Poštnina plačana v gotovhd. Leto XI., Št. 22(„JUTRO*Jf. ff*a7 Ljubljana, ponedeljek 9« junija 1941-XIX Cena Din 2 - cent. 6C TLTpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. "ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima fUnione Pubblicita Italiana &A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3128 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu._ _________ CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano onitav sosveta Ljubljanske pokrajine Duceiu Včeraj opoldne je sprejel Duce v Beneški palači sosvet Ljubljanske pokrajine z Visokim Komisarjem Eksc. E. Graziolijem na čelu — Sosvet ihu je izrazil svojo hvaležnost za skrb, ki jo posveča za prospeh Ljubljanske pokrajine In njenega prebivalstva S posetom Večnega mesta je sosvet Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine tudi formalno kot zastopnik našega ljudstva potrdil dejansko stanje, ustvarjeno s priključitvijo naše Pokrajine k zmagoviti Italiji. Mnogotere so vezi, ki iz davnine vežejo naše ljudstvo z večnim Rimom in te vezi so se slovesno očitovale ob raznih prilikah. Toda še nikoli doslej ni naše odposlanstvo potovalo v ponosno prestolnico tretje Italije z važnejšo nalogo, ki ni samo dolžnost našega odposlanstva, marveč iskrena potreba vsega našega ljudstva, da na najsijajnejši način da izraza svojim čustvom globoke hvaležnosti do Kralja in Duceja, ki sta z izredno tankočutnostjo pogodila najintimnejše želje našega ljudstva, ko sta našo težko preizkušeno domovino z rimsko velikodušnostjo vzela pod okrilje Mogočne Zaščitnice Matere Italije. Člani sosveta bodo verni tolmači naše hvaležnosti do Duceja, ki je v tako kratkem času pokazal toliko neposrednega in vztrajnega zanimanja za našo Pokrajino in za nje prestolnico belo Ljubljano. O tem zgovorno pričajo že razpisana javna dela, ki so bila zaradi silovite nujnosti naša neprestana zahteva, toda ni bilo roke, da bi se bila zganila, da bi se ta zahteva uresničila. Veliki vodja Italijanskega Naroda pa je našim težnjam prišel naproti, še preden je kdo izmed članov sosveta utegnil opozoriti na perečo nujnost večno odlaganega in skoro dokončno odloženega problema. Pri nas se gotovo nihče ni nadejal, da bi bilo mogoče v sedanjih razburkanih časih misliti na kako stvariteljsko delo. Naše ljudstvo je bilo hvaležno za red, ki ga je Visoki Komisar vzpostavil v rekordno kratkem času, z nedeljenim priznanjem je vzelo na znanje plemenito prizadevanje Eksc. Graziolija za preskrbo z živili in za ustalitev cen, za uvedbo splošne varnosti življenja in imetka našega ljudstva. Že s samim tem si je Najvišji Upravnik naše pokrajine zadolžil vse naše ljudstvo, katerega radostno presenečenje je preseglo vse meje, ko je Visoki Komisar naznanil trdno voljo Voditelja Italijanskega naroda, da se v naši dragi pokrajini otvori era vztrajnega dela za vseobčo blagobit najširših slojev našega ljudstva. Zahteva po ureditvi toliko potrebne bolnice je kakor po migljaju čudodelnika prešla iz stadija večnega zavlačevanja ter je tik pred uresničenjem. Zahteva, da dobi vseučilišče kot naš najvišji znanstveni zavod svoje dostojno domovanje, še ni bila postavljena, ko se je iz Rima začula mogočna Ducejeva beseda: Ljubljanska univerza naj razširjena in izpopolnjena vstopi v krog svojih preslavnih posestrin-univerz Velike Italije. Z enako velikopoteznostjo, ki je nadvse značilna za tega Velikega Duha Italije, je Duce odredil izgraditev našega cestnega omrežja, ki bo vir bodočega blagostanja, ter zaukazal gradnjo mnogih vodnih naprav, s čimer je pokazal plemenit smisel za pereče življenjske potrebe ravno gospodarsko najšibkejših slojev našega ljudstva. Tem je Duce namenil še posebno dragocen dar: 150 stanovanjskih hiš, ki bodo odpomogle sedanjemu slabemu stanju v tem pogledu. Po vsem tem je treba pač priznati, da bo naša odposlanstvo vršilo prevažno nalogo, ko bo Duce- » 1 __ i- • vT 5 Rim, 8. junija, b. Člani slovenske poklonitvene deputacije so v teku včerajšnjega popoldneva pod vodstvom Visokega Komisarja Eksc. Emilija Graziolija obiskali najprej Pantheon. V starodavnem hramu, najbolje ohranjenem arhitektonskem spomeniku cesarskega Rima, so se najprej ustavili ob grobu prvega kralja Italije in njenega zedinitelja Viktorja Emanuela II., nato pa ob grobu kralja Umberta I. Pred vsako grobnico, ki zbuja spomine na slavno delo visokega Savojskega doma za rast in veličino Italije v njeni najnovejši zgodovini, so izkazali čast z rimskim pozdravom in enominutnim molkom. Nato so se vpisali v spominsko knjigo. Počastitvi je prisostvovala častna straža karabinjerjev. Pred Pan-theonom se je med tem zbrala množica ljudi, ki so ob odhodu pozdravljali Eksc. Visokega Komisarja in slovenske delegate. Nato se je skupina iz Ljubljane odpeljala pred veličastni oltar domovine, pod Kapitolom se dvigajoči spomenik Zedinitelja Italije ter se je poklonila Neznanemu junaku, ki je našel večni mir na enem izmed najlepših prostorov Rima. Odtod so se slovenski zastopniki odpeljali na bližnji Kapitol, kjer so se poklonili pred spomenikom Padlih fašistov. Tam jih je pozdravil podguverner mesta Rima s svojim tajnikom. Pri Duceju ju izreklo udanost in neminljivo 1 zahvalo našega ljudstva. Poset sam j pa je znamenit še z druge strani. ! Sprejem našega odposlanstva pri i Duceju je izredna počastitev Ljub-' Ijane in naše Pokrajine, kajti le malo posameznikov in odposlanstev je bilo doslej deležnih visoke odlike slavnostnega sprejema pri Duceju. To je veliko zadoščenje za nas vse, ki občutimo, da nas plemeniti Duce uvažuje, čisla in upošteva kot najmlajše otroke Matere Italije. ki Komisar je predstavil Duceju vse člane sosveta in ljubljanskega župana, nato pa je prečital v italijanščini naslednjo izjavo: Govor Eksc. Grziolija Duce, izredna čast, ki ste jo izkazali meni in članom sosveta, je visoko odlikovanje za vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, katero vidi v tem nov dokaz vaše velikodušne dobrohotnosti ter je v svoji duši za to globoko hvaležno. Dovolite, Duce, da v vaši navzočnosti potrdim popolno lojalno sodelovanje, ki sem ga našel pri prebivalstvu v izvrševanju vladnih dolžnosti, ki ste mi jih Vi zaupali. Te dolžnosti so bile in bodo izvršene s popolno avtoriteto in odločnostjo ter z neupogljivo fašistično pravičnostjo pri delu za blagor prebivalstva, za povzdigo vseh strok kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja pokrajine v okviru velikega Fašističnega Imperija, ki ste ga Vi ustvarili, ter v absolutni pokorščini naredbam, ki ste jih Vi izdali. Sedaj, ko je urejeno normalno življenje v pokrajini, stremi naše delovanje posebno za industrijskim, trgovinskim in še posebej poljedelskim razvojem ozemlja, zakaj, sama pokrajina namerava dati čim prej, kolikor dopuščajo človeške možnosti, svoj aktivni prispevek v okviru nacionalnega gospodarskega življenja. Javna dela, katera ste Vi, Duce, odredili, rešujejo z ene strani vprašanja temeljne važnosti za življenje prebivalstva, z druge strani pa s svojim veličastnim programom nudijo možnost zaposlitve in ustvaritve zadovoljstva med delovnim ljudstvom. Govor sosv. dr. Natlačena Po tej izjavi je prečital dr. Marko i Natlačen v italijanskem in slovenskem | jeziku naslednjo izjavo: | Duce, j Dovolite mi, da se vam kot tolmač članov sosveta in vsega slovenskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine zahvalim za visoko čast, ki ste nam jo izkazali i s tem, da ste nam dali izredno priliko, da moremo osebno ponuditi izraze iskre-| ne in spoštljive udanosti ter oopolne udanosti vsega prebivalstva- Duce, globoka je in bo hvaležnost našega naroda za plemenite ukrepe, ki ste jih, prežeti s toliko človečansko in rimsko pravičnostjo storili zanj in mu s tem dali možnost življenja ter kulturnega in gospodarskega napredka v naročju velike Fašistične Italije. Po teh poklonitvah na mestu, ki so sveta italijanskemu narodu ter so simbolično združena z največjimi dogodki njegove nedavne zgodovine, so se člani deputacije odpeljali v znani park na Monte Pincio in so tam občudovali prekrasni pogled na Rim, ki je v opoldanskem solncu odkril pod njimi svoje največje in najstarejše četrti z mogočno kupolo sv. Petra v ozadju. Ekscelenca Grazioli je bil tako ljubezniv, da je sam obenem z ostalimi spremljevalci opozarjal slovenske goste na posamezne znamenite cerkve in palače, ki se vidijo s tega slovečega razglednega mesta. Zvečer je bila članom deputacije servirana večerja na vrtu hotela »Quirinale«, kjer so mogli ob skrbni postrežbi uživati prijetnosti rim3kega večera pod milim nebom. Ko boste blagovolili počastili našo pokrajino s svojim visokim obiskom, Vam bo naš narod vesel in s ponosom izrazil svoja čustva. Duce, po vaši odredbi se z naglico rešujejo v naši pokrajini problemi ki so dolga leta čakali rešitve. Ko Vam ponovno zagotavljamo svojo globoko hvaležnost, se upamo izraziti nado, da ne boste slovenskemu narodu nikoli odrekli svoje naklonjenosti in svojega varstva. Nato je odgovoril Duce z daljšim govorom, ki je bil sproti stavek za stavkom, preveden v slovenščino. Duce se je zatem posebej razgovarjal z dr. Natlačenom in se je nazadnje poslovil od vseh članov, ki so vzradošče-ni zapustili Beneško palačo. Bombardiranje Malte Učinkoviti napadi na vojaške naprave v utrjenem Tobruku Današnjo nedeljo so pričakovali s posebno napetostjo, saj jih je ob 11.30 v Beneški palači sprejel Duce, ki so mu prišli izrazit udanost in hvaležnost prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Člani sosveta z ljubljanskim županom dr. Adlešičem so se ob 11. zbrali v svojem hotelu in so se nato pod vodstvom Visokega Komisarja odpeljali na Beneški trg, kjer jih je ob 11.30 v Beneški palači sprejel Duce. Viso- Naše odposlanstvo bo spričo tega blestečega dokaza ljudomilosti z lahkoto opravilo svojo nalogo ter položilo v roke Duceja svečano zaobljubo trajne hvaležnosti ter prisrčne vdanosti vladarskemu Domu Savojskemu, ki načeluje Italiji na njenem zmagovitem pohodu. Prepričani smo, da se bo sožitje našega ljudstva z italijanskim pod mogočnim okriljem Italije, Vzvišene^ ga Kraljevega Doma in iskrene prizadevnosti Duceja razvijalo in poglabljalo v obojestransko korist Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. junija naslednje 368. vojno poročilo: Preteklo noč so naša letala bombardirala letalska oporišča na Malti. V Severni Afriki ni na kopninskih odsekih nič novega. Letalstvo je ponoči na 7. maja in v teku včerajšnjega dne ponovno zadelo baterije ali vojaške naprave utrdbe Tobruka ter povzročilo požare in razrušenja. V bližini Sive so bila bombardirana britanska motorna vozila. Sovražna letala so izvršila polete nad Ben-gazi in nad Derno. V Vzhodni Afriki se nadaljuje bitka na področju Gale in Sidamo. Na ozemlju Gondarja Je naša posadka v Uolkefitu ponovno odbila predloge za predajo ter je s predrznimi izpadi prizadela oblego-valcem občutne izgube. Rim, 8. junija, s. Eden izmed posebnih dopisnikov agencije Štefani poroča z operativnega področja Oboroženih Sil naslednje: V pretekli noči so naši oddelki za bombardiranje izmenoma napadli letalski pristanišči v Micabbi in La \ eneziji na otoku Malti ter so z bombami srednjega kalibra obmetavali pristaniške naprave, skladišča ter letala, razpostavljena v zaščitnih hangarjih. Mnogo letal je bilo zadetih v polno in so zgorela. Sovražni letalci, ki so se dvignili, ter silovita protiletalska obramba niso mogli preprečiti uničevalnega dela naših bombnikov, ki so se po izvršenem podjetju vrnili na svoja oporišča. Davi so mnogoštevilni oddelki lovcev v sijajnem poletu in med silovitim streljanjem sovražne -obrambe napadli letališče pri Hal Faru. Obstreljevali so z zažigalni-mi kroglami letala, ki so bila razmeščena na letališču. Nekoliko sovražnih letal je bilo opetovano zadetih in zapaljenih. V tem bleščečem podjetju so naši lovci še enkrat potrdili svojo bojno vrlino. Po nočnem bombardiranju in jutranjem obstreljevanju so sovražne letalske sile, razmeščene na otoku Malti, pretrpele zelo občutne izgube. Berlin, 8. jim. s. »Daily Maik< je objavil v poročilu iz Kaira, da nobeden izmed angleških vojakov, ki so zbežali s Krete, ni mogel potrditi Churchillovih trditev, da bi imeli nemški napadalci pri napadu na Kreto novozelandske uniforme. Padalci so bili oblečeni v svoje zelene uniforme s svojimi značilnimi zadrgami, ki so jih slekli, čim so pristali na tleh, da bi nato takoj lahko v svojih običajnih vojaških uniformah posegli v borbo. V Berlinu opozarjajo, da ta vest potrjuje kategorične izjave, ki jih je svoj čas podalo vrhovno poveljništvo nemške vojske, predvsem pa pomeni priznanje izredno resnega položaja sovražnika, ki je t>risi-Ijen postaviti na laž samega Churchilla. Listi podrobno komentirajo vest angleškega lista. Atene, 7. jun. s. Angleški častniki v ujetništvu so izjavili, da je hotel general Frei-berg, poveljnik vojnih sil na Kreti, za vsako ceno priti na varno, čeprav so mu to njegovi sodelavci odsvetovali. Nemški letalski napadi so ga že prvega dne popolnoma demoralizirali. Ko je borba dosegla vrhunec. je po izjavah ujetih častnikov dobesedno dejal: »Ne vidim ure. da pridem iz tega pekla.« Atene, 8. jun. s. Grška vlada je s posebnim zakonom odredila, da bodo obsojeni na smrt vsi grški državljani, ki se bodo še nadalje udeleževali vojnih operacii. Seja vodstva kemijske korporacije Rim, 8. jim. s. V petek se je pod vodstvom ministra Riccija v korporacijskem ministrstvu sestalo vodstvo kemijske korporacije. Razpravljali so o položaju proizvodnje in o nadaljnjem razvoju kemijske industrije. Posebej so proučili načrt za av-tarkično proizvodnjo sintetične gume. Minister ie o tem podal pomemben ekspoze, v katerem je obeležil tudi možnost, da se taikoj po vojni splošno nadomeste nekatere vrste kovin s plastičnimi snovmi Obeležil je tudi produkoijo teh snovi v Zedinjenih državah, Nemčiji, Franciji Rusiji in Japonski. »JUTEO z-i goto-1 jena hvaležnost hrvatskega naroda, ki globoko občuti, kako so s tem po- pravljene vse krivice, ki so bile prizadete Hrvatski. Poglavnik se je vrnil v Zagreb včeraj popoldne in so ga ob povr?.tku sprejeli vsi doglavniki, ki so mu izrazili zadovoljstvo nad uspehom, doseženim v Nemčiji. Pri tem se je na Markovem trgu razvila slavnostna manifestacija. Oddelki ustašev so s fanfaranu izkazali čast sv-ojemu poglavarju. Japonska priznala neodvisno Hrvatsko Tokio, 8. jun. s Uradno se potrjuje, da je japonska vlada priznala samostojno državo Hrvatsko. Zunanji minister Macuoka. je sporočil ta sklep zagrebški vladi. Listi tudi javljajo,, da bo kratkem otvorjeno japonsko poslaništvo v Zagrebu. Prekop Dunav-Jadran Zagreb, 8. jun. s. Današnji listi se bavijo z načrtom za gradnjo prekopa Dunav— Jadran, ki bo vodil iz Vukovara po Savi do izliva Kupe v Savo, kjer se bo obrnil proti Ozlju, odtod pa bo končno speljan v Bakarski zaliv. Prekop bo ploven za ladje do 1500 ton. S tem bi bila pot Hamburg— Suez skrajšana za kakih 3000 km. Ves izvoz srednje Evrope bi s tem prekopom dobil svojo prirodno izhodno pot. Jasno je tudi, da bi ta prekop bil izrednega pomena za hrvatsko narodno gospodarstvo. Gradnja delavskih hiš na Hrvatskem Zagreb, 8. jun. s. S posebnim dekretom je bil določen kredit 100 milijonov dinarjev za gradnjo delavskih stanovanjskih hiš. Zgradili bodo 84 stanovanjskih hiš z vrtovi. Dela so se že pričela in bodo dovršena v 100 dneh. Dobave italijanskega riža Hrvatski Zagreb, 8. jun. s. Iz poučenih krogov jc bilo mogoče izvedeti, da bo Italija v smislu tigovinskega sporazuma dobavljala Hrvatski riž v množinah, ki bodo znašale polovico prejšnjih dobav bivši Jugoslaviji. proti Rooseveltovi politiki ¥ ameriškem kongresu zahteva umaknitev zakonskega predloga © sapici zasebnega imetja za vojne namene TTashington, 8. junija s. Naraščajoča opo-z ciia k mgresa proti zakonskemu načrtu, po katerem naj bi sc predsednik Rooseveit da lahko zapleni vsakrSno za- pooolast s.br.o ime .lic tje v vojne svrhe, jc pripravila parlamentarne večine, ki so sc pre-y : : i, da bi m igel ta načrt naleteti na oJiočcn ml per mnogih parlamentarcev, do t -ga, da so vladi predlagali, naj ta načrt umakne in ga zamenja z drugim načrtom, ki bi omejil pooblastilo nad zaplembo določevali im1istrijsk;h podjetij in še to pod določenimi pogoji. \Vashington, 8. jun. s. Vpliven član vlade, ki noče, kakor beleži agencija »Associated Press , da bi se objavilo njegovo ime, je potrdil, da ima zvezna vlada na-ir.pn v ponedeljek predlagati reprezentanč. zbornici, naj jo pooblasti za zaplembo nekaterih tovarn in drugih delavnic, ki so zaradi stavk že nekaj časa zaprte. To bo potemtakem prvo uveljavljenje poslednjih Rcoseveitovih ukrepov glede zaplembe privatne imovine. Najnovejši ukrep je zahtevalo poveljništvo vojne mornarice, ki ga je podprl tudi centralni urad za proizvodnjo. Obs instanci sta v skrbeh, da bi stavke parahzirale prizvodnjo vojnih potrebščin, p:' rt v sem pa letal, ter tako povzročile izgubo mnogih sto milijonov dolarjev. Vodstvo tovarn in delavnic, ki bedo zaplenjene, bost i prevzeli vrhovni {oveljništvi vojske in mornarice. Amerika in Francija VTiiihlngton, 8. junija s. Državni tajnik za zunanje zadeve Gorat il Hull jc novinarjem dal nekaj kratkih iziav o sedanjem položaju vlade v Vichyju. Med drug;m je dejal, da je francoska politika nevarna za zapadni kontinent. Po njegovih informacijah ima agresivni značaj. VVashington, 8. jun. d. Francoski poslanik Have je v razgovoru z zunanjim ministrom Hullom podal novinarjem izjavo, v kateri je demantiral kot povsem netočne vesti, da bi se bile čete držav osi izkrcale kjer koli v francoskih kolonijah na Bližnjem vzhodu. Zlasti ni res, da bi se bilo tako izkrcanje izvršilo v Siriji. Francija, je dejal Have, se izogiba vsakemu dejanju, ki bi moglo izzvati angleški napad. Francija je sicer odločena, da brani svojo posest proti vsakomur, sama pa niti na kopnem niti na morju ruti v zraku noče nikogar napasti. Trst, 8. junija »II Piccolc« poroča: Ameriški državni tajnik Cordel Hull je dal ne-koPko izjav o sedaiji politiki vichvjske vlade. Med drugam je «z javil, da je vichvj-ska politika grožnja varnosti zapadne polu-tc. Zaradi teh besed so se francosko-ameri-ški odnošaji še bolj poslabšali in merodaj-ni krogi razpravljajo o možnosti popolnega preloma med Vicfcvjem n NVashingtonom. Francoski poslanik Henri Have je zahteval od Cordel la Hulla takoj razna pojasnila, ko je s 1 ir a I c njegovi izjavi, odklonil pa jc vsako.' izjavo novinarjem, preden ni govoril z njim. Tudi državno podtajništvo za zunanje zadeve se je zavelo v popoln molk glede možnosti prekinitve odnošajev s Francijo, vendar pa nekateri pozorni opazovalci ne izključujejo da bo prišlo do prekinitve odnošajev, čim bo ameriška vlada priznala de Gaullea. Predsednik Rooseveit je odločno zavrnil vest, da je amerišk- poslanik v Londonu \Vinant prinesel v VVashington angleške mi rovne predloge, ter jc dostavil, da je Anglija še zelo daleč od takih namer. Vest o mirovni ponudbi so bržkone raznesli simpati-zerji o^ dh sil. Predscdn'k je včeraj podpisal in dal objaviti zakon ki ga pooblašča, da zaseže vse tuje ladje, zasidrane v ameriških lukah. Obenem je izdal odlok, ki pooblašča zvezno komisijo za trgovsko plovbo, da prevzame dotične ladje. Znani prstaš Rooseveltove bojevite politike senator Pcpper je včeraj govoril v državi Cansas in je med drugim dejal, da ima samo Amerika dovolj sil, da Iztrga zmago osnim državam. Nadaljeval je, da je za Zedinjene države napočila usodna ura, takoj pa jc obenem pričel jadikovati, da so se v državi pojavile neodločno«*, nesloga, nezadovoljstvo ter negotovost. Skoraj ob istem času je govoril v P:ttsburghy senator \Yhcelcr, znani nasprotnik Roosc-vcltove politike, in je dejal, da je Rooseveit spravil državo prav na rob vojne ter da na vse kriplje podpira vojne hujsKače, ki hočejo napraviti nepopravljivo škodo. Wendell Wilkie za koncentracijo ameriškega gospodarstva Chicago, 8. jun. d. Wendell Willkie je imel v petek tukaj govor, v katerem je zahteval, naj bi se celotna vojna industrija v Zedinjenih državah centralizirala in podredila eni sami osebi, ki bi bila neposredno odvisna od predsednika. Willkie je dejal, da zahteva proglasitev izrednega stanja nadaljnji izredni ukrep, koncentracijo vsega ameriškega gospodarstva v en sam veliki stroj. Willkie je dalje pripomnil, da Anglija ne bo mogla dalje vzdržati, če sedanje izgube angleških trgovinskih ladij nc prenehajo ali se ne zmanjšajo, sicer pa morajo Zedinjene države zagotoviti Angliji povečane dobave. Najtežji problem ameriške plovbe Buenos Aires, 8. jun. s. Zunanji minister Argentine Ruiz Guinazu je izjavil poročevalcu brazilskega lista »Eazon«. da se ne more izraziti službeno o sedanjih političnih problemih in evropski vojni, ker se mora prej posvetovati z drugimi člani vlade. Glede na ukrepe posamerznih ameriški!- držav, ki so bili odrejeni zaradi težav, nastalih spričo pomanjkanja trgovskega ladjevja, je dejal, da predstavlja ta problem dejansko eno največjih težkoč ameriške trgovske plovbe. Stavka v Detroitu New York, 8. jun. s. Vodstvo škodovih tovarn v Detroitu je objavilo, da je prisiljeno za 24 ur zapreti svojo največjo tovarno na River Rougeu in 16 drugih tovarniških objektov. Ukrep je baje v zvezi s stavkami. Uprava je ugotovila, da so na mestu 5.350 izdelovali v zadnjih dneh le pc 4.500 motorjev na dan. Japonska pogajanja z Nizozemsko Indijo Tokio, 8. jun. d. Včeraj dopoldne je posetil japonsko zunanje ministrstvo uradni zastopnik Nizozemske Indije v To-kiju ter je izročil uradni protest svoje vlade zaradi nedavne izjave zastopnika japonskega zunanjega ministrstva, v kateri je dejal, da Nizozemska Vzhodna Indija ne kaže iskrenosti v pogajanjih z Japonsko. V uradnih japonskih krogih izjavljajo, da Japonska na ta protest najbrže sploh ne bo odgovorila, ker to ni potrebno. Javna dela v Ljubljanski pokrajini Rim, 8. jun. Agencija Štefani poroča iz Ljubljane: Med tukajšnjim prebivalstvom je zbudila veliko pozornost vest, da je ministrski svet na predlog Duceja včeraj odobril načrt za javna dela v Ljubljanski pokrajini. Gre za obsežen skupek del, ki bodo stala pol milijarde dinarjev, kar znaša 150 milijonov lir. Znesek bo razdeljen na tri dele in bo prva anuiteta znašala 70 milijonov lir. Zelo važen je načrt za izgradnjo cest, ker določa sistematsko izgradnjo velike državne ceste od stare meje do Ljubljane ter temeljito popravo vse cestne mreže Ljubljanske pokrajine. VStete so tudi manjše ceste, za katerih popravo bodo skrbele pokrajina in občinske uprave. Drugi del vsote je določen za bolnico, zlasti za kirurški paviljon. Tretja kvota bo porabljena za univerzo ter za izpopolnitev studijske knjižnice in raznih važnih institutov. Pet milijonov lir je naposled določenih za prvih 150 stanovanjskih hiš, ki jih bo zgradila država v dveh letih 300. Pri teh javnih delih bodo upoštevana predvsem domaČa podjetja in domača delovna sila. Izvrševanje oblasti v Ljubljanski pokrajini Rim, 8. jun. s. Uradna »La Gazzetta Ufficiale« objavlja zakonsko odredbo, s katero se do nadaljnjega na ozemlju Ljubljanske pokrajine daje zakonita moč odlokom, ki jih je izdala italijanska zasedbena oblast. Visoki Komisar izvršuje odredbe, ki so jih izdale zasedbene oblasti. Sklicanje korporacijske zbornice Rim, 8. jun. u. Zbornica fašijev in kor-poracij je sklicana na plenarno sejo za torek 10. t. m. ob 17. uri. Bardossyjev povratek v Budimpešto Budimpešta, 8. jun. d. Madžarski min. predsednik Bardossy se je danes vrnil iz Rima v Budimpešto. Razširjenje bolgarskega železniškega omrežja Sofija, 8. jun. d. Po dogovoru med nemško in bolgarsko vlado sta bili železniški progi Caribrod—Niš in Niš—Skop-lje priključeni bolgarskemu železniškemu omrežju. Sofija, 8. junija, s. Danes so v Rušču-ku svečano otvorili ter izročili prometu brod, določen za direktno zvezo med Bolgarijo in Rumunijo. Otvoritev se je izvršila s posebno svečanostjo. Prisostvovali so ji predsednik vlade Filov ter drugi člani vlade, nadalje poslanika Italije in Nemčije v Sofiji, rumunski odpravnik poslov in druge osebnosti. Huda železniška nesreča v Rumuniji Bukarešta, 8. jun. u. Včeraj zjutraj se je na postaji Alvesti primerila huda železniška nesreča. Pospešeni vlak, prihajajoč iz Moldavske, se je z vso silo zaletel v mešani vlak. stoječ na postaji. Nesreča je zahtevala 10 smrtnih žrtev in 30 ranjenih. URA1NI RAZGLASI Omejitev porabe svežega govejega in svinjskega mesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo (o varčevanju z živili) z dne 23. avgusta 1940 in smatrajoč za potrebno, da se spremenijo določbe o omejitvi porabe svežega govejega in svinjskega mesa, odreja: čl. 1. Sveže goveje in svinjsko meso se sme prodajati samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Za bolnišnice pa je dovoljeno dobavljati te vrste meso tudi ob drugih dnevih v tednu po predhodni odobritvi Prehranjevalnega zavoda (Prevoda) za Ljubljansko pokrajino. čl. 2. Restavracije, gostilne, krčme in drugi taki javni obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom iz člena 1., samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Noben obrok ne sme obsegati več ko eno mesno jed v teži največ 150 g; ta teža se nanaša na sveže meso (brez kosti). čl. 3. Določbe prednjih členov se ne uporabljajo na govejo in svinjsko notrino (možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe, vranico itd.). Čl. 4. Kršitelji te naredbe se kaznujejo denarno s 3000 do 15.000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev in z odvzemom obrtne pravice. čl. 5. Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 6. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Predpisi o zatemnitvi Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi banske naredbe o zatemnitvi z dne 18. maja 1940, objavljene v Službenem listu št. 234-42, odreja: Čl. 1. Nočni čas, za katerega veljajo odredbe o zatemnitvi, je dolečen z naredbo Visokega Komisarja. čl. 2. Prekrški odredb naredbe z dne 18. maja 1940, ki bi ne bili huje kaznivo dejanje, se kaznujejo denarno s 100 do 5000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom od 5 dni do 2 mesecev. Prav tako se kaznujejo tudi tisti, ki bi zatemnitev ovirali ali preprečevali. čl. 3. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od 22.30 do 4.30 ure. CI. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 9. junija 1941-XIX. Ljubljana, 6. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Dodatek k maksimalnemu ceniku št. 1. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa v smislu naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX dodatno k ceniku št. 1 z istega dne naslednje maksimalne cene za sveža jajca: na drobno: jajca (nad 58 g) din 2, Lit 0.60, jajca (pod 58 g) din 1.75, Lit 0.53; na debelo (v prodaji po proizvajalcih in trgovcih): jajca (nad 58 g) din 1.75, Lit 0.53, jajca (pod 58 g) din 1.50. Lit 0.45. V Ljubljani, dne 7. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Nemško vojno poročilo Uničevanje angleškega trgovskega brodovja i Berlin, 8. junija. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornica pod vodstvom kapitana Ilesslerja je potopila 21.250 br. reg. ton sovražnega ladjevja. S tem je ta podmornica potopila pri svojem podjetju skupno 7 ladij s 42.641 br. reg. tonami. Nemško letalstvo je potopilo v poslednji noči ob zapadni škotski obali 3 oborožene sovražne trgovske ladje s skupno 21.000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji veliki ladji sta bili poškodovani v škotskih vodah in na Atlantiku. Bojno letalo je uničilo z bombami sovražno stražno ladjo ob angleški vzhodni obali. V severni Afriki je nemško in italijansko topništvo učinkovito obstreljevalo angleške ladje v luki Tobruka. Nemška letala so uspešno napadala postojanke sovražnih baterij in kolone motornih vozil. Sovražnikova letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško ozemlje. Napad na Aleksandrijo Berlin, 8. jun. s. V noči na soboto je nemško letalstvo z velikim uspehom napadlo konvoj ladij, ki je bil namenjen proti izlivu Temze. Pri tem jt bila neka ladja hudo poškodovana, neka druga tovorne ladja pa je bila tako silovito zadeta, da so jo kasnejše letalske izvidnice opazile v zelo kočljivem položaju. Razen tega poročajo, da so se včeraj razvili razni letalski dvoboji med britanskimi in nemškimi lovci nad Kanalom, v teku katerih je bil sestreljen en »Spitfire«. Nemško letalo za dolge polete je na Atlantskem morju 600 km zapadno od severnega rta škotske napadlo oboroženo trgovsko ladjo ter ji prizadelo hude poškodbe. Ta ladja je imela 5000 ton. Pred vzhodno britansko obalo je nemško bojno letalo napadlo neprijateljsko izvidniško ladjo ter jo zadelo takoj s prvimi bombami. Mala ladja se je začela takoj potapljati, tako da ni nikakega dvoma o njenih izgubah. Monakovo, 8. jun. s. Uspešno letalsko bombardiranje Aleksandrije je še vedno predmet žive pozornosti vsega nemškega tiska. Listi predvsem naglašajo, da dokazuje popoln uspeh tega podjetja strateško važnost zasedbe otoka Krete, zlasti za nadaljnji razvoj akcij v vzhodnem Sredozemlju. »Munchener neueste Nachrichten« pravijo, da je nemško letalstvo napravilo svoj prvi poset na sueški fronti ter dokazalo, da je bila Kreta v najkrajšem času izpremenjena v mogočno napadalno oporišče. Po zasedbi Krete je Aleksandrija stalno v dosegu nemškega letalstva osi, ker je oddaljena komaj 550 km od oporišč na otoku in 450 km od Soluna. Tako je to zelo važno angleško oporišče v vzhodnem Sredozemlju v kleščah ter je izpostavljena resnim nevarnostim ter mora poslej vedno računati na letalske napade Egiptska vlada še ni protestirala v Berlinu Berlin, 8. jun. s. Do danes ni prišel od eglptske vlade nikak protest zaradi bombardiranja Aleksandrije. Ker se je švedska vlada izjavila, da ni pristojna v tej stvari, pravijo v Berlinu, da bo sličen protest, ako bo sploh prišlo do njega, predan po posredovanju perzijske vlade, vendar pa naglašajo, da je Aleksandrija vojna luka ter važno pomorsko oporišče Britanije in da letalstvo osovinskih sil napada samo vojaške objekte. Nesreča angleškega hidroplana pri Gibraltarju Madrid, 8. jun. s. V Gibraltarskem zalivu je britanski hidroplan hotel pristati na morju, pri tem pa je treščil v vodo in se je potopil. Z letalom vred je izginila v globini tudi njegova posadka. Napad na konvoj v Kanalu: Berlin, 8. jun. s. O bombardiranju važnega središča za oskrbo britanskih čet in važnega pomorskega oporišča Aleksandrije poroča neki udeleženec te akcije naslednje podrobnosti: »V razmeroma zelo kratkem času smo prileteli nad britansko vojno pristanišče. Velike zgradbe in skladišča bencina stoje druga ob drugi vzdolž južnega nabrežja pristanišča. Skladišča živil se vlečejo ob nabrežju in naše bombe padajo naravnost v sredo mednje. Dvigajo se mogočni plameni proti nebu in ogenj se širi na vse strani v pristanišču. Grom eksplozij je jačji in bobnenje protiletalskih topov, ki v dimu ne morejo pogoditi nikogar izmed napadalcev, še enkrat preletimo goreči pristaniški del in z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo z velikim uspehom opravili svojo nalogo, ki je obstojala v tem, da razrušimo velike pristaniške naprave, ar-zenale in cisterne. Berlin, 8. jun. s. Pri Loch Ewe ob zapadni obali škotske je nemško bojno letalo potopilo veliko trgovsko ladjo 15.000 ton, ki so jo zadele štiri bombe. Druga nemška letala so napadla angleške ladje v izlivu Temze ter povzročila eksplozijo na krovu nekega parnika (8000 ton) ter poškodovala neko drugo ladjo (7000 ton). Borba za obstoj angleškega Imperija V Londonu spoznavajo pogreške svoje vlade Rim, 8. jun. s. Tajnik prvega lorda britanskega admiralata Fletcher je dejal v nekem svojem govoru v Keyshenu, da znana žilavost angleškega naroda, kakor je odlična lastnost, ne zadostuje več za zmago v moderni vojni. Fletcher je dejal, da stoji Anglija pred popolnoma novo vojno, ki danes zahteva bliskovite odločbe in brezmejno požrtvovalnost. Danes gre za obstoj Anglije in njenega imperija. Doslej so Britanci svoje račune delali na temelju stare tradicije ter je Britanija vedno dobila zadnjo bitko, dasi je bila spočetka marsikake vojne temeljito pobita. Govornik je dejal, da bi to pot staro pravilo morda ne obveljalo. Britanija se lahko ogne poraza samo, ako napne vse svoje sile ter pokaže več moči ter boljše uspehe kakor doslej. Fletcher je ostro kritiziral ameriško mišljenje, da je treba doseči uspeh z najmanjšim naporom moči in čim manjšimi žrtvami. Britanci morajo pomisliti, da vodijo vojno z neprijateljem, ki ima v vojnih pripravah za seboj prednost sedmih let, dočim Velika Britanija tega časa ni izkoristila za vojne priprave. Prva stopnja, v kateri mora zmagati Anglija, je bitka delavnic. Rim, 8. jun. s. Londonski list »Times« priobčuje zelo pesimistično poročilo o angleškem položaju. List piše, da bi britanski imperij ne prestal preizkušnje, ako bi se neuspeh na Kreti ponovil na Cipru ali kje drugje. »Times« naglasa, da sta dve nevarni točki za angleško brodovje. To sta prehoda med Sicilijo in Libijo ter med Kreto in Libijo. List priznava, da je bila taktika osnih sil na Kreti naravnost genialna v svoji predrznosti ter da os v sedanjem trenutku nedvomno gradi v južni Grčiji in na otokih važna letalska oporišča, odkoder bi združeno italijansko in nemško letalstvo lahko napadalo Egipt. Pred debato v spodnji zbornici Berlin, 8. junija s. Prihodnji trden bo v britanski poslaniki zbornici velika debata o dogodkih na Kreti. Nastopil br- v rrej tudi predsednik vlade Churchill. V Berlinu slutijo', da sc ho debata zasukala v tako smer, da naposled ne lo ne zmagovalcev nc premagancev. Churchill bo '".stal na svojem mestu, vendar ho angleškem«- narodu po tej debati po vsej priliki d«; vol j je-£'UO, da je os neprimerno iačja od Velike P.ritanije in da jc s rein nevarnost za an-CVški imperij čimdalje večja. Poslanik Crlpps pozvan iz Msskve v London Stockholm, 8. jun. d. Potrjujejo, da je angleški veleposlanik v Moskvi Cripps na poziv zunanjega ministra Edena na poti v London, cl-i poroča svoji vladi o zadr-čanju Sovjetske unije v sedanjem položaju. Bolgarski krel pri Hitlerju Obersalzberg, 8. jun. u. Nemški kance-lar Adolf Hitler je v prisotnosti zunanjega ministra Ribbentropa sprejel v avdienci bolgarskega kralja Borisa. Lavalov povratek V Vichy Berlin, 8. jun. u. Po šestmesečni odsotnosti se je včeraj Laval vrnil v Vichy. Kakor je znano, se je takoj po ministrski krizi 13. decembra preselil v Pariz. Po poročilih listov bo Laval prebil nekoliko dni na svojem posestvu pri Vichyju in bo po vsej verjetnosti kmalu pozvan v vlado, po drugih vesteh pa bo morda imenovan za francoskega poslanika pri vladi kake velesile. Radio Ljubljana Sprememba v sporedu radia za nocojšnji večer (v nedeljo): Ob 20. napoved časa in poročila iz Rima. Ob 20.30 pričetek lirične sezone EIAR: Vincenzo Bellini, Norma, opera v 4 dejanjih, libreto Felice Romani. V odmorih — poročila v slovenščini in slovenska glasba. Objave Pogreb generalnega tajnika TPD gosp. Joška Pogačnika bo danes popoldne ob 17. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah in ne iz kapelice sv. Jožefa, kakor je bilo objavljeno. žensko kolo znamke Diamant, povsem novo, črno pleskano, evidenčna številka 193.662/B, s pokromanim stojalcem za prtljago nad zadnjim kolesom, mi je bilo v soboto ob 16. ukradeno pred Zormanovo trgovino na Celovški cesti. Kdorkoli mi pomaga, da kolo dobim nazaj, prejme lepo denarno nagrado. — Emilija Pogačarjeva, Jasna poljana 1 (ob Tyrševi cesti). s «y|ig Inserirajte v „Jutru"! DRAMA Začetek ob 19.30 uri Ponedeljek. 9. junija: ob 19.30: Ana Christie. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. (Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev). ★ Drevi ob 19.30 bo v Drami zanimiv dogodek. Skupina mariborskih slovenskih igralcev bo uprizorila 0'Neillovo dramo »ANA CHRISTIE«. Mariborski ansambel je znan našemu občinstvu po njegovih gostovanjih: »Kralj na Betajnovi« in »Na dnu«. Priznanje kritike in občinstva, ki ga je dosegel s tema predstavama, priča o uspehu. »ANA CHRISTIE« je velezani-mivo delo, v katerem so štiri velike vloge. Naslovno vlogo bo igrala Kraljeva, glavne pa: Kovič Pavle, Vladimir Skrbinšek in Rakarjeva, nadalje bodo sodelovali: Malee, Košuta, Jože Kovič, Kosič in Nakrst. Režiser: Vladimir Skrbinšek. OPERA Začetek ob 19. uri Ponedeljek. 9. junija: ob 19.30: Baletni večer Maksa in Irene Kirbos. Izven. * Opozarjamo na nocojšnji baletni večer, ki ga bosta priredila ob 19.30 uri drevi v Operi Maks in Irena Kirbos. Spored obsega 7 točk. Plesni par se je uveljavil lani na podobnem večeru s pestrim, tehnično ter izrazno lepo dognanim sporedom. Od tega sporeda bosta izvajala štiri najučinkovitejše točke in sicer: Sibelius: Val39 triste, Chopin: Valse, Debussy: Faunovo popoldne, Saint Saens: Gipsy. Nove bodo tri obsežnejše točke in sicer: Barešev Valse piquante, Ikarus (Po Lifarjevi zamisli), ki ima apartno zgolj ritmično spremljavo. Izvaja jo 13 glasbil (Tolkala). Zadnja točka po ruskih narodnih pesmih, je Balet igruški (Ruske lutke), komponi-ran po Fokinovi zamisli. Ples je grotesknega značaja. Baletni večer bo izven abonmaja po cenah od 36 din navzdol. Na ta enkratni nastop plesne dvojice opozarjamo. »JUTRO«, poaedoljska b9a|g "i 3 onaka Carinarnica v Metliki že posluje Metlika, 8. junija. V Metliko je dospel oddelek ljubljanske carinarnice in odprl svojo pisarno na kolodvoru. Glede na novo zasedbo meje med Ljubljansko provinco in samostojno državo Hrvatsko je postala železniška postaja v Metliki obmejna postaja za izvozno carinjenje vsega blaga razen onega, ki spada pod kemično analizo. Za vse blago, ki se izvaža, pa mora biti sevedai dovoljenje Visokega komisarijata za Ljubljansko provinco. Pokazalo se je, da je na novi obmejni postaji zavladalo vse živahnejše gibanje in bodo glede prometa storjene potrebne mere. Dosedanje število uslužbencev ne zadostuje za živahni promet na obmejni postaji. Marsikaterega potnika je novost uvedbe carinske postaje povsem nepričakovano zatekla, ker ni poznal carinskih predpisov. Da bo javnost poučena, naj navedemo, da je pri potovanju na Hrvatsko dovoljeno nestl s seboj do 2000 din po osebi ali 250 lir. Pri dopotovanju iz Hrvatske v Ljubljansko provinco pa je dovoljeno potniku prinesti samo do 250 lir, toda nobenih dinarjev. Vzporedno z oddelkom ljubljanske carinarnice v Metliki, ki posluje na kolodvoru, posluje tudi oddelek italijanske finance na glavnem mostu preko Kolpe pri Jurov-skem brodu poleg metliškega mestnega kopališča. Z zaporo te prometne žile se je na mah ustavil že preživahni promet posebno s konji, ki so postali predmet najštevilnejših kupčij, o čemer smo poročali v nedeljskem »Jutru«. Kako ]s danes v Murski Soboti Vendsko-madžarsko kulturno društvo je bilo pred kratkim ustanovljeno v Murski Soboti. To društvo ie delovalo že pred svetovno vojno. Na občnem zboru so bili zastopani vsi vidnejši predstavniki sobo-ške javnosti; za predsednika ie bii izvoljen župan g. Ferdinand Hartner, za tajnika šolski nadzornik g. Antauer. v odboru pa so tovarnar g. Josip Benko, dekan g. Krantz in župnik iz Pertcče g. Varda, evan-geljski senior g. Štefan Kovač in kaplan g. Aladar Darvaš, predsednik SK Mure g-Lipič itd. O občnem zboru ie obširno poročal soboški lokalni list »Muraszombat es Videke«, ki ga je začelo izdajati društvo kot svoje glasilo. Tednik ie pisan v madžarskem jeziku in prekmurskem narečju, vendar pa ne v oni Kuzmičevi protestap-toski slovenščini pred 200 leti, kakor smo jc čitali na lepakih. V šolah se ie spet pričel pouk. Za učitelje so bili sprejeti samo v Prekmurju rojeni domačini, ki znajo tudi madžarski jezik. Pouk je omejen samo na nekatere praktične plati, kakor pač zahteva novi položaj. Učenci se uče pesmi in molitvic v madžarskem jeziku. Na gimnaziji n: pouka in bodo priznana spričevala, ki so bila izdana ob zaključku leta dne 9. aprila. Pač pa bo za osmošo' :e matura, ki io bodo lahko delali v madžarskem ali pa v slovenskem jeziku in sicer iz matematike, nemščine ali francoščine in iz madžarske zgodovine in zemljepisja. Spraševali bodo novi profesorji, ki so že z 31. majem pričeli pripravljati kandidate na izpit, in sicer matematiko prof. Pal Ne-meth, ki je dozdaj poučeval v Varaždinu, O boiošestt delu v športu Vcžfia seja Slovenske športne zveze — Sprejem njenih predstavnikov pri Eksc. Visokem Komisarju V petek zvečer so se prvič po razidu naših športnih organizacij sestali odborniki Slovenske športne zveze. Ta seja je j;nela namen pregledati trenutno stanje športnikov in športnih naprav pri nas, bila pa je še posebno pomembna zaradi tega, ker je bilo dan prej pri Eks. Visokem Komisarju sprejeto njeno zastopstvo, sestoje, e iz preseclnika dr. Pavlina, podpredsednika dr. Kostla in tajnika Gorca. Na .seji SSZ. ki sta jo vodila najprej podpredsednik dr. Lapajne, potem pa predsednik dr. Pavlin sam, je daljše poročilo o položaju slovenskega športa podal njen tajnik g. Goreč. Glavni številčni podatki o športnih napravah v naši provinci so bili na tem mestu že objavljeni. Tajnik je v glavnih obrisih očital novo nastali polo-: a za zvezo in vse njene edinice, pri čemer ri mogel zamolčati dejstva, da je zveza kljub vsemu prizadevanju prvih mesecev letošnjega leta, ostala brez sredstev. Med razpravo v katero so posegali razni odborniki in predstavniki včlanjenih športnih zvez. je bilo izrečenih mnogo dragocenih pobud za nadaljnje delo. Govorniki so med drugim predvsem podčrtavali potrebo, da je treba zbrati vse statistične gradivo o stanju športa v naši pokrajini, vzporedno pa proučevati temelje in ustroj italijanskega športa, da bo SSZ kot matična organizacija vsega slovenskega športa v danem trenutku pripravljena na prilagoditev v novi okvir. V razpravi so bila še razna druga pereča športna vprašanja, katerih rešitev je prav tako nujna, med drugim o pristopu in udejstvovanju šolske mladine v športnih društvih in na terenih, o razširjenju območja SSZ na ostale organizacije, ki se bavijo s telesno vzgojo, o iskanju poti in možnosti, da bi bili vsi sporni prostori spet na razpolago samo športnikom, o ugotovitvi premoženja odnosno obveznosti športnih društev, predvsem v krajih, ki so ostali izven sedanjih meja in podobnega več. Odbor je sklenil, da se bo zaradi čim. živahnejših stikov med seboj in iniciative na športnih terenih v bodoče sestajal čim pogosteje. Slovenska športna zveza je v teh dnevih zaključila prvo leto svojega obstoja. Čeprav se po dosedanjem delovanju ni mogla uveljaviti s takšnimi uspehi, kakor je šlo to pri sorodnih organizacijah v Srbiji in posebno na Hrvatskem, ji je zdaj kot vrhovnemu predstavniku slovenskega športa odrejeno mnogo večje in pomembnejše področje. Želimo in upamo, da bo vztrajala v delu v onih smernicah, ki si jih je pravkar začrtala, ter tako zdaj znova uspešno opravljala pionirsko delo, kakršno je morala tudi njena predhodnica z enakim imenom po končani prvi svetovni vojni. Važna odločitev SLA Z Slovenska lahkoatletsku /veza je upoštevajoč novi položaj atletskega športa v Ljubljanski pokrajini na seji dne <5. t. m. sklenila, da dovoljuje vsesn verificiranim atletom prestop v drugi kbib brez predpisane karenčne dobe, kolikor so atleti izpolnili svoje obveznosti nasproti svojemu prejšnjemu klubu. Takšen prestop bo veljal samo do vključno 15. ♦. m.; vsi klubi morajo do tega dneva svoje atlete prijaviti Slovenski lahkoatletski zvezi. (Gornji sklep je veljal tudi že za današnjo prireditev SK Planine.) Tajnik žSK Hermes. Seja centralnega odbora v ponedeljek ob 19.30 v palači Grafike. Razstava najmlajših Na I. realni gimnaziji v Vegovi ulici so priredili srednješolci dve likovni razstavi, ki sta brez dvoma mnogo bolje uspeli kakor lansko leto, ko so se prvi«5 predstavili javnosti. V prostrani risalnici v prvem nadstropju so razstavili mladi slikarji več sto svojih bolj ali manj posrečenih del. Tako pestre razstave ne vidiš vsak dan. Po vse.» štirih stenah in številnih mizah so cele vrste najrazličnejših risb, nanizanih tesno druga poleg druge. Na razstavi je vse, kar si poželi radovedno oko. Niže in višešolci so se postavili, vsak po svoje. Veliko je astronomsko preciznih risb raznih geometrijskih teles, mizarskega, kovaškega in drugega orodja. Skoraj vsaka risba je dovršeno izdelana. Posebni mojstri so nekateri Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod f Umrl nam je, previden s tolažili svete vere, v 88. letu naš dobri brat in stric, gospod Edvard Hajek bivši trgovec v Kamniku Pogreb predragega pokojnika bo v torek 10. t. m. ob 4. popoldne iz kapele av. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 11. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 8. junija 1911. nemščino in zgodovino ter zemljepis pa evangeličanski kaplan g. Aladar Darvaš. K pripravljalnemu tečaju se ie javilo okrog 30 maturantov. Teča.j je v učilnici trgovskega doma. matura pa bo v času med 15 in 30. junijem. Te dni je bilo tudi vpisovanje v prihodnje šolsko leto z namenom, da se dožene točno število učencev in se izberejo prostori za novo gimnazijo Nekateri namreč predlagajo, naj bi bila gimnazija prihodnje leto v novem poslopju osnovne šole. ki se zdaj gradi. V prvi razred se je vpisalo samo 51 učencev, v drugega Da 80. Šolnina znaša na leto 1000 din. Zelo živahna je zda i nogometna sezona v Murski Soboti. Vsako nedeljo je ob veliki udelžbi občinstva tekma med Muro in kakim sosednjim klubom. Otvoritvena tekma je bila med Muro in vojaško reprezentanco. ki jo je Mura izgubila s 3:4 Ob tei priliki ie bilo izrečenih mnogo govorov, nogometaši pa so položili prisego. Proti reprezentanci Kormenda so enkrat zmagali, drugič pa izgubili, proti Sombathelviu pa so obakrat izgubili in sicer doma s 3:7. v Sombathelvju pa z 2:6. Tu so bili izredno gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Denar je v Prekmurju zamenjan v ugodnem razmerju 10:1. V soboških denarnih zavodih ga je bilo zamenjanega za 50 milijonov. v lendavskem pa za 30 milijonov i dinarjev. Nihče ni pričakoval, da imajo ljudje toliko denarja doma skritega. Tako je marsikdo, o katerem so mislili, da je siromak in je užival kmečko zaščito, zamenjal nad 100.000 din. mlajši pri risanju perspektiv ln senčenju. Nekoliko bolj negotove pa so mlade roke pri ustvarjanju antičnih portretov. Leva stena risalnice je vsa drapirana s klasičnimi boginjami in bogovi pa velikani zgodovine posebno starega veka. Toda tudi tu zasledi oko marsikatero presenetljivo uspelo delo. Nekaj risarskih mojstrov je obdelalo uspešno razne človeške ude, posebno roke in noge. Drugi so se spet vrgli na kupolo cerkve sv. Petra v Rimu in na druge antične in sodobne stavbe. Tudi razni stroji so spretno upodobljeni. Nekateri so vzeli na piko svoje profesorje in sošolce. To priča cela vrsta portretov in karikatur. Najmanj je posrečenih akvarelov. Malokateri spretno meša barve. — Vsekakor pa napravi likovna razstava srednješolcev najboljši vtis. Mladi razstav-Ijalci so pokazali v splošnem mnogo dobre volje, poguma in nekateri tudi skrite talente. Kdor si je pazljivo ogledal obsežno razstavo, si more ustvariti tudi približno sliko bodočih poklicev mladih umetnikov. Brez dvoma bo izšlo iz njih precejšnje število arhitektov, stavbenikov, strojnikov in nekaj resničnih slikarjev. Marsikateri nižešolec kaže že zdaj slikarski talent in s svojimi izrazitimi potezami prekaša svojega tovariša v osmem razredu. Nekaj boljših slik je razstavljenih na »žarovi« razstavi v drugem nadstropju gimnazije, prav tako v x-isalnici. Nad sto portretov, skic, risb ln monotipij je tu. Par dobrih pokrajinskih akvarelov in večja oljnata slika prednjačijo ostalim. Tudi par portretov je dobrih. Najslabše so brez dvoma monotipije ln skice. Najbolj viden na tej razstavi pa je mladi Potnik. Razstavil je nekaj portretov in drugih del ter dva kipa iz mavca, portreta svojih sošolcev. Njegovi portreti ne kažejo ničesar posebnega, pač pa se bo, upajmo, razvil v dobrega kiparja. Potrebno mu je izoblikovanje, volja in še posebno samokritika, kar velja v prvi vrsti tudi za ostale. Tudi ta razstava napravi dober vtis in dokazuje, kako potrebne in koristne so take prireditve za razvijanje in odkrivanje skritih ustvarjalnih sposobnosti naših nadebudnih najmlajših. —mir. Z razstave naše moderne v Jakopičevem paviljonu Razstava bo odprta do 22. junija Miha Maleš — Motivo da Spalato Miha Maleš — Motiv iz Splita Miha Maleš se je rodil na Jeranovem pri Kamniku leta 1903. Umetniško akademijo jc posečal v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je zaključil svoje slikarske in grafične študije leta 1927. V študijske svrhe je prepotoval Nemčijo in Italijo. Razstavljal je svoja dela kolektivno v Pragi, Zagre h u, Beogradu (1938), Milanu (1939) in večkrat v Ljubljani. Sodeloval je na mednarodni razstavi v pirenzi, na razstavi modernega slovenskega slikarstva v Pragi, na re-l i czentativnih jugoslovanskih razstavah v l.ivovu, Krakowu, Varšavi, Londonu in v Rimu (1937) Maleševa dela se nahajajo v Ljubljani (Narodna galerija Narodni muzej, Mestni muzej), v Rnr-u (odkupil na razstavi zunanji minister ekscelenca grof Ci. Ciano), v Milanu (dalleria d'arte mo derna. Časa d'artisti) itd. Leta 1931 in 1932 je poslikal cerkev v Cirk\ eni na Hrvatskem (tu tudi slikana okna), Ipia 1933 je slikal cerkev v Vočinu v Slavoniji. Maleš Je naj-plodovitejš: slovenski grafik, ilustrator in izdajatelj bibliofilskih izdaj. O Maleševi umetnosti so izšla sledeča dela: Emile Schaub Ko^h »Miha Maleš« (Ljubijana-Firenze, 1937), dr. Stane Mikuž: »Litografije Mihe MalešaIALCI — soproga; TOMAŽ In JAKICA — otroka, ter rodbine: ZALAZNIK, BUKOVEC, dr. GORŠIC in ostalo sorodstvo. mm v i -vsJ<»TT »JUTRO«, pone&U&Ea frfttje Domov se je vrnil — umret Joško Pogačnik se je vrnil v domovino umret. Ves je gorel za sinji Jadran, na njem je preživel svojo mladost. Jadran mu je bil ideal in ljubezen. Ko je po svetovni vojni dal mornarskemu poklicu slovo, ker je vedel, da bo s svojimi lepimi sposobnostmi lahko koristen v službi slovenskega gospodarstva, si pač ni mogel misliti, da se bo nekoč ob novi vojni na Jadranu dopolnila njegova usoda. Pa je moralo biti tako. Nova vojna mu je zadala smrtni udarec, umret pa je prišel v svojo belo Ljubljano. Na Žalah počiva med venci, v kras njegovemu zadnjemu slovesu pa je vsa priroda, polna cvetja in zelenja. Od daleč se bleste gorenjske planine in mu sporočajo nemi pozdrav predragega rojstnega kraja. * ■* * Pred dvema letoma — bilo je na četrtek 17. avgusta, 1939 — smo dragemu Jošku nakopali v »Jutru« precejšnjo nevšečnost. Zapisali smo, da bo tisti dan stopil v svojem lepem domu v Podnartu v naročje Abrahamovo. Njegov poletni počitek je bil neusmiljeno skaljen. Deževalo je čestitk, brzojavk, pisem in obiskov. Joško Pogačnik je bil sicer vesel, še bolj pa hud. Mi pa smo želeli, ko smo se pobotali, naj nam ostane še zvrhano mero let ohranjen tako zdrav in veder. To bi se bilo zgodilo, da ni terjala velika doba tudi njegove žrtve. Za Jadran je bil vnet, ljubezni do njega je posvečal skopo odmerjeni prosti čas in na Jadran je voljno pohitel, ko ga je zadel vojaški vpoklic. Kot rezervni intendantski polkovnik v mornarici je šel v Boko Kotorsko. Pred tedni smo v »Jutru« obširneje opisali veličino borbe, ki se je razvijala v letošnjem velikem tednu za to prevažno, veličastno luko. Joško Pogačnik je bil priča te strašne borbe. Ob bombnem napadu je moral poiskati varstva v zaklonišču. Saj je bil hraber mož, ki se ni nikoli ničesar ustrašil, toda brezumno ni tvegal življenja, ko se je globoko zavedal, da ne živi sebi, temveč svoji družini, od katere se je tako težko poslovil in ki je trepetajo čakala njegove vrnitve. Ni ga zadela bomba. Pri skoku v zaklonišče se mu je zlomila noga. Po bombnem napadu so ga prepeljali v bolnišnico v Hercegnovem. Dali so mu nogo v mavec. Kdo bi vedel, kako je bila v takratni zmedi opravljena nujna pomoč, — očitna je samo posledica: Jošku Pogačniku je začela noga v mavcu gniti, nastopilo je zastrupljenje, ugašal je up na okrevanje. Joško Pogačnik se je možato sprijaznil z usodo, izrekel je samo še svojo poslednjo željo: Pred smrtjo domov k objemu z drago družinico in potem k počitku v sveti domači zemlji. Plemenitemu možu se je izpolnila plemenita želja. Kdo si more predstavljati trpljenje, ki ga je moral prestati vse zadnje tedne, potem pa še na križevi poti iz daljnjega Hercegnovega v Ljubljano! Joško Pogačnik pa je vse potrpežljivo prenesel. Dva dni je še medlel v šlajmerjevem zdravilišču v Ljubljani. Vzel je slovo od svojih dragih. Potem je vdano zatisnil oči. * * * Bil je vitez ne samo po rodu in imenu, marveč še prav posebno po značaju in poštenju. Ljubili smo v njem kremenitega predstavnika enega izmed najuglednejših gorenjskih in obče slovenskih rodov. Njegov oče Josip vitez Pogačnik, veleposestnik v Podnartu, ki je umrl pred devetimi leti, je bil svojčas na Dunaju podpredsednik parlamenta, po prevratu pa prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister. Joško, njegov prvorojenec, po maturi v letu 1907 ni zdržal doma, srce ga je vleklo k vojni mornarici, v kateri je potem služboval do leta 1921 in jo je zapustil kot podpolkovnik v rezervi. Nastopil je službo pri generalnem ravnateljstvu TPD na Dunaju, s katerim se je tudi vrnil v Ljubljano in je bil leta 1932. imenovan za generalnega tajnika. Vseskozi demokratičen, široko-gruden, pošten, odkritosrčen, vedno pokončen mož je osvojil simpatije vsakogar, naj je bil gospodarski magnat, visok dostojanstvenik ali pa žilav rudar iz črnega revirja. V slovenskem društvenem življenju si je pridobil tolikšen sloves marljivega pionirja, da njegovih zaslug kar ne bomo naštevali. Saj ni delal za čast, plačilo mu je bilo delo samo. Ožji prijatelji so v Jošku Pogačniku še prav posebno spoštovali njegovo prisrčno vdanost družinici. Zanjo je uredil svoj prelepi dom v Podnartu, najsrečnejši je bil v krogu svojih dragih. Zvesto družico gospo Maro si je Ml izbral iz druge veje Pogačnikovega rodu V Podnartu in ves njegov ponos je bilo in naj ostane čilo po-kolenje dveh mladih junakov in ljubke hčerkice. Jošku Pogačniku segamo prijatelji tožni poslednjič v slovo. Grob sredi Ljubljanskega polja nas bo poslej vedno vabil k sebi. Zbogom, Jožko* Ljubljančani in občinska uprava Ljubljančani nimajo pike na jeziku in brž povedo, kar jim je na sr-rv V pouk in ravnar.ie j