m
Uredništvo in up	r a v a :	C p p a : Po.saipezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18		Naročnina : Mesečna	L	110
Poštno ček. račun: štev.	9-12410	Za inozemstvo: Mesečno	L	190
Leto IV. - Štev. 11
Gorica - 14. marca 1952 - Trst
Izhaja vsak četrtek -ij
Mnogim v premislek Krčevita borba za oblast
Živimo v dobi polovičarstva. Malokdo je mož enega kova. Vsi najrajši režejo na dve strani, posebno kadar gre za politiko; ker nikoli ne veš, kdo zmaga. Tako polovičarstvo, ki ga imenujemo tudi oportunizem, se kaže predvsem v branju časopisov. Mnogi ljudje hočejo biti prijatelji z vsemi, posebno še z onimi, ki so bolj nasilni ali ki dajejo večje obljube. Zato kupujejo in berejo vse, posebno kvarno časopisje, ki je bolj »pikantno«.. Pri tem pravijo, da jim to nič ne škoduje; da hočejo biti samo informirani. Takim v premislek prinašamo besede, ki jih je ameriškim Slovencem povedala »A ve Hflarijan pretekli mesec februar.
Nekoč je prerok Elija stopil pred ljudstvo in rekel: »Doklej boste šepali na dve strani? Ako je Gospod pravi Bog, hodite za njim! Ako pa je Bual (malik), pojdite za onim!..a
Če bi Elija prišel danes med nas, bi lahko prav tako povedal mnogim, tudi mnogim našim rojakom. Čas je že, da nehamo šepati! Vsak od nas se mora odločiti za pot v nebesa, ali pa se ji odpovedati odločno in iti na drugo stran. Še sveto pismo pravi, da je najslabše biti mlačen, ne mrzel in ne vroč.
Dragi moj rojak! Praviš, da si katoličan, vsako nedeljo hodiš v cerkev ali celo med tednom. Pri vsem tem pa dobivaš v svojo hišo in prebiraš liste, ki niso in nikdar ne bodo katoliški. Ti si tisti, ki šepaš na dve strani! Pa se tolažiš in zgovarjaš: »Saj samo novice prebiram/« Pa pri tem ne pomisliš, da je tudi med novicami nasejanega mnogo plevela, ki ti bo samo škodoval, koristil pa nikoli. In tudi ne pomisliš, da z naročnino te liste podpiraš in jih ohranjaš pri življenju. S tem pa sam pomagaš satanu razširjati svoje kraljestva laži. Kako moreš pri tem reči, da služiš Bogu s tem, da moliš in hodit v cerkev? Kristus sam je rekel: »Kdor ni z menoj, je proti mani in kdor ne zbira, raztresa.« Kaj nisi bral, da vsak katoličan, ki bere in širi lake protiverske liste, zapade cerkveni kazni? Ty i[i srednje pati. Tudi pe tj je težka, si dolžan odpovedati tak list. Kristus je za i\us toliko trpel, mi pa zanj ne bi mogli storiti tu, kar je v našo korist in zveličanje. Ko bi vsi, ki se imajo še za katftli-čane. brezverski list odpovedali, bi že zdavnaj prenehal izhqjqti. Vsak naročnik je soodgovoren zff vse sla-bo, ki ga tak Ust povzroča.
Zato, dragi rojak, še danes skleni ^Ui srednjo pot, ki se kaže po-•	* branjem protiverskega časo-
sodni st*	MapU,	pTPd
.	• j »krat ne bos imel izgo-
vora, nni _bil poučen. Koliko tvoji i l)nJ^l<-jnv Ifi dfines drugače ravnalo, ce h, n^ ^ enk ti. In pom* besed« mk jfeo/ h sem A ia(*njtc bral; w]y,Jm L toličanom se m treha prfiv ni(. ba(i
brezvercev in odpadnikov, fo&pr«J-C&V ifi	p(J	^
polovičarskih katoličanov, ki dpe strani. Ti SO najhujši sopra ki Cerkve.u.
Bodimo tako junaški, kakor tisti slovenski trgovec, ki mi je sam povedal:	»Odpovedal	sem	vse proti-
verske časopise, čeprav sem vedel, •Ut od takrat ne bo prišel noben so-'niiljenik teh listov več v mojo tr-tiuvina. Pa morem reči. do ^oto nir sem prav nič no slabšem in še mirna ve»t imam•«
Xato stori, kar je tvoja dolžnost! Bodi dober katoličan, ali pa postani popolnoma mrzel, če niti sebe nič več ne ljubiš!«
Tudi pretekli teden je bil mnogo bolj zanimiv zaradi notranje-politič-nih borb v posameznih državah Za-pada kot pa zaradi čisto zunanjepolitičnih dogodkov. Povsod, tudi v sovjetski Rusiji, opažamo v zadnjem času ostrejšo borbo za oblast, ki je deloma ozko povezana z zunanjo politiko, še bolj pa bo njen izid imel dalekosežne posledice zanjo. To velja za Francijo, Anglijo, Ameriko in Rusijo.
Francoska kriza pred rešitvijo
V ospredju političnega zanimanja je bila cel teden kriza v Franciji. Pinay, ki smo ga v zadnjem političnem pregledu označili kot morebitnega bodočega ministsrkcga predsednika, je ob koncu tedna dobil od zbornice tako imenovano investi-turo, to pomeni, da mu je zbornica poverila nalogo, da sestavi vlado. Med tem je mož vlado tudi že sestavil. Sedaj pa mora zbornica njegovo vlado še potrditi in šele potem bo mož lahko vodil državnega konjiča. Bolj kot njegova zmaga sama po sebi je vso mednarodno politično javnost presenetil način njegove zmage. Za Pinaya je namreč glasovalo 27 degolistov, ki so se direktilo uprli izrecnemu povelju De Gaulla, da se morajo vsi njegovi poslanci vzdržati glasovanja. Gre torej za politični strankarski punt in morebitni strankin razkol. To pa bi bilo za Francijo velikega pomena, ker bi omogočilo trajnejšo vladno večino. Ministri so skoro vsi isti ko v prejšnji Faurpvi vladi. Le Bidault, voditelj francoskih krščanskih socialistov, je zaradi bolezni izpadel in ga je v ministrstvu narodne obrambe nadomestil PJeven. Njegov tovariš Schuman pa je ostal kot zunanji minister na svojem mestu. Proti Schumapu so pa zlasti odpadniki -dpgolisti in zato nihče ne ve, kako se bodo ti pri odločnem glasovanju držali. Upati pa smemo, da bo Pi-nav končno prpdrl, kar bi bilo koristno za Francijo in Evropo. Za odločitev bomo ob koncu tedna že vedeli.
Punt y laburistični stranki
Tudi v Angliji se je nekaj podobnega dogodilo pri zadnjem glasovanju v angleškem parlamentu ko v Franciji. Šlo je za glasovanje o oboroževalnem programu. Laburistična stranka je namreč zbornici predložila resolucijo, v kateri je oboroževalni program konservativne stran-
ke sicer popolnoma odobrila, a istočasno poudarila, da konservativna stranka ni sposobna, da bi odobreni program tudi dejansko izvedla. Zares čudna resolucija. Izrazili sum, da bi bil Churchill nesposoben izvršiti potrebno oborožitev Anglije, je že sam po sebi nekam smešen. Saj ve vsak Anglež in vsak politično poučen človek, da je ravno ta mož najboljši vojaški organizator, ki ga je Anglija že v dveh zadnjih strahotnih svetovnih vojnah postavila na odlično mesto, ker je le pod njegovim vodstvom zaupala v svojo končno zmago. Dogodilo se je pa nekaj nezaslišanega za angleški parlamentarizem. Kar 57 laburistov je pod vodstvom fanatičnega Bevapa odreklo poslušnost strankinemu vodstvu in osebno tudi šefu stranke Atleeju, ki je še tik pred glasovanjem vsakega poslanca pismeno obvestil, da mora glasovati za strankino resolucijo. Niti pismeni poziv predsednika stranke niti ustni ukazi »bičarja« Morrisona niso nič zalegli. Bevan in njegovi so se spun-tali, glasovali so proti vladnemu programu, glede laburistične resolucije so se pa vzdržali glasovanja. Očiten punt! Kaj naj sedaj strankino vodstvo stori prerti 57 puntarjem? Ali naj jih vse izključi? Ali naj jih kako drugače ostro kaznuje? Stranka bo o puntu razpravljala v torek in četrtek tega tedna. Kaj bq odločila, ne ve danes, ko to pišemo, niti stranka sama, še manj pa opazovalci izven stranke. Naj bo rešitev tozadevnega vprašanja taka ali taka. stranko je punt vsekakor težko oškodoval in morda zrušil njeno enotnost.
Pred volitvami v Ameriki
Amerika stoji pred volitvami. Priprave so v polnem teku. Prvi važni volilni dan je bil v torek tega tednq. Na ta dan so namreč demokrati in republikanci določili delegate v eni najmanjših izmed 48 ameriških držav, v ijapip-shire, za pacionalne kongrese stranke. Kongres stranke, ki ga imenujejo »conventiop«, bo potem končno določil kandidate za novega predsednika ZDA. To bodo storili v juliju. Predsedpiške volitve se bodo potem vršile v novembru. V Hampshire bodo republikanci določili 14, demokrati pa 8 delegatov, dočiin znaša števjlo delegatov na konvencijah za republikance 1500 in za de-mokrate 1230. Imenovanje delegatov v Hampshire nima sicer pravpe-ga značaja, ima pa velik psihološki značaj in kandidat stranke, za kate-
Obdavčeni darilni paketi H Sloveniji
^onpjni^tičnc oblasti y Sloveniji rej ne vedo, kako nuj še obdavčijo ljudi, da izmozgajo iz njih še zadnji dinar, ki jjpi •»•(rda preostaja. Tako sc jim 'je zflelo po-^re 'I*1 obdavčijo tudi darilne pakete, 1 i'h Ijfdje dobivajo iz inozemstva. I^az-tn^ ufcreP *Q našli v izgovoru, da sluzijo darilni paketi za nedovoljene tr-govsk« transakcije. Z ozirom na to piše Slov. por. dne 21. februarja:
»Proti taki.#	trjovakiip
poslom, je bilo treba energično nastopiti. Zato se poleg dragih ukrepov uvaja tudi pobiranje carine.« Nadalje piše Poročevalec, da so nekateri paketi earine prosti in to predvsem taki, ki vsebujejo stvari za najnujnejšo uporabo ter rabljeno obleko
ter pošiljke do teže pet kp in ki ne presegajo vrednosti deset tisoč din. »Tak paket brez earine lahko prejme vsaka družina samo enkrat na mesec.« pripominja list.
Plačevanje carine je pa samo eden izmed ukrepov, da bi ljudje ne dobivali več darilnih paketov iz inozemstva. Poleg ,efa so še drugi, kot daje razumeti Poročevalec. Kateri sc ne pove- —
Vsekakor, podoba je, da je »ljudska oblast« v Sloveniji izdala ta ukrep i namenom, da še bolj usuinji slovenskega človeka. — Oni, ki pošiljajo svojcem pakete v Slovenijo, naj upoštevajo novo nastali položaj.
rega se Hampshire odloči, ima veliko prednost pred drugimi kandidati. Za predsedniško mesto se poteguje dosedaj pet kandidatov:	pri
demokratih Truman in Kefauer, pri republikancih pa Eisenhovver, Taft in Stassen. Pri republikancih se vrši resna borba le med Eisenho-werjeip in Taftom. Pravijo, da je javno mnenje na strani »Ike-ja« (Eisenhower), politični ljudje stranke so pa za Tafta. »Ike« je pri vseh priljubljen in izredno popularen, Taft pa prav nasprotno. V kratkem bomo o razvoju volilne borbe v Ameriki mogli kaj več povedati.
Prerivanja v Rusiji
Pred kratkim so v Moskvi praznovali obletnico ustanovitve Rdeče armade. Za to priliko so razni maršali in generali podali časopisu »Rdeči zvezdi« zanimive izjave, ki so v odločnem nasprotju z raznimi akcijami, ki jih pod taktirko bolj-ševiškega Kremlja uprizarjajo »partizani miru«. Bojevitost Kremlja pa je prišla še bolj stvarno do izraza ob izglasovanju novega vojaškega proračuna. Po novem proračupu znašajo izdatki za oborožitev 25% celotnega državnega proračuna. Dejansko pa trosi sovjetska Rusija mnogo več za oboroževanje kot pa izkazujejo proračunske številke. To je poučenim krogom dobro znano. Tega se zavedajo tudi ZDA in zato Truman zahteva letos od kongresa 8 milijard dolarjev za pomoč raznim državam, da jim omogočijo uresničitev mirovnega obrambnega programa. Truman je pred nekaj dnevi imel tudi važen govor ob o-
tvoritvi nove »plavajoče« radijske postaje, ki naj prepaša »glas Amerike« na ladji »Courrier«. Ta ladja bo krožila stalno po ptorju in tudi ruskih vodah. V svojem govoru je Truman poudaril važnpst širjenja resnice in zavojevanja ljudskih du* hov, ki jih je zmešal vihar laži, ki so ga komunisti razširili v svetu. ZDA se trudijo noč it* dan, da bi ostvarile v svetu dobo miru. Ameri-kapski narod ne goji niti najmanjšega sovraštva napram narodom Rusije in proti nobenemu narodu. Saj je Rusijo ip Kitajsko leta in leta podpirala proti tujim zavojevalcem. Med Ameriko, Rusijo in njenimi sateliti ni nobene razlike, ki bi se ne mogla rešiti, toda vladajoči komunisti morajo prenehati s svojo nespametno politiko sovraštva in nasilja ter se odločiti za mir. Nadaljeval je svoj govor takole; »Le nasilna politika komunistov je prisilila svobodne narode, da se za obrambo oborožujejo.«
Narodom pod komunizmom pa j« povedal:
»Vemo, da trpite pod pritiskom in preganjanjem. Vaše vlade vas hočejo prepričati, da so Združeni narodi vam sovražni narodi, ki hočejo vojno. Toda to ni resnično in mi moramo gojiti zaupanje, da bo prišel dan, ko bodo vsi narodi živeli v luči miru in pravice.«
Tudi v Rusiji se vršijo v okviru stranke borbe za oblast. V zadnjem času je stopil v ospredje Malenkoy; o katerem pravijo, da zavzema napram bolnemu Stalinu prav isti položaj, kot ga je Stalin zavzemal napram na smrt bolnemu Leninu. Celoten aparat komunistične stranke je v rokah tega moža. Poleg njega pa se borita za morebitno nasledstvo po Stalinu, kar resni mednarodni časopisi predvidevajo v kratkem času, Molotov in vodja policije Beri a.
Po volitvah v Nemčiji
Preteklo nedeljo so imeli volitve v zvezni državi jugozapadne Nemčije. Volivnih upravičencev je bilo okrog 4 milijone. Nedeljskim volitvam so pripisovali velik pomen, ker je šlo za to, da se ugotovi, kako so usmerjeni nemški volivci. Voliv-na propaganda je namreč hotela prikazati nedeljske volitve kot izbiro nemškega ljudstva med Ade-nauerjevo evropsko politiko sodelovanja z Zapadom in Schumacherjevo politiko nevtralnosti in razorožitve. Izidi volitev so pokazali, da
Nemci v veliki večim odobravajo dosedanjo županjo peditiko vlade. Krščanski demokrati so namreč do-Wi 'H*, poslancev,	demo-
krati, ki tvorijo skupaj s krščanskimi demokrati vladno koalicijo, pa 28 poslanskih mest; dočim sp sp-eialui demokrati dobili ko5n^j 38 poslancev, ostale stranke pa 10 (komunisti 4). Vladna koalicija je torej dobila 73 poslancev, opozicija skupno pa 48. Adenauer in z njim zlasti Amerikanci so z izidi močno zadovoljni.
Cerkveni tatovi
Agencija ARI poroča iz verodostojnega vira, da češki komunisti financirajo svojo propagando z dohodki, ki jih dobe s prodajo stvari, ki so jih ukradli katoliški cerkvi. Pri preiskavi samostanov so komunisti pobrali razne dragocene predmete kot kelihe, monštranee, dragocene skrinjice za relikvije in podobno, jih vnesli v posebne spiske in hkrati z njimi oddali na posebna zbiralna mesta kot n. pr. v Telchu in Raybradu pri Brnu. Tako zvani »državnim zakonom zvesti duhovniki« so bili po-
stavljeni za vodje teh zbiralnih krajev. Vesli i* verodostojnega vira potrjujejo, da izvažajo cerkvene predmete velike • vrednosti v Švico, nakar se prodajajo proti tuji valuti v Zapadni Evropi, v Južni Ameriki in v Združenih državah Severne Amerike. Z izkupičkom pa polnijo blagajne češkoslovaške komunistične stranke.
Vladno posojilo
w Italiji
Državno posojilo »narodne solidarnosti« je vrglo veliko več kot so pričakovali. Računali so ,da bodo nabrali okrog sto milijard, doeim so jih dobili skoro 150* S posojilom bodo financirali predvsem dela potrebna zaradi poplav v Spodnjem Polezinju.
Komunistična cenzur«
Po vesteh, ki so dospele v Carigrad iz sogedne ljudske republike bolgarske, so uvedli tam zelo strogo komunistično kontrolo pri vzgoji otrok in pri mladinski literaturi. To vse je posledica odslovitve vzgojnega ministra Dramalijeva, ki so ga obtožili, da je zanemaril mladinsko literaturo. Odslej bo vso kontrolo in odgovornost za mladinsko čtivo npail poseben odbor v vzgojnem ministrstvu. — Bratci holgarskih komunistov se pa v rimskem parlamentu na vso moč upirajo, da bi se uvedla vsaj zmerna cenzura nad mladinskimi časopisi v Italijil
'ojpudiHKkn
Tretja postna - brezimenska - nedelja
Iz življenja Cerkve
Iz svetega evangelija po Lnku (11, 14-28)
Tisti čas je Jezus izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko pa je hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Beelcebubom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhoven. — Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenja z neba. Toda on je poznal njih misel in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se upostoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo? Ker pravite, da z Beelzebubom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa s prstom božjim izganjam hude duhove, je res prišlo k vam božje kraljestvo. Kadar močni oborožen varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene in, kdor ne zbira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde pravi: ,Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.' In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si prevzame sedem drugih duhov, hujših, ko je sam, in gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.« — Ko je pa to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile.« — On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.«
*
OBSEDEN IN MUTAST
Veličastno začne sv. Luka s pripovedovanjem današnjega evangelija: »Jezus je izganjal hudega duha, ki je bil nem... je mutec spregovoril in množice so se začudile.« Ubogi obsedenec, ki mu je satan vzel tudi možnost govora! Nemost ni vedno znak obsedenosti, toda je vedno pri tistih, ki v duši nosijo smrtni greh in postajajo tako vsak
Hijacint Ivan Ambrosi je izdal »voje pnro pastirsko pismo, v katerem razlaga program svoje nadpastirske službe. 1 a program je na kratko izražen v Jezusovih besedah: »Naj bodo vsi eno.« Pastirsko pismo je precej obširno ter polno lepih in globokih misli, vendar ga pri najboljši volji radi pomanjkanju prostora ne moremo v celoti objaviti. Povzeli pa smo iz njega nekaj glavnih misli.
POTA BOŽJE PREVIDNOSTI
V začetku svojega pastirskega pisma opisuje prevzvišeni nadškof na kratko zgodovino svojega 14 letnega škofovanju v Chiog-gi, kjer je bil, kakor pravi, deležen obilne božje tolažbe, kjer pa je obenem prestal veliko duševnega trpljenja radi verskega in moralnega stanja svojih vernikov, radi opustošenja zadnje vojne ter radi lažnivih prerokov, ki so v ovčjih oblačilih kot volkovi mrcvarili njegovo čredo. Že se je z božjo pomočjo in s sodelovanjem duhovnikov posrečilo pričeti duhovno in, s podporo državnih oblasti, tudi materialno obnovo škofije, ko je /.mlela chioško ško-fijo in ostalo Polezinje nova nesreča, to je ona znana grozna poplava.
»Mislil sem,« pravi nadškof, »da bom poslednju svoja leta prebil v Chioggi. a Bog je drugače ubrnil ter mi zaklical: .Dovolj! Obmi svoj pogled drugam ter porabi svojo skrb in trud na drugem polju!'« Poklical ga je za nadpastirja v’ Gorico.
dau večji sužnji satanovi. Te duše satan naredi mutaste, da ne kličejo na pomoč proti satanu, ki more tako vse bolj neovirano gospodariti v njih. Nemi v molitvi, nemi v spovedi... Kdor ne moli, kdor v spovedi ne očiščuje svoje duše, ta ne bo nikdar ukrotil hudobnega duha!
Molitev, ki je govorica duše, in odkrita spoved sta nujna predpogoja, da duša ostane prosta vplivov satana.
*
Čudile so se množice Jezusovemu čudežu. Vsi so se čudili, pa niso vsi verovali vanj, ne ga vsi molili, kot od Boga poslanega Mesija, tudi mu niso vsi sledili. Dvoje vrst ljudi, dvoji nasprotujoči si odnosi do Kristusa, dvoje zaključkov: verujoči in brez vere; eni ga obdolže zveze s poglavarjem hudičev, drugi bolj boječe priznajo v sebi, da morda le z božjo močjo take čudeže dela; zaključek dvojen: ljubezen in sovraštvo!
Pogosto slišimo:	»Zakaj	Bog ne
dela več čudežev? Ah, če bi jaz čudeže videl, pa bi veroval!« — Bi?! — Morda da, verjetno pa ne! Zakaj? Zato, ker tudi danes Gospod dela čudeže v svetu, pa jih je toliko, ki jih nočejo videti, zato tudi ne verujejo. Vera je dar božji, ki si ga je treba izprositi s ponižno molitvijo. Mnogi so videli čudeže v Lurdu, Fatimi in drugod, pa ne verujejo. Vse, kar nas obdaja je en sam veliki čudež, pa materializem mnoge tako zaslepi, da ne spoznajo Boga v naravi. Farizeji so se sklicevali na poglavarja hudih duhov, ti pa se na skrite sile narave. Sredi čudežev žive življenje nevere!
*
»Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši«. V sebi nosi kal smrti vse. kar nima ljubezni v sebi. Satan ne ljubi, zato tudi ne prinaša drugega kakor sovraštvo, zavist, nevero!
Sledi nevere poženimo iz srca z molitvijo in spovedjo! Smo skoraj sredi posta, pa še vedno nam vera niha med dvema tečajema. Nevero zamenjajmo z vero, sovraštvo s pravo in resnično ljubeznijo. »Potem bodo vsi spoznali, da ste resnično moji učenci, če še boste imeli ljubezen med seboj.« (Jn 13.35).
TROJNA ENOTNOST:	MIŠLJENJA, Vo-
LJE IN SRC
Kristusovo duhovno kraljestvo, to je njegova sv. Cerkev, je. kraljestvo edinosti, zato mora tudi med posameznimi udi Kristusovega skrivnostnega telesa vladati edinost. Edinost med hrati je najvišja želja Jezusovega Srca in njegova zadnja volja. To edinost ohraniti ter jo še bolj utrditi smatra goriški nadškof za glavni smoter svojega škofovanja. Ta edinost pa zahteva trojno enotnost:	enotnost mišljenja,
volje in sre.
Enotnost mišljenja bomo dosegli, če bomo sledili Jezusu Kristusu, ki je edini učitelj naših duš. Jezus, ki je govoril tako preprosto, jasno in globoko obenem, je s svojim evangelijem razrešil vse težave razuma, odgovoril na vsa vprašanja vesti in zadostil vsem težnjam človeškega srca, Jezus je svojo besedo, ki je nespremenljiva in večna, izročil sv. Cerkvi, da bi jo skrbno varovala in nezmotljivo razlagala in oznanjala. C e se bomo pustili voditi od sv. Cerkev, bomo ohranili enotnost mišljenja iu zmote, ki zatemn jujejo človgški razum ter sejejo nered v človeško družbo, ne bodo nikoli zmagale.
Med udi Kristusovega skrivnostnega telesa. to je njegove sv. Cerkve, mora vladati tudi enotnost volje, ki se kaže v pokorščini napram cerkvenim predstojnikom. Ta pokorščina ne jemlje in tudi ne ubija svobode, kot jo ubijajo nasilna pokorščina napram diktatorjem in trinogom; ta po-korščina je pokorščina sina, ki prostovoljno sprejme in izpolni očetovo željo.
to je pokorščina, ki nas podpira, da ne krenemo na pota, ki vodijo v pogubo. Predstojniki pa morajo ukazovati po očetovsko ter vršiti to službo z ljubeznijo in ponižnostjo in kdor je največji med njimi, naj bo kakor najmanjši in predstojnik kakor strežnik.
\ ez, ki vodi k popolni bratovski edinosti, pa je ljubezen. Človek čuti v sebi ne-odoljivo potrebo po ljubezni. Merilo naših družabnih odnosov ne sme biti boj za obstanek, ampak zapoved ljubezni. Ta ljubezen ima v Bogu svoj trdni temelj ter doseže v Kristusu svojo popolnost. Kristus je predvsem glasnik ljubezni; vsak njegov govor, vsaka prilika, celo njegovi čudeži so nekaka lekcija te ljubezni. Ljubite se med seboj, to je stalni predmet njegovih opominjevanj. Je. pa tudi njegova poslednja volja. Ko spletkarijo njegovi sovražniki zoper njegovo življenje, govori on svojim učencem o odpuščanju in ljubezni : »Otročiči, ljubite se med seboj; novo zapoved, svojo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.« Bratovska ljubezen je glavni in razlikujoči znak Jezusovih učencev. V tej ljubezni leži tudi vsa skrivnost uspešnega oznanjevanja in hitre razširitve evangelija po svetu.
Vendar ta ljubezen ne sme sloneti na mesu in krvi ali na plemenu, ker bi bila taka ljubezen preveč ozkosrčna, temveč mora izvirati iz ljubezni do Boga, iz ljubezni, ki vidi v vseh ljudeh sinove istega Očeta in brate Jezusa Kristusa. Zato se mora naša ljubezen raztezati na vse ljudi, brez vsake izjeme, eelo na naše sovražnike: »Ljubite svoje sovražnike: delajte dobro tem, ki vas preganjajo in obrekujejo. Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate?«
Krščanska ljubezen, ki se mora raztezati sicer na vse ljudi, zahteva, da ljubimo predvsem tiste, ki so nam po krvi in izkazani ljubezni najbližji. Red dolžne ljubezni nam nalaga, da ljubimo z jačjo ljubeznijo svoje sorojake in sodržavljane. Sveta je torej ljubezen do domovine, a pri tem ne smemo pozabiti vesoljnega očetovstva božjega in ne vesoljnega bratstva vseh ljudi v Kristusu. Če bi na to pozabili, bi postala naša domovinska ljubezen nepravična in enostranska ter bi se sprevrgla v skrajni nacionalizem, ki se skriva za plašč patriotizma ali domoljubja, ki pa je v resnici le narodni egoizem. Ta narodna sebičnost smatra ostale narode le za orodje svojih koristi in se ne ustraši tudi nasilja, samo da doseže svoj namen.
ZAKLJUČNA BESEDA
Ob koncu svojega pastirskega pisma obnavlja prevzvišeni nadškof prisego zvestobe in pokorščine sv. očetu ter izraža zaupanje v molitev, v bratovsko ljubezen in nasvete škofov sobratov. Nato izraža spoštovanje najvišjim državnim in deželnim oblastem ter upa. da ne bo prišlo nikoli do tega, da bi jim moral radi Boga odreči dolžno pokorščino. Spominja se nato svojega predhodnika, prerano umrlega msgr. Karla Margottija, ki je skoraj 17 let gradil kot dober, razumen in pobožen pastir, goriško nadškofijo. Nato pravi, da hoče razširiti svoj nadpastirski blagoslov tudi na one sinove goriške nadškofije, ki so vsled mirovne pogodbe prišli pod Jugoslavijo, ter izraža svoje bratovsko in vdanostno spoštovanje apostolskemu administratorju odstopljenega dela goriške nadškofije. Slednjič podeljuje vsem skupaj svoj pastirski blagoslov.
Skof VOVK ozdravel
Kakor poročajo iz Beograda, je škof Vovk zapustil ljubljansko bolnico, kjer se je zdravil zaradi ran, ki jih je dobil ob napadu, ko je šel na pastoralni obisk v Novo mesto. — Poldrugi mesec se je torej zdravil in Slov. poročevalec trdi, da je bil lažje poškodovan.
Preobljndenost In beonnci
Msgr. Swanstrom, ravnatelj NCWC War Relief Service, je govoril na sestanku 70 diecezanskih ravnateljev o problemu sistematizacije beguncev. Omenil je, da je v Nemčiji nad 1 milijon oseb, ki ne morejo dobiti zaposlitve. Na Holandskem 25.000, v Grčiji nad 2 milijona. Najbolj tragičen pa je položaj v Italiji, je nadaljeval msgr. Swanstrom, kjer do 10 milijonov ljudi h e more živeti življenja, ki odgovarja človeškemu dostojanstvu.
V Združenih državah se je pričela kampanja za zbiranje prostovoljnih prispevkov, s katero upajo doseči vsoto 5 milijonov dolarjev v korist škofijskega fonda za pomoč vojnim žrtvam. Ta fond bi omogočil definitivno sistematizacijo beguncev, ki so prizadeti od vojske, ne oziraje se na njihovo vero in raso. V letu 1951 je NCW(, War Relief Services poslal deželam, ki so bile prizadete z vojsko, hrane, oblačil in zdravil za okrog 22 milijonov dolarjev.
Lurd v filmu
E'rancosko ravnateljstvo za romanja je izdelalo znamenit film z naslovom: Lour-des, mesto luči! Ne gre za navaden dokumentarni film, marveč je v filmu prikazano dejansko življenje, kot ga je opažati v votlini prikazovanj. V filmu so podane med drugim tudi številne navdušujoče verske svečanosti v čast Brezmadežni.
Skrb za zapuščeno deco
25. t. m. izide v Ameriki posebna knjiga »A chance to Live«, ki jo izda msgr. Carroll Abbing ustanovitelj deških mest v Italiji. V knjigi je opisana zgodba dečkov, ki so zaradi vojske ostali sirote. Izkupiček je namenjen deškim mestom v Italiji. Ob priliki objave te knjige, bo prišel v Ameriko msgr. Carroll in bo obiskal več mest v Ameriki in Kanadi. Ameriški katoliški tisk dodaja, da so v Združenih državah Severne Amerike doslej zbrali nad 1 milijon dolarjev kot podporo za osem deških naselij v Italiji, ki jih je ustanovil msgr. Carroll. V njih je 22.000 dečkov, ki so bili sprejeti v teku zadnjih povojnih let.
Bartali roma
Znani italijanski kolesarski dirkač Giuo Bartali je med svojim bivanjem v Argentini, kjer se je udeležil nekaterih kolesarskih tekem, porabil priliko in se s kolesom odpeljal k narodnemu svetišču Matere božje, v Lujanu, kjer je podaril umetniški kelih, izdelan v srebru in zlatu. Kelih je delo nekega italijanskega umetnika iz Firenc.
Primeren jubilej
Letošnje leto bodo v Italiji proslavili med drugim tudi 50Ietnico Društva za varstvo deklet, ki je bilo ustanovljeno v Turinu februarja 1902. po kardinalu Richel-myju in Rodolfu Bettazziju. Danes ima to društvo, ki se je vključilo v mednarodno katoliško združenje za zaščito deklet, v Italiji 51 pokrajinskih odborov z 10.270 članicami, ki se žrtvujejo v korist ženske mladine.
Prvo nagrado gledališkega udruženja za najboljši film v letu so podelili za film Fatimska Mati božja, ki podaja prikazovanja Matere božje portugalskim pastirjem. Film predvajajo v Španiji z velikim uspehom. V kratkem bo kopiran in razdeljen po svetu. Velik uspeh filma kaže in-kaso prvih treh mesecev, ki je dosegel 9 milijonov pezet, dočim je izdelava filma stala komaj tri milijone pezet.
Duhovniki v Italiji
Po uradnih podatkih je sedaj v Italiji
56.000 duhovnikov. V višjih semeniščih pa
10.000 gojencev, kar da upati, da bo v prihodnjih letih vsako leto 1000 novoinašni-kov.
Varuh papeških volitev
Sveti oče je imenoval kneza Sigismunda Chigi Albani della Roverc za »maršala svete rimske cerkve in z.a čuvarja konkla-va«. Maršal svete rimske Cerkve je laično dostojanstvo papeškega dvora in njega nosilec ima nalogo čuvati konklave, to je zbor kardinalov, ki volijo novega papeža. On ima dejansko ključe konklava in pred začetkom konklava slovesno priseže. To dostojanstvo izhaja od papeža Inocencija VI. in ga je do leta 1712 imela plemiška rimska družina Savelli, od tedaj pa plemiška družina Chigi.
Priprave za evhar. kongres
V Barceloni se vneto pripravljajo na 35. mednarodni evharistični kongres, ki ho koncem maja. Pričakujejo nad 700.000 vernikov. vendar ho število verjetno večje, ker bodo velike olajšave pri prevozih in potnih dovoljenjih. Barcelonski škof je bil pred nedavnim v Rimu na obisku »ad li-inina« pri sv. očetu in mu je podrobno poročal o vseh pripravuh za kongres.
Poleg evharističnega kongresa bodo v Španiji letos imeli tudi spominsko leto sv. Frančiška Ksaverija, velikega misijonarja. Zato so bile posebno v provinci Navarra, v kateri leži Xavier, rojstni kraj in grad sv. Frančišk«, že marca narodne slovesnosti.
Smrt junaškega škofa
Litvanski begunci so zvedeli za podrobnosti smrti enega litvanskih škofov msgr. Boriscviciusa, ki je bil od komunistov u-bit 22. februarja 1916. te 6. februarja je bil uretiran od komunistov, odpeljuu v
Vilno in tam tedne neprestano zasliševali. Kakor vedno, je bil pripoznan za zarotnika proti ljudski demokraciji in proglašen za sovražnika ljudstva, zato pa tudi obsojen na smrt. Omenjeni škot je bil škof mesta Telsiai.
Cerkev v džungli
Rev. D. H.	Hh itef ard. vojaški
kurat II.	bataljona škotske
garde, je služboval v malajski džungli; zdaj se je vrnil v Anglijo in	popisuje življenje
ljudi, ki se trdo borijo proti komunističnim teroristom.
V septembru 1948 je odšel moj bataljon kot ojačenje na Malajski polotok proti terorističnim tolpam malajske komunistične stranke.	Te	toipe so se	skrile v džungli in
skušale	z	umori, zažigi	in razdejanji one-
mogočiti socialno življenje, upravo in gospodarstvo dežele.
Vojaki so se najprej morali privaditi načinu gverilskega boja teroristov, življenju v džungli, naglim in tihim pohodom, neprestani pripravljenosti in opreznosti, kar vse je bilo potrebno za uspehe v takem načinu bojevanja.
Džungla pokriva štiri petine vsega Malajskega polotoka; njeni zeleni valovi se raztezajo od morja do daljnih gorskih verig. Nikjer ni konca, vse je v somraku, polno grotesknih šumov in vonjev po razkrajanju. V džungli je smrt in življenje, vse je tiho kot v grobu, naenkrat pa se oglasi krik in vik ptic, opic in drugih živali.
Oblečena v zeleno, da se čim manj loči od zelenja vegetacije, napreduje previdno in počasi patrulja po tem molčečem rastlinjaku. Počasi napredujemo po ozki stezi skozi gosto goščavo, stalno je treba paziti, da te nizko vejevje ne oplazi po obrazu. Vsaka rana, ki jo napravi ostro vejejvje, je zelo neprijetna stvar, ker se kaj lahko infecira, oddaljeni pa smo pet dni hoda od oporišča. Le nekaj korakov lahko vidimo pred sebe in nad sabo, vse naokoli je gost gozd.
utrujeni, oznojeni, lačni in žejni ljudje lahko odpočili in zaščitili proti enventual-ni veliki tropični nevihti. Pripravljanje toplega obeda, klepetanje in nekaj molitev — v patrulji je tudi vojaški kurat — takoj se pa tudi naperi orožje proti džungli/ za vsak primer proti eventualnemu presenečenju. Kmalu vsi poležejo k spanju in k snu o daljni domovini, tema in tišina ne dopuščata drugega kot da cela stotnija misli na svoje stvari.
Življenje takih patrulj na prostem ni preveč privlačno. Kako naj vojaški kurat ostane v stiku s četami, ki so zaupane njegovi skrbi, so pa raztresene po notranjosti džungle in ki jih često ločijo gorske verige? Potuje od oddelka do oddelka z letalom, z oklopnim avtom in z zaščitenimi konvoji po cestah.
Moj zvesti jeep me je vodil v taborišča sredi velikih gumijevih dreves, v zapuščene hišice plantažnikov in me končno po dolgih prašnih rdečih cestah pripeljal v sree džungle, k možem, ki so stražili naprave edinega malajskega premogovnika. Povsod so ti vojaki željno čakali na vesti od zunaj, čutili so se odrezane od sveta. Jaz sem bil tisti člen, ki jih je vezal s svetom, ki so si ga tako vneto želeli.
Kaj pomeni verski obred za ljudi, ki se zberejo zvečer ob luči svetilke, da zapojejo kako pesem ali pa da- nudijo v tišini, ki jo prekinja samo šum džungle? Mo-goče več kot to sami mislijo ali lahko izrazijo.
Sveto obhajilo v razrušenem bungalowu v jutranji zori, krstni obred na gumijevi plantuži za žičnimi ovirami in peščenimi vrečami, božične pesmi, ki jih prepevaj« sredi palm tako goreče, kot to najdemo F redko v bolj običajnem okolju, to je C*r' kev v džungli; brez prižnice, brez olt*rJ ’ brez kora, brez cercmoniela, skratka brez/. vsega, kar pomaga ljudem, da najdejo Boga ali jim olajša razgovor ž Njim: vendar vlada tu živ in neomajen občutek Njegove bližine in Njegove stvarnosli-Mnogc ljudi, ki so sc v življenju oddaljili od vere, je tu prevzel mislt rij božanstva in so se spreobrnili- «j Ji življenja v džungli konec, nedvomno je p« pustilo pri teh ljudeh neizbrisne sledove. Vrnili so se zrelejši, izkušeni, tam doli so sc naučili mnogo stvari, pred vsem pi» spoznali. da'kjer koli hodi človek po dolgih polili svetu, gre ob njegovi strani vedno Sin božji.
C-k
Prvo pastirsko pismo goriškega nadškofa in metropolita
Novi goriški nadškof in metropolit msgr.
Popoldue se je treba ozreti po primer-
Fatlmskf dogodki V filmu	nem	kraju	za	prenočevanje,	kjer	se	bodo
Antikristova taktika v Sloveniji
Odkar je bil pahnjen z nebes na zemljo »veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič ali satan« (Raz 12,9). se nepretrgoma bori zoper Boga. Ne bil bi pa »oče, laži«, če bi se pri tej borbi ne pretvarjal in ubiral vedno novih taktik: prva človeka v raju je prevaral v podobi kače, primitivne narode starega veka si je usužnjil ■z malikovanjem, kristjane prvih stoletij je šibil s krivoverstvi, modernega človeka pa slepi z brezboštvom. Po potrebi se satan spremeni v »angela luči« (2. Kor 11.14), v pionirja napredka in stvaritelja »boljšega sveta«: da le skrije svojo naravo, ki je poosebljeno zlo, in tako ostvarja »oblast teme« (Kol 1,13).
Antikristov boj proti Bogu se bije v vseh narodih svetovnega pozorišča, toda nas zanima potek tega boja med našim narodom. Med Slovenci si je satan našel izvrstne pomagače v voditeljih komunistične partije, ki so si postavili razkristjanjenje Slovenije za enega glavnih svojih ciljev.
Glasilo KPS »Ljudska pravica« je dne 16. 2. 1952 zapisala v znanem članku o odnosu komunistov do religije, da je boj med marksizmom in vero nujen, a da mora biti modro zakrinkan. Vsa umetnost tega zakrinkanega boja je bistveno v tem, da se »duhovi ne smejo deliti na verski podlagi, ampak na politični.« Pravi namreč: »Deliti duhove na verski podlagi, namesto da bi jih delili na politični podlagi, bi pomenilo odtegovati zanimanje določenih slojev delovnega ljudstva od perečih, živih vprašanj socialistične gradnje in jih vsmerjati v boj na podlagi kakega ostarelega purgarskega antiklerikalizma.«
V tem stavku je nakazana skrbno premišljena taktika protiverskega preganjanja, ki naj bi brez vsakega hrupa, skoro neznatno, iztrebila vero v Sloveniji.
Protiverska borba bo vsebinsko obstajala v delitvi duhov, to je v razbijaškem delu cerkvene edinosti in verske enotnosti. To eminentno protiversko delovanje bo pa izpeljano z rafinirano tehniko: KPS ne bo objavila katoliški Cerkvi nikake vojne napovedi, ne bo izdala nikakega zakonskega predpisa o preganjanju kristjanov, nikakega preganjalskega edikta, kot so storili Neron, Septimij Sever, Decij in drugi pro-sluli rimski imperatorji. Nasprotno, na ves glas bo kričala, da ni v Sloveniji nikakega verskega preganjanja, ker je ustavno zaščitena verska svoboda. Istočasno pa bo z zakrinkano igro udarniško razbijala cerkveno edinost s tem, da bo skušala od-
trgati škofe od papeža, češ da je Vatikan zaveznik kapitalističnih držav, duhovnike od škofov, češ da je višji kler reakcionaren in protiljudski, vernike od duhovnikov, češ da so izkoriščevalci in poneumlje-valci delovnega ljudstva. In tudi duhovnike med sabo, ko smatra cirilmetodarje za prave »ljudske« duhovnike, ostale pa za »reakcijo«. Če bo brezobziren ta boj zoper hierahijo in zunanji ustroj Cerkve, bo vse bolj nevarna in usodna borba zoper versko edinost z ideološkim zastrupljevanjem in marksističnim prevzgajanjem množic: z vsem znanstvenim aparatom bodo ljudem ubijali v glavo krive nauke materializma, zmotne nazore marksizma, leninizma, darvinizma, tostranskega uživanja in javno še bodo norčevali iz religiozne morale in čednostnega življenja. Delitev duhov ni torej nič drugega kot razkroje-valno delo, drobljenje, razbijanje cerkvene edinosti ter zastrupljevanje in razkopavanje zaklada verskih resnic.
Gre torej za brezkompromisni boj zoper Boga in Cerkev, za zgolj versko zadevo, za načrtno pogubljanje duš. Če so se Neron, Dioklecijan in Julijan Odpadnik borili zoper krščanstvo, imajo nekako opravičilo v tem, da so to delali radi samoobrambe, ker jim je krščanstvo zanikalo »božanski kult« in nekako ogrožalo temelj poganske države, v kateri je bil cesar tudi veliki duhovnik. In če so se srednjeveški cesarji, zlasti Henrik IV. in Friderik Rdečebradec, borili s Cerkvijo v boju za investituro, so spet nekako opravičljivi, ker so mislili, da zakonito ščitijo predpravice fevdalnega sistema in območje svetne oblasti. Brezbožni komunizem pa vodi zgolj napadalno borbo totalnega značaja zoper vero, ker zanika obstoj samega Boga in zatorej upravičenost Cerkve in verskega izživljanja. Če so torej prejšnji verski preganjalci imeli vsaj videz in nekako osnovo za trditev, da z bojem proti Cerkvi ščitijo svoje politične pravice in območje svetne oblasti, nima komunizem najmanjše pravice, da bi se skliceval na svoje ogrožene politične interese ali državne koristi. Saj ni Cerkev, ki posega v njegovo območje, pač pa komunizem, ki sega v zgolj duhovno območje, ko hoče ubiti vero v Boga, v dušo, v posmrtnost. Zato pa je višek nesramnosti, da hočejo slovenski komunisti prikazati svoj hoj zoper vero za zadevo političnega značaja ali za upravno odredbo notranjeaa reda, čemur pravijo »delitev duhov na politični podlagi«.
Slovenski učitelji ne smejo več hoditi v cerkev
Nekaj za gospode Amerikance
Ljubljanski »Slovenski poročevalec« je dne 7. marca objavil daljši članek z naslovom »Ne more biti pravi učitelj socialistične mladine, kdor dela drugače kakor pa uči«. Jugoslovanski komunisti, ki tlačijo svoje ljudstvo s pomočjo ameriških dolarjev, so svoj nazadnjaški in mračnjaški protiverski nauk proglasili za »znanost« in la nauk vsiljujejo mladini po šolah. Učiteljstvo ga mora učiti. Po novem učitelji zato tudi ne bodo smeli hoditi v cerkev, ali pa bodo zgubili službo. To je, gospodje Amerikanci, Titova demokracija in verska svoboda. I naslednjem priobčujemo del omenjenega članka, ki ne potrebuje nobenega nadaljnjega komentarja.
»Nedavna odredba ljudske obla-sti, hi je na podlagi ustavnih določil ločitve cerkve od države ukinila nadaljnji pouk verouka v šolskih poslopjih, je omogočila, da je bila dosežena enotnost do vprašanja pouka veronauka za vso našo državo.
Ker je osnova pouka na naših šolah znanstveni svetovni nazor in mora učitelj poučevali le resnično znanstveno utemeljeno znanje, ne more biti pravi učitelj socialistične mladine tisti, ki eno uči, dela pa drugače. Zato pri nas ne bo mesta za učitelje, ki sicer uče, kakor jim to veleva učni načrt, pa se predajajo naukom misticizma in mračnjaštvu, kakor jih to uči cerkev. Zalo morajo učitelji in profesorji, kot v*gojitelji našega bodočega roda. delati in živeti po načelih socializmu predanih sodelavcev, sicer zanje ni mesta v naših učilnicah. Čevljar lahko obiskuje cerkev in izdeluje dobre četdje. Nihče mu ne bo opo-
rekal pravice do verskega izživljanja in posečanja cerkve in lahko o-pravlja svojo obrt. Za prosvetnega delavca pa ni mogoče dvojno življenje, da poučuje po socialističnih načelih, živi pa v misticizmu.«
Ali ni to najodvratnejše posilstvo nad človekovo svobodo in njegovo vestjo?
»Pobožni« frontaši, po vsem tem boste še rekli, da uganjamo duhovniki politiko, če se zoper tak režim borimo?
Nazadovanje komu^ nistov v švedskih sindikatih
Švedski časopis »Dagens Nyheter« poroča, da po odkritju komunističnega vohunskega delovanja na Švedskem komunisti izgubljajo kontrolo v raznih delovskih sindikatih, Tako so zdaj izgubili vodstvo v organizaciji delavcev štokholmske tovarne posnemalnikov, v kateri so imeli 7 let večino. Volitve v važnih sindikatih ludjedel-niških delavcev, kovinarjev in rudarjev, dokazujejo komunistično nazadovanje. 10 let so imeli komunisti v svojih rokah vodstvo delavske organizacije ladjedelnice v Gotaverken, ki ima 5000 članov. Pri zad-njih volitvah so pa zmagali proti-komuni-stični delavci.
Kar se vrši v Sloveniji je versko preganjanje in kar je napisala »Ljudska pravica« je mojstrovina verskega preganjanja, pa naj se komunisti skrivajo za takšnimi ali drugačnimi pretvezami. Vsi »ostareli purgarski antiklerikalizmi« niso bili niti senca komunističnega protiverskega besa, ki je in ostane največji sovražnik božji.
GIOISIPiO!DiAIR!S!T!VIO
538. jubilej zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju
Letos 18. marca bo poteklo 538 let, odkar se je izvršilo na Gosposvetskem polju zadnjič ustoličenje slovenskega kneza v starodavni obliki. Takrat je bil ustoliče Ernest Železni. To je bilo leta 1414.
Še 1597 je poznejši nemški cesar Ferdinand II. zasedel knežji kamen in dajal odgovore v slovenskem jeziku.
A še 1651 je vojvodski kmet nastopil in zadnjič ustoličeval, čeprav le vojvodovega zastopnika.
Še 1728 se je ustoličenje vršilo v — deželnem dvorcu v Celovcu. Tam je sedaj knežji kamen.
Šele 1800 je umrl v Celovcu zadnji član njegove rodbine. A spomin na njeno zgodovinsko vlogo je bil še tako močan, da so ga na zadnji poti spremile velike množice.
Letu 1834 je bil vojvodski prestol obdan z železno ograjo. (Prešeren ga je videl še prosto sredi polja).
Nato so vse pogost o je govorile o ustoličevanju razprave in študije. Osvojilo ga je slovensko izobražen-stvo in navezalo nanj svoj boj.
Pokojni pesnik Zupančič je takrat v narodnem duhu zapel o njem: »Mogočen plamen iz davnine šviga... In plamen naš se druži z njim, se
dviga —
in plamen naš pogumno dalje gre!«
Pastirsko pismo in „Demokracija“
Novi goriški nadškof msgr. Ambrosi je naslovil na vernike svoje prvo pastirsko pismo, ki je bilo v nedeljo prečrtano tudi slovenskim škofljanom. V poslanici, ki iz-veni v Kristusovo molitev: »Naj bodo vsi eno!«, riše vladika program svojega nad-pastirskega delovanja, ki bo stremelo po gradnji Kristusovega kraljestva v edinosti mišljenja, src in volje.
Zadnja »Demokracija« je v zvezi s tem pastirskim pismom, še predno je izšel slovenski prevod, iznesla napad na g. nadškofa. češ da v pastirskem pismu ne omenja Slovencev ter jih tako pred javnostjo namenoma zatajuje ali kvečjemu smatra za »izgubljene sinove«; in še dostavlja, da smo bili Slovenci razočarani nad upom, da najdemo pri »škofu-očetu« razumevanje, ker da so njegovi prvi koraki za nas ne-povoljni.
Goriški Slovenci obsojamo ta napad, ker je docela krivičen: g. nadškof ne samo imenoma omenja Slovence, katerim jo o-skrbel posebno slovensko izdajo pastirskega pisma, ampak goji res topla očetovska čustva, kot je izrecno poudaril različnim slovenskim zastopstvom, katera je sprejel s toliko prisrčnostjo. In njegovi prvi koraki nadpastirske službe dokazujejo, da je novi g. nadškof človek širokega duhovnega obzorja, pravi naslednik apostolov in odličen predstavnik katoliške Cerkve, ki v svojem naročju objema vse narode, neguje pa predvsem nebogljene malčke. Zato pa tudi mi Slovenci vračamo svojemu nadškofu otroška čustva ljubezni, zvestobe in predanosti.
Pričakujemo, da bo »Demokracija« preklicala svoj napad, ako hoče ohraniti značaj resnega in objektivnega glastla.
Češkoslovaška koncentracijska taborišča
Češkoslovaški begunci v Rimu pripovedujejo, da je zdaj na Češkoslovaškem 16 koncentracijskih taborišč za internacijo duhovnikov, nun in semeniščnikov.
Iz Buenos Airesa
V Lanusu pri Buenos Airesu nastaja nova slovenska vas. Sedaj so tamkaj pozidali že šestdeset hišic, kakih deset jih je pa v zidavi. Vsi, ki tam živijo, so zadovoljni. G. Hladnik, ki v onem delu Buenos Airesa župuikujc, vztrajno nadaljuje svoje delo. Devetega marca so imeli v Lanusu sv. birmo, katero je delil ljubljanski škof Rožman. Že drugi dan se je pa vrnil v USA. V Argentini se je mudil skoro dva meseca. Obiskal je slovenske rojake raztresene širom Argentine, v San Rosurio. Mendozi itd. Zadnji teden je imel v Buenos Airesu duhovne vaje za fante, katerih se je udeležilo okrog osemdeset fantov. Novi naseljenci v Argentini torej še vedno vztrajajo na dobri poti.
Voda in koruza
Prišel bo april in sejali bomo koruzo, ta za nas skoraj najvažnejši njivski pridelek. Večletna izkušnja pravi, da se nahajamo v ozemlju, kjer večkrat pritisne suša, ki pridelek zelo skrči. Zato je pri nas vprašanje vode eno najvažnejših predpogojev za zadovoljiv pridelek koruze.
Zato pa je nujno potrebno, da čim bolj gospodarsko izrabimo deževnico, ki bi padla pred setvijo oziroma med rastjo. Če hočemo, da se zemlja čim bolj napije vode, moramo njive čim prej preorati in tako globoko, kot je mogoče. Zemlja še bo napila vode, ostala voda pa se bo nabrala na trdi podlagi, katere plug ne rahlja. Tam bo ustvarjena zaloga vode, ki se bo dvigala polagoma proti površini in krila žejo rastlinic. Te razvijajo in daljšajo svoje koreninice, ki željno iščejo v zemlji redilne snovi in vodo. Če se pridruži še obilno gnojenje s hlevskim gnojem, ki ho držalo zemljo svežo, potem ni strahu, da ne bi bil pridelek koruze obilen.
Izvalitev piščančkov
Domače perutninarstvo, posebno pa ko-košereja, je pri nas še vedno zelo zanemarjena gospodarska panoga. Tudi ni vse v redu s preskrbo s piščančki.
V mnogih državah so perutninarji organizirani in vzdržujejo skupne valilnice, ki preskrbijo svojim članom potrebne piščančke Tako je perutninarjem odvzeta skrb za valenje doma. — Prej ali slej se bodo tudi naši kokošerejci organizirali, najbrže še prej, kot bo preteklo 100 let. Saj smo tudi mi napredni, četudi korakamo bolj počasi.
Za domače valenje je najbolj primerna pura (pičula), ki je krotka valilka in pozneje skrbna mati za piščančke, četudi ne svoje. Poleg tega je pura priporočljiva tudi zato, ker izvali na enkrat dvakrat toliko jajc kot navadna koklja-kokoš. Če hočeš puro z gotovostjo pripraviti do va-lenja, potem jo krmi par dni pred začetkom valenja s kruhom, ki ga namočiš v dobrem, zdravem vinu (ne kakšni kislici ali birsi).
Najbolj zadovolijo zgodnji piščanci in iz več razlogov bi bilo najbolje, da bi se izvalili že marca meseca. Takrat izvaljene jarice začnejo namreč polegati jajca v starosti 9 - 10 mesecev, torej tedaj, ko je še jajc malo Pozneje izvaljene jarčice bodo začele polagali jajca spomladi, ko je itak obilica jajc.
Nadaljnja izkušnja pravi, da niso primerna za podložitev vsa jajca, ki jih znesejo kokoši, kjer imajo petelina. V, tem oziru je treba pomniti, da so najboljša va-lilna jajca od dveletnih kokoši. Poleg tega pa se nahajajo v jajcu vse dedne lastnosti kokoši in petelina. Ker redimo kokoši predvsem zaradi jajc, bi morali uporabiti kot jajca za valenje, jajca samo od najboljših jajčaric. Odbera se torej mora izvršiti že tu.
Kralj kokošnjaka, petelin, pa je veleva-žen v vsaki kokošjereji:	on kokošjerejo
lahko izboljša, pa tudi... poslabša. Zato pa je važno vedeti, iz kakšnega rodu je petelin, predvsem ali je dobre jajčarice.
Če mešaš vina
pri pretakanju ali pri odprodaji, potem pazi, da mešaš samo zdrava vina. ki so si kolikor toliko podobna. Vendar bi bilo na mestu, da bi prej napravil poskus v malem, to je v steklenici.
Brez vsake posebne skrbi se lahko mešajo enako stara in popolnoma povreta vina. Če pa je eno vino popolnoma po-kipelo, drugo pa da ima še kakšno sled nepovrelega sladkorja, potem ju ne smeš mešati.
Posebno pa moramo paziti, če hočemo zmešati letošnje vino z morebitnimi ostanki starega vina, iz prejšnjega leta. V tem slučaju morata biti obe vini popolnoma čisti in zdravi, ter letošnje vino popolnoma pokipelo. V vsakem drugem slučaju se mora premešanje odsvetovati.
Podoba vina, ki so tudi zdrava in čista, sc večkrat po premešanju nekoliko zrno-tijo. Če so bila vina res zdrava, potem se ta motnost kmalu izgubi. Če pa se ne bi izgubila tekom 14 dni, potem moramo vino čistiti s kakšnim čistilom.
Razvoj živinoreje v Italiji
Po podatkih kmetijskega ministrstva je znašalo število (v 100(1)
leta 1938	1950	1951
Konj	801	730	700
goved	7.396	8.150	8.300
ovac	9.141	10.000	10.000
Kol je razvidno iz teh številk pada število konj. kar je pač nujna posledica mo-
torizacije in ker ni toliko konj potrebnih v vojaške svrhe. Glede govedi je Italija danes bogatejša kot pred vojno in to po številu in tudi po kakovosti. Isto velja tudi glede ovčereje.
Kmetijstvo v Belgiji
je zelo napredno in napram našemu v zavidljivem položaju. Tam pridelajo na ha v srednjem 35 q pšenice (na njivo 13 q), krompirja pa do 240 q ali na njivo nad 85 q. Seveda imajo tam zelo razvito živinorejo in pa umetnih gnojil uporabljajo zelo mnogo.
Brez gnojenja ni obilnih kmetijskih pridelkov, osnova gnojenja pa je hlevski gnoj. Stara pesem!
Če zalivaš,
moraš polivati zemljo in ne rastlin. Če zalivaš drevo ali povrtnino, ne smeš zlivati vode k drevesu ali stebelcu, temveč moraš zmočiti zemljo okoli debla ali stebelca. Pri drevju je najbolje, da je enako-merno zalita vsa površina: ki jo pokriva krona drevesa ter še ped širok pas zemljišča izven krone. Če prilivaš vodo k stebelcu zelenjadi ali podobnih rastlin, potem z vodo izpiraš korenine in odstranjuješ z vodo redilne snovi, ki bi jih korenine morale vsrkati:	zato moraš take
rastlinice tako zalivati, da siliš zemljo h koreninam. Če je zelenjad vsajena v vrste, zalivaj prostor med vrstami.
Nikdar pa ni na mestu zalivanje z močnim curkom, ki izpira. Čemu imajo potem zalivalnice razpršilnik? Zato da se voda čim bolj razprši in le na rahlo moči zemljo, ki jo hočemo zaliti.
Marca meseca seješ
skoraj vso povrtnino: radič in solato, bli-tev in vrtno peso, korenjček in peteršilj ter zeleno, ohrovt in zelje, le s kumaricami, kočkami in meloni še počakaj.
Sadiš pa vse vrste graha, od zgodnjega do poznega: s fižolom pa letos še počakaj do konca meseca.
Letos je kar prav, če krompir še ni v zemlji, ker bi lahko še zmrznil. Za koruzo pa je še čas, a zemlja,bi morala biti že davno pripravljena.
In sadno drevje si že vsadil? Mlademu sadnemu drevju daj oporni kol!
Oni nit« pveli «cn
ČRV V DOBSKI FARI: Ali veste, kdo je to? To je župni upravitelj iz Doba pri Domžalah Martin Tekavc.
Zakaj pa?
Zato, ker je nagovarjal ženo delavca Franca Podbevška iz Doba, naj se da z možem skrivaj cerkveno poročiti. Pa tudi zato, ker si je na moč prizadeval, da bi z Bogom spravil na smrt bolnega komunista Pavla Starina — Goga prav tako iz Doba. Pri tem si je drznil celo pisali pismo bolnemu možu, katero pa ni nič drugega kakor »grob poizkus posilstva svobodne poslednje volje,« trdi »Slov. poroč.« (14. febr. 1952).
SPOVEDNICO IZRABLJA v politične namene vikar Drofenik v Slov. Konjicah, obtožuje »Slov. poročevalec« (21. 2.). To je pa zakrivil s tem, da je pri spovedi svetoval neki tovarišici O.Z., naj se da skrivaj cerkveno poročiti, ker je bila samo civilno poročena. Hud »zločin« torej.
»DVEMA GOSPODARJEMA NI MOGOČE SLUŽITI,« ponavlja za Kristusom pr»-modri »Poročevalec« (22. 2.). Pri tem pa misli na one prosvetne delavce (učitelje in profesorje), ki »na eni strani poučujejo in vzgajajo našo mladino v naprednem duhu. po drugi strani pa so najbolj zvesti poslušalci cerkvenih pridig. Navzoči komunisti (na partijskem	sestanku	v	Novem	mestu)
so sklenili, da	je treba	s	takimi	ljudmi
končno spregovoriti odločno besedo. Ali naj bodo vzgojitelji mladine v duhu napredka in socialistične stvarnosti, ali pa se jasno odločijo za to, da ostanejo hlapci črne reakcije; oboje skupaj ne. gre.« Sle slišali »pobožni« ofarji in ofarke?
VATIKAN PREHAJA V NAPAD«, se zgraža »Primorski dnevnik« v nedeljo. Pa zakaj? Zato, ker je sv. oče pred nedavnim imenoval prof. Geddo za predsednika ital. kat. akcije	in ker je	v	svojem	govoru
rimskim vernikom 11. febr. rekel,	da je
treba zopet osvojiti svet. Pri tem člankar tako fantazira, da bi nedvomno kot pisec detektivskih povesti imel lepe uspehe. Zakaj ne piše rajši teh in ne pusti pri miru cerkvene politike, na katero se razume tako kot mačka na boben?
S TRŽAŠKEGA
Opčine
Po tolikem času spet slišimo naš zvon. A le po zaslugi vseh faranov. Lahko rečemo, tla je vsa fara prispevala za popravi-tev počenega zvona: Opčine, Bane in Fer-lugi. Vsem iskrena zahvala za zanimanje in pomoč.
Sedaj pa zvon nas vabi k misijonu. Vabi vse slovenske vernike, naj pridejo poslušat besedo misijonarjev.
Vabi k govorom in k misijonski spovedi vse v župniji brez izjeme: dobre, kakor Bogu odtujene, revne in premožne, Cerkvi prijazne, gospodarje in gospodinje, uradnike in železničarje, delavce in posle, dijake in dijakinje, vse brez razlike miselnosti.
Zakaj bi preslišali ta glas?
SPORED:
V soboto, 15. marca, ob 7h zyeper slovesni začetek misijona. Od ponedeljka do nedelje bodo vsak dan misijonski govori zjutraj ob 7h in zvečer ob 7h. Vsako popoldne ob 3h molitvena misijonska pobožnost. Konference in stanovski govori bodo sproti oznanjeni.
Nedelja 23. marca bo dan skupnega obhajila za vso župnijo. Slovesni zaključek bo popoldne ob 3h.
Filobus med Trsom in Miljami*
V ponedeljek so pričeli z deli za vpo-stavitev filobusne proge med Trstom in Miljami. Upajo, da bodo končali do poletja z deli. Torej poleti bo že vozil npvi filobus.
Nova tovarna v Žavljah
V nedeljo zjutraj ob lih so vložili v industrijskem pristanišču v Žavljah temeljni kamen za novo predilnico bombaža »Sv. Just«. Slovesnosti je prisostvoval ravnatelj urada za civilne zadeve pri ZVU general Whitelaw, ki je obdržal ob tej priliki tudi primeren nagovor. Tvornica bo zaposlila 150 delavcev in se bo po storilnosti lahko kosala z največjimi italijanskimi.
Totocalcio v Trstu
Spet se je sreča ustavila v Trstu. To pot je obiskala 57-letnega pomorskega natakarja IJumberta Bergeri, ki je izpolni pravilno vseh 13 točk in tako zadel vsoto 13. milijonov lir. še nekdo drugi je zadel isto vsoto, a njegovo ime je do sedaj neznano.
Dve smrtni nesreči pri Žavljah
v noči med soboto in nedeljo se je v Žavljah pri Trstu zgodila dvojna smrtna nesreča. Zaradi vetra in pa teme je angleški vojaški kamion povozil člana CP Albina Strgulea, ki je bil službeno na obhodu skupno s Albinom Armanom. Hodila sta po cesti vsak po eni strani. Nesrečni Strgulc je bil na mestu mrtev. Pokojnik, kateri zapušča v Gorici ženo in pa malega otročička, je po rodu iz Loga pod Mangartom. Vsled te nesreče so prostor zastra-žili in prekinili vsak promet. Tega pa ni opazil 26-letni Adelij Loredan iz Stramar-ja, ki se je vozil z Lambretto. Zaletel se je ob oni kamion, ki je bil vzrok prve nesreče in ki je še čakal na mestu. Tudi Loredan je bil takoj mrtev.
Blok na Škofijah odprt
V četrtek 6. marca popoldan so se sestali v Kopru predstavniki oblasti obeh con STO-ja. Razgovarjali so se o načinu pobijanja slinavke in parkljevke.
Na podlagi teh razgovorov so jugoslovanske oblasti odprle v petek 7. marca blok
na Škofijah točno ob 3h in pol popoldan. Vest o bližnjem odprtju bloka se je hitro raznesla. Ob določeni uri je že čakala na bloku ogromna množica ljudstva, ki je hotela priti v cono A in pa obratno. Sedaj je blok stanlo odprt in se prehod izvršuje normalno.
Blok na Bazovici in pa druge na Tržaškem niso še odprli. Kmetje še sedaj ne morejo izvrševati nujnih del na polju.
Rojan
Da ne boste mislili, da smo že zaspali, se hočemo tudi mi Rojančani oglasiti. Predvsem moramo povedati, da smo lepo preuredili in okrasili notranjost naše farne cerkve. Vse priznanje in čast zasluži pri tem najbolj naš č. g. župnik, ki se res k. veliko gorečnostjo trudi za čast božjo. Tudi do nas slovenskih vernikov kaže veliko razumevanje in dobrohotnost. Slovenskega kaplana g. Kosmača, ki se sedaj nahaja v bolnici in kateremu želimo iz vsega srca skorajšnjega okrevanja, pa skrbno nadomešča sedaj č. g. Zorko, prej kaplan v
Bazovici. Vživel se je v naše razmere, razgibal in poglobil naše versko življenje, za kar smo mu ?elo hvaležni- Povabil je tudi može in fante, da bi pristopili k pevskemu cerkvenemu zboru, da bodo tudi oni poživili posebno sedaj za praznike cerkveno petje. Vsi Rojančani upamo, da se bodo naši dobri slovenski možje in fantje v velikem številu odzvali, da bo tako zopet Rojan kot že nekoč v tem oziru na prvem mestu.
Č. g. Zorko je prevzel tudi vodstvo Marijine družbe, ki se je edina ohranila skozi vsa leta težkega preganjanja od strani fašistične ital. vlade in tudi vsa leta delovala. Tudi za letošnji pust se je naša družba izkazala in nam priredila lepo pustno veselico. Ob tej priliki je nastopil tudi zbor naših najmlajših in nam zapel venček narodnih. Za petje v cerkvi in ob prireditvah se imamo zahvaliti našemu g. kaplanu Zorku, ki tudi v tem oziru dobro nadomestuje č. g. kaplana Kosmača.
Sedaj v postu imamo vsako jutro slovensko mašo, pri kateri skupno molimo rožni venec. Tako se najlepše pripravljamo na velikonočne praznike, ker želimo, da bi bili za vse resnični praznik vstajenja.
Rojanski verniki
Z GORIŠKEGA
Ustoličenje gor. nadškofa
Goriške vernike zopet opozarjamo na slovesno ustoličenje gor. nadškofa ntsgr. Ambrosija, ki bo v nedeljo popoldne. Nadškof dospe iz Vidma s svojim spremstvom okrog 4. ure popoldne. Sprevod iz nadškofijske palače v stolnico bo predvidoma okrog 4,30. V sprevodu pojdejo najprej ženske katol. organizacije z zastavami, nato moške organizacije. Za njimi duhovščina z nadškofom pod baldahinom. Nato sledijo zastopniki oblasti in ljudstvo.
Sprevod se bo pomikal od nadškofijske palače preko Travnika, ulica Roma in Cri-spi v stolno cerkev. •
Drugi dan v ponedeljek, ko bo liturgični praznik zavetnikov goriške stolnice sv. Hi-larija in Tacijana, bo daroval g. nadškof prvo slovesno mašno daritev ob 10,30. Pontifikatu bodo prisostvovali tudi zastppniki oblasti. Šolarji bodo imeli ta dan šole prost dan.
V četrtek 20. marca bo Prevzvišeni zbral v goriškem malem semenišču oh 10. uri vso nadškofijsko duhovščino ter ji bo po sv. maši držal važen nagovor.
Nove cene kruhu
Z 8. mareoin je stopil v veljavo vladni odlok* o povišanj« cen kruhu vseh vrst. Nova odredba je hudo zadela zlasti brezposelne, ki že itak težko živijo. Pa tudi državne uradnike, katerim še do danes niso izplačali obljubljenih poviškov.
Župniska mesta razpisana
Te dni je uradni škofijski list prinesel razpis natečajev za mesta župnikov na raznih farah, ki jih do sedaj upravljajo župni upravitelji ali pa so prazne. Med drugim je razpisano tudi mesto župnika v Štandrežu. Druga mesta na slovenskih farah, ki jih še upravljajo župni upravitelji, niso še za enkrat razpisana.
Hospitacije na učiteljišču
Rok za vlaganje prošenj za prisostvovanje hospitacijam na slov. učiteljišču v Gorici je podaljšan do 15. t. m. Kandidatje, ki nameravajo polagati maturo in niso še
vložili te prošnje, naj store to do omenjenega dne. Prošnje na kolkovanem papirju za 24 lir se pošiljajo na Šolsko skrbnistvo (Provveditorato agli Studi).
Prijava panjev
Goriški prefekt je odredil, da morajo vsi imetniki panjev, kakor tudi oni, ki jih imajo v najemu, panje prijaviti na pristojnem županstvu do konca meseca marca. Posamezna županstva pa bodo morala sezname oddati do 10. aprila na Kmetijsko nadzorništvo v Gorici.
Razdeljevonje sadnih drevesc
Kmetijski inšpektorat v Gorici sporoča, da bodo v sredo 12. marca začeli z razdeljevanjem sadnih drevesc vsem onimi ki so se pravočasno prijavili. Vsi prizadeti naj zato čimprej dvignejo svoj delež, da ne bo prepozno.
Obvestilo tretjerednikom
Ker bo v nedeljo slovesno ustoličenje našega goriškega nadškofa obvešča pater Fidelis, da v nedeljo 16. t. m. ne bo običajni mesečni shod, ampak se prenese na praznik sv. Jožefa.
Naše goriške težave
Zima nas še ni zapustila. Toplim — sko-ro pomladanskim popoldnevom se vedno sledijo mrzli večeri. Seveda je vzrok temu obilica snega, ki je zapadel to zimo po naših hribih. Lepo vreme pa ne bo več dolgo trajalo. Že se oblači in se pripravlja k spomladanskemu deževju. Bojimo se, kaj se bo tedaj dogajalo po naših bližnjih tolminskih hribih v Sloveniji in po Benečiji, ko se bodo pričeli vsled odjuge pojavljati še večji plazovi.
Še vedno smo zaskrbljeni zaradi ukinitve slovenske šole v Krminu. Nasi protesti niso bili uslišani! Kljub temu pa ne bomo obupali in še vedno glasno zahtevali pripoznanje na*ih narodnostnih pravic. Država, ki ima demokratični sistem vladavine, ne more ostati gluha na naše proteste. Hočemo, da spoštujejo pravice, ki so nam po zakonu zajamčene in ki jih v celoti uživajo Nemci na južnem Tirolskem.
V skrbeh smo tudi za naše brate v domovini, ki so podvrženi vedno večjemu pritisku v verskih in pa gospodarskih ozirih. Pa upamo, da se bo vse prav dobro isteklo. Saj, kar je protinarodnega ne more obstati!
Jamlje
Po dolgem času se zopet oglašamo, da bi poročali nekatere važnejše novice, ki se dogajajo v naši vasi.
V prvi vrsti naj bi omenili čiščenje kamenja po stari vasi, popravljanje pokopališča, ki je bilo v res revnem stanju, kapele, zidu in drugih pamanjkljivosti. Kar pa nam najprej pade v oči, ko gledamo proti Stari vasi, je na novo postavljen lep visok križ sredi pokopališča. Nasadili so pa tudi precej smrek in drugih sadnih drevesc okrog cerkve in po vasi, kar nam zelo u-gaja in smo tudi zelo hvaležni za tako delo.
Za vse to delo pa gre v prvi vrsti izredna zahvala našemu častitemu g. župniku.
Bližamo se prazniku sv. Jožefa, katerega ime nosi tudi on, zato mu ob tej priliki iz srca voščimo in želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil med nami še mnogo let zdravega in veselega.
Jameljci (pevski zbor)
Avtomatski telefon
Avtomatski telefon bo pričel z delovanjem šele ob koncu poletja, ker niso zaradi tehničnih ovir še končali z deli pri gradnji palače same. Ko bodo dela konfa-na, pridejo izvedenci Siemensove tovarne, ki bodo montirali potrebne stroje. Tudi podzemski kabel ni še povsod postavljen.
ZANIMIVOSTI
Zadružništvo na Japonskem
je še zelo mlado, a se po vojni naglo razvija in danes šteje že nad 8 milijonov članov. Zadruge na Japonskem so neke vrste hranilnice z blagovnim oddelkom, zbirajo torej prihranke članov, vnovčujejo njih pridelke in jim prodajajo blago široke potrošnje, predvsem pa kmetijske potrebščine. Na hranilne vloge plačujejo v srednjem 5% obresti, 10°/o čistega dobička gre v rezervni — pričuvani sklad, 5°/o pa v izobraževalne svrhe.
Fižola se pridela
na celem svetu okoli 50 milij. q letno, in sicer 1/5 navedene količine v Evropi, ki pa še ne pridela toliko fižola kot pred zadnjo vojno. V Evropi je visok pridelek fižola v Franciji, Italiji in v Španiji.
Jzšel je „ PASTIRČEK" za mesec marec
Gozdna divjad y letošnji M
Izredna letošnja zima je po svoje vplivala tudi na divje živali po naših gozdovih in planinah. Iz Bele Krajine poročajo, da so se tam pojavile številne tolpe volkov. Te so uničile že mnogo živine, do sedaj preko sto glav ovac in koz. Ta zverjad se je tako udomačila, da ponoči hodi kar po vaseh in se ne boji ljudi. Ob takih pohodih so volkovi požrli tudi številne pse, zato jih gospodarji čez noč zapirajo v hleve. Lotijo se pa neredko tudi človeka. Po gozdovih so naredili že občutno škodo, ker uničujejo srne, zajce, jelene itd. V letošnji zimi so lovci pobili že 15 teh zverin. A to je še vedno premalo. Zato so jih začeli uničevati s strupom, s pastmi in drugimi sredstvi. Oblasti v Sloveniji plačujejo za vsakega ubitega volka 11 tisoč din nagrade.
Debela snežna odeja, ki je prekrila planine in gozdove v preteklem februarju, je hudo prizadela tudi gozdne prebivalce, ki niso tako divji kot volkovi. Posebno močno so trpele srne in jeleni. V Trenti in na Tolminskem so srnice v stiski za življenje pribežale k ljudem iskat hrano. Po nekod so jih imeli cele črede zaprte v skednjih ter so jim kar iz rok zobale. Gamsi so bolj boječi, zato so tudi bolj trpeli. Že marsikaterega so našli v plazovih mrtvega ali kje na snegu poginulega.
PRISPEVAJTE za f L* Kemperlov sklad!
LISTNICA UPRAVE
Opozarjamo vse naročnike v Ameriki, da znaša celoletna naročnina za »Katoliški glas« 4 dolarje.
Gdč. Habe Mici, Toronto: Denar prejeli, naročnina poravnana.
Za SLOVENSKO SIROTIŠCE
Č. K. 1000; namesto cvetja na grob pok. K. B. 1000; M. Maraž 1000; G. Šmcrl 1000. lir.
Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE
Oh obletnici smrti Edmunda Simčiča namesto cvetja na drob daruje N.N. 2000 lir. Bog povrni!
ZA ŽRTVE PLAZOV NA TOLMINSKEM
Dobrodelno društvo v Gorici je do sedaj nabralo za žrtve plazov na Tolminskem: Perin Jožef, Števerjan 1500; Gorjup Leopold, Gorica 1000; N.N. 500; N.N. 500 lir; trgovina Vuk iz Raštela 7 parov otroških čevljev.
Odgovorni urednik: Stpnfto Sfonic 'tiska tiskarna Budin v Gorici
%
KDOR IMA HARMONIJ NA PRODAJ,
naj obvesti uredništvo ^Katoliškega glasa«.
POZOR !	PQ?PI*	*
Spomnite se na svojce v Jugoslaviji in jim za veliko noč pošljite velikonočno darilo po tvrdki
C 1 T R U S
IMPORT-EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšoek
TRST, UL. TORREBIANCA 27 - TEL. 8-44-67
Pošiljamo vse vrste živeža, limone, pomaranče in razno drugo blago.
. , ; l"11
Dr. IVO CESNIK:
Goriški grad, ki kraljuje nad Gorico dolga stoletja kot najstarejge poslopje, ima tudi svojo pripovedko kakor toliko srednjeveških gradov. Tamkaj straii. Opolnoči se prikazuje mlada, čudovito lepa gospa z mogočnimi povezanimi ključi v rokah v spremstvu psička. To je grofica Gnllina, ki ne bo našla prej miru kakor tedaj, ko vsraste iz drevesa, rastočega v gradu, les za zibelko, v kateri bo ležal deček, ki jo bo rešil zakletve. In Se tole pripovedko so si ljudje nekdaj pripovedovali. Pred mnogimi, spnogimi leti je bil« grajska izpovedovalka lakomna in grozna grofic« Katarin«, ki j® ijnel# v ?ll,*H mnogo hlapcev in sedem psov, katere je izučil«, da so na mah na njen migljaj vsakega razmesarili. Neko noč je prišel i* Ogleja odposlanec, ki je nesel T neki sosednji grad težko vrečo zlata in je prosil radi silne nevihte prenočišču. Grofica mu je privolila. Ko je zjutraj hotel odpotovati, je nadražila po fvpjero zauppiku
oskrbniku nanj pse. Ubogi odposlanec je kmalu ležal mrtev med psi. Grofica mn je odvzela vrečo zlata in odnesla v podzemsko klet k svojim skrivnim zakladom. Oskrbnik je bil lakomen kakor ona, ji je sledil in jo ubil, ko je hotela iz kleti v gorenje grajske prostore. Toda tudi ta zločin ni obrodil sadu. Zaman je ta nezvesti služabnik iskal skrite zaklade. Od tedaj se vsakih 7 let prikazuje nesrečna grofica z razkuštranimi lasmi, odeta v bde cape, obdana od psov, ki grozovito lajajo. Ako bi se našel pogumen in neustrašen človek, ki bi nesrečnico vprašal za skrivni zaklad in njegovo skrivališče, bi njen duh našel končno svoj mir. A do danes ni bilo še takega človeka. Nekoč je neki stražnik strejjal na grofico, a je nezavestno padel na tla In umrl.
Furlani ti pripovedujejo tole zanimivo pravljico: »Živel je čevljar, ki je pridno čevljaril in se s svojo ieno dobro razumel, čeprav nista imela otrok. Ko sta šla nekoč v gozd po drv«, sta na ognjišču postila lonec, v katerem se je za kosilo kuhal fižol. Ko »ta sc vrnila z drvmi domov, ni bilo kosilo še kuhano. Čevljar je bil je*
norit človek. Razjezil se je in dejal: »Ko hi le iz teh fižolov nastali otroci, ki bi nama pri delu pomagali!« Komaj je izgovoril te neprevidne besede, že so iz lonca poskakali nešteti otroci in brzopetili po ognjišču. Čevljar Smola in njegova žena sta se ustrašila tolike nebogljene dece. Kako naj bi neštevilni drobiž preživela! Vzela sta palice ip vse pobila, toda takoj sta se kesala in vzdihovala: Ko bi vsaj en otrok ostal, ki bi najino lepo »hruško varoval!« »Tu sem, očka, tu sem mamica!« je zaklical nežni otroški glas. Vesela sta iskala otročiča in ga končno našla skritega v škornju. Dvignila sta ga na roke, poljubljala in nazvala Tonetto Rusetto (Tonček Palček). Takoj sta ga nesla na hruško in mu jo izročila v varstvo.
Ko je Tonček opravljal svojo službo na vrhu hruške, se mu je približala čarovnica in ga prosila:
Tonček Palček, dajmi hruškico, s svojo drobno ročico!
Tvoja z|«ta dušica hodi blagoslovljena!«
Tonček je vrgel čarovnici hruško z drevesa. Ker je pa tfifila, da je ne najde in ga prosila, da stopi na tla in jo najde, je v svoji dobrosrčnosti to storil. Vešča ga je pa zgrabila in stlačila v vrečo ter odnesla s seboj. Med potjo je pa nabrala drva in postavila vrečo k potu. Tonček je preluknjal z nožicami vrečo, jo napolnil s kamenjem in naglo stekel na hruško. Vešča je odšla za njim, ko je opazila zvijačo. in zopet vabila Tončka k sebi, a fantiček je ni poslušal. Ker ga je pa neprestano nadlegovala, je * dovoljenjem staršev odšel v svet. Na svojem potovanju je dospel v veliko mesto, kjer se je kralj dotične dežele mudil. Iskal je hlapca za svoj hlev. Tonček se je ponudil v službo in jo dobil. Vršil jo je vestno in natančno. Nekega dne ga je prišel kralj nadzirati v hlev. Klical ga je in iskql povspd, a ga ni našel. Končno sc je začul njegov tenki glas iz vampa nejicga Iffluja:	»Tu	sem,
Veličanstvo.« Konj ga je požrl s krmo. Kmalu ga je p» vrgel na beli dan. Ker ga je ta dogodivščina razočarala, je odšel iskat drugo službo. Stopil je za vajenca v neki čevljarnici, kjer se je izučil v čevljarstvu.
Ko je postal pomočnik in napravil mojstrski izpit, je odprl svojo delavnico in napisal nad vrata tole vabilo:	»Čevlji za
muhe in škornji za obade!« Čevljaril jc, da je bilo veselje in živel zadovoljno do smrti.
Poglejmo še nekoliko v legendarni svet! Tudi tu zasledimo nekaj narodnega blag#-
Po vsem Goriškem so nekdaj rastle d<^' ge vrste murvinih dreves, ki so dajale P°’ trebno krmilo za sviloprejke. Po Furl«111]1 rastejo še danes; in Furlani pridno goje sviloprejko. Zato ni čuda, če je legendarna fantazija segla tudi v to panogo narobnega gospodarstva.
Božjemu usmiljenju nad Jobov<| nesre*« in trpljenjem, pripisujejo nastanek svi o-prejke. Ko je veliki trpin ležal v svoji bolezni ves obdan po život'1 o črvov, ji - ljubi Bog sklenil napraviti konec njegovim bolečinam. Ob glavi nesrečnega Job,, je hipoma vzru.tlo drevo murva, in z Joba SO zlezli kmalu črvi na perje tega božjega drevesa; tedaj so črvi postali sviloprejke. ki so dajale ubogemu prebivalstvu dober dohodek.
( Nmlaljevanje)