni čas in pridivjali v hišo preoblečeni v maška- re. Maškar ni bilo dobro spo- diti ali pustiti pred vrati, ker naj bi prinašale srečo. Vsega poteka ohcetnih dni in noči takole na kratko ni mogoče opisati, zato bi si oglodali še prizore nevesti- nega slovesa od domače hiše in prihoda na ženinov dom. Če je prišel ženin na nevesti- no domačijo, je bil obred se- veda drugačen. Navadno je ženiria sprejel tast in mu, če je bilo tako določeno, izročil ključe. Pogosto pa je ženin na nevestinem domu še pre- cej dolgo čakal, da je prevzel dolžnost in pravico gospo- darja. Najpogosteje je šla nevesta na ženinov dom. Na dan, ko se je poslovila od svojega do- ma, so naložili balo. Balo si je nevesta pripravila še kot dekle, največkrat jo je tudi sama napredla, stkala, seši- la, skvačkala in izvezla. Vsi kosi oblačil, posteljnega in hišnega perila so nosili njen dekliški monogram. Bil je običaj, da je s seboj dobila tudi kak kos pohištva, pred- vsem pa zibel in razna oro- dja, recimo kolovrat. Bogato nevesto je spremljala bogati- ja. Takšna je bolj samoza- vestno stopala proti svojemu novemu domu. Skromnejšo balo in delež v denarju ali zapuščini je spremljala po- gosto skrb, negotovost. Taka nevesta se je bolj oklenila ro- ke svojega moža - češ, mi boš v oporo? Na pot so šli svatje z neve- stinega doma še toliko za dne, da so prispeli na ženi- nov dom že pred mrakom. Tam se je odvijalo marsikaj enako kot na nevestinem do- mu, le prihod je bil svojevr- sten. Ni pa bilo larme za ne- vestin »krancelj«, ki je že bil v skrinji z balo, ni bilo kobil- čarjev ali voglarjev in še marsičesa ne. Kakšen je bil torej sprejem. Župnik Dragotin Ripšl je za svojo šmiklavško faro za- pisal, da so »prišedše« svate pozdravili že pred hišnimi vrati. Ženinov oče naj bi, če je bilo tako dogovorjeno, »Štefanu ta boljšega iz kota« priložil še ključe v znak, da sinu izroča grunt. Ženinova mati, nevestina tašča pa je »ta mlado« sprejela tako, da ji je odrezala od hleba kos kruha, nevesta pa naj bi ji ob besedah zahvale stisnila v dlan vsaj srebrno krono, če ne goldinar. Ko razmišljamo, kaj naj bi to pomenilo, pri- demo lahko do prenekatere razlage. Kruh, ki ga je neve- sta dobila in poizkusila, bi lahko pomenil, češ, takega kruha smo v tej hiši navajeni — torej ne nosi v hišo sprememb in novo- tarij. Kaj pa plačilo? Spet je mogla biti samo simbolika: Vaša sem, vaše hišno ime in rodbinski pri- imek nosim. Tega kruha z delom še nisem zaslužila, kot ga bom odslej, zato to plačilo. Bila je domača, ne gost kot so bili nehišni svati, ki uži- vajo gostoljubje. Morda se bo komu zdelo vse skupaj tr- do in kruto. Toda življenje ni praznik, je deloven dan. Ko je iz svojega dosedanjega do- ma odnesla vse, kar je bilo njenega in ji je bilo namenje- no, se bo tjakaj vračala kot gost, brez vsakih zaostalih pravic. V nov dom je priha- jala z dogovorjenimi, pogod- benimi pravicami in dolž- nostmi. Kakor je na nevestinem domu bila prinešena pogača iz hiše nevestinega starešine, tako je na ženinov dom pri- šla iz hiše njegovega stareši- ne. Pogačo so radi ukradli godci, jo potem med rompom in pompom prinesli pred svate, jo prodajali ali liciti- rali ali pa kar brez sramu prodali celo starešini. Najpogosteje so pogačo godci tudi dobili. Pripravile so jo kuharice in jo tudi pri- nesle. Toda ta je bila navz- ven videti sicer imenitna, znotraj pa: ojoj. Kuharice so v testo zamesile vse sorte ro- potijo, kurje tace in glave, neobeljeno čebulo, razne ostanke, surove repne krhlje in korenje, celo kako staro žlico ali vilice so pozabile v njej. Da je bilo smeha, ko so se godci lotili te imenitne pekarije, kot da je najbolj slastna jed, ni „treba omenja- ti. Vse to je bilo odvisno od domiselnosti, tveganja in zdržljivosti tistih, ki jim je na ohcetih naloženo, da za- bavajo. V florjanskih hribih ženi- nova mati izroči nevesti tri ključe; enega od vežnih vrat, dmgega od kuhinjske shrambe in tretjega od kaš- če. Ob tem je nevesti govo- rila, da ji izroča ključe vseh teh treh vrat in zatrdno upa da vrat pred njo in možem (ta- stom) ne bo zaklepala. Tu nevesta obdari vse v moževi družini. V hribih okoli Gornjega Grada je bila navada, da po- gače, ki je bila prinešena na ženinov dom, niso pojedli. Razrezali so jo šele na dan po končani ohceti. Nevesta je razrezala pogačo, vsak od domačih je dobil kos, ostalo pa je položila v jerbas in ob- hodila hiše vseh mejašev do- mačije, kamor se je primoži- la. Razdelila je te kose poga- če med sosedove. S tem se je novim sosedom privadila. Navadi so rekli, da je sose- sko prinesla. V florjanski fari so imeli navado obhajati »jesih«. To je bila ta mala ohcet ali oh- cet osmega dne. Drugje so temu rekli tudi potrjenka. Zakaj rečejo temu jesih? Za- to ker na tej potrjenki vleče- jo »kranclovko«, s kisa. Tej kranclovki marsikje pravijo »blek«, strokovno pa naj bi bila to kisova matica. Konec ohceti je bil menda povsod enak. Ko se je dvignil starešina, nagovoril nov par, jima zaželel sreče in otrok, kolikor jih bo bog dal, so pri- nesli na mizo sklede v žganje namočene in z dišavami za- činjene suhe češplje. To je nekoč veljalo toliko kot da- našnja kava za slovo. Godci pa v jok in stok ! Foto: EDI MASNEC Včasih so znali narediti pogače, na katere so upodobili cel svatovski sprevod. Takšno pogačo je gospa Piškova iz Lahomnega naredila v celjski gostinski šoli, da so lahko njihove kuharice videle, kako to gre. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 PISMA BRALCEV lì ODMEVI Izjava o dogodku IV. Gospod Klajnšek! Iz vaših dopisov v Novem tedniku je razvidno, da ste se zaradi dogodka v DS ZD Ce- lje, dne 16. 2. 1995 pritožili predstojniku DS ZD Celje, celjski policiji, ministru za zdravstvo in zdravstveni zbor- nici. Ali se vam ne zdi, da je to glede na (ne)pomembnost do- godka malce pretirano? Očitno menite, da je dovolj vztrajno ponavljati nedokazljive trdi- tve in da se vam že zaradi vztrajnosti mora verjeti. Tudi stokrat ponovljena laž še ne postane resnica. Očitno ne do- jamete, da je žaljive trditve potrebno dokazati, četudi se nanašajo na zdravstvo in zdravnika. Priložnost za to bo- ste dobili na sodišču. dr. JOVO SUNAJKO, Laško Val podražitev takoj po volitvah V prejšnji številki Novega tednika je v pismu z naslovom Val podražitev takoj po voli- tvah IX. izpadlo ime avtorja. Za Zvezo društev upokojencev Slovenije je prispevek namreč napisal njihov predsednik Stanko Hvale. prejeli smo Kako je nastala celjska izguba Pod gornjim naslovom je bil v 63. številki Dela objavljen prispevek novinarke gospe Damjane Stamejčič, v katerem v glavnem navaja obrazložitev glavne računovodkinje gospe Danice Dobršek o vzrokih pri- manjkljaja prejšnje enovite občine Celje v višini 164 mili- jonov tolarjev ter zaključuje svoj prispevek s predlogom; da naj ne bi tu proračunski pri- manjkljaj obremenjeval novo- nastalih občin Vojnik in Štore. Upravičeno ! Ker je potrditev zaključnega računa občine Celje pogojena s predhodnim sprejetjem le- tega tudi od občinskih svetov novonastalih občin, je normal- na zahteva slednjih po detajlni preveritvi posameznih po- stavk bilance, torej zahteva po natočenju čistega vina, za čisti start. To pa je možno le, če dobijo občani novih občin od- govore na naslednja vpra- šanja. Kako je mogla prejšnja ob- čina mimo proračuna financi- rati v višini 24 milijonov tolar- jev občinski sklad za pospeše- vanje drobnega gospodarstva? Zanimiva bi bila tudi prevetri- tev bilance tega sklada pred- vsem s stališča smotrnosti ko- riščenja teh sredstev ter njiho- vih koristni kov. Kako je mogla občina Celje pridelati kar za 108 milijonov tolarjev minusa pri financira- nju družbenih dejavnosti, kljub povečanemu pritoku proračunskega denarja? Obra- zložitev gospe Doberšek, da gre pri tej izgubi iskati opravi- čilo v povečanih materialnih stroških ter usklajevanju osebnih dohodkov delavcev z dovoljenimi zakonskimi ok- virji in to v ekonomski situaci- ji, ko so železarji v Štorah pre- jemali z zamudo samo zajam- čene osebne dohodke, je na majavih nogah. Kako pri takš- ni situaciji opravičiti nadalj- njih 37 milijonov tolarjev več za osebne dohodke delavcev v upravi? Kako je mogla nastati izgu- ba nadaljnjih 25 milijonov to- larjev zaradi nekaterih preko- račitev pri negospodarskih na- ložbah? Opravičilo, da je nastanek bilančnega minusa pripisati neprodaji treh objektov (stara stavba SDK, stavba, v kateri je Uprava javnih prihodkov in nakup bivšega občinskega ob- jekta) tudi ne vzdrži kriterija dobrega gospodarjenja s pro- računskimi sredstvi, saj je ob- čina vnaprej pojedla sredstva, za katere pa ni bilo garancije za prihodek s posledico naje- manja kratkoročnih kreditov. Druga zadeva, ki pa ni bila predmet obrazložitev gospe Doberšek, pa je obrazložitev bilance stanja, katera izkazuje za 456 milijonov tolarjev krat- koročnih zadolžitev, katerih obveznosti skuša županstvo nove mestne občine prevaliti sorazmerno na novonastale občine, s čimer bi slednjim onemogočila kljub skrajno re- striktivnemu gospodarjenju normalno funkcioniranje. Gre za kredite, katerih porabniki so locirani in normalno je, da le-ti prevzemajo izvirajoče ob- veznosti, še zlasti, ker je obči- na z odloki nezakonito pove- čala cene komunalnih storitev. Normalno je namreč, da reci- mo kmetje iz Svetine ali Ka- nj uc ne morejo prevzeti soraz- mernega deleža obremenitve za plinifikacijo mesta Celja. Zadovoljivi odgovori na za- stavljena vprašanja bodo torej pogoj za potrditev bilance kot izhodišče za delitveno bilanco. FRANC KLEMEN, Štore Pohod žena na Hom V začetku marca je bil že 8. tradicionalni pohod žena na Hom. Letošnjega pohoda se je udeležilo preko 150 žena in deklet, kar je največ do sedaj. Vsako leto je več pohodnic: 1. 1991 - 77,1.1992 - 106,1.1993 - 82,1. 1994 - 138. Na končni cilj na Hom so se žene in dekleta podale iz smeri Griž, Zabukovice in Matk pod vodstvom vodnikov Planin- skega društva Zabukovica. Pohod organizira vsako leto mladinski odsek planinskega društva. Poleg domačink so bile na pohodu pohodnice iz Celja, Ljubljane in Kočevja. Vsaka udeleženka pohoda je dobila izkaznico pohoda in ne- katere od njih imajo v izkazni- ci že osem žigov: običajno je to cvetica, letos je bila vrtnica. Na' cilju je pohodnike poz- dravil predstavnik PD Zabu- kovica, g. Jože Jančič, mladi planinci iz osnovne šole Griže so pripravili kratek kulturni program, najstarejša udele- ženka pohoda Pepea Ramšak iz Zabukovice (rojena 1913), najmlajša Lara Borštner (roje- na 1992) ter najstarejša po- hodnica, ki je bila na vseh 8. pohodih, Magda Ježovnik (ro- jena 1934), pa so dobile prilož- nostna darila. Ženam in dekletom organi- zator že danes kliče: »Na svi- denje na 9. pohodu žena na Hom, v marcu 1996.« BOGOMIL POLAVDER, načelnik MO PD Zabukovica Gospod Milan Dobnik! Ker mi na vprašanje v No- vem tedniku z dne 23. marca niste odgovorili glede plačila za investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav, ki ga pla- čujemo, vas še enkrat prosim, da si vzamete čas in nam obja- vite to v številkah, saj je vaša dolžnost, da kot predstavnik občine to storite. Če imate čas, da na vse strankarske zdrahe veliko odgovarjate, ki nas sploh ne zanimajo, objavite tudi kar nas plačnike tega sklada zanima. Voda je naravni vir boga- stva, ki je na razpolago vsem živim bitjem, zato nima naša občina nobenih zaslug. Da si dovolite nas na ta način ne- sramno izkoriščati. Mi neum- neži pa vam kar po pošti poši- ljamo za občino prigoljufani denar. Dovolj žalostno je to, da še za vodo plačujemo pet odstotni davek, če to ni velika sramota. Tudi za mestno zem- ljišče plačujemo v Žalcu en- krat več kot v Celju. Naša občina mora biti zelo bogata, da si lahko privoščimo časopis Savinjčan, ki izhaja na osmih listih enkrat mesečno, je pa večina stvari, ki jih objavlja zastarelo tako, da nas, ki ima- mo naročeno dnevno časopisje sploh ne zanima. Ste se že kdaj vprašali, koliko stane to dav- koplačevalce. Seveda ne, ker pač razpolagate z družbenim denarjem. Dobite si ekonomi- sta, da vam to izračuna. Plača odgovornega urednika in še dveh redno zaposlenih usluž- bencev, število zunanjih sode- lavcev, plačilo poslovnih pro- storov, to seveda ni zastonj in to za časopis, z enkratno me- sečno naklado. Ste se že kdaj vprašali, kaj ti ljudje delajo cel mesec in ne za slabo plačo, vi pa to limonado velikodušno poklanjate ljudem. Obnašajte se že enkrat tržno. Nisem proti temu časopisu, saj imate zelo sposobnega odgovornega urednika, zato ta časopis ne bo težko prodajati. Kdor ga želi, naj si ga kupi, Zelo ambiciozen človek, kot ste vi gospod Dobnik, upam, da boste kmalu začeli uresni- čevati načrt, kot ste ga za predvolilno kampanijo imeli na VTV. Obljubila ste tisoč petsto do dvatisoč novih de- lovnih mest. Ne razočarajte ljudi, ki so vam verjeli in vas tudi volili. Mnenje veliko ljudi o vaši cenjeni osebnosti je sledeče: zelo dober zgodovinar, slab politik, zelo slab gospodar- stvenik. MARIJA AMBROŽ, Žalec Nespametno prevzemanje dolgov V zadnjem mesecu smo do- živeli tajno sklepanje v držav- nem zboru o dolgovih naše dr- žave. Ne vem od kod potreba o tajnosti, ko se nam nasprot- no obeta javno plačevanje in obremenjevanje vseh davko- plačevalcev. Veliko je govora o tako imenovanih nedoloče- nih (alociranih) dolgovih kate- re bi naj naša država prevzela do skupnosti bank Pariškega kluba. Alociranih dolgov ni- kakor ne smemo priznati, saj ti dolgovi niso nastali v vojni ali takoj po njej. Vsekakor so kre- ditodajalci morali vedeti ko- mu in zakaj dajejo posamezne kredite. Sumim, da so kredite prevzemale srbske banke ali banke, ki so bile pod vodstvom Srbov, zato se naj tako imeno- vani alocirani dolg v celoti pripiše Srbiji, pa bomo videli kako hitro bodo prišli na dan podatki o končnih koristnikih kreditov. Sicer pa, zakaj prevzemanje dela dolgov, dokler ni izvršene delitve imovine bivše SFRJ, denarnih rezerv za katere smo prispevali okrog 20 odstotkov. Verjetno je kot nepoznani ko- ristnik dolgov oziroma kredi- tov nastopala bivša JLA, kar pa so držali v tajnosti. Kredi- todajalci so se zadovoljili z iz- silitvijo solidarnostne klavzu- le katero je podpisala Šinigo- jeva vlada za povzročeno ško- do in je sodno izterljiva po KZ SRS (člen 130 do 133). Sodišče bi udeležencem oziroma kriv- cem lahko izreklo plačevanje škode, četudi zgolj simbolično, ne pa, da jih nagradimo in z vodilnimi mesti v banki in podobno. Sedaj vlada ponigla- vo ponavlja od kluba bank vsi- ljeno tolmačenje o dolgovanju. Pri delitvi lastnine SFRJ ne smemo pozabiti na bivšo JLA za katere oborožitev smo pre- ko proračuna prispevali preko 22 odstotkov in tudi prispevek ZDA, ki so nam iz strateških razlogov podarile med 25 do 35 milijard dolarjev, verjetno bo dejanska številka nekje vmes. Skoraj vso oborožitev si je prisvojila Srbija, ki to obo- rožitev uporablja v BIH, Srbiji in Hrvaški. Za naš del zahte- vajmo najemnino ali vračilo tankov, topov in drugega orož- ja. Če ga ne potrebujemo, bo- mo najmanj za eno leto pre- skrbeli surovine za vsaj eno železarno. Ko je Srbija ukinila avtono- mijo Kosova in Vojvodine je prevzela tudi njihove dolgove. Mi smo pomoč nerazvitim de- jansko izvajali preko kreditov z dvo do štiri odstotno obrest- no mero. Ali je vlada na med- narodnem sodišču iztožila vračilo dolga od Srbije? Enako velja za depozit hranilnih vlog pri NBJ. Varčevalci iz Hrvaške tožijo podružnico LB v Zagrebu za vračilo okrog 300 milijonov dolarjev RS. O problemu bi morali dati pojasnila gospod Arhar, ki je bil takrat pomoč- nik guvernerja NBJ in ostale osebe iz Slovenije, ki so bile na enakem položaju v Beogradu. Mislim, da je nepravično, da še vedno govorimo o takozvani ZRJ, če je zgodovinsko doka- zano, da so Crnogorci na zbo- rovanju v Podgorici 1918 na osnovi zmage Belašev izglaso- vali združitev s Srbijo. Torej govorimo samo o Srbiji, ki si je ime Jugoslavija neupravičena pridržala. Vprašanje združe- vanje in razdruževanja zahte- va posebno obravnavo, katero bomo vneto prebirali, potem, ko jo bodo napisali naši zgo- dovinarji, ki niso obremenjeni s kompleksom jugoslovanstva in zakarpatja. CIRIL KNEZ, Laško š Še vedno nam vladajo vojni dobičkarji... Izjava predstavnika Evrop- ske unije, da bomo morali spremeniti slovensko ustavo v zvezi z nakupom oziroma prodajo slovenskega ozemlja tujcem, že tako okrnjenega s strani Italije, Avstrije, Hrva- ške ..., Italijanom povrniti op- tantsko premoženje, češ, da so jim bile kršene človekove pra- vice ..., Hrvatom se poniževati za njihovo privolitev, da naše Slovensko morje Piranskega zaliva sega tudi do mednarod- nih voda Jadrana... Izjava Hans Van den Bro- eka, da ceni sijajne gospodar- ske rezultate, istočasno pa za- molči, da jih dosegamo na ra- čun krivic mizerno nizke za- jamčene plače (v Belgiji je ta vsaj sedem krat višja pri ena- kih življenjskih stroških) omo- goča vsem vojnim dobičkar- jem izvoljenih na volitvah in kot odgovornim za današnje stanje v Sloveniji, s to izjavo, da se še naprej oblastniki v miru sprenevedajo neznos- nim življenjskim razmeram navkljub večine nas, ki se ko- maj preživljamo, ko jih sto ti- soče živi v hudi revščini, veči- na zaposlenih v gospodarstvu pa živi v vsakodnevnem eksi- stenčnem strahu, da bo po- djetje propadlo z njim vred, tako kot jih je že na stotine šlo v stečaj. Izjava pomočnika policij- skega ministra, da si naj kar sami izračunamo koliko (ali 40 ali 50 milijonov nemških mark) bo stala samo gradnja novega policijskega ministr- stva MNZ - zmajevega gnezda v centru oblasti v Ljubljani, koliko stane še večje v seda- njem kritičnem socialnem sta- nju v državi nesprejemljiva naložba vojaškega ministrstva (zmajevo gnezdo). Te gradnje so zločini nad lastnim naro- dom, ki se vse bolj utaplja v brezizhodnosti in socialni revščini. Kje so vsi tisti, ki bi že davno morali zapreti krimi- nalce, ki so pod vsako razum- no ceno olastninili v reperesiv- nem komunizmu ustvarjeno slovensko premoženje in ga pretopljenega skrivoma nala- gajo v vrednosti milijarde mark na varno v tujino? Spoštovani Hans Van den Broek, pomagajte slovenske- mu ljudstvu, milijonom hudih kršitev človekovih pravic, saj ljudstvo v Sloveniji nima pra- vice niti neposredno odločati na referendumu niti sprejema- ti ustavnih sprememb. Vladajo nam še vedno vojni dobičkarji, tisti iz leta 1945 in 1991 in večina zlaganih Demos-ovcev iz volitev leta 1990, 1992 in 1994. Spoštovani veleposlaniki vseh demokratičnih držav iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Anglije, Amerike, Španije, Češke, Poljske, Rusi- je... prosimo vas, berite slo- venske časopise, prispevke kritičnih novinarjev, pisma bralcev..., kakšne strahotne krivice se dogajajo večini slo- venskega naroda. Ob 50-letnici zmage nad si- lami fašizma in nacizma, vas naprošamo, da se zamislite nad vsemi tistimi, ki so trpeli in še trpimo pod škornji ko- munističnih oblastnikov, ki še vedno sistematično kršijo člo- vekove pravice v Sloveniji, v slepi in cinični bitki za oblast. V času ko poteka med- narodna konferenca o izbolj- šanju socialnih razmer v svetu, je dolžnost vseh, da tudi iz etičnih razlogov storimo vse, kar je v naši moči in s tem preprečujemo nadaljnje krši- tve človekovih pravic in svo- boščin. JOŽEF JARH, predsednik SED, Celje Nehumani življenjski pogoji laboratorijskih psov pri Krki Brez pomisleka se pridružu- jem slovenskim Društvom proti mučenju živali Koper, Celje, Nova Gorica, Slovenj Gradec in Trbovlje, ki so se odločila seči po črki zakona, kot edini možnosti, omogočiti laboratorijskim psom huma- nejše bivalne pogoje. Te pse bodo Krka in druge znanstve- ne ustanove v Sloveniji, upo- rabljale za izvajanje laborato- rijskih poizkusov za humane pa tudi nehumane raziskave. Že 24. aprila lansko leto, ko je bil »Dan laboratorijskih ži- vali«, sem objavila obširen članek o trpljenju psov pasme beagle, ki so mesece in mesece izpostavljeni vsem vremen- skim razmeram: snegu, burji, vetru, večdnevnemu deževju, zmrzali. Kletke (ograde) so iz kovinske žice, tla posuta s ka- menjem, strehe nobene, torej pod golim nebom. Da to ni res, ne more trditi nihče, ker sem vse to videla in fotografirala sama osebno lansko zimo. Ta megalomanski koncem zdra- vil in kozmetike že petindvaj- set let v velikem številu razm- nožuje pse, mačke, miši, zajce za izvajanje laboratorijskih poizkusov ne le zase, temveč jih dobavlja tudi raznim slo- venskim odjemalcem. Če zaenkrat abstrahir^ tiste poizkuse, ki jih Krka\ vaja na živalih in katerih 1 slej še nismo očitali, hoče najprej izpodbiti demagra trditev direktorja Krke ma» stra Kovačiča, objavi^ v raznih tiskih, citiram:». ^ valne razmere psov so ideajj niso pa hotelske!« Po pet do šest kratkodlak psov nežne konstrukcije, pt mraženih od zimskih padav in vetra, v pretesnih ograd; brez nadstreška, to je viziti Krkinega trusta. Saj človek najraje sprožil zasebno toži proti odgovorni osebi zara razžaljenja časti, ker imaj nas varstvenike živali za no ca. Pa ne le nas, temveč v javnost. Slovenska Društva pr< mučenju živali Koper, Cel Nova Gorica, Slovenj Grad in Trbovlje dobro vedo, da bila Krka pred letom d v skoraj vsem slovenskem | sku kritizirana, vendar se st nje ni izboljšalo. Tudi san naj navedem, da v času mojej 35-letnega delovanja prt mučenju živali, niti en muc telj še ni priznal, da je z živa mi ravnal nehumano. Vedi mu je bilo to treba dokazova in tudi dokazati. Vemo tudi t da koncerni, ki grabijo den. na račun živali znajo preštui rano zlesti pod kožo s tem,¿ nekaterim DPMŽ-jem širob grudno poklanjajo lastne: delke, druge zopet fina» podpirajo kot sponzorji, neki terim dajejo tudi reklami oglase za društvena glasil Takšne velikodušne podpo pa niso plod ljubezni do živ; ampak kompenzacija, ki poznamo kot daj — dam. LEA EVA MÜLLE Ljubljai Izjava za javnosi št. 128 Slovenska nacionalna de: nica (SND) sprašuje Vlado Ri publike Slovenije in pristoji ministrstva, kako dejansko zi gotavljajo suverenost naše à žave na celotnem ozemlju. Primer preklopa treh dom« čij družine Mesaric iz Razkril ja na hrvaško elektrici omrežje ne govori v prid Vlad da zagotavlja suverenost c celotnem ozemlju Slovenije Kako lahko naša Vlada mú no opazuje dogajanje in dovo Hrvatom, da s policijski spremstvom »preklapljaj slovenske domačije na tu] omrežje. Slovenska nacionalna dei nica zahteva natančen odgc vor, kako je možno, da se kj takega lahko zgodi, navklju zagotovilom mariborski Elektra, da bodo Mesaric^ do dokončne določitve rne) med Slovenijo in Hrv# ostali v slovenskem omreži11 Sedaj so dobesedno odreza" od Slovenije, ker so jim Pri> klopili tudi telefon. Če se bo Vlada Repub^ Slovenije obotavljala z w vorom ali iskala izgovore, mo nacionalni desničarji ow nizirali protestni shod in . povedali, do kje v RazkrižF slovenska zemlja in kdo je B spodar na tej zemlji. Do Г^ pleta SND podpira razočara družino Mesaric in jim tavlja vso moralno in pol^vj podporo v boju z brezose in nedržavotvorno birokra^ Predsedstvo Sjv-, predse^1 < SAŠO l* PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO TRGOVINO IN STORITVE ' PE CEDE, Cesta na Dobrovo 9, telefon: 411*927,31-901, lax: 31-901, od 8. do 16.ure 486DX2/50-4-420 VGA COLOR n.i. 122.653 SIT 486DX2/66-4-420 VGA COLOR n.i. 129.402 SIT 486DX2/80-4-420 VGA COLOR n.i. 136.800 SIT 486DX4/100-4-420 VGA COLOR n.i. 147.993 SIT Doplačila VGA VLB 6.134 SIT, disk CONNER Z MB 2.390 SIT, miška GerZ s podlogo 1.590; cene so v Ijavne na dan 10. 3. 95! * * * MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! * * ¿ft. 12. - 23. marec 1995 fíí PISMA BRALCEV 7AHVÄL.E POHVALE plivala Г želim izreči zahvalo I JaV!L Life, tehnična trgovi- lektro materialom, servis *итo aparatov, Ljubljanska w'elje, in sicer zato' ker mi i8, „opravilo vrtalni stroj f k&Decker, katerega so Sanjali za to pooblaščeni rfsi od Grosupljega do Sa- mske doline z motivacijo, da Ptak zastareli tip ni nado- 5 tnjh delov v slovenskem ískem prostoru. 7a opravljeno delo mi je za- 'unal le simbolično ceno. E mi je prihranil zajeten ' »jurjev«, ki bi jih moral "kje izbrskati za novejši tip številnimi priključki. Največje presenečenje sem ¿ivel (kot 85-letni starec Jez lastnega prevoza), da mi lastnik tega podjetja osebno irinesel popravljen stroj na ioin v Šempeter. Pri tem je iripomnil, da naj se ob more- ni okvari obrnem spet nanj, orej sem dobil neizsiljeno ga- jancijo, da je bilo popravilo jjjrbno opravljeno, pa še to, podjetje je mlado, moderno urejeno, bogato zalo- go in ima kaj ponuditi tudi razvajenemu kupcu. A.S., Šempeter Oeset dni v Termah Zreče Preživel sem deset dni v Termah Zreče. Senat zdrav- nikov mi je določil zdravljenje, da sem se tja dnevno vozil iz Vitanja. Že sam sprejem je bil lep,saj sem se z vodjo terapev- tov lahko dogovoril o poteku ) posameznih postopkov. Močila sva dva tedna po : »'dni. In kakor je bilo dogo- j «нјеno, tako smo tudi pričeli Jizdravljenjem, kar se je nada- jwalo vse do konca. Vse tera- ije so potekale po točno do- pvorjenem času. Ni bilo opa- sti kakršnihkoli izjem ali pro- feij, kar se mnogokje tako rado in često dogaja. Terapevti interapevtke so nas sprejema- li z dobro voljo in z nasme- hom. To nam je vzbujalo obču- tek, da smo zaželeni gostje in tonam hočejo pomagati. Vse najlepše lahko rečem za terapevtski kader, ki dela ' Termah Zreče. To so novi zdraviliški delavci, ki so veci- toma prej bili zaposleni vUniorju, kjer so se pod vod- stvom g. Osoleta naučili reda ш točnosti. Sedaj znajo ceniti H?°je dela, ki jim jih nudi zdravilišče, saj jim daje lepše jklo in večjo socialno varnost. Njjogi so se prekvalificirali iz Austrijskih delavcev, se pre- merili in došolali v drugih Zdraviliščih, predvsem na Do- rili. Kaže, da so od tam prine- £ v Terme vse najboljše. Te- Jäpevtke v termo in elektrote- ,aPiji tekajo kot ure od bolni- co bolnika. Vprašal sem jih, ako dolgo bodo to zmogle, pa . nti odgovorile: »Dokler ne ležale takole, kakor vi!« L j takimi ljudmi in s takim ^ ,°m imajo Terme Zreče lepo Ročnost, kajti vse je odvisno ^ 'Judi. z njimi se vse začne v?tudi vse konča. Tega se 0 dobro zavedajo. Glas hiti ?vem dobrem delu pa se širi. Govoril sem z mno- sD 1 gosti, kajti samo moje vo panje bi lahko bil° varlii_ Weifi Tako pohvalo je GfaH avstrijska gostja iz fam ~ vaiena zdravilišč. jem ]e zvedela za Terme Zre- vaii?1Sali so Ì1 Prijatelji- Poll- etij6 red in čistočo. Paci- Чцје!12 Celja in Litije, ki sta- vaie v hotelu. sta poleg poh- cej « ^svilisca, povedali pre- lov U 0 lepem odnosu Zreča- do tamkajšnjih go- So ju Pri sprehodu po Zrečah Ijaij ?ïroci prav lepo pozdrav- e' da pri razvoju tu- la j>a v kraju sodeluje tudi šo- ! ^av šola lahko veliko pri- speva. Spominjam se svoje mladosti v Dobrni. Kako so nas učitelji navajali spoštovati goste, jih pozdravljati ob sre- čanjih in jim biti na voljo na vsakem koraku! Terme Zreče so funkcional- no zelo lepo urejene in čiste. Osebje budno pazi, da je vedno vse lepo urejeno in popravlje- no. Kot bi se zavedali Murphy- jevega zakona: »Če je možno, da gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.« Nekega dne sem opazil, da je bila deska s školj- ke v stranišču ob bazenu str- gana. Naslednjega dne je bila že popravljena. Ali pa garde- robne omarice, ki jim gostje večkrat pokvarijo ključavnice. V Termah so vse sproti popra- vili. Skratka, v Zrečah se nada- ljuje Osoletova vizija. Zgradili ste lepe Terme in če boste z de- lom tako nadaljevali, kar niti malo ne dvomim, boste kmalu prekašali vsa okoliška zdravi- lišča. Že sedaj so polno zase- dene, prav tako tudi Rogla. Glas o prizadevnem delu v Termah se hitro širi in pri- vablja ljudi. V imenu omenjenih pacien- tov se vam zahvaljujem za pri- jaznost in dobro delo. Želim vam še veliko uspehov. FRANJO MAROŠEK, Vitanje Hvala vam... Že vrsto let so v Vojniku pri- reditve, katere obišče lepo šte- vilo ljudi. Pridejo od vse pov- sod. Pa naj bo to v sklopu KUD ali drugače. Vse priredi- tve so bile nabito polne z ob- činstvom, organizacija (99 od- stotna) brezhibna. Vendar ni- koli ni omenjeno, kdo so tisti ljudje, ki so to izpeljali, da je prireditev uspela tako organi- zacijsko, kot scensko. To pa do danes ni bilo nikjer omenjeno, niti besede hvala niso bili de- ležni. Zakaj? Ali smo res vsi barabe, ali niso dokazali, da so vse prireditve; Vojnik poje in igra, Parada domače glasbe in vrsto prireditev v telovadnici osnovne šole Vojnik, izpeljali sami. In to kot že omenjeno 99 od- stotkov odlično. Kdo so ti mla- di zanesenjaki, kateri žrtvuje- jo svoj prosti čas in z dobro voljo brez besed napravijo od scene, pobiranja vstopnine, pospravljanja itd., ne da bi se vprašali zakaj? To pa zato, ker imajo srce in dušo v amaterski dramski skupini ter so pri- pravljeni brez težav izpeljati še tako "zahtevno prireditev. Zato so te vrstice zahvale namenjene njim: Tatjani Pav- šer, Darku Jakopiču, Zoranu Slatineku, ker se jim nikoli nobeden ni zahvalil, so te be- sede namenjene njim in res- nično hvala vam za vaše požr- tovalno in nesebično pomoč, ter gospe Marije Volasko. Hvala tudi ravnateljici os- novne šole Vojnik, za njeno ra- zumevanje in gospodu Margu- ču, ki stalno pride in pomaga, čeprav mu ne bi bilo potrebno. Vsem ostalim pa, ki organi- zirajo prireditve v poduk, da so minili časi, ko so drugi po- birali slavo - barabe in nič- vredni pa delali. Zato v Vojniku brez teh mladih zanesenjakov ne bi bi- lo tako uspešnih prireditev, pa čeprav so samo amaterji. Hvala vam in bodite še ved- no tako kot ste se pokazali do- sedaj. DUŠAN GORKIČ, za dramsko skupino Mali Oder Smeha Vojnik Zahvala in poziv k sodelovanju Območna organizacija RKS Šentjur se zahvaljuje vsem lju- dem dobre volje in ljubečega srca, ki so prispevali svoja de- narna in druga sredstva ter prispevke za humanitarne na- mene v korist socialno ogrože- nih in za ljudi v stiski. Na vrata Rdečega križa v Šentjurju trka iz dneva v dan več ljudi 'in prosijo za najra- zličnejšo pomoč; v obliki obla- čil, obutve, posteljnine, pohi- štva, prehrambenih artiklov in drugo. V preteklem letu je od Rdečega križa enkratno, pa tudi večkratno, dobilo pomoč več kot 500 ljudi. Iz omenjenih razlogov smo v začetku tega leta namestili na javna mesta v Šentjurju (v blagovnici Resevna, v avli Ob- čine Šentjur in Hotelu Alpos) primerne nabiralnike, kot na- čin in možnost za zbiranje de- narnih prispevkov v korist lju- di, ki za pomoč prosijo in jo potrebujejo. Občani so sodelo- vali in so prispevali po svojih možnostih in vesti. Po dveh mesecih smo zbrali v nabiralnikih Rdečega križa skupaj 35.300,00 SIT. Iz sred- stev smo nabavili dvajset pre- hrambenih paketov z osnovni- mi življenjskimi potrebščina- mi in jih razdelili prosečim in potrebnim človekoljubne po- moči. Zaradi socialnih, duševnih, družinskih in drugih stisk, ki jih ljudje vse pogosteje doživ- ljajo in, da bi lahko tem poma- gali, prosimo občane naše ob- čine, posebej pa še Šentjurja, za sodelovanje in razume- vanje. Vrata Rdečega križa v Šent- jurju so odprta za slehernega človeka, še predvsem za tiste, ki ste se pripravljeni posebej angažirati in podariti del svo- jega dragocenega prostega ča- sa, znanja ali pa ste priprav- ljeni v drugi obliki prispevati svoj delež, da bi lahko učinko- viteje, skupaj z vami, izvrševa- li humanitarno poslanstvo or- ganizacije RKS v korist člove- štva. Vabimo vas, da nas obiščete in se nam pridružite. OO RKS, Šentjur Kulturni dogodek leta V petek zvečer je bila vojni- ška dvorana premajhna za vse obiskovalce, ki so si želeli ogledati premiero Partljičeve komedije v štirih dejanjih Ščuke pa ni v povsem novi po- dobi. Celoten tekst se je navezoval na slovensko pomlad, osamo- svajanje leta 1990 do leta 1994. Igralci so nad pričako- vanji odigrali svoje vloge. Kri- tika občinstva je bila: odlično, želimo ponovitev. Posebna zahvala za uspešno izpeljano prireditev gre predvsem go- spodu Zoranu Slatineku, teh- ničenmu vodji ekipe in vodji igralcev Tatjani Pavšer. Zav- zetost vseh članov Malega odra smeha iz Vojnika je po- kazala svoje sadove s tretjo komedijo. Da so vredni zaupa- nja in premalo deležni pozor- nosti ostalih dejavnikov, tako v novi občini, kot drugih, ki jim nasprotujejo. Ob koncu še posebna zahvala sponzorjem, predvsem gospodu Albinu Co- ceju, direktorju Adriatica Po- slovne enote Celje, kot gene- ralni pokrovitelj, Kovinotehni Celje, grafiki Jurak iz Zreč za izredno lepo izdelavo plakata, NT&RC za reklamo, Juteksu iz Žalca, Aurei Celje, Piramidu — gospodu Povhu, Taspo — go- spodu Žovljetu, gospodu Zvonku Juteršku, gospodu Jo- žetu Kuntariču, gospodu Hot- kotu, gostišču Štorman - go- spodu Zvonku Štormanu, Ce- nex - gospodu Janku Čretniku, Vodiflor - Mileni in Dragu Vo- dušku, gospodu Kokovnik Emilu za izdelavo in pomoč pri kopiranju pri scenskih de- lih ter gospodu Branku Lebnu - KLH Trade. Hvala tudi vsem ostalim neimenovanim spon- zorjem, ki so materialno in drugače pomagali, da je nova Ščuka splavala uspešno. Zato še enkrat iz srca hvala igralcem in imenovanim za ne- pozaben doživljaj v petek zve- čer. Na željo gledalcev s bo premiera ponovila že 1. aprila letos ob isti uri. Še veliko uspešnih nastopov želi vsem članom. D.G., Vojnik Kompas HERTZ - Bravo, tako se dela! Želimo si v Evropo..., Evro- pa zdaj.. .itd, so naslovi in pa- role, ki jih beremo in posluša- mo že kar nekaj časa, le ma- lokdo pa v tej smeri tudi zares kaj naredi. So pa tudi prijetne izjeme, ki o »Evropi zdaj« ne govorijo, ampak delajo. Takš- na je prav gotovo poslovalnica Kompas Hertz-a v Celju. Naj to trditev tudi utemeljim. Precej potujem in skoraj vedno imam vklopljen radio. Tako sem nekoč mimogrede ujela sporočilo o možnosti po- ceni najema HERTZ MINI CAR-ja v Celju. Cene si ra- zumljivo nisem zapomnila. Pred par dnevi pa je doletelo tudi mene. Namenjena sem bi- la v Laško, ko se mi je avto naenkrat pokvaril, vsa nesreč- na in nemočna sem obstala (saj veste ženska in avto!). Bila sem pred hotelom Celeia, od koder sem hotela telefonirati po pomoč. Tedaj sem zagleda- la napis Kompas Hertz in se spomnila radijske objave. Vstopila sem v prijetno ureje- no poslovalnico, kjer sem po- tožila, kakšna huda nesreča me je doletela, skratka rabim nasvet in pomoč. Vodja poslo- valnice gospod Poprijan, mi je prijazno ponudil najem vozila, oziroma prevoz z njihovo služ- bo Hertz mini car, medtem pa bo njihov mehanik poskusil odpraviti napako na mojem avtu. Ker se mi je mudilo, sem ponujeno z veseljem sprejela. Peljal me je gospod Popirjan sam in mi med vožnjo podrob- neje razložil delo, sistem in prednosti najemanja vozil, kot tudi druge storitve, ki jih nji- hova poslovalnica nudi. Po vr- nitvi me je čakala vrsta prijet- nih presenečenj: najprej obra- čun vožnje, celoten strošek prevoza je znašal le tisoč pet- sto tolarjev. Medtem pa mi na mojem avtu niso samo odpra- vili okvaro, tudi oprali so mi ga v njihovi avtopralnici, oči- stili od znotraj, ter celo dolili vodo za pranje stekel. Vse to popolnoma samoiniciativno. Zato lahko upravičeno vztrajam pri svoji trditvi o evropskem pristopu tega ko- lektiva do strank, čeprav sem bila prvič v tej poslovalnici, verjetno pa ne zadnjič. O pred- nostih te Rent-a car organiza- cije pa me je dokončno prepri- čala kvaliteta opravljene sto- ritve in nizka cena. Zares si zaslužijo vso pohvalo. Le čisto na koncu majhna senca; zakaj uporaba toliko tujk? Rent a car, Mini car, City cargo, Come 2 us, Station ma- nager, ko pa imamo lepe slo- venske izraze. Mislim, da je prav, da pove- mo tudi takrat, ko se nam zgo- di kaj lepega (tako kot v mo- jem primeru) in ne samo ta- krat, ko se nam zgodi kaj sla- bega in potem na vseh koncih in krajih samo kritiziramo. M.Ž., Kranj pritožna knjiga Odprto pismo CATV Pevski zbor Društva upoko- jencev Celje je bil dogovorjen s CATV, da bo posnela kratek pevski program v počastitev 8. marca, Dneva žena. Vsi pevci so bili že zbrani ob 15.30 uri. Snemanje pa je bilo predvide- no ob 16. uri. Ker snemalca ob tej uri še ni bilo, je šel eden od pevcev ponj. Pojavil se je šele ob 17. uri. Posnetek koncerta je bil objavljen za 8. marec ob 20.30 uri. Dejansko pa ga je CATV predvajala z enourno zamudo. Pred tem je bila ver- jetno v počasitev 8. marca okrogla miza na temo:»Posi- ljevanje žensk.« Na RTV Slo- venija ponavadi zaključijo okroglo mizo ob točno določe- nem času. O tem opozori vodja oddaje vse nastopajoče in hkrati tudi televizijske gledal- ce. Menimo, da bi se tudi CATV lahko zgledovala po RTV Ljubljana. Zvočna obdelava posnetka je bila ustrezna, slika pa izred- no slaba. Sprašujemo se, ali je temu vzrok preslaba strokov- na usposobljenost snemalca ali nekvalitetna kamera. V studiu je bil posnet poz- dravni govor v počastitev Dneva žena, ki ga je imel go- spod Roman Zapušek. Ker ni bil studio ustrezno aranžiran, je morala pevovodkinja po cvetlice. Čeprav ni posvečena temu prazniku toliko pozorno- sti kot pred leti, bi lahko CATV malo bolj odgovorno pristopila k snemanju in pred- vajanju posnetka. PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV, ~ Celje Turizmu pomaga lastna glava - ostane pa glavobol... Letos sem se kot mentor tu- rističnega krožka drugič ude- ležila festivala turističnih podmladkov — regijskega v Ro- gaški Slatini. Ob vsej pohvali organizatorjem, TD Rogaška Slatina in 1. osnovni šoli, mo- ram le reči nekaj grenkih na račun Celjske turistične zveze. Kot krovni organizator regij- skega festivala so že drugič na vso moč zatajili. Ob razglasitvi zmagovalnih šol smo se mentorji spraševali, kako neki ste najboljše sploh lahko določili? Kaj ste ocenje- vali? Da se razumemo — vsi zmagovalci (pa še nekaj dru- gih) so bili izvrstni. Vendar — je komisija poznala in upošteva- la vse tri segmente našega de- la: nalogo, razstavo in pred- stavitev? Kako se je kdo odre- zal tamkaj? Niti besedice ni- smo slišali o tem, kdo bere na- še naloge, kaj jih čaka, ko pri- dejo vam v roke, zakaj se raz- stave bolje ne izkoristijo? Po- stavili smo jih za štiri člane komisije in tistih nekaj nak- ljučnih obiskovalcev. Kaj se pri razstavi sploh ocenjuje? Delo in izvirnost krožkarjev ali moč in ugled sponzorjev? Ali in kako imate izoblikovane kriterije za ocenjevanje odr- skih predstavitev? Kaj zasle- dujete pri tem? V čem je na- men in smisel predstavitev? Zakaj mora biti komisija takšna kot je? Menim, da je premalo raznolika, letos še po- sebej! Ali ne bi morebiti tisti mentorji, ki imajo že bogate izkušnje za seboj, tudi sedli vanjo?! Seveda, če bi prej poz- nali pravila igre! Učili so nas tudi, da je neka- tere odločitve dobro in potreb- no komentirati in analizirati. Ob zaključku festivala tega ni- smo bili deležni. Ali ne bi mor- da mentorji le sedli k razgovo- ru — čeprav post festum in rekli katero za v bodoče? Naravnost izigrane pa smo se počutili ob zaključku, ko ni- smo prejeli niti koščka papirja s potrdilom o sodelovanju. Najmanj, kar lahko ob tem re- čem je, da ste netaktni in ne- spoštljivi do vloženega dela otrok in mentorjev! Tudi sicer slabo skrbite za stike z nami. Morda tega pisa- nja ne bi naslovila semkaj, po- slala bi ga lahko vam v roke, pa mi verjetno spet ne bi nihče odgovoril, kot se je to že zgodi- lo. Samo slaba informiranost z vaše strani je razlog za vsa ta vprašanja, ki sem vam jih na- sula tukaj. Pa Še niso vsa! Mo- ji otroci so mi jih zastavili od odhodu iz Rogaške. In veste, kaj sem jim odgovorila? Nič, ker jim nisem znala ... LILIJ ANA BELE, Gornji Grad Tožba pacientke Kot težak srčni bolnik sem bila februarja letos hospitali- zirana na kardiološki interni oddelek Celjske bolnišnice v sobo številka 9. Tu je bila moj sobni zdravnik gospa dr. Gunzekova. Ko je prvi dan pri viziti vstopila k moji postelji, mi je vpričo vseh pacientk de- jala, da sem tipičen primer stare kadilke in da sem pila. Stara sem 74 let in nikoli v življenju nisem imela v roki cigarete. Tudi pila nisem niko- li, ker vse to se v naši družini ni nikoli dogajalo. Razume se, da me je njen nastop globoko prizadel in potrl in sem se vsa- ke vizite vnaprej bala. Nikoli nisem mislila, da je fakultetno izobražen človek zmožen tako žaljivega nastopa do pacienta, saj tako se ne obnašamo niti mi, navadni smrtniki. Dolžna pa sem posebno zah- valo vsemu strežnemu osebju, ki se tako požrtvovalno trudi okoli bolnikov in nikoli ne po- kaže najmanjše nejevolje, pa ima zelo težko delo, za katere- ga pa najbrž niso najbolje pla- čani. Naj jih v življenju vedno spremlja globoka hvaležnost vseh pacientov, ki se jim tako nesebično razdajajo. JOŽEFA KRAŠOVEC, Laško ¿ft. 12. - 23. marec 1995 KRONIKA J • Točajka Cvetka iz resta- vracije v Novi vasi je v to- rek, 14. marca zvečer, spo- ročila, da so trije mladolet- niki naročili tri pice in tri pire, ko so pice in pire po- jedli in popili, pa so odšli, ne da bi plačali. Neporav- nani račun znaša 1.575 to- larjev. Ker pa ima gospa točajka slab spomin, saj ni znala niti enega od trojice opisati, bodo vsi trije mla- doletniki bržčas ostali nez- nane osebe. • Lilijana iz okolice Celja je v sredo zvečer sporočila, da je prišel na obisk sorod- nik Andreas, ki pijan raz- graja po hiši in žlahti grozi, da bo hišo zažgal. Andreas S., državljan Nemčije, je bil tako zelo ganjen ob sre- čanju z domovino, da je udaril totalko, treznil pa se je v policijski sobici. • Da se pri sosedih v bloku na Ulici frankolovskih žr- tev tepejo, so bili policisti obveščeni v sredo ponoči. Tam so potem našli dva kr- šitelja javnega reda in mi- ru, Matjaža L. in Jožeta B., ki bosta stopila k sodniku za prekrške. • V petek zarana, ko se je začelo obdobje polne lune, je Dejana Z. v hotelu Celeia pretepel Tone M., ki ga bo v kratkem k sebi povabil sodnik za prekrške. • V petek popoldne je šla patrulja intervenirat v Šta- netovo ulico. Tam sta v Brankovem stanovanju v bratski slogi razbijala in stanovalce vznemirjala Aleš in Mitja. • V hali vrtnarske šole v Medlogu je nek učenec udaril novo tovarišico. Ker gospa učiteljica napadalca ni poznala, ga tudi ni znala dovolj dobro opisati. Ob ponovnem srečanju se ji zna posvetiti... • V križišču Dečkove in Brodarjeve ulice sta Celja- na Mirko P. in Dejan P. te- pla Jasona C. • Živahno je bilo tudi v nedeljo ob enih zjutraj v bloku na Smrekarjevi ulici. Tam sta vpila in raz- grajala Martin K. in Đurđ- ica L.,.svoje burno početje pa sta oplemenitila še tako, da sta skozi okno metala najrazličnejše predmete. • Sašo A. je v nedeljo ob dveh zjutraj sporočil, da ga je pred diskačem * Casa- blanca čisto brez vzroka prebutal Simon P. Ker je bil Simon zares poreden, ga čaka sodnik za pre- krške. м Д Se! kriminalistov goljuf? TsëTôînâsn^ goljufijo? Slovensko javnost je sredi minulega tedna razburkala nova afera, zavaro- valniška goljufija, v katero naj bi bil vpleten tudi Milan Urbanček, načel- nik urada kriminalistične službe pri UNZ Celje, ob njem pa še Stane Po- točnik, ki je lastnik detektivske agen- cije Fokus iz Maribora in Branko Tajnšek iz Celja, vodja varnostne službe v Cinkarni Celje, oba pa sta bivša delavca službe državne varno- sti, ki sta delovala na območju Celja. Ob omenjenih treh sta zavarovalni- ških goljufij osumljena še 34-letni Mariborčan Maksimilijan Vollmaier ter Tomislav Vezjak iz Maribora, revi- zor škodnih dogodkov pri Zavaroval- nici Maribor. Zaenkrat je vseh pet v priporu pri mariborskem Okrožnem sodišču. Peterica, ki je osumljena sostoril- stva v zavarovalniški goljufiji, naj bi Zavarovalnico Maribor oškodovala za več kot 8,6 milijona tolarjev. Kot je na četrtkovi novinarski kon- ferenci v Ljubljani povedal notranji minister Andrej Šter, so slovenski kri- minalisti že dlje časa preiskovali go- ljufije na območju Celja in Maribora, tiste, pri katerih je bila oškodovana Zavarovalnica Maribor. In kako je pe- terica osumljenih prišla do neupravi- čene razmeroma visoke zavarovalni- ške vsote? Kot je na isti novinarski konferenci povedal mag. Anton Dvor- šak, direktor uprave kriminalistične službe pri Ministrstvu za notranje za- deve, je bil lastnik lokala Lotus iz Radizla pri Mariboru svojemu znancu dolžan nekaj sto tisoč nemških mark, ker pa denarja ni mogel pravočasno vrniti, se je pri njem oglasil Maksimi- lijan V., sicer dobri znanec maribor- ske in slovenske policije, in mu uka- zal, naj lokal zavaruje za dobrih mili- jon mark. Ker je grožnja izzvenela ze- lo resno, je lastnik Lotusa objekt res zavaroval, Vollmaier pa naj bi bil od njega potem zahteval zavarovalno po- lico. Šeterica osumljenih naj bi potem delovala tako, da je Zavarovalnici Maribor lažno prikazala, da so s stro- kovnim in trdim delom preprečili raz- strelitev objekta. Zavarovalnica naj bi jim potem preko agencije Fokus izpla- čala 30-odstotno zavarovalno premijo ali nekaj več kot 8,6 milijona tolarjev. Kakšno vlogo pa je pri tem odigraj, celjske kriminalistične službe? w Urbanček naj bi bil poskrbel za (f Zavarovalnici Maribor, ta listing naj bi dokazovala, da je agencij i' kus res preprečila škodni dogodi pa je bila osnova za zavarovaW. izplačilo omenjene vsote denarja Preiskava še ni končana, in љ možno je, da bo na dan priplaval? kakšna afera ali aferica in še kak, ime, kar bi lahko Slovence in CeljT znova presenetilo in vznemirilo -i pa tudi ne. V zvezi z zavarovalnji! afero in vpletenostjo Milana Urban ka pa na ponedeljkovem rednem, stanku na UNZ Celje niso dali noU izjave. M. mini KRIMIĆI Ovadili nasilnika Pred tednom dni smo poro- čali o dogodku, ki se je 11. marca pripetil v gostinskem lokalu Petelinček v Gorici pri Šmartnem, ko je Muho A. (29), ki nima slovenskega držav- ljanstva, živi pa v Žalcu in Ce- lju, napadel dva gosta, po po- klicu policista, ki sta se takrat v lokalu zadrževala v civilnih oblačilih, torej v njunem pro- stem času. Napad se je stop- njeval v grožnjo s pištolo, Mu- ho A. pa je na koncu izstrelil naboj, ki je končal v steni, in zbežal. Policisti so ga kmalu izsledili in zoper njega napisa- li kazensko ovadbo ter ga mi- nuli četrtek izročili preisko- valnemu sodniku, ki .je zoper osumljenega, ki ima na vesti še več drugih kaznivih dejanj in prekrškov, storjenih širom po Sloveniji, odredil pripor. M. A. Sposodila si je V sredo, 15. marca okrog pol devete ure, je 42-letna Viktori- ja, oskrbovanka doma Nine Pokorn v Grmovju, sedla v kombinirano vozilo renault trafic in se z dvorišča doma odpeljala do Grobelnega ter tam obiskala svoje sorodnike. Sicer pa gospa Viktorija pri odvzemu vozila sploh ni imela težav in predsodkov. Kombi je bil odklenjen, kontaktni ključi so bili v ključavnici, zato je Vikica pač mislila, da ji je avto na voljo. Vlomil v tempro V sredo, 15. marca popold- ne, je neznani storilec v Pro- žinski vasi vlomil v osebni av- tomobil znamke fiat tempra, ki je last Danice T. Danica po- greša večjo torbico, v kateri je imela spravljene osebne doku- mente, ključe in, na vlomilče- vo smolo, le nekaj malega de- narja. Skupna gmotna škoda znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Marina brez petroleja V noči na 17. marec je nez- nani storilec vlomil v bife Ma- rina v Stranicah. Iz lokala je odnesel peč na petrolej, 25 li- trov petroleja in dva zavitka cigaret mild in boss. Lastnico Marino S. iz Stranic je oško- doval za približno 70 tisoč to- larjev. Besni Blaženko Nekaj podobnega kot Jožefu se je, isto soboto ob pol dveh ponoči, godilo tudi Sašu Š. iz Hrastnika, ki se je v svojem avtomobilu pripeljal na Petro- lov bencinski servis v Laškem. Kar naenkrat se je pred njim pojavil neznanec, ki je začel brez razloga z rokami udarjati po pokrovu motorja ter brcati v bok avtomobila. Sašo je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev, kmalu po dogodku pa je bil prijet osumljeni storilec, 21-letni Blaženko G. iz Hrast- nika. Jezen na jugo Prejšnjo soboto okoli enih ponoči se je neznani storilec mudil na parkirnem prostoru d.o.o. Celjski sejmi in se zapi- čil v tam parkiran osebni avto- mobil znamke jugo, ki je last Jožefa M. (38) iz Celja. Najprej se je spravil na streho in ska- kal po njej, ob slovesu pa še brcnil v vrata ter naredil ško- de za okoli 60 tisoč tolarjev. Ukradla telefaks Prejšnji petek dopoldne sta v prodajalno Mladinske knjige v Žalcu vstopila dva mlajša moška, ki sta izkoristila ne- pazljivost prodajalcev in iz prodajnega pulta na še nepo- jasnjen način ukradla telefaks znamke panasonic, vreden okoli 120 tisoč tolarjev. Okradel kafič Minulo nedeljo je nekdo vlo- mil v gostinski lokal Vajkart caffee na Trubarjevem na- brežju v Laškem. Ukradel je glasbeni stolp in dva zvočnika, več zavitkov različnih znamk cigaret, tri steklenice viskija in nekaj drobiža. Matjaž K. iz Celja je oškodovan za okoli 160 tisoč tolarjev. Kradel v pisarnah Neugotovljenega dne v le- tošnjem marcu je neznani sto- rilec vlomil v podjetje Avto- prevoz Šempeter, delavnice v Latkovi vasi. Iz tamkajšnjih pisarn je odnesel osebni raču- nalnik s tipkovnico, štiri elek- trične računske stroje, tri tele- fonske aparate in infra peč. Avtoprevoz je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Vlomil v skladišče V dneh od 10. do 20. marca je nekdo vlomil v skladišče Elektro Turnšek na Dečkovi cesti v Celju. Iz skladišča je ukradel okoli 100 razdelilcev in 400 priključnih električnih vrvic z vtikači. Turnškovo po- djetje je oškodoval za približ- no 380 tisoč tolarjev. Odšel s tajnico V dneh od 16. do 18. marca je neznani storilec vlomil v prostore Frigo trade na Te- harski cesti v Celju. Iz pisarne je odnesel telefonsko tajnico, električni kalorifer, dva na- vadna in en prenosni telefon- ski aparat, telefaks in še nekaj manjših uporabnih predme- tov. Omenjeno podjetje je oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Hišna preiskava Policisti so, po odredbi so- dišča, minuli ponedeljek opra- vili hišno preiskavo pri 42-let- nemu Dušanu S. iz okolice Šentjurja. Njihov sum, da ne- dovoljeno poseduje orožje, se je med preiskavo potrdil, saj so našli in mu zasegli samo- kres, malokalibersko puško, plinsko pištolo, vojaški nož in 32 nabojev različnih kalibrov. M. A. Direktor na prepihu Konjiški policisti in kriminalisti UNZ Celje so te dni ovadili M.J.(41), direktorja in solastnika družbe Manss iz Slovenskih Konjic. V minulem letu naj bi direktor zlorabil svoj položaj in oškodoval tri podjetja: enega za 51.400 tolarjev, drugega za 53.180 tolarjev in tretjega za 220.730 tolarjev. Ob pravnem žiro računu naj bi M.J. »zavaroval« plačila tako, da je izdajal obra- čunske čeke. Ker naj bi bil osumljeni direktor storil še več podobnih kaznivih dejanj, se preiskava nadaljuje. M: A. S smetnjakom po glavi Grob primer nasilja, s katerim so se minuli petek ukvarjali celjski policisti, se je zgodil na cesti ob celj. skem mestnem parku, kjer se je v zgodnjem popoli nevu sprehajal Friderik L. iz Štor. Med sprehodom ga je vznemirilo razgrajanje skupi- ne mladoletnikov, ki je v parku popivala. Naivni Fri- derik si je mislil, da bo zaleglo, če bo skupino mladih okaral in jim povedal, da se grdo vedejo, pa je kmalu na lastni koži spoznal, da se hudo moti. Eden od mladcev se je zagnal v gospoda, med njima se je vnel hud prepir in se končal tako, da je mladoletnik gospoda nekajkrat udaril po glavi s košem za smeti. Poškodbe so bile tako hude, da so morali Friderika L. z reševalnim vozilom odpeljati v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Kasneje so ugotovili, da je bil nasilni mladoletnik Zoran M. iz Celja, zoper katerega so policisti napisali tudi kazensko ovadbo. M. A Nevarni upornik končal v priporu Število napadov na pooblaščene uradni osebe strmo narašča Dva policista laške policij- ske postaje sta, minulo nedeljo ob 1.40 uri, na regionalni cesti Radeče-Jagnjenica v kraju Njivice, ustavila voznika oseb- nega avtomobila in po pregle- du dokumentov ugotovila, da gre za 43-letnega Viktorja Š. iz Idrije. Ker sta oba posumila, da je ustavljeni voznik pod vpl>vom alkohola, sta se odlo- čila za preizkus z alkotestom. Takrat pa se je mimo pripe- ljal 48-letni Marjan V. iz Poča- kovega, sicer dokaj pogost kr- šitelj javnega reda in miru ter znan po tem, da često izzove konflikte s policisti. Tako tudi tokrat ni mogel iz svoje kože. Svoje vozilo je ustavil v nepo- sredni bližini policistov in ustavljenega Viktorja Š., na- kar je začel policista grobo ža- liti in ju izzivati, Viktorja Š. pa je nagovarjal, naj nikar ne podpiše zapisnika. Ta je upo- števal nasvet, ves opogumljen pa je potem hotel policistu iz- trgati iz rok zapisnik o preiz- kusu alkoholiziranosti in voz- niško dovoljenje, kar pa mu ni uspelo. V postopek so se potem vmešali še Viktorjevi sorodni- ki in, kajpak, tudi Marjan V., ki je številčno premoč izkori- stil tako, da je med preriva- njem hotel enega izmed polici- stov udariti, kar mu je drugi preprečil. Marjan V. je nato stopil do svojega vozila, zgra- bil za pol metra dolgo in 3 cm debelo železno palico ter z njo zamahnil proti policistu, ki pa je varno odskočil. Policista sta ga s strokovnim prijemom končno le obvladala in ga pri- peljala na policijsko postajo Laškem. S kazensko ovadbo so Marjana V. izročili dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanj odredil pripor. Na so- dišče pa bo moral tudi Viktor Š., saj je utemeljeno osumi) kaznivega dejanja preprečit uradnega dejanja urad osebi. Tako kot drugod v Evro; tudi v Sloveniji in na obmoi UNZ Celje iz leta v leto moč narašča število napadov policiste, kot tudi število p' prečitev uradnih dejanj blaščeni uradni osebi, da o ž ljivkah, ki so jih policisti d ležni med postopki niti ne g vorimo. Leta 1963 se je v n¡ državi število teh kaznivih d janj (brez žalitev oz. omalov ževanj) v primerjavi z leto poprej povečalo za skoraj odstotkov. V letu 1994 je bi v Sloveniji storjenih 225 k3 nivih dejanj preprečitve ura1 nega dejanja pooblašci uradni osebi, 54 je bilo nap dov na pooblaščeno ura® osebo in kar 3.632 je bilo sto jenih prekrškov omalovaž^ nja uradne osebe. Teh Pre* škov je bilo lani za 23 odst« kov več kot predlani, doW 70 odstotkov pa jih je ^ storjenih pod vplivom hola. Na območju UNZ Celje ; lani obravnavali 36 prin^ preprečitev in poskusov f prečitev uradnih dejanj, nJ pogosteje pri zagotavljaj javnega reda in miru ter P nadzoru cestnega proril« (vsakič po 13 primerov)- teh opravilih je bilo lažje lesno poškodovanih 10 p°V stov in 4 državljani. Za1^ kaznivih dejanj žalitev ins.f motitev so lani napisali 1" ^ ženskih ovadb. Zaradi ža' á policistov pri postopkih j kako drugače pa so lani p%, kar 265 predlogov za uv^ postopka pri sodniku za P krške. J, MARJELA AG* ¿ft. 12. - 23. marec 1995 5, KRONIKA nomo zlorabljal lastno hčer finalisti UNZ Celje so if"1! 17. marca, ovadili tÀ srednjih let, ki je lien» osumljen kazni- ^.¡jaiija »kršitev spolne Vkliivosti z zlorabo po- r/po 184/1 in 2. členu ^Slovenije. »hiranjem podatkov je ' Ltovljeno, da je osum- oški približno leto dni fí občeval s svojo hčer- jo nekaj več kot 14 let. itova mati je dom in troka že davno zapusti- ®p se preselila v tujino, ¿eni oče je živel še s se- 'letnim sinom, za oba ka Pa ie začasno poskr- bela občinska socialna služ- ba. Osumljenega so že pri- vedli k preiskovalnemu sod- niku. Edina svetla točka v tej zgodbi, ki jo je, dan za dnem doživljala mladoletnica, oče pa je to svoje gnusno početje skrbno skrival, je ta, da je reagirala soseščina z ano- nimnim klicem na policijo. Ta je početje občana-očeta zaznala in zadevo prijavila policiji. Zdaj je dekle rešeno psihičnih in fizičnih muk, storilec pa ustrezno kazno- van, če mu bo kaznivo deja- nje na sodišču dokazano. Koliko je še podobnih mladoletnic in koliko še po- dobnih očetov, ki svoja pod- la dejanja skrbno skrivajo za zidovi domačih spalnic? Kot so nam povedali v Operativ- no-komunikacijskem centru Uprave za notranje zadeve Celje, se je po objavah tra- gične zgodbe z begunčkom Arnesom iz Velenja v sred- stvih javnega obveščanja, število prijav sumov kazni- vih dejanj v zvezi s trpinče- njem in spolnim zlorablja- njem otrok in mladoletnikov precej povečalo. M. AGREŽ režirani karamboli griča osumljena zavarovalniških goljufij y koga še vedno zanima, 0 se da brez zaposlitve in ¡večjih skrbi živeti na veli- njjji, je tu še en primer, ka- je to res mogoče. Kazenska jba, ki so jo celjski kritni- mi sestavili zoper peterico, mijeno kaznivih dejanj za- ovalniških goljufij, je dolga strani, zajema pa 11 kazni- dejanj goljufij in ponare- jlistin, ki naj bi jih v minu- su storili B.K. (27) iz Po- lve pri Šentjurju, B.R.(35) iz gaja pri Ponikvi, Z.G. (27) Imenega, D.A. (32) iz Slo- gih Konjic in N.S. (41) iz itjurja. Slo naj bi za organizirano ¡javnost kriminalne združbe, »vodja je bil B.K., saj je lilo največ kaznivih dejanj kraà z njegovo neposred- ko¿«bo, s povezavo z B.R., pipa so bili bolj občasni «miki in »operativci« pri pneznih opravilih, liko naj bi osumljeni uva- Ipoškodovane avtomobile, podbe pa prijavili, kot da »zgodile na naših cestah, ¡e so si v zavarovalniških kovalnih postopkih me- lali: zdaj so bili v vlogi ikodovanca v prometni ne- ti, zdaj v vlogi tistega, ki se lanj zaletel in mu izročil »nček. Na osnovi lažno Bzanih in prijavljenih ne- ;so prejemali zavarovalne °ije, iste škodne primere 50 prijavljali celo pri več hvalnicah. Na tak način si»prigarali«: januarja lani lfih 426 tisoč tolarjev, ko je torovalnica Triglav B.K. iz- lCa'a odškodnino na osnovi tte Prijave, marca okoli 317 ^tolarjev, v poletnih mese- ™brih 456 tisoč tolarjev. 11 kako je v praksi izgledala takšnih goljufij? B.K. in », sta 12. avgusta lani kofji vasi uprizorila pro- 5110 nezgodo, v kateri sta prikazala, kot da se je B.K. z vozilom BMW tip 525 zaletel v zadnji del opla astre, ki naj bi ga vozil B.R. Potem je B.K. na Zavarovalnici Triglav po- dal odškodninski zahtevek v višini 740.415 tolarjev iz na- slova kasko zavarovanja, ki ga je sklenil nekaj ur pred insce- nirano nezgodo, B.R. pa iz na- slova obveznega zavarovanja v višini 891.197,85 tolarjev. B.R. je poškodbe, nastale v nezgodi na avtomobilu opel astra, čez dva dni uveljavljal tudi pri Zavarovalnici Mari- bor v Celju v znesku 293.417 tolarjev, to vsoto pa mu je za- varovalnica tudi izplačala. V odškodninski prijavi je B.R. prikazal, da je prišlo do nezgo- de med njim in B.K. pod istimi okoliščinami tudi dva dni kas- neje. To pa še ni vse. B.K. in B.R. sta iste poškodbe na bmw in na astri uveljavljala tudi še pri zavarovalnici Tilia, najprej v višini 408.647 tolarjev in po- tem še z računom avtokleparja v višini 294.733 tolarjev. Vsi nadaljnji primeri goljufij so si podobni kot jajce jajcu, zato jih tudi nima smisla navajati. S tem se bodo ukvarjali drugje. Pa še to: Vse škodne primere je pri Zavarovalnici Triglav Celje obravnaval isti cenilec, ki pa pri vsej zadevi menda nima niti grama masla na gla- vi. Preiskovalci namreč niso našli nobene povezave med njim in peterico osumljenih. MARJELA AGREŽ GORELO JJE Opeklo ga je V sredo 15. marca zvečer je 27-letni Albert D. iz Velenja v garaži popravljal svoj avto, med varjenjem na izpušni cevi pa je na nenadoma izbruhnil požar, ki je zajel večji del vozi- la. Albert D. ga je uspel pori- niti iz garaže, pri tem pa se je opekel po telesu. Požar so po- gasili gasilci iz Velenja, gmot- na škoda ,na vozilu pa znaša okoli 80 tisoč tolarjev. Raztresena gospodinja Zrečanka Silva je minuli pe- tek pripravljala večerjo in na plinski štedilnik postavila po- sodo z oljem. Pa jo je nekaj zmotilo, šla je iz kuhinje, na piskrček z oljem pa je čisto pozabila. Olje se je vnelo, ogenj pa je zajel kuhinjsko na- po in jo uničil. Škode je za okoli 10 tisoč tolarjev. Požar v kuhinji Minulo soboto popoldne je izbruhnil požar v kuhinji po- djetja Cetis v Celju. Do požara je prišlo zaradi pregretja olja v cvrtniku, od tam pa se je ogenj razširil na kuhinjsko na- po. V požaru, ki sta ga pogasi- la Cetisov varnostnik in nek občan, sta bili uničeni žarnici z nastavki in električna nape- ljava na napi, poškodovan pa je bil tudi štedilnik s cvrtni- kom vred. Gmotna škoda zna- ša okoli 200 tisoč tolarjev. Gorela podrast V soboto popoldne sta Alojz in Vera G. iz Roginske Gorce, pri stanovanjski hiši v kraju Sopota, požigala travo, zaradi vetra pa je ogenj zajel bližnji gozd, kjer je začela goreti po- drast na površini približno enega hektarja. Zahvaljujoč hitremu posredovanju gasilcev iz Polja ob Sotli, Imenega in Virštanja, se ogenj ni razširil še na preostale površine gozda. M. A. Ena, ki ni naša... Trinajstletna učenka iz Plymoutha (ZDA) je skupaj s še tremi najstniki ukradla ford escort in v begu pred policijo vozila po avtocesti tudi prek 150 km/h. Lov nanjo je bil dolg kar 25 milj, zaustavil pa jo je šele stringer (najsodob- nejša oblika ježa za prisilno zaustavljanje vozil). Njen prvi komentar ob srečanju s policisti je bil: »Dobra vožnja za 13 let, mar ne?« Med begom je mlada voznica skoraj trčila v policijsko vozilo, neki avtobus pa je prehitela čez polno črto na nepreglednem ovinku. Pred sodiščem za mladolet- nike se je zagovarjala za krajo vozila, za nevarno vožnjo in vožnjo brez vozniškega izpita. (Sled) prometne nfzgode Zaletel se je v smreko Na lokalni cesti zunaj nase- lja Rastke, se je, v torek 14. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, gmotna škoda pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Anton C. (44) iz Primoža pri Ljubnem je vozil (brez vozni- škega izpita) neregistrirani osebni avtomobil iz smeri Rastk proti Ljubnem ob Savi- nji. Ko je bil zunaj naselja Rastke in je zapeljal v levi ne- pregledni ovinek, ga je zaneslo na travnik, tam pa je trčil v smreko. V trčenju je voznik utrpel hude telesne poškodbe. Neprevidno v križišče Na magistralni cesti Arja vas-Velenje se je, v sredo 15. marca dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena ose- ba huje telesno poškodovala, na vozilih pa je škode za pri- bližno 500 tisoč tolarjev. Dušanka C.(22) iz Pernove- ga je vozila osebni avtomobil iz smeri Ložnice pri Žalcu proti Veliki Pirešici. Ko je pri- peljala do križišča s prednost- no cesto, je v križišče zapeljala v trenutku, ko je iz smeri Arje vasi pripeljal voznik osebnega avtomobila, 44-letni Ivan P. iz Velenja. V trčenju je hude te- lesne poškodbe utrpela vozni- ca Dušanka C. Zbil kolesarko Na regionalni cesti v Mozir- ju se je, v nedeljo 19. marca dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila huje ranjena voznica kolesa. Na vozilih je škode za okoli 140 tisoč to- larjev. Davorin T. (27) iz Letuša je vozil tovorni avtomobil iz smeri Nazarij proti Mozirju. V križišču v Mozirju se je z njegove leve strani na pred- nostno cesto pripeljala kole- sarka, 71-letna Terezija N. iz Mozirja, ki jo je voznik zadel s sprednjim delom avtomobila in jo zbil do vozišču. Trčil v peško Na regionalni cesti v kraju Preserje se je, v ponedeljek, 20. marca dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila hudo ranjena peška. Nataša C. (40) iz Žalca je vozila osebni avtomobil iz smeri Letuša proti Šentruper- tu. V naselju Preserje jo je v blagem levem ovinku zane- slo na nasprotni vozni pas, na- kar je vozilo zavrtelo tako, da je bočno drselo proti stano- vanjski hiši Preserje št. 5. Ta- krat je po levi strani ceste ho- dila 66-letna Terezija G. iz Preserij, ki jo je vozilo zadelo in ki je pri tem utrpela hude telesne poškodbe, sopotnik v avtomobilu, 73-letni Franc C. iz Žalca, je pri trčenju v sta- novanjsko hišo utrpel lažje te- . lesne poškodbe. M. A. Mobitel vam ne spremeni življenja, poenostavi ga! drugi mobilni telefon Poslovne enote: MOBITEL d.d., PE Ljublana, Valjhunova 8, Ljubljana, tel. 061 1323 010, fax 061 1311 110 MOBITEL d.d., PE Celje, Laya 7, Celje, tel. 063 451 334, fax 063 451 811 MOBITEL d.d., PE Kranj, KoroSka c. 27, Kranj, tel. 064 222 616, fax 064 221 616 MOBITEL d.d., PE Maribor, Heroja Šaranoviča 23, Maribor, tel. 062 224 001, fax 062 224 002 MOBITEL d.d., PE Nova Gorica, Vipavska 13, Nova Gorica, tel. 065 2 7 755, fax 065 2 7 766 MOBITEL d.d., DC Lucija, Obala 112-114, Portoroi, tel. 066 71 959, fax 066 71 959 MOBITEL d.d., DC Poitojna, Jenkova 5, Postojna, tel. 067 24 162, fax 067 25 285 MOBITEL d.d., DC M.Sobota, Lendavska c. 19IB, M. Sobota, tel.lfax 069 32 724 MOBITEL d.d., DC Velenje, Stari trg 36. Velenje PooblaSčeni zastopniki: YANNI d.o.o., Hajdrihova 2la, Ljubljana, tel. 061 125 12 88, fax 061 1251 284 PYRAMIDIA d.o.o., Mire Lenardiieve 13. Ljubljana, tel.lfax 061 168 42 93, mtel. 0609 611 494 KOBRA team d.o.o., Šmarje 13. Šentjernej, tell fax 068 81 118, mtel. 0609 612 612 IT 100 d.o.o., Pod Gradom 34, Brezovica, tel. 061 654 415, fax 061 654 449 TELMONT d.o.o., Kampel 12, Koper, tel. 066 33 044, fax 066 25 030, mtel. 0609 610 313 YANNI d.o.o., PE Celje, VI. XIV. divizije it. 4, Celje, tel. 063 442 642. fax 063 441 642 YANNI d.o.o., PE Maribor. Koroika 118, Maribor, tel. 062 227 646, fax 0609 611 113 YANNI d.o.o., PE Koper, Ferrarska 10, Koper, tel. 066 37 553, fax 066 38 312 YANNI d.o.o., PE Kranj, Kidričeva 6lb, Koroika 26. Kranj. tel. 064 225 060, fax 064 224 575 PYRAMIDIA d.o.o., PE M. Sobota, Mladinska 8, M. Sobota, tel.lfax 069 31 633 PYRAMIDIA d.o.o., PE Ptuj, Novi trg 1. Ptuj. tel.lfax 062 779 605 SVEMA d.o.o., Nazorjeva 6, Ljubljana, tel. 061 1263 263, fax 061 1257 119 AC SERVIS d.o.o., Dunajska 116, Ljubljana, tel. 061 168 12 22. fax 061 345 492 MKS elekt. tisi. d.o.o., Roina dolina c. XVII22b, Ljubljana, tel. 061 454 847, fax 061 262 978 AVTOSERVIS AS d.o.o., Ljubljanska 1. Domžale, tel. 061 721 804. fax 711 501 TEGRAD, Kamni i ka 41, Ljubljana, tel. 061 316 2 70, fax 061 312 944 FAXICOMM d.o.o., Zbainikova 12. Ljubljana, tel.lfax 061 332 184 Mobitel d.d., Dunajska 22, Ljubljana, tel.: 061 1313 033. fax 061 1321 144 TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. NA DEBELO IN DROBNO IZ SP. ŠKOFIJ ZDAJ TUDI V CELJU NA MARIBORSKI 44 (bivši šipad) Tel-/fax: 063/481 460 Obiščite nas in si oglejte našo ponudbo: * KERAMIČNIH IN GRANITOGRES PLOŠČIC, * SANITARNE KERAMIKE, * VODOVODNIH PIP, * KOPALNIŠKIH DODATKOV IN KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA. klovni čas: od 9.-12. ure, od 15.-19. ure ob sobotah: od 9.-12 ure. "K IZ UVOZA, VISOKE KAKOVOSTI, PO UOOONIH CENAH! s KLJUČAVNIČAR CELJE Tovorna 7, 63000 Celje Razpisna komisija PONOVNO razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTOR PODJETJA Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg sploš- nih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri - da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri vodilnih in vodstvenih delih Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev v 15. dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 15. dneh po spreje- mu sklepa o izbiri. Št. 12. - 23. marec 1995 GLASBA ì, Jubilejna Zlata harmonika Že pred nekaj meseci so se pričele pri- prave za organizacijo jubilejne, 15. Zlate harmonike, ki bo letos na Ljubečni 9. in 10. septembra. Seveda pa bo treba pred velikim fina- lom izvesti še deset predtekmovanj in dve polfinali. Oče Zlate harmonike Mi- lan Brecl je o letošnji prireditvi povedal: »Lani je prišlo na predtekmovanj a 354 harmonikarjev, kar je rekord, letos jih pričakujemo še več. Prvo izbirno pred- tekmovanje bo že 1. aprila v nemškem mestu Platingenu, od junija do konca julija pa bo še devet predtekmovanj v Sloveniji in sicer v Besnici, Nazarju, Sežani, Ljutomeru, Novem mestu, Tre- buši, Slovenj Gradcu, Studencu pri Sev- nici in Matkah. Prvo polfinale bo 12. avgusta v Rogaški Slatini, za drugo pa kraj in organizatorja še iščemo, ker je Mengeš odpovedal. Tudi letos je tekmo- vanje harmonikarjev v mednarodnem koledarju CIOFF (UNESCO), tako da se obeta močnejša mednarodna konkuren- ca, kot je bila lani. Razmišljamo tudi o srečanju pravih ljudskih godcev, ki se ne morejo več pomeriti v uradnem tek- movanju, dajejo pa prireditvi svojevrsten čar. Srečanje naj bi bilo že v petek, 8. septembra zvečer.« TONE VRABL 20. maja naj bi na avtopoligonu Ljubeč- na doživela krst zanimiva razvedrilna prireditev, ki si jo je tudi omislil Milan Brecl. Srečale se bodo skupine mažuretk, ki bodo dve skladbi odplesali na kaseto, ena pa bo skupna za vse nastopajoče in jih bo spremljala godba na pihala Lju- bečna. Letos pričakujejo 10 skupin ma- žuretk, v prihodnje pa naj bi tudi to srečanje postalo mednarodno. Faraoni, morje, sonce in ljubezen Najstarejši in še vedno naju- spešnejši primorski pop bend Faraoni že pripravlja novo ka- seto in kompaktno ploščo. Na njej bo tudi zmagovalna skladba Melodij morja in son- ca 1994 Mi ljudje smo kot mor- je. Prav v času tega festivala je skupina zamenjala pevca. Cla- udio Krmac je zapustil ansam- bel in se podal na drugo pot, pridružil pa se jim je Slavko Ivančič, ki je pred leti že pel s Faraoni. Vodja skupine Nelfi Depangher spremembo ko- mentira takole: »Če pravijo, da se dan po jutru pozna, se pravi, da so Faraoni takrat štartali z dobro nogo, z zmago na Melodijah morja in sonca, in počasi nas lahko sprejemate v malce drugačni obleki, z raz- poznavnim znakom oz. glasom.« Na novi kaseti in CD-ju bo tudi božična pesem z naslo- vom Božični zvon. Besedilo in glasbo je napisal Ferdo Maraš, soavtorica teksta pa je Miša Čermak iz Ljubljane. Kot pra- vi Ferdo, je pesem nastala po resničnih dogodkih. Sedel je v svojem studiu, deževalo je in dežne kaplje so trkale na nje- govo okno. Odprl ga je in vsto- pil je tekst, ki govori o božič- nem času in spominih na po- letno ljubezen. Pred kratkim so se Faraoni predstavili tudi na izboru slo- venske popevke za Evrosong s skladbo Ljubezen je. Avtor skladbe je kitarist Enzo Hro- vat. Le-ta je skočil na pod- strešje, kjer ima improviziran mini studio, in si na trak pos- nel, kar mu je v tistem trenut- ku rojilo v glavi. In tako je počasi nastala skladba Ljube- zen je. Tekst je napisala Miša Čermak. Avtor aranžmaja je Sašo Fajon, znani aranžer in glasbenik ter tudi producent iz Ljubljane, snemali pa so v stu- diu Metro. Za nov projekt, ki bo ugle- dal luč nekje meseca maja, so Faraoni posneli še eno skladbo z naslovom Ne pozabi na stare čase. Tekst govori o starih ča- sih, sicer pa je pesem bolj roc- kerska. Vsako prvo soboto Faraoni prirejajo v San Simonu zabav- no-plesne večere z gosti, kot so Oliver Dragojevič, Tereza Ke- sovija, Vlado Kreslin in drugi. Namenjeni so tistim, ki se jim ne da čakati do polnoči, da se začne v diskotekah kaj doga- jati. Sicer pa je zanimivo, da so Faraoni že včasih nastopali kot spremljevalna skupina Oliverja Dragojeviča in mno- gih drugih znanih pevcev. Faraoni (bobnar Nelfi De- pangher, kitarist Enzo Hrova- tin, klaviaturist Claudio Kr- mac, Ferdi Maraž in basist Pi- ero Pocecco) so prepričani, da bodo še nekaj let Slovence raz- veseljevali s prijetnimi pri- morskimi skladbami in v naša življenja prinašali morje, son- ce in vse, kar sodi zraven. SIMONA BRGLEZ Faraoni med snemanjem skladbe Ljubezen je. KOMENTIRAMO Premalo za pravi optimizem Menda so v enem dopoldne- vu razprodali vstopnice za pr- vi festival slovenske polke in valčka, ki ga je RTV Slovenija na večer pred Jožef ovo nedeljo pripravila v Vinski Gori. Kot je v uvodu povedal voditelj te- levizijske oddaje Po domače Jože Galič, je bilo v dvorani okoli tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije. Občutki še niso ure- jeni in težko je v tem trenutku reči, ali je bil boljši prvi, urad- ni, ali drugi, neuradni del. Glede na veselo razpoloženje bi si upal trditi, da je bil boljši drugi del, ko so ansambli igra- li za svojo dušo in obiskovalce, ki so se veselo vrteli v jutranje ure Jožefove nedelje. Na razpis je organizator do- bil okoli 40 skladb, strokovna žirija, ki so jo sestavljali Vilko Ovsenik, Tomaž Tozon in Franc Lačen, pa je prižgala ze- leno luč enajstim. Med njimi je bilo šest polk in pet valčkov, posebne žirije pri dvanajstih radijskih postajah pa so potem izbrale najboljšo polko in naj- boljši valček. Prvi vtis, ko smo stopili v dvorano, je bil medel, kajti scena ni bila na nivoju prvega slovenskega festivala polk in valčkov. Delovala je temačno in »sivo«, nič veselega ni bilo na njej. Vsaj v začetku je motil slab ton. Čas med na- povedjo in prihodom ansam- bla na oder je bil predolg, aplavzi pa prekratki. In glas- ba? Če bi našo, slovensko do- mačo zabavno glasbo sodili po prvem festivalu, bi rekli, da je slaba. Med avtorji je bilo malo imen, za katere radi rečemo, da so iz »prve lige«, to velja tudi za ansamble. Morda iz- stopajo tri, štiri skladbe in to- liko ansamblov, to pa je pre- malo, da bi festival dobil obe- tajočo oceno. Nagradi za polko in valček sta v pravih rokah, na nivoju so bili še Slovenski muzikantje in Slovenija, Celj- ski instrumentalni kvintet je bil verjetno prenizko ocenjen. Vse ostalo bomo hitro poza- bili. Pravi mojstri (tokrat je bil izjema Slavko Avsenik, ki pa ni irnel srečne roke z izvajal- cem, ansamblom Melos) se bo- do za tak festival težko odlo- čali. Računamo lahko torej z mladimi in morda bi kazalo vse skupaj prilagoditi njim. Tako je edina prava svetla toč- ka festivala igranje in petje v živo (vsi si za ta »podvig« zaslužijo čisto petico), vse ostalo pa čaka na popravni iz- pit. Tudi teksti, saj nagrada za najboljše besedilo ni bila po- deljena. Seveda pa vse to in še marsikaj drugega ne zmanjšu- je prve zmage Štajerskih 7 (najboljši valček Ranjeno sr- ce) in Ptujskih 5 (najboljša polka Pa brez zamere). Pa brez zamere! TONE VRABL Tokrat bomo za spremembo pogledali, kaj najraje posluša- jo na celini živeči Evropejci. V sosednji Avstriji so že nekaj tednov prvi RED-NEX s pe- smijo »Old Pop In An Oak«, sledijo jim Cranbberies in nji- hov »Zombie«, tretja pa je skladba »Romeo & Julia« sku- pine Movetron. V Italiji je prvi ELTON JOHN s pesmico »Be- live«, drugi so 20 Fingers z »Lick It«, tretja pa je Annie Lenox s svojo zadnjo uspešni- co »No More I Love You's«. S to skladbo je gospa Lenoxo- va tretja tudi v Španiji, kjer je najvišje mesto zasedla skupina ORORO s tehno verzijo koma- da »Zombie«. Švedi najraje poslušajo ameriške rockerje OFFSPRING in njihovo »Self Estern«, na danski lestvici je že kar nekaj časa prvi MAR- K'OH (na sliki) s »Tears Don't Lie«, Finci pa trenutno prise- gajo na nemške tehno veterane U96 in njihovo skladbo »Club Bizzare«. 5. aprila bo minilo 11 let od smrti legendarnega soul pevca MARVINA GAYA. Ob tej pri- ložnosti naj bi izšel tudi album s priredbami nekaterih njego- vih uspešnic. MADONNA je že posnela njegovo »I Want You«, poleg nje pa bodo na plošči »Tribute To Marvin Gaye« so- delovali še britanski Masive Attack, Bono (U2), Stevie Wonder, Public Enemy, Diga- ble Planets in nekateri drugi manj znani glasbeniki. Aprila pa naj bi pri založbi Atlantic izšla tudi plošča, po- svečena skupini LED ZEPPE- LIN. Za album »Led Zeppelin: Tribute« so poleg Roberta Planta skladbe prispevali tudi Rollins Band, Stone Temple Pilots, Helmet, Sting in Duran Duran. Slednji so prejšnji te- den objavili tudi album »Thank You«, na katerem so priredbe nekaterih njim naj- ljubših skladb, kot prva pa se bo na lestvicah preizkusila priredba komada Louja Reeda »Perfect Day«. PRINCE alias Viktor alias Symbol alias Slave je trenutno na turneji po veliki Britaniji, kjer s spremljevalno skupino The New Power Generation že preigrava komade, ki naj bi kmalu izšli na albumu »The New Experience«. Več kot tri leta po smrti odličnega FRED- DIEJA MERCURYJA je izšla single plošča z njegovo sklad- bo »The Man From Manhat- tan«. Gre za skladbo, ki jo je Freddie posnel že leta 1977, se z njo uvrstil precej visofe nekaterih evropskih lestvi v Angliji pa ta komad ni jj vel uspeha zaradi bojkot^ ganizacije British Music' Union. Pevec skupine BRETT ANDERSON in J coska igralka JANE ВЦ^ (spomnimo se je po skladbi T'aime) sta skupaj v francos ni posnela skladbo za дц Charity album. Vse skladb« tem albumu, ki ga je гг% kupiti le v Franciji, so napis glasbeniki, okuženi z virnt, HIV. Eden izmed najperspe^ nejših slovenskih mladih g]¡ benikov je prav gotovo H, ljančan ROK GOLOB, j komaj dvajset let je pri zalo Helidon v začetku tega mesi izdal svojo prvo samostoj ploščo »Rokland«. Na njej poleg komada »Nooor«, ly poje Aleš Turnšek, samo strumentalne skladbe, nare ne v Golobovem značiln funky jazz rock stilu. Rok sicer vodja skupine So Wh¡ igra pa tudi v Big bandu R Slovenija in jazz-rock skup Quatebixa. Irske noči nad Slovenijo bo imenovala krajša turu ANDREJA ŠIFRERJA, ki obsegala 9 koncertov, na r pa bo predstavljal svoj zac studijski izdelek, album »¡ dem irskih noči«. Andreja tokrat spremljala znana in zasedba STOCKTO! WING, ki deluje že osem® let in je pred leti že nastop kot predskupina Micha Jacksona, bili so tudi gostji gendarnega Sammyja Da' na njegovi turneji, igrali pa tudi v filmu »The Field«, % bil nominiran za oskai V Celju bo Šifrer nastopil aprila v Narodnem do« v velenjskem Domu kulture si ga lahko ogledate 30. maf SKUC je kot pobudnik koordinator ta teden pripr| serijo koncertih dogofl* »Rock proti rasizmu« in sij ko vključil v »Evropski te*1 proti rasizmu«. V Ljubi)3 Mariboru, Šempetru, Črn"' lju in na Dobrovem se je ' zgodilo več koncertov, na terih so (bodo) nastopili V ta, Leteča potepuha, Kape" Chatelier, Miladojka Youn« Let 3, Sky tower, antffl 5 uu's in še nekatere manjг" ne skupine. V dvorani Plesnega v Celju bo jutri, v petek, 2* koncert jazzovske skupil' jo sestavljajo znani slov ¡ jazzerji; kitarist ZivkoviC;. sist Bobrovec, bobnar in saksofonist Kadoič. Z boljši jazz pa bo poskrbi v torek, 28. marca, v Cankarjevem domu na s , svetovno znani bobnar K DE JOHNETTE skupaj z >g| tistom in saksofonistom^ vom Gornom in klav'ia stom Michaelom Caino^J STANE SPßG Minuta s Francem Žerdonerjem Med letošnjimi jubilanti je tudi ansambel domače zabav- ne glasbe Šaleški fantje iz Ve- lenja, ki ga vodi Franc Žerdo- ner, glasbenik dobesedno od glave do pete. Pravi perfekci- onist na svojem področju, kot radi rečemo ljudem, ki ne priz- navajo površnosti. »Začeli smo leta 1969, ven- dar je ansambel svoje sedanje ime dobil leto dni kasneje,« se spominja Franc Žerdoner, ki igra harmoniko, poje in tudi vodi program, da o komponi- ranju in ostalem, kar sodi h glasbi, sploh ne govorimo. »Prvič smo na ptujskem festi- valu nastopili leta 1972, kas- neje pa še štirinajstkrat. Pet- krat smo bili v Števerjanu, večkrat na Graški Gori in tudi drugje. Na Ptuju smo osvojili šest srebrnih in zadnja leta dva zlata Orfeja. Prvo snema- nje smo imeli leta 1975, prvo samostojno kaseto pa smo iz- dali leta 1987. Posneli smo šti- rinajst TV spotov za TV Slove- nija in lokalne TV. Igrali smo v devetih evropskih državah od Španije do Nizozemske, kjer smo stalni gostje.« Občutki ob jubileju? »Proslavili ga bomo z jubi- lejnim koncertom v petek, 24. marca, ob 20. uri v Vinski Go- ri. K sodelovanju smo povabili Ireno Vrčkovnik, ansambel Vesna, ansambel Simona Leg- nerja, Agato Šumnik-Zgonc (lanska dobitnica Korenove plakete na ptujskem festivalu) in Dušana Krajnca, harmoni- karja Zorana Zorka in Stanko Kovačič, program pa bosta po- vezovala »strašna Jožeta« Jože Krajne in Jože Robida. Ob ju- bileju smo pri Helidonu izdali četrto kaseto, pričakujemo pa tudi pivi CD z našimi uspešni- cami in novimi skladbami. V jubilejnem letu želimo pri- praviti tudi video kaseto. Ob- čutki pred jubilejnim koncer- tom so lepi, upam pa, da bodo še lepši po njem.« Se je v ansamblu zamenjalo veliko glasbenikov? »V ansamblu se je zvrstilo preko dvajset glasbenikov, več kot deset let pa so bili z nami Erika Potočnik (14 let), Fric Čoklc (19), Jože Sredenšek (15) in Poldi Krevsl (11). Trenutno poleg mene v ansamblu igrajo Martin Adrinek, Edi Fidler, Srečko Feguš, Ivo Gajšek, Ma- ja Lesjak in Tomaž Kovačič. Srečno, jubilanti — Šaleški fantje ! TONE VRABL ¿ft. 12. - 23. marec 1995 t- GLASBA метж ^rakadabra so pričarali kaseto Г h akadabra ni samo ma" I beseda, je tudi ime sku- r • prav tako naslov njiho- ritantske kasete, ki je i?jyatkim izšla. O bendu Јг^ red časom že pisal, saj se Kfvo ime pojavlja kar nekaj N esno Pa so se dela, r'r je ustalila zasedba v se- Pl "' ¡'„itiaž in Primož Ahačič, r-t an Jurca, Janez Jelovšek nirio Plesničar. "ctupini se v ustvarjanju L t e produkcije nikamor ni dilo, v dveh letih in pol je piljeno nastalo devet av- lfPskih skladb in ena prired- be za prijeten pop; ker so tladbe nastajale spontano, rsikatero z radijskih valov 'poznamo. Zlasti je potrebno peniti pesmico »Princesa in copata« ter naslovno skladbo »Abrakadabra«, ki je že kar hit. Povzpela se je na vrh veči- ne slovenskih glasbenih le- stvic, postala pa je tudi pesem tedna na Valu 202. Posebnost kasete je vsekakor edina pri- redba »Osamljeno jutro« ozi- roma »Now and forever« v ori- ginalu. V to skladbo so vložili veliko truda, svoj delež sta prispevala tudi kitarist Mari- no Marcela in čelist Alaksan- der Kuzmanovski, tekst pa je napisal Janez Hvale. Pevec skupine Tomaž Ahačič se je tu še posebej izkazal, pa tudi si- cer je med glasbeniki cenjen vokalist. Odločili so se, da bodo za »Osamljeno jutro« posneli tudi videospot, trije njihovi spoti pa se že vrtijo na lokalnih tele- vizijah. Večina projekta je nastala v studiu Napoleon v Kamniku, ki bo verjetno tudi nadalje ostal njihova »delavnica«, saj menijo, da je delo tu sproščeno in prijetno, rezultati pa od- lični. V pomladnih mesecih jih ča- ka veliko dela s promocijo ka- sete. Čim večkrat jo bodo po- skušali predstaviti na nasto- pih v živo, saj so znani po tem, da vedno pričarajo dober šti- mung. Torej ni bojazni, da ka- seta ne bi šla dobro v prodajo. Želimo jim, da bi se jim kmalu uresničila naslednja stopnič- ka, to je izdaja CD plošče. Brez dvoma jim bo tudi to uspelo, saj so konec koncev vendarle čarovniki ! SLAVC L. KOVAČIČ flisijonarji temačnega ročka v Ljubljani Ф angleški The Mission že tretjič napolnili halo Tivoli? p0 uspelem februarskem astopu raperjev Beastie boys .nam konec tega meseca, na- inčneje v torek, 28. marca, beta drugi višek letošnje kon- tne ponudbe našega najde- ivnejšega promotorja Igorja ídmarja in ŠKUC-Ropot. To- uat bodo, že tretjič zapovrst- 0, poskušali malo dvorano lale Tivoli napolniti britanski larkerji The Mission. Wane Hussey, Mick Brown, Andy Cousin, Mark Thwaite in tick Carter spadajo v genera- cijorokerjev, ki so sredi osem- ìésetih »izumili« dark oz. got- ski rock. Skupaj s skupinami The Cult, Sisters Of Mercy, Cure in še nekaterimi pred- stavljajo zaščitni znak enega izmed najpopularnejših rock žanrov osemdesetih. Prvi LP »God's Own Mede- cine« so The Mission posneli leta 1986, še pred tem pa so za založbo Chapter 22 posneli dva maxi-singla; »Mission I« in »Mission II«, oba pa sta se povzpela na vrh lestvice neod- visnih založb. S komadom »Stay With Me« z že omenje- nega albuma, izdanega pri za- ložbi Phonogram Mercury, pa se je začel njihov pohod na an- gleško lestvico Top 40. Sklad- be »Waste Lands«, »Severina« in pa seveda priredba »Like A Hurricane« Neila Younga so skupini omogočile prvo, v ce- loti razprodano svetovno tur- nejo »World Crusade«. Leta 1988 je izšel njihov drugi al- bum »Children«, ki ga je pro- duciral John Paul Jones (ex- Led Zeppelin). Plošča se je do- bro prodajala, vendar The Mission z njim niso ponovili uspeha prvenca. Po dveletni pavzi so se Wane Hussey (na sliki) in njegovi vrnili s tretjim LP »Carved In Stone«, ki mu je sledila druga svetovna turne- ja, ljubljanski koncert je bil, kot mnogi drugi, spet razpro- dan. Po dobri, a finančno nič kaj uspešni četrti plošči »Ma- sque«, je leta 1991 skupino za- pustil Simon Hinkler, basist Craigh Adams se je nekoliko kasneje pridružil bendu The Cult, preostanek originalne zasedbe, okrepljen z novima članoma Markom Thwaiteom in Rickom Carterjem, pa se je odločil za vrnitev h koreni- nam. Februarja letos so fantje posneli in pri lastni založbi iz- dali album »Neverland«, še pred tem pa je založba Phono- gram izdala zbirko njihovih uspešnic »Sum And Sub- stance«. Srečanje s legendarno dark rock skupino v dvorani Tivoli bo tako srečanje z njihovo slavno zgodovino, kot tudi z njihovo živo, ustvarjalno se- danjostjo, zabeleženo na ploš- či »Neverland«. STANE ŠPEGEL Zijaj zijaj zončece Previdno, kot miš, ki sluti, da jo čaka mijav pred luknjo, prav tako oprezno moram tokrat pokukati na plano in zraven biti še kako hvaležen ob misli, da me bodo nemara garnirali s svežo zelenjavo, namesto plastične. Ampak nikoli ne veš ! Pred sabo imam ploščo iz daljnega leta 81, naslov pa je Punk's not dead. Skupina The Exploited je z njo odgo- vorila na takratno cmeravo brbotanje ob smrti Sida Vi- ciousa iz Pistolsov, ko je in- dustrija že imela v žepu svoj klon in je bilo iz Sex Pistols treba potegniti tisti ogromni potencialni profit, vse ostalo pa naj bi bil samo še šid, zato je lansirano teslo o punkovi smeti špricnilo kot gasilni aparat po razžarjenem rock'n'rollu. Prelomni tre- nutek je izkoristil vsak po svoje, sezonski uporniki so utrujeni od žuriranja poteg- nili ročne zavore, si začeli iskati službe in popušili ve- lik del morbidne torte, ki jo je v spomin na tiste čase že ponujala industrija s pomoč- jo profi piscev, ki so se bali za svoje honorarje. Rock'n- 'roll se je pomlajen in očiš- čen vrnil v garaže, bunkerje in squote, resignacija je na- brusila konice in glasba je postala še bolj neusmiljeno kritična, skrita in nerazum- ljena od strani ustoličenih avtoritet. Iz nesrečne intim- ne usode je bilo sproducira- no veliko poglavje o smrti neke kulture (ki se danes po- javlja ob smrti Cobaina) pompozna trgovina s po- smrtnimi ostanki, kot spo- min na mladost neke genera- cije, ki je bila izrabljena in zapeljana na rob neučinko- vitosti, izgube idealov in ne- nazadnje predaje. In zakaj sem se danes, šti- rinajst let po izdaji plošče sploh spravil k temu zapisu? Prvič zato, ker imam 37,5 vročine in nimam ene šibice, da bi si prižgal cigareto. Drugič zato ker sem spustil skozi koncert skupine Kud Idijoti v Kljubu. Tretjič, ker sem bil takrat, ko so The Ex- ploited posneli ploščo, ne- kam odmaknjen tam doli na Koso vem, kjer se je čutilo, da so stvari daleč od tega, kar bi si človek želel. Nenazadnje zato, ker čutim neko sorod- nost s tistimi časi, ko roken- rol nima več prostora na dnevni svetlobi, ampak je odrinjen nazaj v podzemlje, kraj večnega pregnanstva, kar vsekakor ne gre šteti za slabo, ampak mnogi so že ali pa še bodo ostali brez tal pod nogami. Bendi kot je Kud Idijoti nosijo v svojem delo- vanju plemenito poslanstvo in so kot most med generaci- jami mladih, njihov punk ne bo nikoli mrtev, preživel bo tudi kakšne hujše čase. Od- prite okna in prezračite ma- lo, pomlad je tu! Piše: Aleš Jošt Pop loto tovilon vrstni red skladb je napovedal Klavdij Koprivec ¡Planine pri Sevnici in si s tem prislužil nagrado, vredno 1.000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral naš nagrajenec, lahko asujete v sredo, 29. marca, ob 18. uri. Nagrada za pravilno apoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina ®IS-MASH, je vredna 3.000 SIT. Kupone na dopisnicah réljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 ZA AVTOMOBILISTE J Opel maxx le študija? Čeprav se mora nemški Opel oziroma ves koncem GM Europe, ki je lastnik te nemške avtomobilske hiše, ukvarjati predvsem s posle- dicami odprave napake pri astri (kar naj bi tovarno sta- lo vsaj 100 milijonov mark), pa so na nedavnem ženev- skem avtomobilskem salonu pokazali tudi zanimivo štu- dijo avtomobila z imenom maxx. Gre za pogled v prihod- nost, pri čemer je bilo vozilo predstavljeno tudi pod zani- mivim geslom - mi smo nare- dili avtomobil, vi si izberite obliko - na voljo pa naj bi bili dve izvedenki (glede na dol- žino in s tem razpoložljivi prostor). Komaj tri metre dolgi avtomobil (krajša izve- denka) je mogoče z nekaj do- volj preprostimi prijemi pre- delati v pick up, kabriolet ali celo v terensko vozilo (kar je nekaj podobnega, kot si je Mercedes Benz omislil pri svojem VRC). Za sedaj seve- da še ni jasno, kakšna bo usoda te avtomobilske študi- je. Na sliki: opel maxx. Hyundai H 100 s povišano streho Predelave različnih avtomo- bilov niso nič izjemnega, pri- pomorejo pa k popestritvi po- nudbe. Tako je novomeško po- djetje Eminent, ki je pooblaš- čeni prodajalec hyundaijev, pred nedavnim začelo ponuja- ti oziroma prodajati lahko do- stavno Hyundaijevo vozilo grace H 100 tudi s povišano streho. Vozilo je visoko 246 centimetrov oziroma za dobrih 70 centimetrov višje kot sicer, pri čemer je drobnoprodajna cena za obrtnike in podjetja (5-odstotni davek) 27.900 mark. Na sliki: hyundai grace H 100 s povišano streho. Velik uspeh mercedesa razreda C Čeprav je nemški Mercedes Benz lansko poslovno leto kljub večji proizvodnji končal z izgubo, so vse druge številke zelo ugodne. Mercedes razreda C je za tovarno prava zlata ja- ma. Doslej so izdelali 500 tisoč teh avtomobilov, lani pa so v Nemčiji prodali 142 tisoč mercedesov razreda C, kar po- meni, da je bil to za golfom in astro tretji najbolje prodajani avtomobil. V ZDA, trgu, ki je za nem- ško tovarno zelo pomemben, so prodali 23 tisoč mercedesov C oziroma za 50 odstotkov več kot je bila najboljša prodaja mercedesa 180, torej predhod-. nika razreda C. Še bolj so pri MB veseli prodora tega avto- mobila na Japonsko. Tam so zanj našli več kot 11 tisoč ku- pcev, kar je zelo ugoden rezul- tat. Najbolj priljubljeni izve- denki sta elegance in classic, proizvodni plan pa so lani pre- segli za več kot 30 odstotkov. Tudi slovensko avtomobilsko navdušenje nad tem avtomo- bilom je zelo očitno, kajti od sredine leta 1993, ko so pred- stavili mercedes razreda C, pa do konca lanskega leta so Slo- venci kupili 530 avtomobilov. Z bivalnikom na počitnice Čeprav je Slovenija pred- vsem turistična država (ali naj bi to bila), kar pomeni, da vabi turiste, pa smo Slovenci tudi turisti. Predvsem tistim, ki ho- čejo imeti nekoliko drugačne dopustniške dni, ponujata marsikaj zanimivega ljubljan- ski podjetji Caravan in Mi- mobile. Sposojata namreč ra- zlične bivalnike, zvečinoma pa tiste, ki jih izdeluje nemšl Dethleffs, pri čemer je od leto nekaj sprememb pri kraju ш jema vozila. Po novem si In mogoče bivalnik sposoditi tui v Sloveniji (in ne bo treba,t nimo, do Münchna), иу drugačni oziroma ugodniji pa so tudi pogoji najema j sliki: bivalnik nemškega izdi lovalca Dethleffs. Dobra januarska prodaja avtomobilov na evropskih tleh EvTopski avtomobilski trg vsaj januarja dokazuje, da je povpraševanje po avtomobilih vendarle nekaj večje, kot so računali. Tako so na 17 evrop- skih trgih (pri čemer statistika zajema predvsem države Evropske unije in še nekaj drugih zahodnoevropskih tr- gov) v prvem letošnjem mese- cu prodali za 3,7 odstotka več avtomobilov kot januarja lani oziroma za 40 tisoč več kot pred letom dni. Skupaj so pr- vič registrirali 1,085 milijona osebnih avtomobilov, vendar drži, da je povpraševanje po avtomobilih na različnih trgih opazno različno. Tako se je število prvič regi- striranih avtomobilov v Fran- ciji povečalo za 20,7 odstotka, v Italiji je bilo za 1,7 odstotka več kupcev, medtem ko jih je bilo v Nemčiji za 1,7 odstotka manj. Zanimivo je tudi, da je bil posel z osebnimi avtomobi- li januarja letos slabši v Veliki Britaniji (minus 3,7 odstotka), ki je bila zadnja leta edina dr- žava, v kateri se je prodaja kljub evropski krizi nenehno povečevala. Morda sta bolj presenetljiva naslednja podat- ka. Med izdelovalci avtomobi- lov je nemški Volkswagen ob- držal prvo mesto, saj je bil nje- gov januarski tržni delež 14,2- odstoten, na drugem mestu pa je bil Fiat, ki si je priboril 13 odstotkov evropskega trga. Zdi se torej, da se italijanska avtomobilska tovarna pobira iz prahu recesije predvsem ob pomoči zelo uspešnega punta. Mitsubishi carisma skupen projekt Mitsubishi carisma je prvi izdelek projekta, ki ga poznajo pod imenom NED Car in je skupno delo Mitsubishija, Vol- va in nizozemske države. Cari- sma je bila prvič na ogled na nedavnem amsterdamskem avtomobilskem salonu, zapol- njuje pa praznino med mitsu- bishijem lancerjem in večjim galantom. V dolžino je avtomobila za 4435 milimetrov, ponuja pa karoserijsko podobo, ki je ne- kakšna mešanica med italijan- skim oblikovanjem in nemško racionalnostjo. Motor poganja prednji kolesni par, ob tem pa vsaj za začetek ponujajo tri bencinske motorje: 1,6-litra z močjo 90 KM, pa 1,8-litra (115 KM) in močnejšo izveden- ko tega agregata z močjo 140 KM. Za doplačilo bo na voljo štiristopenjska avtomatika, pa klimatska naprava, pri naj- močnejši izvedenki bo napro- daj tudi naprava zoper zdrsa- vanje pogonskih koles (tracti- on control), serijsko pa naj bi bil avtomobil v tej najzmoglji- vejši varianti opremljen še s protiblokirnim zavornim do- datkom ABS, dvojno zračno varnostno blazino, zategoval- niki varnostnih pasov ipd. Po sedanjih načrtih naj bi v letu dni naredili nekako 100 tisoč carism, na trgih oziroma v tr- govinah se bo avto pojavil pred začetkom koledarske je- seni, osnovna različica pa n< bi bila naprodaj za nekako 3 tisoč mark. Na sliki: mitsubi' hi carisma. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Col bilo na prodaj 770 vozil. Po podatkih organizatorjev se jih je pr3 19, poleg tega pa so izdali še blizu 100 kompletov kupopro^i pogodb. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 í' RADIO шшш izziv Radia Celje - neposredni prenos Г7 ekipo Radia Celje je Plitev v zadnjih letih ver- te^ enega najzahtevnejših taktov, neposredni radijski f",C5 zabavno-glasbene pri- iz dvorane Kulturnega ^ v Laškem »Veselko vas tnifaa«. To bo tudi prvi nepo- Jni prenos iz kulturnega odkar je ta prenovljen. -Jelko vas zabava« je hu- L tarna prireditev, saj bodo P¡java, zbrana z vstopnino, loti namenjena za poletno itnikovanje otrok v laški '•¡ni oziroma za najrazlič- ¡íe aktivnosti Veselega av- husa. Otroci se namreč lah- vSak dan med počitnicami Seležij0 kake zanimive aktiv- ni taka oblika pa je zaen- rat edina v Sloveniji. Idejo za neposreden prenos srečanja ansamblov, ki bodo zastonj igrali za otroške počit- nice, je dal ravnatelj Kultur- nega centra Jure Jan ob pomo- či Pavle Lapornik, ki ima v ro- kah vse niti Veselega avtobu- sa. Izziv smo sprejeli in tako se bomo celjski radijci po nekaj sušnih letih ponovno lotili ne- posrednega prenosa celotne prireditve. Na to se tehnična ekipa Bojan Pišek, Mitja Tata- revič in Sašo Matelič že pri- pravlja, saj jo na terenu čaka zahtevno delo. Prireditev bo kakovostna, saj bodo nastopili Štajerskih 7 (zmagovalci 1. festivala slo- venske polke in valčka v Vin- ski Gori za valček Ranjeno sr- ce), Nagelj (njihova melodija »Pastir je kralj planin« je bila lani najboljša v glasbeni odda- ji Domačih 5 na Radiu Celje) in Vagabundi (eden njihovih redkih nastopov doma, saj ve- činoma gostujejo v tujini), pr- vič pa se bodo predstavili Ve- sele Štajerke in kantavtor Ri- hard Kotar iz Laškega. Za hu- mor bo poskrbela ekipa Alko- testa. Po uspehu v Vinski Gori smo zagotovili še nastop an- sambla Ptujskih 5, ki je zma- gal z najboljšo polko Pa brez zamere. Prireditev bo vodil avtor priljubljenih oddaj Vrti- ljak polk in valčkov na Radiu Celje Tone Vrabl. Pokrovitelji javne radijske oddaje, ki se bo začela ob 19.30, so Pivovarna laško, Zla- tarstvo Marija Guček, Zdravi- lišče Laško, Banka Celje, Izletnik Celje, Zavarovalnica Triglav Celje, Izbira Laško in Atelje 4 Dana Kočica Rogaška Slatina. Žal je dvorana v La- škem za vse, ki bi si radi ogle- dali prireditev »v živo« (v živo bodo igrali vsi nastopajoči, kar bo posebno doživetje) pre- majhna, tako da se bo marsik- do pač moral zadovoljiti s po- slušanjem prenosa. TONE VRABL Generalko za javno radijsko oddajo v Laškem so imeli celj- ski radijci na Kalobju, kjer so prejšnji petek pripravili javno žrebanje (pokrovitelj župan občine Šentjur gospod Jurij Malovrh) za izlet 100 kmečkih žensk na morje in srečanje ša- ljivcev in ljudskih godcev. V ekipi, ki je mojstrsko opra- vila delo, so bili Mojca Marot, Vera Orešnik, Aleš Lednik, tehnika Bojan Pišek in Mitja Tatarevič ter »deklica za vse« Tone Vrabl. Upamo, da bodo uspešni tudi v Laškem. Ansambel Ptujskih 5 (vodja Martin Škripac) igra že deset let, dvakrat je osvojil zlatega Orfeja na Ptujskem festivalu, zdaj pripravlja novo kaseto, ki bo izšla maja, na 1. festivalu sloven- skih polk in valčkov v Vinski Gori pa so zaigrali najboljšo polko Pa brez zamere (avtorja Igor Podpečan in Vera Šolinc). Na lanskem ptujskem festivalu je ansambel dobil nagrado Radia Celje za najboljši kvintet, nastopil pa bo tudi na javni radijski oddaji v četrtek v Laškem. Kadio ji najbolj »leži« мдеја Mitič, mladi novinarski val Radia Celie Zadnja leta se je radijski ko- lektiv precej pomladil. Med „0ve mlade kadre sodi tudi yrgeja Mitič, absolventka no- vinarstva, smeri trženje in trž- no komuniciranje. V dopol- danskem času si na Radiu Ce- Ijenabira novinarske izkušnje, popoldneve pa namenja pisa- nju diplomske naloge. Sergej a prihaja iz Radeč in je tudi aktivna športnica. Kar nekaj let je bila članica roko- metnega kluba Radeče. Ko se jeAčila za študij novinar- stvi p Ljubljani, se je njena даЛпа pot zaključila, ostala rasta ji udarni ritem in ener- ija za delo. Kljub temu, da tareva umirjenost, ima o do- pdkih okrog sebe vedno svoje aenje. Mogoče jo bo to pripe- tilo do odlične komentatorke. Sergeja ni nov glas na radiu, »j je tukaj opravljala prakso, bje obvezna pri njenem štu- li. V zadnjih mesecih pa je и radiu že nepogrešljiv novi- nski člen, saj pokriva celot- ppodročje bivše šmarske ob- j®, obeta pa se ji še občina *ntjur. Njena velika radovednost, % po spoznavanju ljudi, njihovih problemov, uspehov, padcev in še marsikaj zanimi- vega so bili razlogi, da se je odločila za študij novinarstva. Med študijem je spoznala že vse medije, ugotavlja pa, da je prav radio tisti, ki ji najbolj »leži«. In kaj jo privlači: razgi- banost poklica, terensko delo ter stiki z ljudmi in ostalim svetom. Kot pravi, je v tem de- lu še začetnica, vsak dan pa spoznava več in se nauči kaj novega. In prav preko napak ter nepredvidljivih situacij se nauči največ. Rada bi vedela vse o vsem, pomagala reševati probleme in biti na tekočem z vsem, kar se zanimivega do- gaja v njeni neposredni bližini. Skratka, želi delati z ljudmi in za ljudi. Ob svojem delu je že spoznala, da se za marsikate- rim nasmejanim obrazom skriva zahrbtnost, a dobro ve, da se bo zaradi narave dela morala prilagoditi vsakemu značaju. Novinarstvo ji zaenkrat predstavlja velik izziv, hkrati pa odskočno desko za naprej. Njena velika želja je, da bi ne- koč delala kot predstavnica za stike z javnostjo. Zaenkrat pa je njen prvi cilj diploma. VIDA TANKO Notranji minister s posluhom za Slasbo Л zadnjem času smo se sre- ,11 kar s tremi ministri za no- zadeve. Igor Bavčar je Prvi in raje kot pel, je žviž- ¡L ~ policijski minister, pač. ja, niim smo dobili Ivana Biz- I Л ki je zagotavljal, da ima П. veselje do posluha. In smo dobili pravega ^stra - s posluhom ! Glasbe- Posl * vem sicer> če glasbeni ^ zadostuje, a Andrej Posi ?ravi> da se policijskemu . uhu v žargonu reče - nos in i na pravem mestu. Živl s°botni oddaji Glasba je se bomo torej paga- ïe (pa tudi prepevali) Ve i^rom za notranje zade- vi'je petnajst let prepeval Fran emskem pevskem zboru $r(Ti c'e Prešeren iz Kranja in uPa, da se bo tja še lahko ђа Verjetno takrat, ko bo Ojegovem stolčku sedel n°tranji minister... viCo topili smo v drugo polo- nio Neslovenske akcije Išče- kjer .UsPešnico petdesetletja, siío^ stanje na zgornjem delu še nespremenjeno. Vodi ! ^10 legendarna Mariana Deržaj z legendarno Poletno nočjo, katere avtor je Mojmir Sepe, besedilo pa je napisala Elza Budau. Sledi ji Dan lju- bezni, Silvestrski poljub, Tam, kjer murke cveto in Trideset let. Posredujem vam nekaj cita- tov svetovno znanih imen za- bavne glasbe, izrečenih v pet- desetih letih: Littlo Richard: »Pravi rock'n roll je resnič- no moja pogruntavščina, nič drugega ni, kot izziv moje du- še, to sem preprosto jaz sam. Ko so prihajali ljudje na moje koncerte, so videli zgodovino, na odru so videli živo le- gendo.« Frank Sina tra: »Rock'n roll je najbolj brutalen, grd in na- pačen način izražanja skozi >glasbo< - prekanjen,nesramen, umazan... to je glasba, ki jo ustvarjajo tisti, ki nimajo obraza.« Simona H20 .RADIOSE. Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc. Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 VRTILJAK Ü RINGO SPIL SPOROČA... Hello, everbody! Pomlad me je vsega prevzela in začel sem, jasno, pikirati na letošnjo spomladansko ljubezen. In, glede na vse možne in nemožne težave v šoli, seveda tudi na spomladansko utrujenost. Včasih sem, da sem lahko šprical, pojedel surov krompir in dobil vročino, danes, ko nima več smisla, da mami in atu lažem na tak način, pa si bom moral izmisliti nekaj bolj izvirnega. Mogoče se bom malo potrudil za pridobitev statusa kulturnega ustvarjalca. Sicer imajo sošolci s statusom športnika več mož- nosti za opravičila, ampak zdaj, ko ne manjka več veliko do konca šolskega leta, tudi kulturnikom oproščajo. Saj veste, mlada in zagnana generacija, pač! O uspehu projekta vas bom obvestil čez štirinajst dni; nasled- nji teden vam bo namreč spet težil Vrti Ljaček! J RINGO ŠPIL Piše: Veronika Jelen Jesensko jutro spominov 4. del »Poslušaj, ravnokar si pokopal ženo, pa bi se rad že poročil?« »Ah, kako neumno od mene. Na Mary sem že čisto poza- bil!« Po nekaj minutni tišini je nadaljeval: »Če bi bil danes peti mesec po Maryni smrti, bi se poročila z menoj?« »Bi, pa četudi bi šla na konec sveta.« Še enkrat sva se poljubila, na- to je odšel. Meseci so minevali in že se je bližala težko pričakovana poroka. Bila sem čudovita ne- vesta, David je bil čeden kot še nikoli. Helen je nosila cvetje. Takrat še ni čisto zares vedela, zakaj gre. Poročno potovanje sva si izmislila kot nekaj po- sebnega, čeprav nazadnje to ni bilo tisto, kar sva si predstav- ljala. S sabo sva vzela Helen. Bili smo v Španiji, v nekem hotelu. Imeli smo se čudovito. Po mesecu dni smo se vrnili. Agencija je imela več dobička kot kadar koli prej. Pričela se je selitev. Iz mojega stanova- nja sva prepeljala pohištvo v njegovo stanovanje. Vse sva si lepo uredila in imeli smo se krasno, a že po prvi noči sem ugotovila, da me vse skupaj preveč spominja na Mary. Ta- ko sem Davida prosila, naj se preseliva. Strinjal se je. Naslednji dan smo prepelja- li pohištvo nazaj v moje stano- vanje. Tudi tu sva si vse uredi- la. Ostala je le še omara. Jaz sem jo hotela imeti ob steni nasproti okna, David pa jo je hotel imeti ob steni ob oknu. Sprla sva se, kričala drug na drugega. Napadel me je in se z rokami približal mojemu vratu. Spomnila sem se Mary. Stala sva na razdalji dveh me- trov. Začel je hoditi proti me- ni, jaz pa sem se umikala. Ves čas sva si gledala iz oči v oči in nisva izrekla niti besede. Sto- pila sem skozi kuhinjska vra- ta. Stegnil je roke in me hotel prijeti za vrat. Oddaljen je bil le še nekaj centimetrov. Uma- knila sem se in še pospešila korak. Potem sem obstala. No- ga se ni hotela več premakniti. Prišla sem do štedilnika. Imela sem bogato izbiro. Levo ku- hinjska deska in desno kuhinj- ski nož. Odločila sem se za slednje. Pograbila sem nož. Ko me je David prijel za vrat in pričel stiskati, sem zasadila nož naravnost v njegovo srce. Rekel je samo: »Oprosti. Ne bi se smela poročiti. Še vedno te ljubim!« Padel je na kolena in se zgrudil. Življenje je bilo prelepo, da bi ga končala v za- poru. Kaj torej storiti? Spomin je spet odneslo k Mary. Z noža sem obrisala prstne odtise in se potrudila, da bi izgledalo kot pravi sa- momor. Davida sem obrnila na hr- bet. Z desno roko je držal nož, z levo se je držal za rano. Gla- vo je imel naslonjeno na naj- bližji element. Bilo mi je tesno pri srcu. Vedela sem, da je bil dober človek, a vzkipljiv. Vse je moralo biti po njegovo. Žal sva imela preveč podobna zna- čaja. Odpeljala sem se k prijate- ljici Simon. Njej nisem govori- la o dogodku. Imela pa sem alibi. Po dveh urah igranja bridge-a sem se odpravila do- mov. Pri sosedi sem se oglasila še po Helen. Po smrti njene matere je nisva nadlegovala z varovanjem. Odklenila sem vrata, priž- gala luč in poklicala policijo. Helen sem pojasnila, da se oč- ka ne bo nikoli več vrnil, ker je odpotoval tja, kjer je mamica. Prestrašila sem se lastnih be- sed in pričela jokati. Ves čas policijske raziskave sem se spraševala: »Bodo posumili, da ne gre le za samomor, tem- več za tipičen umor?« Po tednu dni sem ugotovila, da so bile moje skrbi odveč. »Samomor. Vzrok nepoznan. Primer zak- ljučen,« se je glasil rezultat policijske preiskave. Prodala sem obe stanovanji in se preselila v hišo poleg agencije. Ne maram več stano- vanj. Preveč me spominjajo na preteklost. Možak se je že zdavnaj od- peljal. Ni se mi dalo v službo, zato sem zavrtela številčnico in sporočila, da me ne bo. Obrnila sem se k postelji. Helen je še vedno mirno spala. To je bilo najino prvo jutro v novi hiši. (Konec) Info SOU Izšla je stočetrta številka In- fo ŠOU-a, glasila mariborskih študentov, ki ga izdaja Štu- dentska organizacija Univerze v Mariboru. Cajtng je dober, zanimiv, v njem pa je mogoče najti mnogo vsakovrstnih ko- ristnih informacij (od nasve- tov, kako si varno vbrizgavati do tega, kaj naj storijo študen- ti, ki jih mečejo iz študentske- ga ali dijaškega doma). Skrat- ka, tisti, ki jih zanima, bodo glasilo prav gotovo prebrali, ostali pa... poskusite čim bolj koristno uporabiti spodaj na- vedene oglase in vesti ! RINGO ŠPIL Oropali WC servis S petka na soboto sta zama- skirani osebi (policija predvi- deva, da sta bila moška) okoli 22.37 vstopili v WC servis na avtobusnem kolodvoru. Z orožjem sta prisilila usluž- benko, da se je umaknila v ško stranišče. Nato Ji osumljenca zaprla v pr v katerem se nahaja sed- opravljanje velike p05 Uslužbenko so rešili ¡ v zgodnjih jutranjih urah Zmikavta sta odnesla e. nevni zaslužek in nekaj J rialnih dobrin. Po осеад? vsota ukradenega denarja uradno znašala 273,5o i štri role WC papirja ter J vico role papirnatih bri! Skupno škodo so ocenil 422,50 SIT. Po ropu sta zb* la neznano kam in kljub na rom policije ju še niso izsü Bomba v WZ Prejšnji konec tedna bi skorajda tragično končal V( izmed vzgojnovarstvenih цу nov v Mariboru. Otroci so intenzivni igri na igrišču izj pali pet metrov globoko jat nakar so naleteli na mj Otroci so jo brez premij spravili na svetlo. Vendar sreča vedno tudi v nesr¡ Sreča v tej zgodbi je v tem se je na licu mesta pojav prištevna vzgojiteljica. Pov- vsega ima ta vzgojiteljica ti dolgoletne izkušnje iz gver kjer se je specializirala za rotehnične snovi. Seveda vzgojiteljica v trenutku, s ¡, močjo otrok, razstavila min Poanta: hvala bogu, da in mo takšne vzgojiteljice. Mali oglasi . Prodam UGODNO prodam čistokrvi ga černobilskega konja. Ii pet nog in zelo čudno glavo sedem gramov plutonija i dvanajst gramov urana. Ste slav Ukrajinski, tel. 090f 92. PO zelo neumni ceni mer,.; brisačo in limono za cveta« Polono. Tel.: 2Plr. SOLIDNE stare gate za glavo in par svinčnikov proi jam na domu. Stopite nap in pokažite keš. Tel: Hu hula-26-bula. MLADO KOBILO svetlo n dre barve, letnik 1986, m voženo, z vso opremo in p ljažnikom za na streho za cikl ali smuči ugodno prodi ogledi na domu vsak dan. 1 78-3225, Sančopansa. Oddam KOS CESTE na poti iz Do žal v Depalo vas oddam sto ni prepotentnih mladcev za vaj an j e ilegalnih akcij. Te! si pa ti ! STEKLENICO oddam vin mušici z družino. Tel.: mi sì tin bejbi. Ne gledaj me tako i ne ljubi me više (Bijelo Dugme) Ne gledaj me tako noćas jer u srcu tvoju ljubav slutim ne gledaj me jer muzika svira reći ću ti stvari koje ćutim zato sklopi oči, idi jer i tvoje su zelene i snene kao nekad njene Ne nudi mi usne noćas poželiću da me uvijek ljube ne govori tako lijepo ne vjerujem usnama kad gube lagale su drugog, lagat će i mene isto kao nekad njene Ja sam čovjek bez snage da krene još jednom ja sam sanjar što je sanjao samo s jednom ženom ja sam kockar bez sreće ja se bojim, ja te molim, idi sad i ne gledaj me tako i ne ljubi me više. Dolgi odgovori Ob plapujoči zastavi, sredi zelenega hriba, v solzah in grenkobi spominov, sama stojim in zrem pred seboj. Le še ostanki preteklosti, domišljija in upi, strah in grožnje, le to je ostalo od srečnega nekoč. Koščki in delci spominov, ki so zagrizli se vame kot klop na izčrpanega psa. Le pogledi in očitki ljudi, ki so spreminjali svojo podobo kot noč in dan. Le ti se mi prikazujejo, na nesrečni konec. Brodolom, ladje ni rešil nihče, niti jastrebi in galebi, ki so svojo moč izražali v krefnpljih in v zobeh. V tisti belini neizmerni, ki zatirala je pogled v daljavo. Zakaj tako, ne ve nihče. Niti ptica, ki svojo svobodo okuša iz trenutka v trenutek. Zakaj tako, ne ve nihče. Ob plapujoči zastavi, sredi zelenega hriba, s solzami v očeh, stojim pred izgubljenim, pred propadlim in uničenimi življenjem. Čeprav je moje telo mlado, sveže meso in vroča moja je kri, bleščeče oči in bleda je koža, je moja duša izumrla, pokopala srce v pepel pokvarjenosti. In sedaj, zastava še vedno plapola, v vetru mladosti moje duše, in trava zeleni nad zemljo črno, solza je ostala na regratovem cvetu, a mene ni več... Zakaj tako, samo to sem odnesla s seboj. Dolge odgovore. DAMJANA BRADAČ ¿ft. 12. - 23. marec 1995 iL FELJTON - ROMAN ¡est žarečih plošč ftoetan PANAM William h in sopilot Fortenberry , zapomnila 15. julij 1952 |S najbolj razburljiv dan oii pilotski karieri- Zvečer La dne sta peljala staro le- pC-4 iz Yorka v Mi- Ína Fiondi. ;;idl]lVost je bila nenavadno L letalo se je v višini 2500 ¡r0; bližalo Newport New- Virginiji- Nash je sopilotu ¡joval pokrajino, kajti For- ugrn' se je takrat prvič pe- ¡na "tisti progi. V spuščajo- če večernem mraku sta pi- 3 videla v daljavi luči Nor- in Newport Newsa. jra v pilotski kabini je ka- Ij21.12, ko sta Nash in sopi- tala svojevrstno svetli- jje, takoj zatem pa sta opa- a jest dozdevno žarečih ko- jkih plošč, ki so se zelo na- nizale. Letele so nekako Idrugi kilometer niže kot ¡4. Ob primerjavi s pred- ti kakih 650 metrov pod ini na tleh sta ocenila njihov emer na 33 metrov. Jest neznanih letečih pred- ftov je letelo v stopničasti rmaciji, v kateri je bil vodil- NLP na najnižji točki, ko je azil letalo. Naglo je zmanj- i hitrost, oba predmeta ne- sedno za njim sta se zama- ila. Pilota DC-4 sta imela ffi da je le za las manjkalo, pabise bila ta predmeta zale- iidmiega pred seboj, ker sta j prep» prejela ali pa pre- i»j»opazila signal. Svetli si- jaj predmetov se je med »zavi- ranjem« spremenil v motno le- sketanje. Potem se je vseh šest kot na ukaz zasukalo za 150 stopinj, naglo so izginili, kmalu potem pa sta se pod DC-4 pojavila še dva neznana predmeta, ki sta švignila za onimi. Ta sta se bleščala močneje kot drugi. Nash in Fotenberry sta ta- koj po radiu obvestila kontrol- ni stolp v Norfolku, potem pa sta z Daltonovim aparatom izračunala hitrost neznanih letečih predmetov. Od takrat, ko sta jih pilota DC-4 opazila, pa do trenutka, ko so spet izgi- nili, so neznani leteči predmeti preleteli v 15 sekundah okoli 75 kilometrov, kar bi pomenilo hitrost 18.000 kilometrov na uro. To nepredstavljivo hitrost sta pilota obotavljaje se na- vedla v kasnejših poročilih za tajno službo. Iz bojazni, da bi se osmešila z neverjetnimi tr- ditvami, sta zastopnikom tiska navedla hitrost »nekaj nad 1500 kilometrov na uro«, pa še to zelo zadržano. Pilota sta se čudila, kako da letalski izvedenci niso bili pre- senečeni niti nad fantastično hitrostjo niti nad neverjetnimi manevri NLP. Oba sta bila prepričana, da je šlo pri poja- vu, ki sta mu bila priča, za krmarjene leteče predmete, ki so prišli iz vesolja. Strinjala sta se tudi, da človek fizično ne bi prenesel takih bliskovi- tih zasukov v zraku. Obisk tokijskega letališča Petega avgusta 1952 malo pred polnočjo se je začel nad takratnim letalskim oporiš- čem Haneda, sedanjim medna- rodnim letališčem v Tokiu, eden najbolj osupljivih poja- vov NLP na Daljnem vzhodu. Nameščenca za varnost po- letov, ki sta imela nočno služ- bo, sta hitela čez asfaltno stezo proti stolpu. Nenadoma sta opazila nad Tokijskim zalivom nenavadno močno svetlikanje. Brž, ko sta ugotovila, da se ti- sto premika, sta stekla h kon- trolnemu stolpu, da bi skupaj s še službujočima kolegoma z daljnogledi bolje opazovali neznani predmet. Vsaj zdelo se je, da prihaja svetlikanje iz temnega, okro- glega predmeta, ki se je počasi približal letališču in obstal nad njim. Takrat sta tehnika opazila še drugo, šibkejše svetlikanje pri dnu temne sen- ce. Predmet se je premaknil proti vzhodu in izginil, a se je po nekaj sekundah pojavil znova, spet izginil in se vrnil še tretjič. Nameščenci za varnost po- letov so poklicali radarske nadzornike in izvedeli, da so imeli NLP na zaslonih. Potem so predmet sledili kakih pet minut, kako je letal nad zali- vom sem in tja. Malo po polno- či se je na Johnsonovem opo- rišču dvignil reaktivec, ki naj bi si NLP ogledal od blizu. Do- volj se mu je približal, saj je imel NLP približno poldrugo minuto na radarskem zaslonu, s katerega je ta potem nenado- ma izginil. Kmalu nato so NLP ponovno videli tako tehniki za varnost poletov kakor radar- ski operaterji, nato pa je do- končno izginil. Združitev dveh pik na zaslonu V noči na 23. november 1953 je v letalskem oporišču Kin- ross v Michiganu vzletel reak- tivni lovec F-89, ki naj bi za- sledoval neznani leteči pred- met nad zgornjim delom Mic- higanskega jezera. V njem sta bila poročnik Felix Moncla kot pilot in poročnik Wilson kot radarski opazovalec. Po navodilih radarske postaje na zemeljskem površju je Moncla zasledoval neznani leteči predmet s hitrostjo 800 kilo- metrov na uro. Nekaj minut kasneje je opa- zovalec na radarski postaji ostrmel: radarski pičici reak- tivca in NLP sta se na zaslonu nenadoma zlili v eno. Ko je ta točka nazadnje izginila z za- slona - NLP se je oddaljil z ve- likansko hitrostjo - je radarski opazovalec takoj poklical po- moč. Mogoče je prišlo do trče- nja, mogoče sta pilot in radar- ski opazovalec še pravočasno skočila. Ameriški in kanadski iskal- ci so med poleti po dolgem in počez iskali posadko izginule- ga letala, letalske razbitine in madeže od goriva. Ko se je zdanilo, so poslali še čolne na jezero. O reaktivnem lovcu in o njegovi posadki niso našli niti najmanjšega sledu. Predzadnji dan junija 1954 je vzletel na newyorškem leta- lišču Idlewild »centaurus« družbe BOAC, namenjen v London. Komandant letala je bil kapitan James Howard, eden najbolj izkušenih pilotov te britanske letalske družbe. Kakor koklja s piščeti Nekaj potnikov je že spalo, ko je kmalu po 21. uri zbudilo pozornost kapitana Howarda nekaj neznanih letečih pred- metov: velikega je spremljalo več majhnih. Howard je opo- zoril sopilota Leeja Boyda, ki pa jih je tudi že opazil. Pred- meti so bili kakih osem kilo- metrov od potniškega letala, leteli so vzporedno v isti smeri. Veliki predmet je bil v sredini, manjši pa so ga nenehno ob- krožali. Vzporedno s potni- škim letalom so leteli kakih dvanajst kilometrov daleč. Zdelo se je, da veliki predmet od časa do časa spremeni obli- ko. Howard je bil mnenja, da je bil samo videz tak, ker je leteči predmet spreminjal smer in se s tem kazal pod dru- gačnim zornim kotom. V zvezi s tem je bil tudi nenehno spre- minjajoči se položaj manjših letečih predmetov. Howard se je povezal z opo- riščem Goose Bay na Labra- dorju in vprašal, ali so morda bojna ali druga letala v bližini. Izvedel je, da ni tako, hkrati pa so mu ponudili izvidniško letalo. Medtem so postali po- zorni na neznane leteče pred- mete tudi navigator Alien, ra- diotelegrafisi Cox, inženirja Godfrey in Stewart, stevarde- sa, ki je bila tudi zraven, pa je kasneje izjavila, da ni videla še ničesar podobnega v dveh le- tih, kar je v tej službi. Malo pred prihodom pre- strezovalnega lovca so se manjši NLP umaknili. Od svo- jega navigatorja je kapitan Howard izvedel, da so mali predmeti izginjali v notranjo- sti večjega. Potem je pilota po radiu obvestil, kako naglo je izginil tudi večji NLP. »To je bil leteči predmet, o tem sem prepričan«, je rekel pilot Howard, »in sicer krmar- jen, inteligentno nadzorovan predmet. Torej neke vrste ma- tična ladja, ki je nekako spa- dala k tem malim spremljeval- cem, satelitom. Po mojem je ena sama razlaga: to je prav gotovo vesoljska ladja iz kake- ga drugega sveta.« MAVRICA trgovsko podjetje z barvami in laki p.o. Ljubljana, Resljeva cesta 1 objavlja prosto delovno mesto trgovskega potnika za področje Savinjsko-Šaleške doline Pogoji: - V. stopnja ekonomske, komercialne ali poslovodske smeri - 2 leti delovnih izkušenj in lastno osebno vozilo Delovno razmerje za navedeno delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov: MAVRICA, 61000 Ljubljana, Resljeva cesta 1. Kandidate bomo obvestili v 15. dneh po izbiri. |»Aio, saj sem vedel, da si pameten, Janez in da ne boš ШИ iz rok tako dobro plačanega dela. Druge stvari too tudi počasi uredili. Navaditi se boš pač moral, da na "i navzgor ni vedno vse lahko in tako kot bi človek itel!« je Valentin razpredal svoje modrosti. Janez se je toaj zdaj spomnil, zakaj je pravzaprav tukaj. »S poti sva 's Feryjem vrnila pravzaprav že včeraj, pozno popoldne, р^аг sem zamudil vlak za domov, zato sem prespal pri ^ncu,« je začel pripovedovati. »Danes sem ti lahko tako ar sam prinesel tole pijačo in še nekaj malenkosti - za 50ffün S poti.« tako,« je bil takoj ves prijazen Valentin. »Suzana, ne 1 no tako. Skuhaj nam kavo, da se lepo pomirimo, kot se 'Pametne ljudi spodobi!« je hotel Valentin uglajeno rešiti ost tudi s tajnico. "Malo bosta morala počakati, sedaj ravno računam in ne Jfe® pustiri dela!« je Suzana zanalašč nagajala. »Saj ni eoa,« je janez že vstajal s stola. »Jaz moram tako kar hitro Postajo, da znova ne zamudim vlaka, ki pelje proti јјјФпц koncu.« »Tako ne bo šlo!« je zdaj zvišal glas Valen- / "Marida se bo v tej pisarni kaj ubogalo, če jaz rečem!« stroge besede so bile seveda namenjene trmoglavi taj- J> tudi razumela je. Kar se je dalo hitro, je porinila Lf'^e v predal in kmalu je po pisarni zadišalo po pravi ^nezu se je dobro zdelo, da se je Valentin na nek način rsnil tudi zanj pred domišljavo tajnico. Suzana je jezno . avj]a pladenj z dvema kavama na mizo, da sta porcela- skodelici kar zažvenketali. Cntm jo je zviška pogledal, rekel pa ni nič, saj bi mu l¡s,Ja Jähko hitro zabrusila kaj takšnega, kar ne bi rad !ђ(1| ' Se posebno ne pred Janežem. Pred precej časa sta o, sabo majhno romanco in razdražena, kot je bila pt ^0' bi mu kaj lahko oponesla stare grehe. ioce ^ Janezom mora na vsak način obdržati dobro ime, če typ 3 kaj posumil, zakaj si toliko prizadeva, da je cele 0( n na dolgih vožnjah, in mora puščati doma Miro samo, »PrZav*rovano golobico pred grabežljivim jastrebom! da se ti mudi na vlak, kavo pa samo gledaš,« je premolku Valentin in postavil svojo, že prazno t^o nazaj na pladenj. »Ni mi posebno do kave, danes 1 p0S y ne> 3 naj bo, bi bilo narobe, da jo Zavrnem, če si jo E "dil,« je Janez nerodno besedičil in ìzdìI kavico kar z enim požirkom. »Zdaj moram zares pohiteti, drugače bom res prepozen na postajo.« Ob teh besedah je hitro vstal in pobiral pakete, ki jih je imel za domače. »Saj si obložen kot romar!« se je pošalil Valentin in dodal: »Zapeljem te do postaje, da ne boš pretežko nesel.« »Saj ni tako težko, le vsako reč ti na veliko zavijejo, da je bolj nerodno, kot pa težko za nošnjo!« »Dobro, da imam danes kar čas zate. Suzana, vrnem se kmalu,« je še naročil tajnici in že sta z Janezom skupaj odšla iz pisarne. »Dlje ko te ne bo, bolje bo!« je sama zase skozi zobe siknila Suzana. Čudno se ji je vseeno zdelo, zakaj je drugače tako vzvišen in nedostopen šef Valentin, tako prijazen in celo uslužen, navadnemu šoferju?! Janez in Valentin sta bila z avtomobilom hitro v mestu. Kmalu je Janez opazil, da se peljeta v drugo smer, ne proti železniški postaji. »Imaš še kakšen opravek v mestu, da se pel jeva tod naokoli?« je vprašal. »Ne, le premislil sem si. Nerodno se je stiskati s prtljago po vlaku, s postaje imaš tudi skoraj uro in pol hoda, zato te bom zapeljal kar domov. Danes na srečo nimam kakšnih pomembnih sestankov, zato si lahko vza- mem nekaj časa.« Janez skoraj ni mogel verjeti in je pogledal, če se morda Valentin ne šali. Ta je seveda videl in razumel Janezevo presenečenje in ga hitro izrabil. »Vidiš, zato smo prijatelji na svetu, da pomagamo drug drugemu. Ti si mi tudi ustre- gel, ko si mi prinesel tiste stvari iz tujine, zaradi katerih sem ti hvaležen. Še večjo uslugo mi boš naredil, če ne boš kompliciral zaradi sovoznika Feryja in svojega novega (lela, ki sem ti ga zares težko pridobil. Če sedaj odpoveš, bi mene in tudi sebe spravil pri nadrejenih v kaj čudno luč in zopet bodo govorili, da nismo sposobni za kakšno bolj zahtevno delo!« Tukaj je Valentin zopet dobro pritisnil na Janezev ponos. Zato je Janez hitro in odločno odgovoril: »Bomo že poka- zali, da zmoremo še več, kot si oni sploh mislijo!« Jaz bom zaradi tebe že potrpel s tistim nerodnim Feryjem, mogoče ga še spravim k pameti!« seje naglas zasmejal Janez, ki mu je prejšnja napetost popustila. Vrnila se mu je dobra volja in med smehom je pripovedoval, kakšne neumnosti je poskušal početi Fery v tujem svetu. Mi to seveda vemo, Valentina pa je bolel trebuh od smeha, ko je Janez pripove- doval, kako sta se imela s Feryjem v tujem mestu. Sam pri sebi si je mislil: »Dobra duša si Janez, a tudi neumen, da ne izkoristiš takih priložnosti!« Človek druge sodi pač po svoji meri in prav zato mar- sikdo težko razume drugače mislečo dušo. Zelo hitro je ob zanimivem razgovoru minila pot in Janez skoraj ni mogel verjeti, da sta že v domači vasi, pod Goro. Janez je povabil Valentina v vaško gostilno, da si popla- kneta suha grla, po katerih ju je ščegetal cestni prah. Seveda ni potrebno pripovedovati, da je bil Valentinov avtomobil edini, ki je to dopoldne stal pred gostilno in sploh v vasi. Marsikoga, ki bi drugače šel mimo gostilne, po svojih bolj pomembnih poteh, je le radovednost, kdo neki se je pripeljal z lepim avtomobilom, privedla v gostilno. Tako se je hitro nabralo, za ta dopoldanski čas, neobi- čajno veliko pivcev. Nihče seveda ni navzven kazal rado- vednosti, ki ga je pripeljala v gostilno. Vsi so prav naglas pozdravljali Janeza in njegovega gosposkega prijatelja in upali, da končno le izvedo ali nima nemara že Janez svojega avta. Razvedelo se je zadnje čase po vasi, da zelo dobro zasluži v službi. Valentin in Janez nista vedela, kakšna radovednost muči možakarje ob šanku. Večinoma so bili vsi Janezovi znanci in prijatelji, zato je poklical gostilničarja in za vse naročil »rundo« pijače. Tudi zapitek, ki sta ga imela z Valentinom, je poravnal. Zadovoljno so možje prijeli za kozarce s špricerji, ki jih je naročil Janez, in se mu vsevprek šaljivo zahvaljevali, kot je ob takšnih priložnostih navada v vaških gostilnah. »Zdaj boš moral povedati, zakaj si nas počastil s pijačo, Janez! No saj si kar mislim, da si nabavil avto in zato daješ za pijačo?!« je bil glasen, nekdanji Janezov sošolec Peter. »Če bi kupil avto, potem vam gotovo ne bi mogel dati za pijačo, saj ne bi imel več denarja !« je odgovoril Janez, ki je bil prepričan, da se Peter šali. »A, ne boš nas kar tako, Janez!« se ni dal Peter ugnati. »Saj sem te pred dobrimi štirinajstimi dnevi videl, zjutraj ko sem šel na vlak, da si se prav s tem avtom pripeljal mimo!« Peter, ki se je poročil na ono stran hriba, je vsako jutro pešačil na vlak, ki ga je vozil na delo, k plavžem bližnje železarne. Tako je bilo tudi tisto jutro, ko ga je prehitel avto, v katerem se je peljal Valentin od Mire! »To si se pa zelo zmotil prijatelj,« je na prejšnjo Petrovo trditev odgovoril Janez. »Če že hočeš vedeti, sem bil jaz takrat že bližje Rusiji, kot tebi Peter!« »No, saj bi se mi čudno zdelo, da bi mi ne ustavil, če bi bil res ti in zakaj bi se vozil onkraj hriba, ko imaš po tej strani cesto skoraj do hiše.« Peter je spoznal, da avto res ni od Janeza in s tem je bila tudi radovednost drugih potešena. Valentin je ob tem razgovoru sedel na stolu tih in bled. Dobro, da ni stal ob šanku, saj bi lahko marsikdo opazil, kako se mu tresejo kolena. »O, hudiča, sem ga polomil, da sem šel sem v to gostilno!« si je mislil sam pri sebi. »Lahko bi me kateri od teh butcev še spoznal! Sedaj poznajo avto ' do potankosti, le kam ga bom moral drugič skriti!« Sredi takšnega razmišljanja ga je zmotil Janezov glas: »Saj ne zameriš, tovariš šef, da govorim samo z našimi vaščani, ki govorijo neke neumnosti glede avta,« je Janez nalašč glasno ogovoril Valentina, da so lahko vsi slišali, kako sta si s šefom na »ti«. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 ZA RAZVEDRILO j ¿ft. 12. - 23. marec 1995 it NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK setega marca se je nski modni Meki končal lfVr°^ode, ki nam je razgrnil K modne vragolije in l08 Le v modnem oblačenju, j tistimi, ki so si sejem ¿anu ogledali, je bil tudi an slovenski modni stro- ^iak, ki ko gost v sobotni f : v modnem vrtincu, ki bo Pričela ob 10"30 uri na !jjU Celje. Z voditeljico, i t0 Cah-Žerovnik, bosta fíjala o najnovejših smer- svetu in pri nas. V od- C¡ bo prostora še za sprehod po zadnji številki revije Mod- na Jana, izvod te revije pa si bo prislužil tisti poslušalec, ki bo pravilno odgovoril na v od- daji postavljeno vprašanje. Kot običajno ob koncu me- seca, bodo razdeljene tudi ostale tri nagrade. Od 25. mar- ca dalje bosta v tajnišvu NT- RC čakala ročno pleten pulo- ver in svilen šal. Od takrat da- lje bosta znani imeni nagra- jenk oziroma nagrajencev iz februarskega anketnega na- gradnega vprašanja. Uredništvo frnitev ženskosti [Po statističnih podatkih ima »bih 20 odstotkov ameriških nsk idealno telesno težo, le 'odstotkov pa tudi brezhib- » oblikovano postavo. Pogled llevo in desno stran sloven- Л ulic nemara kaže le za fen odstotek boljšo sliko, tovo pa tale novomodna gi- ®ja niso za »splošno upora- 1,1 Gre namreč za modni po- ' vračanja ženskosti in po- ganja oblin, skratka stil "idesetih in petdesetih let, 'je bila ženska silhueta moč- ' izpostavljena. Nova modna Jer' ki je razvidna iz po- lnejšega modnega časo- B)a> prestižnih predstavitev Jenih kolekcij vrhunskih 10^ih stilistov, kakor tudi revij konfekcijske mo- tudi šokantne barve s signalno rdečo, rožnato, sončno rumeno in strupeno zeleno na čelu, tanke prosojne tkanine in — sintetika ! Malce smo se je že odvadili, kajne? Podobno kot salonarjçv in sandalov z viso- ko peto^ brez katerih pa si modni diktatorji letošnje po- mladi in poletja sploh ne ma- rajo predstavljati. Če se boste torej hrabro od- ločile za oprijeto obleko ali krilo najnovejše dolžine — do kolen, naj vaše noge niti po naključju ne pristanejo v kakšni športni verziji moka- sinov, sandalov brez pete ali - bognedaj ! - celo v športnih copatih ! VLASTA ^adno anketno vprašanje meseca marca: iiï P0 VAŠEM MNENJU NAJBOLJ MOTEČE PRI VSAK- ^JEM VIDEZU SODOBNE ŽENSKE? ^urejena pričeska, mastni lasje; Jreveč agresivna make-up in parfum; Pojeta in dekoltirana obleka v pisarni; i...... id ~ U 'a sezono pomlad-poletje sporoča: GRUNGE JE i,,!P, NAJ ŽIVI SENZI- '^A ŽENSKOST! ^ 1 grunge, ki je nekaj zad- Нђ Sezon kraljeval na mod- Prizorišču s svojimi pre- ij/^u. brezobličnimi in več- oblačili, se je moral ti S1 oprijetim oblekam, ll0v zaslugi stretch materi- *'esa° strastno oprimejo V<¡ ti ^ ^šču pozornosti je pas, latno?n°va preščipnjen in do- lía .Poudarjen z usnjenimi, Ovi ^tfm ali kovinskimi pa- ia^ ^°gična posledica ozkega ti (jv.So seveda nekoliko širša L^Éfrjena ramena, zelo po- Ì vn° vlogo igra linija X. v Javijo seksepilnosti pa Prve modne vrste vračajo FRANCOSKA KUHINJA Sirov narastek Potrebujemo: 2 jedilni žlici surovega masla, 1 Vi skodelice naribanega sira, V\ skodelice moke, 1 skodelico mleka, malo sveže naribanega muškatnega oreščka, 4 rumenjake, 5 belja- kov, sol in poper ter nekoliko masla za namastitev okroglega pekača. V primerni posodi razpusti- mo surovo maslo, dodamo mo- ko in nekoliko prepražimo ter zalijemo z mlekom. Med stal- nim mešanjem kuhamo toliko časa, da se vse enakomerno zgosti. Odstavimo z ognja, po- solimo in popopramo ter vme- šamo rumenjak za rumenja- kom. Masa naj počiva 10 mi- nut nakar previdno vmešamo še nariban sir. Beljake stepe- mo v trd sneg in ga rahlo vme- šamo v sirovo zmes. Okroglo posodo za narastke namažemo s surovim maslom, posujemo z malo naribanega sira in jo napolnimo z maso. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah C. Na- rastek naraste in ko je zlator- javo zapečen, ga takoj ponudi- mo. Zraven postrežemo moto- vilčevo solato in kozarec piva. Solata s piščančjim mesom in orehi Potrebujemo: 500 g kuhanih piščančjih prsi, sok ene limo- ne, 3A skodelice orehovih je- drc, 2 skodelici mešane solate, 200 g ementalerja in eno rdeče ter eno zeleno jabolko. Za omako pa Vi jogurta, 1 jedilno žlico gorčice, Vi sko- delice olivnega olja, 2 jedilni žlici vinskega kisa, 2 jedilni žlici mletih orehov, sol in poper. Jabolki razpolovimo, od- stranimo peščišče in jih nare- žemo na drobne kocke. Da ne bi porjaveli, jih takoj polijemo z limoninim sokom. Kuhano piščančje meso razrežemo na enakomerne koščke in jim pri- mešamo orehova jedrca in ja- bolka. Prav tako narežemo sir in ga primešamo mešanici. Vse sestavine za omako zmešamo v enakomerno zmes in z njo prelijemo zmes mesa, sira in orehov. Na servimi krožnik damo mešano solato in na njo zloži- mo pripravljeno mešanico ter takoj postrežemo. ASTROLOSKI KOTIČEK Astrolofiime tUANE Šifra: Prihodnost 95 Zanima me, kaj mi kaže v letošnjem letu glede zdrav- ja. Čaka me tudi odločitev glede službe. Ali se bom upo- kojil in kako bo z zasluž- kom? Podatki rojstva so po spominu matere in ne iz rojstnega lista. Hvala za vaš odgovor. Ivana: Lahko se veselite prihodnosti, kajti iz vaše astro karte je razvidno, da je najhuje že za vami (operaci- ja). V obdobju, ki je pred va- mi, vas čaka kar nekaj večjih sprememb. Najprej bo na vr- sti služba. Čeprav se boste počutili bolje, je dobro, da se upokojite - kajti kakšen smi- sel ima iti v penzijo takrat, ko je človek že čisto na kon- cu z energijo?! Kaže pa vam tudi nekaj večjih sprememb v družini, bivališču in med- sebojnih odnosih. Morda se bo vaša družina povečala za kakšnega vnuka ali vnuki- njo! Čez poletje pa vseeno bolj pazite na energijo in v ničemer ne pretiravajte. Še posebej pazite na ledvice. Pijte filtrirano in prekuhano toplo vodo, ki vam bo očisti- la telo. Tudi pri prehrani in ne le pri vodi se izogibajte začinjeni in pretirano stimu- lativni hrani. V jesenskem obdobju vam bo Jupiter zelo naklonjen, zato se lahko lo- tevate vsega novega. Privoš- čite si krajše potovanje in potem začnite z novimi ak- tivnostmi. Najbolje bo, če se boste ukvarjali z nečim, kar bo povezano s krajšimi pot- mi in trgovanjem. Prav tako vam bodo lahko pomagali tudi znanci ali neki oddalje- ni sorodniki. Poskusite! Gle- de na uro rojstva, ki ste mi jo poslali, pa bi dejala, da ste rojeni približno 20 minut kasneje kot je ostalo v spo- minu materi, kajti tako ima- te ASC v znamenju Škorpi- jona, kar bolj ustreza vaše- mu značaju in delu. ZDRAVILNE RASTLINE Dihnik (Sisymbrium offici- nale L. Scop) spada med križ- nice. Je enoletna rastlina. V zemlji ima koželjasto kore- nino. Iz nje zraste do 70 cm visoko steblo, ki je vejnato in poraslo z belimi, navzdol obr- njenimi dlačicami. Listi so pecljati, globoko pernato raz- cepljeni, njihov listni rob je napiljen. Drobni, svetlo rume- ni cvetovi so prepreženi z ze- lenkastimi žilicami in združe- ni v grozdasto socvetje. Kot plevel raste po zapleve- ljenih ledinah, njivah, vrtovih, živih mejah in nabrežinah. Cveti od maja do konca sep- tembra. Ima nekoliko oster vonj in aromaticen okus, ki spominja na gorčico. Dihnik vsebuje eterično olje z žveplovimi heterozidi, sluzi, glikozid erisimozid in helveti- kozid, sluzi, grenčine, v plodo- vih pa maščobno olje, beljako- vine, sluzi, encim mirozin, pa sinapin v sledovih. Dihnik danes uporablja le še ljudsko zdravilstvo. Zaradi obilice eteričnega olja te rast- line ne sušimo, ampak jo upo- rabljamo svežo kot začimbo zaradi njenega močnega vonja in okusa ter za pripravo tink- ture, vinskega izvlečka, sirupa itd. Eterično olje pomirja krče in bolečine v jetrih in žolčni- ku, pri žolčnem pesku in kam- nih, spodbuja izločanje žolča. Poleg tega spodbuja redčenje sluzi v pljučih in tako olajša izkašljevanje. Zaradi aroma- tičnega okusa pospešuje izlo- čanje sline in prebavnih sokov v želodcu. Eterično olje rahlo draži tudi ledvica in tako po- spešuje izločanje urina. Za pripravo tinkture vza- memo dva dela sveže, drobno zrezane cvetoče rastline in jo namočimo v domače žganje. Dobro zaprto steklenico pusti- mo na toplem 14 dni, nato te- kočino pretočimo in shranimo. Pri težavah z žolčem ali že- lodcem vzamemo po 20 kapljic tinkture na kozarec vode. Ker deluje prisotno eterično olje razkuževalno, s to tekočino lahko tudi izpiramo vneto ust- no votlino. Prav tako lahko pripravimo poparek sveže rastline, nekoliko ga ohladimo in grgramo pri vnetem grlu. Glikozid erisimozid pa spodbudno deluje na srce in to ponekod še uporabljajo pri ta- ko imenovanem starostnem sr- cu, pri rahli srčni slabosti in slabi koronarni in možganski cirkulaciji. Pri tem odlično po- maga dišavno vino, ki ga dobi- mo tako, da dva dela sveže rastline namočimo v osmih de- lih belega vina, dobro zapremo in pustimo 14 dni na toplem, da se izlužijo zdravilne snovi. Pred jedjo popijemo žlico tega vina in dobro se bomo počutili. Boris Jagodic Sejte, presajajte, sadite, zalivajte, negujte rastline; rahljajte in prezračujte tla, pobirajte in predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši za posamezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. Šlandrov trg 15 ŽALEC Poširan losos z zeliščno omako Za 4 osebe potrebujemo: 70 do 80 g svežega lososa, 4 del sladke smetane, 1 del belega vina, sok Vi limone, zelišča: bazilika, peteršilj, origano, koper; vodo, lovor, poper, sol, gustin. Priloga: kroketi z man- deljni. Lososa prerežemo tako, da dobimo dva fileta. Iz filetov naredimo zrezke, jih posolimo in pokapamo z limoninim so- kom. Tako pripravljene damo v posodo z vrelo vodo, ki smo ji dodali sol, lovorjev list in po- per. Pustimo rahlo kuhati pri- bližno 10 minut, nato prilije- mo vino, zelišča, ki smo jih se- sekljali, sladko smetano ter zgostimo z gustinom. Servira- mo na topel krožnik, dodamo krokete ter žličko kisle smeta- ne. Krožnik dekoriramo s pe- teršilj em in limono. K jedi priporočamo Bagueri — sivi pino, suho vino iz vino- rodnega rajona Goriških brd. Cena: 1600 SIT. S priloženim kuponom boste lahko do 30. marca v gostišču Marjola v Žalcu uveljavili 25% popusta pri naročilu po- širanega lososa z zeliščno omako. ¿ft. 12. - 23. marec 1995 INFORMACIJE ¿ft. 12. - 23. marec 1995 C INFORMACIJE ¿ft. 12. - 23. marec 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE i ¿ft. 12. - 23. marec 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE ¿ft. 12. - 23. marec 1995 MALI OGLASI ■ INFORMACIJE ï ¿ft. 12. - 23. marec 1995 It MALI OGLASI - INFORMACIJE ¿ft. 12. - 23. marec 1995 RUMENA STRAN Ali tisti, ki so ves čas na poti sploh vidijo, da so na stranpoti? V prazen želodec težko prodira okolju prijazen način življenja. Siva ekonomija je znak črnih časov. Proračunski denar je kot Cerkniško jezero. Oba usihata v pod tal je. FRANCI ČEČ Petrovški Ponte Rosso Pričujoča fotografija mor- da res spominja na italijan- ski Ponto Rosso, v resnici je bila posneta minulo nedeljo na Jožefovem sejmu v Pe- trovčah. Razlika je samo v tem, da na pravi Ponte Rosso pridete zastonj, za pe- trovškega je bilo treba pla- čati 200 tolarjev vstopnine. Puščanje krvi Poslanci državnoga so se menda skupinsko ležili krvodajalske Morda so prepričani, da Cl' lo puščanja krvi koristi ^ prečisti telo in možgani ko kot so verjeli v starih • sih. Če je tako, potem pA ne zdravstvene kure sver mo tudi našim obcijJ? svetnikom, pa še kaksn0 javko lahko dodajo, dä zadeva bolj zanesljiva. Mobitel diplomacija Predstavniki podjet Mobitel so zunanjed ministru Zoranu Thaler podarili GSM mobilni Z lefon. Le ta se je zahvali, z besedami: »Diplomatie kot najpomembnefo sredstvo povezave na j mlade države s sveto potrebuje učinkovito k munikacijo. In GSMap¡ rat, kot tehnični prip( moček, nam bo komuni kacijo z mednarodi skupnostjo še olajšal.« Pa menda ja zdaj Slo. venija ne bo razvijala di plomacije tipa mobitel? Matke so dobile organizacijo 3. kongresa šaljivcev in ljudskih muzikantov, ki bo 25. junija. Nanj že danes vabimo prav vse bral- ce Novega tednika in poslušalce Radia Ce- lje. Savinjčani obljubljajo pester program, v katerega se bo vključil ves kraj, saj name- ravajo pokazati kdo so in kaj znajo tudi v dopoldanskem programu. Med glasovnicami, kjer ste tudi vi izbirali kraj organizatorja, smo izžrebali štiri dobit- nike nagrad, ki bodo poleg nagrade za Šalo tedna romale na vaše naslove. To pa so: Jasmina Orešnik, Podgorje 1, Šmartno ob Paki, Jožica Cijan, Šešče 16, Prebold, Mari- ja Kragolnik, Košnica 57, Celje in Franc Žurej, Javorje 32, Gorica pri Slivnici. Šalo tedna je poslala Marija Salobir, Trobni dol, Šentrupert, med glasovalci pa prejme nagrado še Marija Esih, Šentvid 40, Grobelno. Čestitamo. Šala tedna Divji lovec Miha je stanoval v hišici ob gozdnem robu. Iz gozda pa so prihajali zajčki in se pasli po njegovi detelji. To je bil za Miho izziv, da je postal divji lovec. Marsikateri dol- gouhec je moral svoje ko- smato življenje končati v loncu na Mihovem štedil- niku. Vse je bilo lepo in prav, dokler za to niso izvedeli žandarji. Neko jutro, ko se je Miha vračal iz gozda s puško na rami in debelim zajcem pod pazduho, toliko da ni padel v zasedo, ki sta mu jo napravila dva žandar ja. Miha ju je pravočasno opazil, pa jo je po bližnjici popihal domov. Doma Miha ni imel časa, da bi zajca odri, puško pa nesel v skrivališče, kot ponavadi, saj je slutil, da ga žandarja zasledujeta. Urno je skril zajca v zibelko pod odejo poleg dojenčka, ki ga je žena zibala pri peči. Puško pa je razstavil na dvoje. Kopito je dal ženi, da ga je skrila sebi pod krilo, cev pa si je zataknil v hlačnico, sedel za mizo in začel jesti kos kruha, ki je bil na mizi. Na peči pa je sedel petletni Janezek, ki je vse to videl. »Miha, puško sem ! Zajca sem !« se je zadri žandar, ki je s svojim tovarišem stopil v hi- šo. Jezno je gledal Miho, ki je sedel za mizo, kot da se to njega ne tiče. »No, zgani se! Izroči nama puško in zaj- ca ! Videla sva te, ko si nesel oboje iz gozda domov! Vidim, da se ti ne ljubi izpolniti ukaza, bova pa sama naredila hišno prei- skavo.« »Preiščita, vso hišo preiščita!« je rekel Miha in naredil angelsko nedolžen obraz. Pri preiskavi nista našla ničesar sumljive- ga. Žandar pa je zagledal na peči Janezka in se je poslužil zvijače. Stopil je k njemu in mu ljubeznivo rekel: »Janezek, tisočaka ti dam, če mi boš nekaj povedal po resnici.« »Bom stric, bom povedal, saj mama pravi- jo, da je lagati greh.« »Na, tu imaš denar, pa mi povej, ali ima ata puško in če z njo strelja zajce. Povej mi kako to naredi in kam to vse skrije?« je bil radoveden žandar. Zaman je Miha z očmi rotil Janezka, naj bo vendar tiho. Janezek se ni mogel zadrža- ti. Trdno je stiskal v roki denar, žandarju pa je povedal takole: »Tisto, kar imajo mama pod kiklo skrito, pa tisto, kar imajo ata v hlačah, ata skupaj staknejo, pa takega zajca ustrelijo, ko tukajle v zibelki spi!« V avtomehanični delavnici V Tonetovem stanovanju zazvoni telefon. »Tukaj avtomehanična delavnica. Vaša že- na je pravkar pripeljala avto. Kdo bo plačal popravilo?« »Že v redu,« reče Tone. »Popravite avto in pošljite račun na moje ime.« »Avto? Že, že, kaj pa popravilo delavnice in pogreb našega vajenca?« Vinska bratca Po nekajurnem postopanju od gostilne do gostilne se možakarja odpravita domov. Ko sta prišla domov k prvemu, mož takoj ukaže ženi, naj jima pripravi nekaj za pod zob, spila bi pa tudi še kakšen špricer. Žena sploh ne reagira na njegov ukaz. Nato pravi drugi: »Pojdi pa ti k meni.« Ko stopita pri drugemu v hišo, je takoj na mizi narezek, že skoči tašča po kruh, žena po klobase, pa špricer, tašča po vodo in žena po vino. Pa se kolega začudi: »Kako ti je vse to upelo?« »Ja, veš, nekega dne sem prišel domov, pa sem našel ležati psa na kavču. Sem mu po- kazal rumeni karton, on pa nič, pa rdeči, on zopet nič. Potem pa sem vzel pištolo in ga ustrelil. « Takrat pa se prvi razjezi in ga vpraša: »Ja, kašno zvezo pa imata tašča in žena s psom?« »Ja. veš, obe že imata rdeči karton.« Prepir Iz gostilne se vračata dva vinska prijate- lja, eden pametnejši od drugega. »Na nebu sije sonce!« pravi prvi. »Ne, to je luna!« pravi drugi. »Ne, sonce je!« »Ne, luna!« Prepira ni bilo konca, dokler na srečo ne zagledata policaja. »Gospod policaj, sedaj pa vi povejte ali je to luna ali sonce?« »Ja, to pa ne vem, nisem iz tega kraja. Tukaj sem samo v službi.« Pijanec Nezavestnega možakarja so odnesli s ce- ste v bližnjo hišo. Dolgo so premišljevali, kako naj ga spravijo k zavesti. Končno so se spomnili in pričeli z delom. Dva moža sta ga držala pokonci, eden pa mu je vlival vino v usta. Ko je prišel k zavesti, je začuden pogledal okoli sebe in vzkliknil: »Ne tako, možje! Naj me samo eden drži in naj dva vlivata!« Prijatelj »Slave, pojdi jutri z mano na nogometno tekmo!« »Ne morem. Ima Sivec koncert.« »Greš v nedeljo z menoj na konjske dirke?« »Nemogoče. Ima Sivec koncert.« »Zvečer prideš na sestanek?« »Žal ne morem. Sivec prireja koncert.« Takrat pa plane prijatelj: »Pa kaj imaš zadnje čase s tem Sivcem?« »Z njim nič. Z njegovo ženo.« Šale so prispevali: Janja KAJTNA iz Laškega, Alojz OBLAK iz Šentjurja, Jožica RATEJ s Po- nikve, Anica TIČER iz Loke pri Žusmu in Stane ŠUMEJ iz Šentjurja. NAJ MUZIKANTI POVEDO Kokoš, preoblečen moški, nevesta... Če so včasih na ohcetih in svatbah prevladovali ljudski godci s harmoniko pa morda še kakšnim klarinetom, ba- som in kontrabasom in vse igrali brez »štroma«, pa je danes večinoma popolnoma drugače. Prevladuje tehnika z mnogo opreme in tako se zgodi, da je včasih ohcet v tako majhnem prostoru, da je treba klaviature postaviti kar na kavč. To se je med drugim zgodilo Stanetu Mi- koli, ki veliko hodi po ohce- tih od Koroške preko Štajer- ske do Kozjanskega, zadnjih pet let pa ga spremljata tudi člana ansambla, kitarist El- ko Plahuta in basist Bojan Gaber. Ne smemo pa pozabi- ti tudi Stanetove žene Ljubi- ce, ki. poskrbi za prijetno petje. »Večina naših ohceti se začne na ženinovem domu, potem gremo po nevesto, kjer so vrata hiše zaprta. Po različnih vprašanjih pride iz hiše najprej kokoš, potem kakšen moški preoblečen v žensko in šele na koncu nevesta. Vmes se pije in je ter igra in poje. Sledi matični urad, fotografiranje in obr v cerkvi. Tu se poslovimo gremo tja, kjer bo poroč kosilo ali večerja, da se p pravimo na nadaljeval - dolgo v noč in drugi dai pripoveduje o ceremonia ki je bolj prisoten na pode lju kot v mestu. Ampak ta ne ceremonije so že tudi vasi redke, ugotavljata konca Mikola. TONE VRAÍ Ena iz Sta net o ve ga rokava Zakaj v zadnjem času no- sijo policaji uro na nogi? Da gredo v korak s časom. KUPON Najbolj sem se nasmejal šali:. Moj naslov:. ¿ft. 12. - 23. marec 1995