Št 36. Y Gorici, dne 4. septembra Tečaj XXVI. „Soča" izlitija vsiik petek o poldne in velja : vred po poSli prejemana ali v G vse leto .... pol leta .... četrt leta . . . prilogo ..Ciipidarskl list' rici na dum poSiljana: gld. 4-40, , 2-20, Za tuje dežele toliko več, kolikor je ve.'ja poSlniua. i/.'ii»v.iij<> in hmnj. Načelnik g. Z it p a n se je spominjal tekom leta umrlih članov iu »iružbinih dobrotnikov ter pozval skupSčinarje, naj pokojnikom izkažejo zadnjo čast s tem, <|j vstanejo raz sedeže! Hlagajnik g. K o bi ar j? poročal o denarnem si.ulju. N.ivol je posamične ».tfvilk** iu potem ti jilaijrrvul: Ako primerjamo dohodke IVJ.I. leta z iiuimi prejšnjih let. radostno opazimo, d.i i.-!i» v potresnem letu požrtvovalnost Sloveti« ev ?.,i pl<-mi>tiitn branilo narodni' stvari m opeiala, ampak nadkrilil-i vse »ase uade. l.< toinje bi.ig.ijuikovo poročilo je tedaj Se l.iko ugodno, d a travno je v njeni go •urjenje o primanjkljaju. kredita lepa podpora, katero je naklonila prijateljica koroških Slovencev, znaša 11KH) gi«;., a tudi bn:/ »je je imela druib.i il.-s-do leto svojeg«. obstanka 2000 gld. ve* dohodkov, kakor I. lS',»t. in sploh ver, kakor kat.Toaliodi leto poprej. Ker je že IX. v.\f zek .Vesduika" prinesel vsnJi, katere so darovale posamezne podružnic I. \s\)7h, in ker je ravnokar izdalo društveno vodstvo precej oblini tiskani poročili o izvrstnem delovanju muSkih in ženskih podružnic v zadnjih dveh letih, dovolim *i le posebej omenjati, da. m-m pri-ir.oiau tudi jaz vreči par /mir kadila na slavo za družbo vnetim narodnim go.peiu iu ,'n-;pie;wii. Zgodi »a; se, kikor Je rekel g. tajni!; » poročilu, v podobi suhih številk. Mej podružnicami, ki mi lansko leto nabrale večje vsote, kakor predlanskim, jih je na Kranjskem 2»*t iu mej njimi je !» ženskih, podružnic, linije so večinoma tiieiane; »vj napredujočimi 10 ftlajei>niiai podružnicami ji' jrrhn Ženska; Korošci-te nimajo pro-biijeiu^M /čustva (vzbujati je liode začela »asa veltUovSk.1 Šola, ko ;•- tmde začela po-dučevali v niaterueru jo/iku); zato se pa bol i pojavljajo dame na Goriškem iu v Trstu, kjer je mej 10 podružnicami, katere so se lansko leto po.iebuo odlikovale, S ženskih podružnic. Dobro vemo, kaj se pravi, pobirati denar, če tudi v dobre namene, pri ljudeh, vemo, kako je treli.i včasih marsikatero grenko požreti oi l ne prijatelje v in polovičarskih prijateljev, da ni žalo.-tuih posledic. Zato pa veljaj vsem družbtnim članom in Se prav posebno Vam. »eutrudljive- hlagajničarire iu neupogljivi blag.ij niča rji pri nabili podružni-eab in Vam vsem, ki nabirate Jenar za družbo, /a obilni trud iu požrtvovalnost, vsem d« -brim Slovet:, em, bhko rečem, iz srca kipeča: prisrčna /.ahvala in v nebo doneča slava! Spečih podružnic letos »«' bodem n.i-;i' v.ii, ker Slovenci zadnji čas delamo ?y lo-!sm> •¦..un.i po svoji domovini in po v-i Av--Iriji, da bode ksnaiu le m.ilo kt\Kev, ki bi tidi bt> ,•, »arodne zavesti in bi m- uio/ii pri-;t'vati iiatndno »pefiio. Il.i more diii/ba dostojno oilbijati ljule tiaokokt1 sovražnikov na nase i:,in.dete svetinje, potrebuje ionopTo muni(i[e. I».dirovoijrio }tt'\ je lani v ta namen pri-ko»'i!o n.\ pomoč Iti pokroviteljev z lepo v>ot» K'iS ».'Id. 1,A kr. iiojr živi ti' rodoljube in jim obudi nuio^o piw»tMH\»va!ct'v mej htiovštimt rojaki! Kakor že več let popre;, tako je prejela dm/aa tu. 11 v minolMii letu o,! \i.-ok»v.i de/.i.!n»v'a "bora kranj-keaa 1«hm» .p'l,i. t« slavnega za^-Lt.p.. mesta !jub!jan-k»VM '•$>, za kar jima iztekamo iskreno za.bvalo. Tud točko dohodkov vsi na-edeni. precej darov, podeljenih v isti naiiicn, «b>iv:ita' tudi točki 7. in '.»., a ni jih bikt ni«-nf.w natanko '.zbrati. Slovenski časniki niso samo radovolino prinašali objav vodstva in dohodkov društva, ampak slavna uredništva so tudi sama nabirala darove in jih pošiljala niaviu-inu bl.j-p.'.'»jniku. Nabrali so časniki te-!e vsoto: .Mir' ^71 cM. CO kr.. ,Stov. Narod" l:Uft g!d. •"»1 kr,, .Slovenec" liti -/td. TjO kr.. .Danica« 1^ 'Al "iO kr., ".Slov. Gospodar* ^l plil. Ri> kr. iu .Domovina" T.t j*ld. ,~>0 kr. Prav k«po zahvalim za nesebični trud vse »%. urednike teh listov in pravično so mi zdi. da z ozirom na težo navedenih številk še posebno pohvalim gospoda Alojzija Legata v Celovcu iu -¦gosp. Josipa Nollija v Ljubljani. Živeli! Nova in zelo praktična naprava za izvabljanje drobiža iz žepa veselih Ijndij so nabiralniki. Do duše me je ganilo včeraj, ko so mi ubogi ljubljanski delavci poslali 4 nabiralnike, napolnjene s svojimi trdo prislu-ženimi novci. 200 nabiralnikov že stoji po gostilniških, čitalniskih in raznih mb;iih rodoljubov slovenskih. Ker se po novih vedno Se poprašuje, jih dobiim*-^ dni .še i!»H) iz neke ljubljanske izdelovalo ice. I »o nabiralnikih posluja družba »v. Cirila in Metoda iu »a-a narodna borba znana vsem slojem pre-bivalstca. Mvalevrednn delo opravljate, (/o-^poda, ako večkrat popraSate narodne krč-marje iu kavarnurje, kje- je družbin nabiralnik. Posebno vesel bode družbin finančni minister, ako se bode dalo vneti častite člane družbe sv. Mohorja, da bi se spominjali z malimi darovi nase družbe ob sprejemu kitjig družiie sv. Mohorja. V leni o/.itu se lepo priporoča (/(.'. poverjenikom iu vspehi bodo krasni, V kratkem dobi družba tudi slovenske vžigalice, ki naj bi vžgala tudi mrzla sresi za narodno stvar. Tako bodenio mogli reševati v družbi-nih zavodih v prihodnje Se po več, kakor po !o(M> slovenskih otrok iti kazati nasprotnikom, ki se sovražno zbirajo v armadah „Schulve-roiiiit« in .Lege nazionale", da nimamo Se volj«.' mlati se jim na milost in nemilost. Težka leti so pač nastopila za družbiuo blagajuii'0, ko je bilo dru.'.bino vodstvo pri-uioratio, oskrbeli družbi lastne domove, namreč šolski poslopji v Trstu iu vvMi.ovcu Šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Ti slu je Malo družbo s popravami vred okroglih -JO.OOt) gld. iu prekrasna nova Šola v SI. Hupertu pri Velikovcu, katera imponuje tudi Nemcem, ki s«i »as do-.lej imeli y.a bat bate, bode stala .;e tukaj doma. Stoj uepretuak-Ijivo veru';ui»« branik naSe narodnosti pri Velikovcu in ao dovoli, da bi le za ped se Si; kdaj poni itiila meja slovenskega jezika proti jugu: \„uuači dolga stoletju zatiranim bratom na oni strani Karavank polita srca iu Se po/ui vnuki naj se v tebi radujejo ob sadovih požilvovaiuosti svojih prednikov. Toda od kod bode jemala družba de-nar za tako obširno delovanje? Nadejnjnio se. da dokler hode. trajala sila, bode zato .-krhtla božja ptevidno-l in dobrodelnost Slovencev. .e imel nemški medved, manjka mu le poguma nasproti čcikeinu levu. Pri zavednem • češkem narodu .Sehutverein* res nima nikakega vspeha. Toda vspeh ima, ža-libog, mej Slovenci. Zalo »Schulvercin« niti krajcarja ni sklenil manj izdati za napade na slovensko narodnost. Da, še hvalili so se v Brnu, da berolinske marke dobro delujejo na južni nemški meji, namreč mej Slovenci, in blatili so prav ostudno posebno slovansko. duhovščino, ki jim s svojim delovanjem črta račune. Previdnosti jo tedaj posebno nam Slovencem treba, če I udi nekateri optimisti trdijo, da se bliža že konce boju, ker .Seluil-verein* hira. (Jorjo nam, ako bi zadremali v neliiijslvn, meneč, da nas Nemci le sladko zibljejo. Po dolgih bojih nimamo še dostojno, od občine vzdrževane slovenske šole v (/oviri, r.iid dve leti že ne dobimo odgovora na utemeljene pritožbe v Trstu, nemški časniki so še vedno polni napadov »a pol slovensko gimnazijo v Cel ji, šolstvo naše na Koroškem je zatirano, kakor je bilo, Devin, Jeseni e itd. so v nevarnosti, in mi naj bi roke križem držali, ali pa obupni orožje proč pometali. Prepričan sem, da porečete: Nikakor ne'. Konec boja bo pač prišel gotovo, a pride tem prejo in tem bolj gotovo, čim pogunuiojo iu čim bolj jedini mej seboj se hodemo borili v prihodnje. Končam z vskli-kom: ..Slovenci, ne vdajmo se, dokler num ne napoči pravične zmage dan!" illngajuikovo poročilo se je z jako Živahnim odobravanjem vzelo na znanje, V imeni nadzornišlvu je poročal gosp. O. Dolence, o pregledanih knjigah in računih iu predlagal, nuj se da odboru ahsolu-lorij, kateri predlog je bil soglasno vzpnjet, Predsedstvo je na to prevzel namestnik g. L. S veleč, »a kar se je vršila volitev in sicer na predlog g. župnika Hereetu •/. vzklikom. Izid volitve smo že prijavili, Po nekih živahnih oponmjah g. Po* giičnika iz Podnarla so je načelnik g. Župan zahvalil skupščinarjem /a udeležbo, jih prosil privoljenja, da gre posebna depulacija, gg. Zupan, Svelee in dr. Svetina, k dež.' predsedniku izrabit neomejeno udanosl skupšči-narjov presvetlemu cesarju, ter zaključil zborovanje. Po .Slov. Nar." DOPISI. I/. Podgore. — V zadnjem JVimureu" je nekdo sporočil ob kratkem o ilo-leluici žnpanovanju našega vele/.nslužnega Župana g. Aniona Klančiča. Slavili smo jo 1. t. ni. Tu naj le Se uoslovno ponatisnem lepo časlilko, katero je izrekel g. Andrej Kocijančič, v imenu starešinstva. Dejal je : VolospoSlovani gospod župan! Jutri ho 2."i let, kar ste zasedli županov stol; res redek slučaj je, — da hi eden častno mesto župana opravljal celih iio let. To jo Vam v čast in dokaz, da ste vedno dobro, vestno pravice in dolžnosti spolnovali, ki so s tem častnim ali ob enem trudapolnim mesloui združene, in da sle pravo, da, edino pra-v o pot h o d i I i, ki je sporazumljenje z vsemi starešini, ki so z veseljem Vas podpirali v blagor cele županije. Vidimo okoli in okoli, da pri vsakih volitvah nastanejo prepiri, ali pri nas, hvala Ilogu, Če izvzamem poskus hudobnega sejalca, kateri je hotel napraviti enkrat razkol med nami. kar pa hvala Ilogu se mu ni posrečilo, in tako je bilo in je vse mirno iu vse v pravem redu napreduje. Župauovali. vemo, ni tako lahko; kdor hoče \s" v redu imeli, se mora trudili in žrtvovali, iu da je res tako, kaže nam Vaše delovanj«, h kateremu sle bili vedno enoglasno pozvani. Tudi od vladne strani, vem, da naše županstvo od moje dobe naprej je edno prvih in najboljših, da ima vse v redu iu da točno odgovarja svojemu poklicu. Dokaz temu je, da ste bili pred dvema letoma od presvetlega cesarja odlikovani z zlatim zaslužnim križem s krono. Torej od vseh strmiij imamo dokaz, da ste svoji nalogi točno in vestno zadostili. Zato tudi smo ponosni na takega župana ; zalega voljo smo tukaj prišli Vam izrazit sočutje iu iestitati Vašemu iirdetnemu službovanju, in daj IJog, da bi še mnoga leta župauovali kot pravi oče v blagor občinarjem cele županije in ne nas zatirali. Zalo vabim vse navzoče, da zakličemo našemu vrlemu županu trikratni: živijo. Starešinstvo je radostno zaklicalo živio g. županu. Tudi v starešinstvu je takih oseb, ki se že mnogo let trudijo za blagor občine, v kateri ne po/najo prepira in katera bi mogla biti za vzgled vsem drugim, kjer igrajo veliko ulogo le osobnosti. V starešinstvu je n. pr. sam gosp. Andrej Koe. ijanCiČ že :52 let, in ako se odšteje sedem let županovanja, tedaj bi mogel slaviti tudi on 25-letnico svojo starešinske nadloge. Iz Dornberga: Tukajšnja ženska podružnica sv'. C. in M. si jo omislila krasno zastavo, ki se je blagoslovila dne 23. avgusta. Blagoslojrtjenje se je vršilo ukljub slabemu vremenu jak > slovesno. Nesla se .je namreč, zastava iz hiše podružnične predsednice g. Josipine Rizjakovo v spremstvu treh C. g. duhovnov, peveev, 40 v belo oblečenih ' družic, vseh udinj podružnice, šolske mladine in li.l^ojno občinstva v cerkev, kjer se je blagoslovila. Po običajnem blagoslovu je imel naš vrli prečastiti gospod župnik govor, katerega naj bi bili poslušali tudi oni, ki radi raz leče proti društvom ropotajo, in oni zaspanci, ki so otrpli za društveno življenje, Ožigosal je slabe tovaršijo, a imemal za dobra in koristna društva s pravo katoliško in narodno navdušenostjo. Hvala Vam, gospod župnik, tako se vodi naš narod po pravi poti. — Po končanem krušnem govor« je bila slovesna sv. maša, z usislenoo. Naše vrle udinje podružnice sv. C. in M. so hotele So bolj poveličali la dan, v katero ,'vrho so priredile popoldne veselico, koje čisti dobiček je namenjen „Sloginim* zavodom v Gorici, — Veselico jo otvoril s prekrasnim govorom g. P e r o z z i, ki ie ljudstvo navduševal k edino pravemu, in ne, kakor želijo naši novodobni privandrani hujskači ž njih najetimi govorniki. Ljudstvo jo govorniku burno pritrjevalo in tako pokazalo, da ,Pr, List" blati (udi lega moža isto lak6 po krivici kakor druge. Po govoru so se izvajale druge točke vsporeda, vse jako precizno, v občo zado-voljnosl, Domači lamhitraši, kojili je ti, so ljudstvo kar očarali; morali so vsako ločko po večkrat ponavljali; zlasti pesem „Mrak" s spremljevaiijem tiiuiliiirie je ljudstvu (ako ugajala, da so jo morali kaktejo pri domači zabavi še šest krat ponavljali, Pevci so po« kazali, da ko še vedno slari dornborški slavci, ki se upajo dobro zakrnžili. ('last jim! - ^ »Tako predgo bi poslušali do jutri", je bil glas, ko je zavrftilu nafta Hožion d«» klaniacijo „NnA eoiuič o l m i m o". Hes, do-kliiiuovala je izvrstno. Hviraiijo na cilro n spromljevanjoin na gosli izvršila se je časlno za gospici M. in It. ter za gospoda O. Le tako dalje, vrli pevci, tamutiraši ter d I rasi, in konec bodo doinberškcmu spanju. Veselici je sledila prosta zabava, pri koji so nas razveseljevali pevci in (amhuraši do ure ločitve. Ukljub slabemu vremenu je bila udeležba tako velika, da ostaja za »Slogiue« zavode mul 40 gld. kislega dohodka. (Slava! Odlična hvala! Ured.) Presrčna zahvala za izreden užitek vrli ženski podružnici, posebno pa njeni predsednici g. Josipini Hizjakovi, ki je največ pripomogla k sijajnemu izvršetku te v.redne slovesnosti. Iz Ajdovščln«. — Dne 2»i. avgusta je napravil dornberški tamhuraški zbor z ne-kojimi odličnimi družinami izlet v Ajdovščino. Izletniki so se zabavali na dvorišču g. Fr. Dr ali na, kateri jim je dobro postregel z okusno jedjo in izvrstno kapljico. Izletnikom so se pridružili ne.koji iz bližnjih Knmenj, Skrilj, Hrji, Šmarij in poščica Ajdovcev, lta-duje se, med prijetnim lamlmranjeiu in raznimi zdravicami, spomnili smo se tudi mile slovenske dece v (iorici, kajii zložili smo v pomoč, vzdržavanja slovenske šole '.» gld. (('last rodoliuhom, ki ne zamude nijedne prilike, ko treba položiti darček na narodni žrlvenik! Zapomnimo si resnico češkega izreka, da: .le v delu iu požrtvovalnem oduševljenju je naš spas". Zalo spominjajmo se pri vsaki priliki trpečega naroda, zlasti v onih krajih, kjer se bori na življenje iu' smrt z zagrizenimi narodnimi nasprotniki. — Uredn.) Iz Kočinja. — Dne 18. avgusta zjutraj ob S. uri so nam naznanili žalostni glasovi zvonov, da naSega ljubljenega vikanja vIč. gospoda Andreja V u g a ni več mej živimi. Ta novica nam ni došla nepričakovano, saj je bolehal že nad eno leto; toda najhujše se nam je zdelo to, da prejšnji večer je bil fie vesel, a drugo jutro je ležal že mrtev, zadela ga je v drugič kap. Kajnik. se je porodil v Kanalu 27. novembra 18o7. Šolal se je vedno v Gorici, kier je na gimnaziji kakor v bogoslovju prav dobro napredoval. V duhovnika je bil posvečen 21. septembra 1861. Služboval je najprej kot duh. pomočnik na Št. Viški gori in na Ljubušnjem. Od tu so ga premestili v Trento, od koder se je preselil kot dekanijski upravitelj v Dole. Po kratkem Času je bil nameščen kot viknrij v Kalu. Tu je služboval 8 let; ker je bila pa ta služba zanj proteza vna, je prosil takrat v prvič za Itočinj. Ako torej pogledamo njegovo službe, niso bile predobre in prijetno; posebno kol duh. pomočniku so mu je v onem času slabo godilo, ne samo glede na plačo, ampak tudi, ker jo moral stanovati pod slamnatima strehama. Sicer je pa vedno pravil, da v Trenti je bil najbolj zadovoljen. V zadnjih dveh desetletjih je upal, da dobi kako župnijsko mesto, a sreča mu ni bila mila. Pokojnik je bil splošno izobražen mož; ž njim se je lahko govorilo o vsaki reči in se od njega marsikaj naučilo. Tudi se je vedno zanimival za napredek Slovencev. Rad je šel na kako narodno veselico; samo škoda, da so pri nas le bele vrane. Kot duhovnik je bil vseskozi vnet učitelj, vzglodon, dolavon; sploh se mora reči, da jo bil blag« duša. Kar je imel v srcu, to so tudi usta govorila. Sicer je bil priproslegn, nedolžnega votlonjn, kar bi mu bil kdo lahko zamoril, nko ga ni dobro pozimi. Njegovo dolovaujo kot duhovnik je bilo jako plodovito, posebno v Hocinju, o čemur se jo čitulo pred leti v „Sačl\ A sedaj nimamo več dobrega gopoda Andreja, ker kol. takega ga jo vbq daloč no okrog poznalo; in to so jo knznlo tudi pri njegovem pogrebu dno SO, avgusta. Udoležilo so ga jo 18 duhovnikov, ki so prišli tudi od daleč se poslovit od svojega prijntolja. Da jo bil pogreb tako slovesen, jo posebna za-sluga vIč, gospoda vikarja K um a rja iz Avč, ki je vso lepo urejeval prod in pri pogrebu. Vrli pevci roftinjski so mu (udi zapeli dve nagrobnicl v ftupnificii in v cerkvi. Na grobu pa niso mogli noti, ker Ufuilu so jo nenadoma velika ploha, ki jo rnzprflllu vso mnogobrojno ljudstvo, Tako, preljubi g, Andrej, pocivajlo v MiRlufconom mitu, dokler so zopet ne snidelo s svojimi prijatelji In vernimi ovčienini — nad zvezdami. Iz RoMiiJn. — V čoli-lok dno 20. avgusta um je zapustil nnft mimgololnl g, učilclj Anion K a c a C u r a. H solznimi očmi so gledali za njim njegovi učenci in učenke. Pa kako bi tudi m>, saj so so od njena tolik« dobrega naučili! Uos, velika zgubu Jo Kit Ročinj, kajti njegovo dulovmijo jo bilo neumorno, ftal, da so niso vodno nalila siva, ki iti bila sprejemala njegovo nauke, da hi ko bili tudi v djanju izvršili, Posebno jo bil vnel za kmetijstvo, ker jo videl, kitko rodoviten jo svet okoli Ročinja. Kjer jo mogel, jo vnoinal posestniku, nuj delajo vinograde, naj obdelujejo in čistijo sadna drevesa lor naj cepijo prave vrste hrušk in jabolk. A no samo učil jo in prigovarjal, ampak tudi pokazal je, kako bo dela, v svojem šolskem vrtu, Mnogo cepljenih drevesu jo prišlo h njegovega vrtu. A I tuli narodnj) in cerkveno pelje jo začel prvi gojili v ltočinju, pri kojem ga je poHohuo podpiral vrli urgunist g. Janez Oargo. Zadnjikrat je slišal sad svojega truda pri pogrebu r.' g. vikurija, s katerim sta vedno složno delovala, in potem je brž odšel na svoje novo mesto — v Š m a r t n o. Seveda, tudi on jo moral kot značajen in vslrajcn mož okusili, da nehvaležnost je plačilo sveta; toda, kar je dobrega naredil, tega mu ne more nikdo odvzeti; saj je hrepenel le po tem, da bi ljudstvo napredovalo v naravnem in gmotnem oziru. Zato pač časli-tamo Šiiiarteucem, da so dobili tako vzgled-nega, delavnega iu izvrstnega učitelju. Iz AJho na Kanalskem, — V Ajbi pri cesti je zadela nesreča krčmarju Ž n i d a r-č. iea. Dne 28. avgusta o poluuoči je bila v nevarnosti cela njegova hiša. Ob onem nalivu dežja, ki je sploh po soški dolini prouzroči! mnogo Škode, se je vtrgala skala in zajezila strugo poleg hiše, v kolero se steka i/, hriba voda. Posledica lomu je bila, da se je voda obrnila za hišo ter jo v hipu napolnila. Nad tri metre je stala voda visoko. Morete si misliti, v kakem strahu je bila družino, ki je mislita v začetku, da je Soča tako visoko naruslla. Škode je mnogo. Vina je izteklo nad 4 hektolitre; podi v pritličju so vsi razrušeni, in sploh vsa oprava jo pokvarjena. Sreča, da je bil krčmar lako srten, da je stopil v vodo in odprl duri od hleva unkraj hiše, skozi katera se je potem-voda iztekiila, drugače bi mu bila Se poginila goveda, ki so bila že onemogla v vodi. Zavarovan je pri banki ".Slaviji«, toda samo proti ognju; pa vender se upa, da dobi vsaj kako podporo. Iz Idrijske doline. — Letos so nam je obetala dobra lelina. Neprestani dež uničuje vse poljske pridelke. Velikanska škoda je pri senu, ker v visokih hribih še zdaj seno leži po tleh in gnije. Kdor se je posebno potrudil ob svojem času, ta je pospravil dobro seno. Še zdaj nekateri niso omiatili žita. Lulos so prišli kmetje do prepričanja, kako koristni so pokriti kozolci. Žito v pokritih kozolcih se je še precej dobro ohranilo; drugo pa že kali in gnije. Prav lepo so pokazale češplje, ki pa zdaj vsled prevelike moče pokajo. Iz Rrd in kanalske dolino smo pričakovali kupcev, ali slabo vreme jih preveč straši, zalo ni nijednega od nikoder. Drugega zdaj ne kaže, kakor kadi iu čebre napravili in jih noter spraviti za žganje. Tudi žganje no bo imelo visoke cene, ker ogorski špirit preplavlja našo dcžpio in odriva domačo, pristno žganje. Od Ogrov res nimamo ničesar dobrega, Ako nam Bog ne pošlje v kratkem lepega vremena, tudi koruza (sirk), ajda, repa itd. zaostanejo in ne dozore popolnoma. Gosenico uničujejo repo. Krompir tudi gnije v zemlji, ker ga ne morejo spraviti domov. Cena Živini menda pada vsled slabo piče. Ubogi kmetje! Od nekoil. — Pastirski list celovškega | Škofa povodom deželnozborskih volitev je prezanimiv, da bi ga kar prezrli. V njem ne vidtme gospadstvaželjnega tona,.pogubljanja, izobčenja iid. nasprotnikov, pač pa veje iz njega res pastirska modrost, ki vsikdar npo-šleva tudi prepričanje nasprotnikov. Tudi ni prepovedano.'duhovnikom kan-didovali proti lajikom, ali pa da mora duhovnik dovoljenje imeti od škofa, ako hoče kandidovati. Dasi je volilni oklic in program gledč slovenskega uradovanja na Koroškem še precej popustljiv, . vendar postevaje hude razmere na Koroškem in sploh kritičen položaj cerkvenega dostojanstvenika v liberalno-nacijonalnem gnezdu, smemo biti za zdaj povsem zadovoljni. Za nas najvažneje besede v pastirskem listu so sledeče: »Pred vsem mišljenja in prepričanja drugih ne zaničujte in neprezirajtejne zasmehujte in ne žalite ga. C, gospod urednik. Čuden se pa zdi ne samo meni, ampak t> '. "im zadnji pasus dotičnega dopisa, -.:¦'¦¦¦ -javlja v jedno malho našega dobrega j — narodnega gospoda — sodnika z gospodom Vam pjrav dobro poznatim notarjem dr. Bar^en-om, — morda ?ato, ker ima gospod notar našega gospoda sodnika zelo rad ali ka-li ? Prosim Stek.iša v tej za Sežano morda i 41 ves Kras kočljivi točki' pojasnila! Opazovalec. Dostavek uredništva. — Do-znali smo, da je v Sežani, govedina po 56 kr. kilo, teletina pa po 72. — V Komnu, na ! Nabrežini. v Divači, Lokvi, Tomaju, Dutov-Ijah in Štorjah je me3o po 40—52 kr. kilo, v Sežani pa najnižje-po 56 kr. To nekako dokazuje, da je bila opravičena pritožba našega dopisnika. Iz Podbrda, 1. septembra. — Žetev in košnjo smo končali, žalibog, da je nekaterim gospodarjem pri senu napravilo deževje veliko škodo; sedaj pa bodo od vsakdanjega dO.-ja uničeni vsi poljski pridelki; te dni imamo molitve pri sv. maši, da bi nam Bog dal prepotrebnega solnca: «usliši nas, o gospod«. Imam pa poročati veselo novico, katero sprejmemo radostno vsi zavedni občani, kakor vsak krščanski skrbni oče in mati: — si. okrajni šolski svet je blagohotno odločil s prihodnjim šolskim letom nam doposlati učitelja, katerega smo toliko let težko pričakovali, sosebno pa zadnje dve leti, od kar tudi gosp. kaplana nimamo, da bi za siio šolo podučevai, kakor prejšnja leta. Zahvaljujemo z vso udanostjo si. okrajni šolski svet, da je nam odobril in dal, kar imajo drugi že toliko let, ter da bodo naše Šolske naklade koristile našim otrokom. Iz poštnih krogov. — Zveza kranjsko-primorsko- dalmatinskih poštarjev in postnih upraviteljev namerava, kakor hitro mogoče, ustanoviti društveno bolniško blagajno v smislu zakona od 30. marca 1888. s to premembo, da se udeleže tudi oni, kateri po zakonu niso zavezani, zavarovati se, • — to so c". kr. poštarji in njih soproge. Društvena pravila, katera so se. že davno predložila visoki vladi v potrjenje, bodo vsled priporočila c. kr. postnega ravnateljstva v Trstu najbrž>r-kmalu potrjena, in tako bo ta občno zaželjeni zavod mogel v bližnji bodočnosti začeti svoje delovanje v korist in blagor poštnega službenega osobja na deželi. — Tstotako se namerava reorganizacija zveze. Ta se razdeli v kronovinah v 4 skupine, in poštnim uradom se razpošiljajo nova pravila, urejenja po sedanjih časovnih razmerah. — Posebne važnosti za postno službeno osebje na deželi je pa gotovo vest, da se je visoko j c. kr. trgovinsko ministerslvo doftnitivno odločilo za zboljšanje ihaterijelnih in socijalnfhj razmer poštarjev itd., za katero smo se borili že 23 let in za katero se je izjavil tudi Njegovo Veličastvo, naš najmilosfljivejši cesar, pri priliki, ko se- mu je predložila nekn to zadevajoča prošaja s pomenljivimi basedami: I .Tu nahajam zastarele razmere«. — Kakor I poročajo zanesljivi viri, se mej drugim povišajo tudi pristojbine poštarjev v onern raz- I merjn, kakor plače državnih uradnikov; plača poštarjev bo torej znašala 660 — 1600 gld. in poleg lega se bode oziralo na doklade za nočno službo. Vsled navedenega smemo upati, da se slednjič uresniči besede nj. ekscelencije gospoda ministerskega predsednika grofa Ba-deni-ja, katere je govoril deputaciji, obstoječi iz poštarjev Koppe, Klima, Rossmann in Schrev: „Zdi se mi, da v Vasem stanu vladajo še anlidilnvijanične razmere, in treba je pomoči", — nadejamo se tudi, da bo visoki državni zbor pravično cenil skoro neznosno stanje poštnega službenega osobja na deželi ter mu ne odreče svoje pomoči. S Proseka: — «Na «. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku prične šolsko leto 1896,-7. dne 16. septembra t. 1. ob S. uri dopoludnc: s sv. mašo. Vpisovanje učencev bode dne 16. in 17. septembn.' od !>.—12. ure dopoludnc. Učenci morajo priti v spremstvu svojih starišev ali namestnikov, dokazati morajo z rojstvenim ali krstnim listom, da dovrSe pred 1. jannarijem I8!»7. I. deveto leto starosti in da so dovršili z dobrim uspehom najmanje :!. razred ljudsko šote: nadalje morajo dokazati s spričevalom, da so jim bile stavljene koze. Vsak na novo natopi vsi učenec mora uložili pri vsprcjeuiu 1 gld. 00 nvč. za knjige in za učne potrebščino. Kdor želi kakega pojasnila, dobi ga lahko uslmcno ali pismeno pri podpisanem vodstvu. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole. Na Proseku 1. septembra 1S%. Iz Sarajeva. — Dovolite, gospod urednik, da spregovorim besedo o soeijalnciii položaju pri nas v Rosni. Po celem svetu so zbirajo obrtniki in delavci v društva in" zadruge, da z zjediiijeniiu! močmi store kaj za prosveto svojega stanu, še bolj pa, da se tuodscbojno podpirajo in si pomagajo v nezgodah, vse to i/, lastne moči. V vsakem oziru 'irvi so pač knjigotiskarji v organizaciji. Dosegli so do danes po celem svetu neverjetne uspehe. V Avstriji ima ta stroka svojo zvezo za celo cesarstvo, tako tudi V drugih državah v vseh delili sveta; celo v Avstraliji imajo društva z istimi pravicami kot v Avstriji. Kar more obstojali v neposredni bližini kanibulov, to ni dovoljeno v kulturni Bosni. Ker so tukaj delavci brez. izjeme v popolni oblasti delodajalcev, ki to oblast tudi pošteno izkoriščajo, brez kakokoli obrambe od postavne oblasti, da, celo obrtne postavo tu nimamo, zbrali so se I. 1801. tukajšnji tis- i karji vkijub v prejsnih Idili večkrat pnuc< srečonih poskusov zopet v posvetovanje glede uslanovitvo svojega društva. Pravila lega samo podpornega, brez vsake politike obstoječega društva so bila predložena vladi meseca avgusta 1801. I. Dasi se odločno pov-darja v pravilih, da nočejo imeti tiskarji nič opravka s politiko, jedina njihova politiku je človekoljubnost in kolegijalnost, dalje, da hoče na lastne stroške oteti marsikatero obitelj gladu in pomanjkanja v bolezni njih reditelja, ker se slavna vlada v takih slučajih niti za j osobje svojega zavoda, deželno tiskarne, nič ne briga, in hočejo tiskarji si od ust pri trgali in ne nadlegovati vlado za podporo bolnih "Iariov ter podporo udov in sirot svojih drugov, o d b i I a j e vlada prošnjo za ustanovitev društva in poslala letos v aprilu: torej skoro čez dve leti pravila nepotrjena nazaj. Mislim, da več komentara ni treba! fibčni zbor Jdinosii" v f rsto. Da je bil prvi občni zbor razpuščen, smemo biti le zadovoljni, kajti to je bila najboljša reklama za društvo in našo narodno stvar v Trstu in v Istri. — Da je to resnično, je pokazalo nadaljevanje občnega zbora, ki se je vršilo v nedeljo ou 0. predp. do 1. pop.; udeležba je bila tolika, kolikoršne doslej ni še bilo; nad 500 oseb se je zbralo v obzirni »Sokolovi» telovadnici. Iz Istre je došlo mnogo veljakov, kakor dr. Laginja, prof. S p i n Č i e, dr. V i t e ž i č, dr. L). T r i-n a j s t i č, Slavoj Jenko, posL K u z u 1 i č ild. — Tudi Gorica je bila zastooana po dveh poslancih in poročevalcu «Sočt Nam seveda ni naloga, da točno poročamo o vsem zborovanju, ker to stori sestra «Edinost»; zato se omejimo le na splošno važne pojave, katere smo si zabeležili. Predsednik prof. M a n d i č je v pozdravu omenil tudi hudodelstvo uboja v LoSinju, da sta dva občinska stražnika "ubila mladeniča O s t e r m a n n a edino zato, ker je pel hrvaški; zbor je poklican danes, da izrazi svoje sožalje na tem zlodejskem činu in protest proti rovarstvu isterske irredente v občo. Po odobrenju letnega računa je prišel k besedi dr. Laginja. Glavne misli njegovega govora so te-le: Preteklost naša je žalostna, a sedanjost je Se žalostneja; toda nikar obupavati. ako nastopijo še žalostnejši časi. — V državnem zboru so tri močne stranke : združena levica, poljski in Ilohemvarlov klub; kedar so le tri stranke edine, vse druge nič ne opravijo. Manjše stranke bodisi so" družijo z onimi, katere jim morejo in hočejo pomagati, bodisi brezobzirno brusijo resnico, v nadi, da bo to kaj pomagalo. V sredo med te so se postavili zastopniki slovenskega in hrvaškega naroda. — Znano je, da dva človeka ne mislita povsem enako, vendar sta oba vseskozi poštenjaka; oba sta prepričana, da najbolje delata za svoj narod. Ako torej vsi naši poslanci z juga niso bili skupno v enem klubu, ne sledi še iz tega, da je ta ali oni poslanec manj pošten. Razdeljeni smo bili sicer na Iri klube, no vedno smo podpirali drug druge-gr., kjer je bilo le mogoče, vedno smo bili dobri prijatelji. Pokojni K lun jo bil zlasti zadnji čas naš dober podpornik, posebno pa dr.Gregorčič invit. Naber-gdj. — Ali naj bi ostalo tudi zanaprej le pn tem; o tem pozneje par besed. Večina poslancev so Nemci, ki irimjo povsem krivo vzgojo. Ko Nemci spoznajo svoj narod in svojo domovino, potem proučujejo srednjo Afriko ia Azijo, a kaj je na jugu naše države, tega pa ne poznajo; in vsled tega mi največ trpimo. Žito pa vrši svojo nalogo listi poslanec, ki mlč in brezobzirno razjasnjuje dejauske odnoBaje tu na jugu države. Slika ob kratkem tu2nt položaj slov. in brv. naroda u Istri. Sol je .'? malo, pri sodiščih in drugih uradih je te malo uradnikov, ki bi umeli jezik naroda. Da, uradniki sami so odgojeni v duhu, ki nau je naravnost nasproten. Hudo je tako, da ne more biti hujše. Ali uprav radi tega mora priti «as. ko Im> tako stanje moralo prenehati. — Omenja umor Ostermanna v LoSinju in pravi, da se v Istri niti živeli ne more več. Preide na prihodnje volitve. Ako zrna* gamo, narod izpolni svojo nalogo: ako pa propademo, ne bo le Skoda velika, marveč tudi dokaz, da narod propada. Življenje je boj I Tudi naši volilci se bodo borili fcot levi za pravično stvar! Italijansko politično društvo za Istro je imelo občni zbor v Malem Iliriji!. Posebno zanimiv za nas je govor dr. Ks»rtoli-ja. Kdor ima le *e količkaj političnega pošlenja, se mor.i, sramovati tega govora. V imenu človečanslva in nase narodnosti svečano pro-lestujeiu, da so mogoči taki govori v Istri in da r. kr. vlada, ki sicer rada pleni slovanske časopise, dopušča, da se tiskajo taki govori. (V «Soči» srno že govorili o »ečuvv-uih psovkah in žaljcnjih na Slovenre in Hrvate). Ker laški prvaki iu časopisi vedno takt* govore in pišejo, vzgaja se laško občinstvo v nepopisnem sovraštvu do nas. .Smejali bi se moral človek, ko govori'* ti ljudje, da vlade, od kar so Lahi pod Avstrijo, so jim vedno nasprotne. In ni še dolgo temu, ko so v vseh sodiščih rabili le laški jezik; vsi finančni uradi so bili do rtd.i laški in so skoro omiki So dandanes. Ali ko pridejo Lahi v doliko z našim ljudstvom, tedaj mu govon''.* Kaj bos s svojim jezikom! Glej, ;-;i so za nas: biskup je za nas, sud.ic je naš, konšelir od apela je za nas, logotenent je za nas, vse za »as! - Kedar so pa med seboj, tedaj kriče: Od kar smo pod Av.ilrijo, vedno nam je slabo. (Viharen smeh !) -- Ker je presv, cesar govoril pri delegaciji s poslancem dr. Itizzijem laški, pisali so laški listi, da So cesar priznava, da Istra je laška dežela. Ko so pa med seboj brez vladnega komisarja, ledaj kriče. od kar smo pod Avstrijo, vedno se nam slabo godi. — Oni na-glašajo kot vodilo framiisonsko načelo: ako se hočeš branili, napadaj. Tako je pisala „l«lria" povodom znanih homatij radi dvojezičnih napisov, vesele se uspehov. Češ, da »alineo" je vedno najboljša »ilifesa". (Živahno pritrjevanji'). Lahoni hočejo dobili vsaj Hiri državne poslance v Istri; ako hi bilo le mogoče, tudi petega. --- Ali bi pa bilo pravično, da večina naroda bi ne imela na Dunaju zastopnika ? Zato bom predlagal resolucijo, naj hi vlada poslala v Istro k volitvam izkušeno in vestne uradnike. Nasprotniki so pripravljeni na vso, na boj do noža. Oni računijo, da na Dunaju glasove štejejo, (n ako bi dobili v Istri vso poslance, bi na Dunaju barvali, kar bi se jim ljubilo, no da bi so bali koga, ki bi govoril resnico. Govore o peti kuriji dostavlja, da treba vlado opozarjati na nevarnosti že naprej, da so no bo izgovarjala počnejo. Leta 1801. bi bila mogla teči kri v Poročil, na romjanščini, v Sanvinčcnti in drugod, — a m i smo 1 j u dst v o m i r i 1 i. Razburjenost je bila velikanska. To ve tudi vlada, — aH za plačilo jo prof. S p i n č i č zgubil plačo ! (Viharno odobravanje). Toda vlada vedi, d a take službe ne bomo večoprav-Ij a I i! (Viharno pritrjevanje. Klici: Ne več, ne!) Mi ne bomo ljudstva vspodbujali k nezakonitim činom, ali tudi mu ne bomo odsvetovali ! Kukavic e hibi li, ako bi 1 j u-bili palico, ki nas lepe! (Nepopisno viharno pritrjevanje). Lahi so sklenili, da laški klub mora imeli vsaj 16 poslancev, na katere bi se potem vlada bolj ozirala. — Ali naš račun je lahko še bolj i! Mi Slovenci in Hrvatje iu jugu bi lahko imeli klub 30 poslancev. Tak klub bi bil že tolika moč, da bi cesto odločeval, vsaka vlada bi ga potrebovala. Zat6 nam je torej potrebna složnost doma, sloga ?aLtopnikov na Dunaju. Mi imamo se vse dobili, zalo moramo biti edini. Pri nas ni uzrokov. ki bi nas dvojili; dokler pa ničesa nimamo, moramo biti edini. Predlaga resolucijo za skupni jugoslovanski klub drž. poslancev na Dunaju. Z obžalovanjem omenja srditi boj med obema strankama na Kranjskem! - Ta boj se mora ublažiti! Mi tu v Primorju moramo predlagati bratom na Kranjskem: naj nehajo z domačim bojem in naj pomagajo ohranili našo narodnost proti italijanskim naklepom in spletkam. (Viharno odobravanje). — Slo-žimo se vsaj mi, ko nimamo nikjer zaveznikov, marveč povsod le sovražnike, kajti — vsi so nam dolžni. (Živahno pritrjevanje). * * Dr. D. Vitezič pohvalno omenja iz-borni govor dr. Laginje. Toda ne sme ostati le pri lepih besedah in resolucijah, nnrveč trebi delati. Predlaga, kako u.tj se pripravi ,Kd." na prihoiiije volitve. - Na Dunaju so zdaj dni_»i časi* Ta:» so Mktdočelit mesto Staročehnv! Jaz s-ut bil 17 !el v Itolien-\v,»rfovem klubu. Sprva ji* bil ta klub prav dolvr za nas; pozneje pa je postal naravnost naspri>l>'n. Jaz sem delal za samostojen klub, ali ni šlo. Zdaj je bolje tudi na to stran. -- Dalje -lo-asiii, iti je lu ii ou trikrat govorit o zemljiški odvezi za Istro; naposled predlaga r>'->ohi<-ijo proti žeje/nici Trct-Poreč. -- Dr. L. je odgovoril, da načelno ni nasproten železni- i, marveč le načinu, kakor jo hočejo Lihi zgraditi. 1'rcdnik Jakir pravi nasproti dr. Vi-leziču, da ?mo se /e!o molili o Mladočehili. Naši poslarui torej nikakor in- smejo pasti njim V mročje, pač pa sestaviti se v poseben klub, ki bo /. niladočeškim v zve/i po geslu: do nt des, - Dinastiji zbor naj naprosi brate 11:1 Kr.iu.-skeiii, naj prenehajo z bojem med liberalci in kterikalrt. -- I Iva Ji govor dr. L. Pravi, d.» on in dr. L. vesta, kako je bilo I. LSOI. v Puljn. Došli so Sjti.ij.« pravit; .Hočemo .se potuiniti!* Mi smo rotili; »Ne mojfe, br.ičo!" iu mir je bil! Odslej tega ne delajmo več! Naj bo, kar hoče, a vlada naj gleda na posledice! Dr. Vitezi <• govori zopet ;;.i s i o g o v domačem tahnrju; tudi Mladnčehi žele tia-e sloge. Jaz sem z eno nogo že v grobu, ne bom mogel torej veliko ver del;:ti, ali delajte vi složni z.i sveto stvar, ker !•» t.iko »c rešimo. Post. vitez Na ber g o j govori o tržaških odnosa jih, ki so deloma Se hujšimi i,tiskih. S ilc so lake, da bi bilo bolje,' ako bi jih ne bilo! Nadzorujejo jiii Lahi (Klici: iu židje!], hudi nasprotniki našega naroda. Temu je kriva vlada. - Govori o ho;ii />\ slov, šolo v Tis!u. • Krajiti načelnik na Proseku (capovilhi) je enega preletel, d:i je bil ka/.novan, a ostal je na .svojem mestu, ker je zagrizen nasprotnik našega naroda. Vladi je znano vse, kako pašujejo ti kapo-vite, a *.(> ne zgane. V tržaškem mestnem zastopu se godi slov. poslancem tako, da jim mora upasti po^um, prihajati k sejam; brez obrambe so. Vlada se ne zg.me. — Stanje Slovencev tu Hrvatov v Trstu in v Istri je torej enako žalostno. Zato bodi tudi naša dolžnost, delovati t. vsemi silami 11:1 to, da so prihodnji naši zastopniki na Dunaju združijo v eu klub, kakor je priporočal dr. Laginja. Posestnik Martin Pečar iz Gropadt* je govoril posebno proti .kapovitom*, ki so vodmi najhujši agitatorji ob volitvah, sicer pa ogle-duhi. Stanje Slovencev v Trstu iu okolici imenuje slabše od onega v Utri. — Dr. D. Trinajsti« i/. Paztna pravi, da že 21- let opozarja m o razne vlade na tužmr oduošajc v Istri. Ali koliko koristi vidnim V Evo najnovejši slučaj: V Plomiiijn so bilo I razpisane volitve. Županstvo ni dovnlro hrvaški stranki, da bi si prepisala volilni imenik; glavarstvo je ukazalo županstva, naj ii>i prepis, a uamestništvo .je razveljavilo ta tika/.. Hrvatje so se priložili na ministerslvo, o.l k«. V\t uri pop. v S t. A im'.reža v prostorih starn Šole h, št. 00; na praznik 8. sopt. ob :ll't pop. v iv oj s kom v gostilni g. Franca Mari-niča; v nedeljo lil. sept. oli :>-., pop. v gostilni pri Knbku na Ooricici, Govorili bodo o pulilirnciit položaju državni iu dežidni porilanee dr. A. tire-Korrif*; o obohiHkom gospodarntvu iu n;iših soduijiill de/elni poslanec iti od-Imrnik dr. U, T um a; o kmnfij.sUli iu soeijalnih ra/.mcrnli, posebno o vinarstvu in Kudjar.Htvii, elun osrednjega odbora kmetijsko družin- ^. K. K hi v za r. V (Jorici, 1. H-'!|»tc»iniir:i IHflO. lir. A. Otr-arorMP, predsednik. NJ. V/.v. crof Kiulen!, ntinisterski predsednik, pride v kratkem ua Primorsko in tudi v (lorico. Tako poročajo razni listi. To jo zelo verjetno, ker o letu dohodu kc je pisalo že tam po leti. Ako pride, ne pride na sprehod, marvee /a jasnim smotrom. Zato so nadejamo, tia mu bo dana prilika, spoznati primorske odnoSaje tako, kakorsni so v tvsuici, in no tako, kakor bi mu jih ne-kiitcruiki radi naslikali. Grof Hudem j« Poljak, torej Slovan; iu kot tak nam Im> So velik..> ptvsrrneje dobro dosel na naših tleli, katerv isto Jako iskreno ljubimo, kakor on svojo slovansko Poljsko. Poueiii shodi. — Društvo Kloga jo sklenilo v včerajšnji seji, sklicati iz-rrdnt'vpou(*ne javne obfno zbore 6. t. m. v St. Andrežu, H. v Kojskem, 1:1. za Vipavsko dolino pri Hebkn, 20. v Komnu, 27. zjutraj pri .Sv. Luciji, popoludne v Tolminu. Za vsak /.bor se bodo razpošiljala -šo posebna vabila. - Dne i. oktobra bo pa rodni letni občni zbor v (»orici. Podlistek. J! d a, Iz hrvaščine poslovenil Vekoslav. (Nnil.iljcviinjp). Ogledovajo sobo ustavi se mu oko na sliki moje pokojno matere. Grof se krčevito prejme za srce in reče zamolklo: <;Kdo je ona?* , odgovorila sem mirno. Mati, vaša mati! Oh, moj Bog, grozna jo tvoja kazen! Zakaj so maščuješ na deci za grehe roditeljev?i Vsi smo ga začudeno gledali. Nismo ga razumeli. Grof se obrne k svojemu sinu in vzdih ne obupno: ;AIctd, Ada no moro biti tvoja soprogu, ker f.i je -— — ¦ - sestra! — ¦—.--> To izgovorivši vrže so stari grof «* naslonjač in si pokrije lice. Vsi smo stali, kakor otrpin,:i. Prvi se zave Alcid in vsklikno: «Ofe, za Koga, kaj govoriš!?» «I)a, sin moj, Ada ti je se: ;:v. Bilo mi je, kakor da bi se • . -Ia v , .»mljo. Vrgla sem so v očetovo naročje in klicala ou mo: «Oče, oče! Reci mu, da se va.-a, da to ni istina!^ A on se ni ganil. Kil jo bled, ustnici sta mu šepetali: Julija, sedaj razumem tvojo večno bol in tugo!- — Dolgo, dolgo smo molčali. Prvi izpregovori grof: »Bil sem v dvaindvajsetem letu, ko sem prišel v Napoij. Ogledati sem hotel mesto in okolico ter se potem koj vrniti v Lun k svojemu očetu. Nekega dne se napotimo nekateri prijatelji v Pompeji. Tu dobimo neko napolisko družbo, katera je prišla ogledovat4>ompejske znamenitosti. Pozvali so nas v svojo, druščino, kar smo seveda z veseljem storili. Med njimi je bilo več mladih gospie. .ledna je bila visoka, vitka deva, črnih očij, krasnih lns; ali čemu vam jo opisujem, ker jo bila popolnoma jednaka Adi. — Zato sem se tako iznenadil, ko sem prvikrat videl tvojo zaroenieo. Približni aem se ji. Odlikovala se ie z ono živahnostjo, katera je prirojena vsem Napolitankam. Pridela sva 3e raz-govarjati. Pri lofiitvi jo prosim, naj mi dovoli, da jo obiSCem. Roditeljev ni več imela. Stanovala je pri neki stari teti. Obiskoval sem jt» vsak dan. Ljubil som jo vedno bolj, a Julija mi je vračala ljubezen z vsim žarom svojega strastnega, južnega srca. Kila mi je največja želja in slast, z vat i Julijo svojo j»dino svojo. Moj oče pa, ponosen na svoje plemstvo, ni nikakor hotel temu privoliti. Vendar sem odločil, ostati ji zvest, če se zaroti proti meni vsa peklenska sila. Ravno takrat prične vojna med Avstrijo in Italijo. Dolžnost me je zvala na 1h»jiio polje, in ostavili sen« moral svoj največji zaklad, zapustiti sem moral svojo ubogo Julijo. Dolgo sem jo poljuboval. Neka tajna moč mi je šepetala, da je to slednjikrat. Od takrat nisem videl nikdar več kraljice svojega siva. Moj oče se je veselil mojega odhoda. Nadejal se je, da pozabim v vojni na svoje mladeniške neumnosti, kakor je on imenoval mojo vročo ljubezen. Rekel sem mu sicer odločno, da ne prelomim svoje obljubo, da nikdar ne zatajim čuvstev svojega srca. Rekel sem mu, da bodein ljubljeno Julijo imenoval ne le pred Bogom svojo soprogo, ampak pred vsem človeštvom, kakor hitro se vrnem. Oče se je porogljivo smejal in rekel: Videli bodemo!; -¦- — • ¦— Juliji sem pisal vedno, kedar sem mogel, in ona mi je odgovarja?!- redno na vse liste. Po dveh mesecih mi javi. da sem oče. Pretakal sem solze radosti. Oče mi je pisal,, da se nadeja, da sem se sedaj spametoval. Odgovoril sem nu:, da sedaj Julijo še bolj ljubim, ker me ž njo vežejo tesnejše vezi od prej. Potem prejmem še jeden list iz drage mi roke svoje izvoljenke. Ta list je bil pisan z večjim hrepenenjem in ljubeznijo do mene, kakor vsak poprej. Od takrat nisem dobival nikakoršnih glasov od nje. Slutil sem pogibelj. Hitel sem v Napoij. Koj se iu potim v dobro mi znano hišo. Na vratih se prikaže metu neznana starka in vpraša, kaj želim. S tresočim glasom vprašam: Je-li gospiea Julija doma?-? Starka me začudeno pogleda in odgovori; 'Kaj ne veste, da je umrla?- • Mrtva! Julija mrtva! To ni mogoče!» <¦ Dii gospod, mrtva že dva meseca, ona in njen sin j. (Konec prihodnjič). *^M-*i?-*fesS.^--«!K4.r*..,«fc-', Osebne rostf. - Kanonik stolnega ka-piteljna v Gorici, mons. Štefan Bensa, j« hiienovan kanonikom-školastikom; kormms|jske Trati. 1'čitelj iz Sinart-nega g- K- V i ž i ii t i ii pride v (Vrovo, podutftelj v K um n j ah lja v Avto, pod učitelj v Dm-nberjfii K- Artur K o d rit pride v (Jabetje pri Ajd., [HMlutitolj iz Kiliaa« borjra g. Kr. Oolij.i pride za potovalnima učitelja v Podluko - dol. Lnkavee, učitelj iz Kolu jr. Al. Prbancic pride za iKtnn'stiM»na «*-5«t»Ija v OornberK. Iz-pmAniii utit. kandidat «:. Ivan Vuga pride k Vodarjem kot za<-. utitolj, izpr. utit. kandidat g. Ivan KoStit pridezu potovalnima učitelja za Vrata - gorenji Loka ver. učiteljica z Gorjiiiiskrpn jr. Minka Katnik v Hihemborg, učiteljica v Sompssu gv Vir#. tlarlatti v Rocinj, učiteljica iz Smarij g. Karol. Komar pride v Sovodnje, izprašane kandidati-iij«* pridejo g. Ana KUvčič v Sv. Križ, Ana .Iujj: v Solkan, Marija Cohnlar v !'od#»ro. Ljudmila Komar v Doriiberg, Julija Vulentincic v Kal. ITitelj Slo-niiw *«>l«» j,'«»sp. Kniest Sirca pride v Pokoro. U.tna Amalija Oblak /,n namestim učiteljico v K-.imnje, >i.tna Vikt. T volit za nameMiio utiteljieo v Šmarje, p>sp. Leopold Pavlin v iJabrijah jo postal nadutitelj v Hotiiju, g. Ivan H en k o v Sovitdtijali je postal uadutitelj, gosp. Jožef Ha lit pride na novo osnovano slov. Milo v Kotniku, g. Joži f Pitcžnik pride v Tribuno, g. Alojzij Trampu/. je postal def. na Banjicah, g. Anton Komur pride v Vipolže. |Vtlmhaj\rttrl'ilr« tm Sv. Wurl. I/, duliovskili kiogov nuni pijejo: H.dka in spodbudila «da\ nost se je obhajala dne t. sept. »i,i Sveti koI'.je je do>el Ile^olibSs tU JZ tržaške: Heivend«, Itullo, Le 7. uri cerkveno npruvtlo za pokojne sobico: Carli, Ka-bijaui, Lcban, Zuvmllal, Hroval. Ki«i»J» Križnian. Orlic in Jereb: ob 9. uri pa je bila slovesna zahvalnica. Slavnost je posebno povzdigovalo oiHieno petje. Ko so namn-t izvedeli tepovati;iki pevci za o.nenjeno siuvnost, so se nemudoma dogovorili, da bmVjo oskrbeti za to priliko t-rkveno in izvaneerkveno petje. Pri rrid masi so pvli koral, pri zahvalniei [>a svetovno znan«» 1'alestrinijevo maSo / nekaterimi vložki domačega sklada-i<'i;-» l.aharnarja in drupb. Kazen jubi-;mto\ je bil«* pre«vj Ijudij :/. ib.riee in "d drnpid v cerkvi, pa skoraj bi rekel, •»a si »ihto ni up;;l dihaii, tako je bilo v>e i^arano im! Palestrinijev»» skladbe. Tudi mej občilom so se «Lla»>ili j;evci iu so ?, nekaterimi narodnimi pesmimi razveselili jubilant«'. I)a mi se ^.»vorile navadne oficijelne in drujre napitnioe, j«' ,* a mu po sebi umljivo. (ikoti dveh ! soli v ulici sv. Klare jn Karzellini, Vpisovanje zaene v nedeljo i:), t. m. ob 8. uri in 1m> trajalo d«> poldne; 14. in IS. pa se bo vršilo od «.». d«> 12. predp. in od 2. do 4. p<»p. Rojaki, pazite, da se ne vpiše v laške šole niti e. t«'la n.o se vpi$(.jLt* ji^ji vt\vll ne sme iti v bAki vr!«.*«1! V \vm |>ottUdu imej odprte oii \sak mdeijiib! Ali ne !»' odprt«; «>ti. nurvtfi lu.lt jezik naj govori, kedar treba! Poior! Porotno zasedanje pri okrožnem so-"li;»'ti v (ioriri prične p>. oktobni. Za r.ivnoprmvnost slorenskce* jezika pri sodišču. -~ Oglas, ki naznanja go-r:*kim Slovencem porotno zasedanje, tiskan >; s.iitsf, v !.i>kcm jeziku, kot bi ra Goriškem živeli saini Lil.i. Ovetreljinsko slovensko pre-bivalstvn y popolnoma prezrto uprav «•! one strani, k)(| kjer se pričakuje pravica. Doslej je bila sicer navada, da se je objavljalo samo laski, ali pri tem ne sme ostati. Zalile-v<>ino najodločneje, «ia se «la nagemu sloveu-skeir.u jeziku ludi tukaj ono spoMovanje, Ki »»i lice zraven lasčine. Toliko na znanje presv. jr. Jr. Kindingerju, novemu visje-aodneniu predsedniku v Trstu! Z resnico na dan l — Xapro&ni smo, sprejeti to-le pojasnilo: Po mestu se trosi gnvorica glede onega pisma, katero so poslali trgovski pomočniki gosp. Mosctu proti svojemu tovarišu g. S e v e r j u, češ, da je poslednji razžalil vse trgovske pomočnike z besedami: ,Es gibt keinen anstan-digen Gommis inGorz*. Gosp. Severno zanikuje te besede, a rekel je v opravičeni jezi, kajti v to je bil izzvan, ko je bil Se v Del Pierovi šlacuni, kjer so ga njegovi tovariši počaščevali z besedo .sciavo*. Ko je eden njegovih tovarišev zmečkal in vrgel ob tla .Sočo* in »Slovenski Narod" ter po njiju gazil in pljuval, in to videvši, se je izrazil tako-le: ,Wenn alle Gommiss in GOrz so sind vlelhr selil, dann gibfs wohl keinen an-stiudigen Gommis in G»*jr ?.". In te besede je izrekel, ker je bil razžaljen kot Slovenec v svojem narodnem čutu; besede so merile za uho znničevalcem slovenske narodnosti in ne vsem trgovskim pomočnikom — torej njegove bel v soboto zjutraj in se priložil. Z uikazali so mu, priti popoldan ob Tj. uri. Prišel je ob tej uri, rekli so mu, n.ij pride v nedeljo ob II. predp. PriSel |e m lul spreji-t na zapisnik. Po razsodbo j«- moral piiti v ponedeljek ob ."». uri. PrlAed^i, kakor je hilo naročeno, ukazali so mu priti v sredo. Sel je v sredo -- rekli mj mu, da mu jo pošljejo na tlom! Tako rec rešajejo drugod v 21 urah • v Gorici ni tako. • Župan V e n u t i je obenem kot odvetnik v tej reči pravni zasiopuik MoKetov. Tutll „i:<'0 tlel M«orale" uide! Kam pojdemo, ako se uresniči govorica, tla nas zapustijo vm pati-ulovaiii katoličani V Najprej l»rrm.-e.|;;i, /a njim Knavs in Mahnič in -ed.ij Se .Kiti drl latoiale* s sinom ,KtO ilri popoln" grozi uleei v Trsi, da pokažela t.itn <,voj vpliv iu uspehi' Za katoliško leč, kater«' ni-la mogla doseči mej goriškimi Lahi. V TMu ilobi širše polje za svojo misel! Naj loiej poj«!«- srečno! Vow H pimlo, V zadnji «Soči» Nino prinesli »est, da je neki voznik razžalil Sln-\uiie « pstoko «porthi ile srhifs.. Isli voznik, kab-remii je ime dninar, opravičuje se v •r.onienu, te-, tla so gu izzivali lleučuiii. To iijegtoo opravičevanje pa ne odgovarja re-niii, kajti iia$ poročevalec je hil očividec slučaja iu ni sli;al iz u:d lleiičanov nikake ta/žaljive hem-de ua voznikov naslov, ki hi bilo opravičevalo pso\ko «ponhi d«1 sclnfo. Iteč u-l.uie taka, kakor smo jo sporočili zatl-njit! l/.lct » llevlu po morju S. i. m. priredi /tržaški Sokol", d.t tako da priložnost onim, ki se ga iiImi mogli udeležit! dne li!. julija radi zuauili spletk. Opozarjajo na ta izlet gori.-ke rojake, prosimo one, kateri se ga hote udeležiti, da se naznanijo v naši tiskarni do ponedeljka / večer radi pripravSjenja potrebnih vozov. Kdor le more. naj ne zamudi lepe prilike, priti v ?>eviu na ono klasično ped zemlje ob naši Adriji! (Poučni shodi »Sloge*, kalen; naznanjamo drugo«!, bodo sicer marsikoga ovirali, da ne ho mogel iti v Devin: zalo naj mkakor ne zamud«- '.<¦ prilike oui rodoljubi, ki bodo ta dan prosti). U šeiiipKHft rum poročajo : ,Z lanskim Sotskim U-toni je bila za tukajšnjo Šolo imenovana učib-ljica g.čna Vitginija (i«rltttti rodom i:'. Kanala. S tem imenovanjem ie si. c. kr. okrajni šolski svet v Gorici napravil na&t občmi veliko Uslugo iu dobrolo, ker ;-nio bili z iiupuo vati--) gos podit'no zelo zadovoljni. Ž«blM)g nas je morala pa zapustiti vsled višjega ukaza in resnično proti svo.i volji. l're-mesčena je v obliij«- svojega rojstnega kraja, v biilnji lločin;. Getudi st«'. blaga gosputličiiA. v ohliftji fivo> ga doma. prepričana bodice, da sie hila tudi pri nas doma! Sedaj pa kličemo v slovo : Bodite zdrava in ohranit«; nas v dobrem sptiautm !• Jed Htk oprav p. ost na Gorskem. — »Agr. Togblatiu* se piSe z Goriškega: Slo-vens!{i poslanci deželnega zbora goriškega so koncfoi zadnjega zasedanja vročili dež. glavarju Francu Goronimjii obsežno spomenico glede svojih telja iu pritožb v nan>dnem oziru. Kako je tlei. glavar vsebino te spo menice upošteval, spričuje ravnokar izdano porof-iio o zasedanju dež. zbot*a IhUo. '.)(»., ki je, izv/emši govt»re slovenskih poslancev, sestavljeno izključno v italijaus,»-em jeziku. To p.i vkljub tetnu, tla je velika večin;« prebivalstva slovenska, kar pa v dež. zboru ne dobi izraza vsled vohlne geometrije. Zanimivo je ludi to. tU izi.iej i!i interpelacij, katere so \Iot'!t slovenski pt-5'.uici v zadnjem za-seiliauju. jih jt- polovica veljala slovenski Soli v Gorivi. Ppanuo, da shivensLi poslanci ne %lai:,vejo .itirno v žep tega. prezircnjn njih jezikt«*--' uratlneui dtželuozborskem poročilu. Porofllo o moki. — Nevremena so mr.<»g«> Škodovala dozrevanju koruze in dti^omu poljskemu pridelovanju. - Na mejnc-rodnem trgu je bila tendenca trda.-— Oger.ski mlini so prosli teden dvakrat zvišali ceno; ukljub temu prodalo se je izvanredno mnogo moke. — Srednja kakovost je bila mnogo popra-Sevana, kajti veliko je je bilo potrebno. Tudi št. 0, 1 in 2 go imele dobro odjeme Cena pšenici za mlenje je bila gld. 7*20 in se pričakuje povišanje. — V inozemstvu se vefi ne pritožujejo o zgubali pri izvozu. NemCija jo nakupila mnogo več moke nego navadno poprej. — Cena pšenice jo poskočila za 1§ do 20 kr. — (7ena moko je bila koncem avgusta v goldinarjih: SL 0 1 2 3 4 r. 6 7 8 otl 11-70,11'30,10-70,10-80, 980, 8S0, 8-90, fi-80,4'80 do 12-10,11-70,11-40,10-80,10-30, 9-80, »30, V50, fi'20 v Budimpešti proti gotovini z navadnim odbitkom, le št. 8. brez odbitka. — Cisti dovoz jo znašal prošli teden 147-000 q. Opozarjamo rojake na deželi in v mestu na oglas sedlarja Jakoba Janeža, ki je odprl sedlarsko delalnico v Gorici. Svoji k svojim! Ne nosite svojih grošev po-laščcnim nemčurjem, ko imate domačine tukaj. Gospod Janež je iz Tolmina, torej je naSe gore list. S Srpenlee: -- Visokorodni gospod grof Friderik Marenzi, c. kr. okrajni glavar v Tolminu, je podaril za dobrodelne namene, srpeniški občini večjo svoto, za kar se mu podpisano županstvo presrčno zahvaljuje Županstvo Srpe ni ca. V Cerknem bo 8. t. m. pop. neknk s!:od, kateri so sklenili in priredili nekateri tamosnji gospodje. Povabili so tudi - dr. Krek a, da bo govoril o soeijalnem vprašanju. — Pozneje so naznanili vso reč ludi veleč. g. dr. A. Gregorčiču in ga povabili, da bi prišel in se pri tej priliki predstavil svojim volilccm. Hadl preohllega gradivu smo izpustili izkaz radodarnih doneskov iu dopis iz Olaleža ter druge vesti. Vse prihodnjič. Dva do tri iirenee (tudi deklice) proti mesečnem plačilu VI do 15 gld. sprejme v oskrbovanje dobro »toječu rodbina v ulici Formira 7, I., v (»oriei. Kdor ima se kaj stanovanj, naj naznani v tiskarni, Z • d n) a v A s t. NJ. Vxv. grof Bfadanl prid« v Gorico 9. t. m. po Softkl dolini. Zategodol Jo „Slogln" shod, napovodan sa 8. I. m. v KoJ-•kont, odlofton na poznajsl Laa. Društvene vesti. .Goriška IJuibika pONoJIliileii" je že prekoračila '.tlHUMHi K],\. promela. Ako pojile jio dosedanji poli naprej, bo do konca leta -t!iO.(NM) gld., kar je nepričakovano velik napredek. Posojila na ukujižlie daje po •V/, *«, Ali ker so pri leni zavodu izretluo majhni stroški za pogodbe, se lahko računi, tla so obresti že zdaj le po 5«i, zlasli za manjše zneske tlo MM) gld. 1'tiHojilnica dobi nove, lepo urejene proslore v hiši, kalem je kupil pnseben konsoreij v narodne namene, Ko se to /godi, začne tudi za posojilnim se lepša doba. Gim lepše pa se ho razvijal la denarni zavod, toliko trdnejšo podlago homo imeli Slovenci v Gorici in s tem v deželi sploh, *¦- Vsak rodoljub naj opozarja ljudsko na ta preko-ristni denarni zavod. Vipavska čitalnica priredi koncertno veselico s plesom ua Mali Šmaren, dno 8. sepl. 18%. Pri veselici bo sodeloval posto-jiuski čitaluiski mešani zbor, sviral.i pa po* slo|inska god ha. Program je bogat. Veselica se visi pri ugodnem vremenu na čitalničnem dvorišči, pri neugodnem pa v društvenih prostorih. Vstopnina h koncertu :\() kr., s sedežem r>0 kr. - K banketu 1 gld. i*r» kr. Ostala Slovenija. Trst. — V sredo je prišel v Trst vzvišeni škof S t e r k. V Trstu ga je pričakoval na kolodvoru poseben odbor meščanov in duhovnikov. Po predstavljenju raznih oseh se je odpeljal v kočiji na stanovanje. Njegovi kočiji je sledila cela vrsta drugih z vspre-jemnim odborom in drugim občinstvom. V torek (K. t. m.) bode slovesno uiueščenje. Najprej bo tiha sv*, masa v cerkvi sv. Marije Pomagaj (sv. Anten.! starega), potem se bo pomikala procesija iz te cerkve do stolne sv. Justa, kjer bo daroval novi Škof prvo ponlifi-kalno maso v Trstu. UmeSčenja se udeležijo !:nezonadškof goriški, Škofa ljubljanski in po-resko-puljski ter umirovljeni Škof Glavina in menila Se neki duhovni dostojanstveniki iz Italije. — Dne 20. t. m. hote proslavili kronanje kipa Device Marije v Trstu s posebno slovesnostjo in procesijo kakor poročamo obširneje spodaj. Ker so izbrali za to sluvnost uprav dne M. septembra, to je '.!au, ko so preti :}G. leti (18/0.) Italijani navzeli Itim — ta cerkvena slavnost ni po godu tržaškim Italijanom, ki so navajeni proslavljati tega dne obletnico zavzetja Kima. in radi tega je mestni župan v skrbeh za javen mir v Trstu, ki bi se mogel rušiti s to cerkveno slavnostjo. Bil je na nameslnislvu iu zahteval, da vlada ne sme dovoliti te slavnesti uprav loga dne. Na nameslnislvu niso mogli ugodili prošnji, ker tam ni bila Se priznanjciia. Kadi tega je odločil posredovati pri novem Škofu. Ali uspeje v svojem namenu, da se ne bo obhajala ta slavnost i'0. sept., to je dneva, ko bodo Ua-iijani in nje somišljeniki v Avstriji demonstro-vali za italijansko državo proti papežu? Največ sta rogovilila proti U slavnosli in hujskala občinstvo židovska lista ,11 Piccolo" in .L/In-dipendente" — fckscclenca R ? n a I d i n i se je* povrnil z dopusta. -¦- V nedeljo bo obhajalo »Delavsko p otl p o r n o d m S l v o v Trstu" obletnico blagoslovljena sv. mase. Prcdpoludno bo sv masa; popoludne pa veselica na vrtu »Mondo Nuovo*. — V Har-kovljab pri Trstu zasnujejo v kratkem c. kr. komisarijat. Kdor ve- kake nadloge so imela narodna društva pri mestnem magistratu, »ko so hotela prirediti kako slavnost. — ta se bo veselil temu zasnovanju. — Na P r o s e k u je bila v nidcljo veselici društva Jlajdrih". LukSevo dvorišče je bilo bi večer lep«^ okrašeno. Toda dež je pokvaril veČino veseli««, da ima društvo izdatno izgubo. — G.čna Balanč je divno deklamovala, zbor je zapel par pesmij — in potem je dež vse razgnal. Slavnostno kronanje podobe Matere BoJfle pri sv. Justu. — TržnSki polslužbeni italijanski list javlja, da se bode v nedeljo -> Slovenci so postavili kandidatom na meslo g, dr. Medveda č, g, Josipa Ž i č-k a r j n. Volitve volilnih mož »o že začelo ~- Ustanovilo »o jo v Celju »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov zn Spodnjo Štajersko*. Pravila ao ž« potrjena. *- »Ka-veza slovenskih posojilnic* je daia že pod Usek 0, tečaj svojega letopisu. One posojilnice, katero niso še poslale uredniku svojega računa, naj to store nemudoma, — < leljski Nemci ne morejo dobili pravega kandidata za deželni zbor. Kandidovati bodo nekega tujca Morica Stulnerjn, ki ima le to dobro stran, da je zelo bogat. — Pri celjskem okrožnem sodišču so popolnjena vsa nicsla s samimi Nemci, ki ne razumejo slovenski. In ti bodo sodili 400.000 Slovencem! — Poročilo druStva »Dijaška kuhinja v Celju«' kaže, da je bilo vseii dohodkov 2748 gld. 71 kr. stroškov pa 2607 gld. 13 kr., torej prebitka 141 gld. .r»8 kr. Letošnji občni zbor bode v sredo dne IG. septembra v Celju. Koroško. — Pri prvotnih volitvah za dež. zbor so zmagali Slovenci v teh-le občinah: V Šmarjeli pri Velikovcu 6 mož; v Grebinju 7, v Doberlivasi C, v Beli 6, v Štefanu pri Velikovcu 4, v Št. Petru pri Velikovcu 3; zmagali so dalje v Šmihclu nad Pliberkom, v (ilobasnici, v Črni, na Jezerskem (i), v Li-bučah (4), v Blatu (4), v Možici, v Prevaljah (II) in v Velikovcu (2).— Službe organi s t a je razpisana v Gospi Sveti na Koroškem. Nastop 15. novembra. Prošnje cerkv, predstojništvu Gospa Sveta (Marin Saal). — Ravnateljem celovškega učiteljišča je imenovan ljublj. realni profesor K n a p i t s c h, deželnim šolskim nadzornikom pa neki P a 11 e, dosedanji ravnatelj opavskega učiteljišča. Nijeden teh gospodov ne pozna slovenščine, — in lako je menila zadoščeno koroškim Slovencem. Glasovilcmu celjskemu gimnazijskemu ravnatelju Končniku je torej spodletelo! Razgled po svetu. Avstrija. Cesar se modi pri vojaških vajah na Gališkem. — Ministerski svet je sjdenil, sklicali državni zbor !. oktobra. — Novi volilni zakon je dobil cesarjevo polrjenje. — Novi papežev nuncij T a 1 i a n i se je predstavil cesarju prošli mesec. — Dolenjeavstrijska zavarovalnica proti nezgodam je imela lansko leto zgube tričutrt milijona gld. — Doseglo se je popolno s p o r a z u m 1 j e n j e dolnjeavstrijskih protiliberalnih in nemško - naeijoualnih pristašev. — Liberalni poslanec Heinemann je prestopil k protisemitom. — Dunajska »N. f. Presse* je pisala o prihodnjih primorskih državnozborskih volitvah in o tem, kar pišejo italijanski primorski časopisi glede vzajemnega postopanja vseh italijanskih poslancev ler o ustanovi italijanskega kiuba. Umevno je, da ni zagovarjala primorskih Slovanov. — Z Dunaja so sporočili nekaj o odstopu finanftnga ministra B i-linskega, radi nasprotstva med njimi in drugimi ministri glede bančnega vprašanja. — V 'Budjejevicah je bil krščnnsko-socijalm shod. Prišel je ludi dr. Lueger. Nemci so ga napadli, klicaje mu »Pfaffenknechl, Volksverrather" in mu slednjič pljunili v obraz. — »Nar. Lislv" javljajo, da odpotuje na Primorsko grof B a d e n h »Malino* trdi, da je to le raca. Ogcrska. — Ogerska vlada želi na vsak način doseči ugodno podobo z naSo polovico. Na vse mogoče načine si prizadeva, zagotoviti si čim več koristij ia radi tega dela Vse mogoče ovire avstrijski vladi, ki je preveč popustljiva nasproti madjarskim zastavam. — Umrl Je najvišji dvorni maršal baron Szecsen, ki je bil svojčas Oj»erski minister; igral je opetovano velike politične uloge. — Letošnji izvenparlaraentarni mirovni shod raznih mednarodnih poslancev, se bo vršil v Budimpešti. Češki, srbski in bolgat-ski poslanci se ga ne udeleže. — Razstava kaže prav slabo. Malo obiskovalcev je. Da se pomnoži število obiskovalcev, je pisal neki list, da ogerska vlada je otvorila srbskim prešičem doslej zaprto mejo, da imajo sloboden prestop na Ogersko. — Reški namestnik grof Bat-tyany je baje odstopil. Ni še znan tarok. Ostale države. — Smrt ruskega .i.' nistra zunanjih poslov, kneza Lobanova, je uzročila razne nove kombinacije na političnem evropskem polju, — Obisk ru skega carja na Dunaju tolmačijo časopisi na razne načine kot znamenje evropskega miru — in tudi kol pospešenje vojne, — Na Cetinje je prišlo veliko Italijanov iz kraljestva, da se poklonijo svojemu kraljeviču in prihodnji kraljici Jeleni. Bili so sprejeti po slovanski navadi — presrčno kot mili gostje, — Italijanska vlada je odposlala posebnega odposlanca kMeneliku z novimi pogoji radi izpuščenja italijanskih jetnikov In radi pogodbe miru. — Ustaja vMonedoniji je bnje neizogibna, kajti, kakor poroča »Kolnische Zeitung", Mncedonci se pripravljajo na odpor proti Turkom in upajo denarno pomoč od Angležev, Tako jim je obljubil angleški podkonzul, ki je bil baje navzoč pri »seji makedonskega odbora, — Na bolgarsko-turski meji je prišlo to'do Živega mej Turki In Bolgnrjl, Ubitih jo bilo več oseb, — Utiajn v Stari Srbiji. Iz Bclgrad« poročajo i, t, m.: Velike truma mohamedancev In nrnavlov napadajo krl-Btijnne po dožoh, ubijoje ljudi in užiguje poslopja m cerkve, v Knmenicl so ubili 14 krislijanov. V drugih krajih je enako, Vse cerkve so oropane in sliko oskr.mjone. Arnavll so ugrabili množino krlatjanskili deklet in jih odpeljali v hribovje. Kristijani so brez zaščito, ker turške oblnuti poconianj« ne ovirajo, Ako se kdo prltoSi glavarju, dobi pnllc in g« šo znprd, Knmonicn jo v ognju. Ljmk'vo jo zbegano in beži m srbsko mojo, prose zaščito. V Srbiji pripravljajo dobro-voljoo, ki pojdejo na pomoč bratom v Staro Srbijo, - 0 u s t a j i v C a r I g r a d u poročajo j Izgredi so ponavljajo so vodno, Turki nnpndnjo Arnionco In jih morijo z ženskami in olroci vred. Vojaštvo straži snllnnn, ker , Tnrko vodijo Mlndoturki, ki 1)1 hotoll oilslitvlll siillana. Hodarslvo nI sposobno, odnoino no moro posredovali, ker so Izgrodnlki dobro oboroženi, Trdijo, tla so Turki ubili do 10.000 Armencev. Vsi v državni služI)! stoječi Armenci so bili odpuščeni, Ladijo v pristanišču so prenapolnjeno z beguni. Turški vojni minister jo odstopil, kor so m priložili pri sultanu zastopniki velesil, da ni filorll nič za vzdrževanje reda. — Ustaj« na Kroti ni še končana ukljub temu, da je sultan pritrdil programu, kateri so predložilo evropsko velesile glede nn sponmituljenje med kretskimi krščanskimi ustaši in turško vlado, kajti knndijski mohamodonci izzivajo ljudstvo na odpor. — Na Filipinskih utokih so zasledili zaroto, kateri je bilo namen, uzročiti ustojo in proglasiti neodvisnost otokov. — Isto poročajo iz Maroka, kjer je bila prava anarhija, kajti ljudstvo je plenilo in požigalo brez 2aprek. — V T a tiger u so zaprli tudi veliko odličnih oseb, ki so hotele odstaviti, oziroma umoriU sultana. — Italijani v Braziliji so dobili batin, ker so uporabljali preveč svojo ošabnost, Kakor smo sporočili že v »Primorcu", so demonstro vali dijaki proti Italijanom in so sežgali njih trobojnico. Ljudstvo se maščuje nad Italijani. Italijanska vlada je odposlala vojne ladijo, da bi zavarovale korist italijanskih naselbin v južni Ameriki. — V Sansibaru so bili ludi neredi, ker je umrl tamošnji kediv; ker se, je polastil prestola neki njegov sorodnik, ki hi ugajal Angležem in se jim ni hotel udali, so bombardovnli sultanovo palačo ter jo uničili in slednjič zasedli. Razgled po slovanskem svetu. HrvaŠka. — Srečna Hrvaška pod sedanjo upravo! Nič menj nego 300.000 gld. bode morala plačati k onim 100.000 gld., katere je glasoval sabor za sodelovanje Hrvaške pri milenijski razstavi. Ta svota jo znana, to bodo morali plačati, a koliko doplačajo na drugi način za pokritje zgube madjarske razstave, — to bodo vedeli samo Madjarji! — »Hrvatski Branik" poroča: »Kr. deželna vlada je naznanila žu-pauijskim oblastim v Slavoniji, da se nameruje tam naseliti 200 nemških rodovi n iz Wekerlefalva (na Ogerskem) ter da ponujajo za oral sveta 100 do 200 gld. Vlada je naložila oblastim, da jo obvestijo, kje bi se dobilo toliko sveta za to nemško naselbino«, Vlada torej podpira tujce, dočim ji ni nič mar, da se domačini izseljujejo v Ameriko. Tak je današnji sistem, ki ima namen, pomadjariti ali odtujčiti Slavonijo od Hrvaške. Dalmacija. — Zaderski »Narodni Lisi" potrjuje vest, da je ministerslvo odločilo, da mora splitska občina ustanoviti italijansko ljudsko šolo za otroke tamošnjih avlonomaSev ukljub temu, da so se izjavili proli temu mestni, c. kr. okrajni in deželni šoski sv;et, ker so spoznali, da ni potrebna. »Narodni List« upa, tla se postavi temu odloku po robu dežejni zbor, kakor je to storil, ko so hoteli enako šolo ustanoviti v Trogiru, ter da'ne dovoli niti krajcarja za ustanovo italijanske šole v Splitu. — Ne znamo res, ali smo vsi pod Avstrijo, kajti take dvojne mere nas postavljajo v položaj, da' moramo o, tem premišljevali. Goriški Slovenci smo se potegovali za slovensko šolo šest let in dobili smo jo na papirju. V Gorici je skoraj polovice Slovencev hi je obkrožena s sair.imi Slovenci — in vendar je bila borba huda, ako smo hoteli doseči vsaj sedanje uspehe. Split je popolnoma hrvaški, le izjeme so nekateri avtonomaši, in obkrožen je s samimi Hrvati. Avtonomaši so prosili šolo pred 3 leti in ministerstvo. je dovolilo ukljnb nasprotni izjavi, merodajnih Ciniteljev. In Trst, ki prosi slovensko šolo že dvanajst let, — pa ne dobi niti odgovora. Kaj naj porečejo Slovenci temu? — Leta 1866. je začel izhajali časopis ,11 Da Imata* v Za^ru z namenom, zagovarjati koristi svojih soplemenikov italijanskih. V p r v i številki je pi3al v svojem političnem programu to-le: HSlavi non šolo di.stirpe, ma si anclie di cnore e di sentimenli, noi siamo i primi a prorlumare la legitlima consanguineila dei vincoli, che ei legano agli allri nostri con-nazionali. Questi connazionali ascendono a pitt che sessanta milioni; e ssbbene non si nominino Dalmati, sono pur tutti fratelli nostri, tutti (igli della gran madre comune. Superbi della ubertosa robuslezsa del ceppo antichissimo, da cui discendiamo, noi siamo i primi a sostenere che In piantn geneologica dolla nostra nazione non estende soltanto le sue radicj dallo sponde doli' Adriatico nllc fulde dol Velehič. Quelle radici passano per di solto alte storili montagne da cui •» cinta la Dulaiazin, e filano bene innansi a set-iontriono e ad oriente...,.. non vohamo essor^ ne Italiani, no Tedosclii, ne Ungeresi, ne .Srbi, \w Kussi". — Tako je pisal ta list pred I«) leti. — Danes piSe: „Noi possinmo d»— con orgoglio di avere tin progranuna lerso, preciso o 1 mmu tu bilo(!).... Italiani, voglinmo prantiti i nostri diritti nazionali". To jo lepa doslednost: tedaj niso hoteli biti no Italijani, ne Nemci, no Ogri, ne Srhi, ne Ruši — torej Dalmatinci — danes so Italijani! MoraTsV,. — Na podlagi sklepov v to sklicane kupSčine bodo kandidovali od Cehov v deželni zbor le kandidalje napredne .češke stranko aH takozvane ljudske. Slaročehi Meznik, baron Pražak itd. baje odstopijo od kandidature. — Liberalni Nemci se hote sporazumeti z nemškimi klerikalci, ker se boje, da bi poslednji pomagali Cehom v okrajih, kjer bi bil češki klerikalni kandidat. Pater Stojalovskl, o katerem smo poročali, da je izobčen iz katoliške cerkve, je poslal v »N. F. Presse" to-le pismo: "»Slavno uredništvo! Ozirom na vest v Vašem časopisu o nekaki moji suspenzaciji in inler-diklu, s katerima me je imel zadeli dunajski nuncij, in o ekskomunikaciji, katero mi je baje diktovala inkvizicija, prosim ta le popravek: Ne suspensija z interdiktont Agli-ardijevim, ne ekskomunikacija Mančinijeva mi niso vročene do danes po kanonilkih propisih; in ker nasprotuje zdravemu razumu in navadnemu pravnemu čutu, kakor tudi vsem knnoniskim prepisom, da se objavljajo taki odloki prej, nego so dostavljeni onemu, kateremu tičejo navadnim zakonitim potom, znt6 $0 vse take vesti evropskih novin brez niknke podlage in. so le politični manever mojih nasprotnikov. Kar se dostaja posebno nekake moje ekskomunikacije, ta se more izvršiti le tedaj, ako se zasliši onega, katerega se hoče izobčiti, in se mu dokaže uzrok, inače je popolnoma neveljavna, kajti oni duhovni sodnik, ki bi nekoga izobčil, brez zaslišanja, sam pade v enomesečno suspenzijo od vseh duhovnih funkcij ter ne sme stopiti v cerkev (Vide Aichner Comp. Juris. ecel., p. 661). Druge nesmisle teksta nekakega baje uradnega odloka o ekskomunikaciji, katerega so prinesli časopisi, sem pobil v bro-šurici: »Mi ne pojdemo v Canosso". — V Tješinu, 28. avgusla 1896. P. Stanislav Stoja i o v s k i". — Nasproti tej izjavi brzo-javljajo, da so v nedeljo naznaniii po vseh cerkvah Stojalovskega izobčenje iz cerkve. Bosna-Hercegovina. — Časopisi so bili razglasili vest, da bo slavil baron A p pel, vojaški glavar Bosne-Hercegovine, svojo GO-letnico službovanja. To vesl je popravil sam baron Appel tako, da on ima še-le 5G. let, torej da ne more slaviti take obletnice. — Vladika Strossmajer je prišel 3. L m. v Sarajevo, kjer ostane do 10., a 8. t. m. blagoslovi novo sarajevsko semenišče. — Kakor poroča »Posavska H r v/, ustavili so v bos. Brodu vsa dela pri še-le začeti zgradbi lam. kolodvora. Uzroka ne ve povedati. — V Ž upanj cu v Bosni živi starček Avdijft Bašič, ki ima 113 let in je popolnoma zdrav. Pred tremi leti se je v petič poročil; dobii je nove zobe tako močne, da z istimi orehe drobi. Najstarejši sin mu je poginil v vojni pred 40 leti. — 3 t. m. je pričelo streljanje na golobe v Ilidži. 4. (danes) je ftlo za deželno nagrado 2000 kron. Torej sama vlada trosi denar za ta neplcmeniti šport!. Srbija. — Nenadoma je bil odpuščen kraljev glavni pobočnik. polkovnik Čiri (J. To so tolmačili časopisi na razne načine, posebno radi tega, ker so dobili tudi brzojav o neki zaroti proti kralju, katerega so hoteli namreč odstaviti, da bi postavili na prestol zopet Milana. Zaroto so sicer uradno zanikali, a vendar nekaj mora biti na reči. Ne bomo se spuščali v razglabanja teh velepo-litičnih vprašanj; puščamo v tem besedo »Obzoru", ki je pisal o ti reči to-Ie: V Srbiji so se poslednje dni • odigrale čudne reči, ki se tolmačijo različno. V Belemgradu se je zopet odigrala zarota, o koji se trdi med tem, da je nastala samo v glavi nekih dvorskih in vladnih ljudij. Pravijo, da je razkralj Milan po prvem pobočniku svojega sina kralja Aleksandra, polkovniku Cirilu, pridobil za-se vojsko in da se hoče s pomočjo iste zopet proglasiti za kralja Srbije, dočim bi se imel njegov sin degradovati na prestolonaslednika. Kraljica Natalija:— pravijo — prišla je vsemu temu na sled ter je-vse odkrila mlademu kralja Aleksandru, vslcd česar je bil polkovnik Cirič odpuščen s svojega mesta. Istotako se pričakuje, da . bodo odpuščeni še trije generali in nekoliko druzih dvornih dostojanstvenikov. Polkovnik . Cirifi je v resnici veren privrženec razkralja Milana in kraljica Natalija je radi tega že. dolgo delala na toj da pade,ta polkovnik. Povodom neke dvorne svečanosti je dala ona razbiti pisalno mizo Čiričevo ter si na ta način prisvojila korespondencijo kralja Milana na sina Aleksandra. Med najdenimi pismi je biio tudi takih, ki težko kompromitujejo polkovnika Ciri&i in druge osebe na dvofu. Na podfcgi teh pisem je bil odpuščen Cirič. Istotako bode odpuščen kraljev tajnik, dr. Mi H če vič, kije ludi pristaš Milanov. Dr. MiličeviV. ir. Cirič sla bila glavni opori mladega kralja, ko je dne 1. aprila 1803. leta isti izvel svoj državni prevrat. V Belemgradu govore, da razkralj Milan =koro zopet prevzame vlado. Ko se je Mil«n leta 1889. odrekel kroni in je to avstrijski poslanik grof Khevcnhulier živo obžalovu! pred kraljem, je rekel Milan: »Moj ded Miloš se je odrekel dvakrat in Srbi so ga dvakrat pozvali nazaj. Srbi pridejo zopet tudi po-me". V Belemgradu vlada velika razburjenost, slična kakor je bila 1. aprila 1893. pred abdikacljo kralja Milana". — Kako sledijo v Srbiji, poroča »Mali Žurnal" : »Nekdanji naprednjaški kmet Vaša Koljevid Je pisar v finančnem mini-sterslvu s plačo ISO dinarjev na mesee, a istočasno jej tudi pomožni uradnik pri bol-grrdaki občini z 20 dinarji niescCno. Sprejema dvoje plačil — a ne izvršuje nikake dolžnosti". Čriliigom. — Poroka kneginjire J deli c z italijanskim kraljevičem bo baje že meseca oktobra. — OrnitoloSko ilrnSlvo v Moskvi je izvolilo kneza Nikolo svojim častnim članom. r— Pišejo iz Kotora, do mislijo proglasiti Crnogoro za Veliko Vojvodino, kar se pa ne potrjuje. Bolgaru«. — O krizi se ne poroča nič gotovega. Sploh so vesti tako nasprotujoče, da se prav za prav ne vo, pri čem smo, kajti dočim ene poročajo o popolni krizi, druge o delomični, tretje temu oporekajo. — O trgovinski pogodbi med Avstro-Ogersko in Bolgarijo pišejo* da se kmalu doseže sporazumljenje na splošno zadovoljno*!. Rusija. — Umri je 30. pr. m. ru-,ki minister zunanjih poslov knez L oh a no v. Umrl je nagloma na potu, ko je spremljal carja z Dunaja v Kijev. Bil je rojen 182."*. leta. L. 1882. je bil ruski poslance na Dunaju. Po Giersovi smrti je poslal I. 1895. minister zunanjih poslov. Njegova smrt je zguba za Rusijo, a ludi Avstrija ga bo pogrešala, ker je delal na sporazumljenje mej obema državama. — V Kijevu so posvetili 1. t. m. novo cerkvo sv. Vladimira v navzočnosti ruskega carja in carice. Kijev je najstareje rusko mesto. Oil tam se je začelo širiti krščanstvo po vsej Hitsiji. Sv. Vladimir je bil prvi, ki je sprejel kristijanstvo, in po-IfiU je sam krstil ostale Ruse. Misel, da se sezida cerkev v čast sv. Vladimiru, je oživeli še zn carja Nikolaja I. Temelj ji je položil car Aleksander II,. delo je končano za Aleksandrami!,, posvečena pa je pod Nikolajem II. — Ruski car in carica se snideln v Hai-rn o r n 1 i z angleško kraljico; iz Balmorala odpotujeta v Chcrhourg, kjer ju pozdravi francoski predsednik Faure; iz Clicrhourgu pojdeta v Pariz, odtod v Darinstailt iti potem se vrneta v Petrograd. Književnost. Aškerčeve poezije. (Nadaljevanje). — Divna je »perzijska pravljica", naslovljena »Mirza". Le poslušajte: Grozni Džami šah je imel tri zakladi*; v haremu soproge tri, iz treh dežel, od treh stranij, od vsake po jednega sina. Pozna vas ves iztočni svet, vas prince: Javuz, Mirza, Fet. Toda le F e t je šahov ljubček; skupaj obedujeta, skupaj pirujeta, veselita se skupaj krasnega življenja, — a Javuz in Mirza „le drobtin, če vrže kdo jih z grajskih lin, za vbogajme dobita". Šah ju vrhu-tega še r.rli kot sina suženjske krvi. Ali kaj je to? Bojni krik so razlega okoli šahovega gradu: Os veti) i se če trpin: Princ Javuz sam, nesrečni sin. Očetov grad napada. Le brani šaha zdaj, sin Fet, ki si njegov miljenček; brani očeta, kajti: Boj ljuli že besni tri dni, V potokih leče rdeča kri ... Kaj bo, če puutar zmaga? Gorje ti šah, če to zmaga in vjame jezni in žaljeni sin Javuz, kajti mehko njemu ni srce; meč ti vzame in opaše si ga sebi; on bo poslej gospodar, ti oče suženj, sin pa vladar. — Ali glej, kdo hiti na pomoč ? Kilo se bori kot lev za osvoboditev šaha? Ta je tretji sin — princ Mirza, dobra duša! V svoji palači sedi šah na prestolu; okoli npga so zbrani vsi vezirji in imenit-niki, tudi trije sinovi so ti; — a Javuz v okovih. Vesel je zopet stari šah lokavi, krog ust mu igra zločest smeh, v očeh pa porogljiv plamen. In začne govoriti: Jaz ljubim le tebe, mili Fet, ker ljubim mater tvojo; lisi sin-prvak in ostaneš,.a ta dedni meč bo nekdaj tvoj, oblast prevzameš mojo. — Sin Javuz, tebe se pa bojim, ker si nevaren človek; da me pustiš zanaproj v miru, dafn ti v dar prekrasen grad. — In ti, M i r z a ljubi moj, sama si dobrota; oh, koliko si pretrpel za me! S čim naj poplačam tvoje usluge? , „No, vidiš sam, čemu, ha-ha! Bi moral kaj ti dali? Uda n si itak mi, ko rob. Ponižen, skromen kot golob: Ni tebe mi se bali!... " Mirza je bil zelo užaljen; zapustil je očetov dom in šel po svetu, a povsod je prepeval to popevko: »Oh, ti dišeča rožica Cvetoča v rajskem logu! Hvaležnost tebi je ime, ' Poznajo dobri te ljudje^ A nikdar ne trinogi .... . ¦ ? Ce svojih., iščeš ti pravic, Po konci glavo nflsij Ponižnika ves svet tepta. In le za norca ga ima .., Zahtevaj, nič ne prosi! Kako krasen nauk! In v kako divni, izvirni obliki nam ga je poda! pesnik Aškerci Človeka prešinja sto raznovrstnih čustev pri čitanju te znamenite, te velepomembne, te epohalne — .perzijske" pravljice! Aškerčeve poezije veljajo nevezane 1 »Id. pri knjigarju Kleinmavr 6: Bamben; v Ljubljani. »Slovanska knjižnica". — Mnog; ;r;r. naročniki reklanutjejo snopiče od !."». julija in 15. avgusta; vsled tega naznanjamo še enkrat, da i/ide 15. t. m. Irojnati snopič, ki bo obsegal KI. del Krilanovih spisov. — Obsegal bo M tisk. pol na boljšem papirju ; pridejane bodo štiri izvirne slike, namreč: pesnika, kobariške doline, Kobarida in Še posebe rojstne hiše pesnikove s sosednjimi hišami in cerkvijo. Več o loj lepi knjigi še spregovorimo. — Naročniki »S. k." jo dolu-v hišo za bornih 45 kr.; v razprodaji bo stala t;0 kr. »Materino delo". — O tej knji_«i i/, naše tiskarne pišejo jafco pohvalno razni slovenski in hrvaški listi. »V i e n a r" v Z t-grebu jo toplo priporoča vsem Slovenkam. Naposled pravi: »Koji Slonenar lim-e da pokaže ljuhav Slovenki, npka joj nakloni »Materino delo''. — Knjiga oh-ega 15 tisk. pol in slano lo 70 kr. s poštnino vr«-tl. .Nada" v Sarajevu pridno nadaljuje svojo veliko kulturno nalogo ne h- v |!n-rii-Heiregovini, marveč tudi zunaj nje. k.i,ti na slovanskem jugu si pridobiva f-etiaije večji-sinipilije. Saj je pa tmii tako kr.iMU, da moremo biti na njo ponosni v*i ,|iigo,|ovaiM. — »Nada" jako pozorno sledi književnemu razvoju med vsemi slovanskimi narodi, s posebno ljubeznijo tudi med nami S!ownei. --V letošnji 17. št. govori obširneje o ui.irlem slovenskem skladatelju Ant. N odvedli. (>5ka .Vlsvst", časopis pn» poneeui a zabav n o .Slov. knjižnici". — Onluvo ni še /nano cenjenim eitaleljem, kako oei-nuje »Vlasl " »Slovansko knjižnico" ; radi lega evo In nekoliko VTalic. Že prvi zvezek ,R a t m i r* pozdravlja z veseljem in pravi, da prevod je Lik, lt sofort xiisiiniim>n. vorl.'.si-lil li.ililmul liinln-la^-l »viiijf Asi-Iip voh Kimz UrlHiraiinlii-liiT Karl.r. Wrf.it-.i-hl.. Sei.lp. (di.. loioht H|ii>ckiir ivira" umi lirirlil). Iiiviml l:tni!Mtm fini, (naim-nllii-li Kliinm..|i ili.. . St-lius-f.i< iK-ii" m-il-T »oni! *v\\v mil F.irh-li.ff orm-lnvorU, mul liililiM-ll.sst. citio ilinikelbr.uaie Asrtio, ilio sirli lin (lOKoiihiilz 7.ur iii-lilon Sci.lo ui.-lil kr.iusoIS. Homloru krilnimi. Zrnlriickl man .li.- Asoiio .I.t iioliU-n Sui.lo. so zo^titnl.t Mo, ilio ilor vorf..lM-!itfii nii-lit. Hit- Solilcr.-Fiihrtkon (i. Iloiiiioliortr [k. u. k. I.olliof.l Zllrldi voi-f.oii.lon som Mu-tor v.m iluoii Selil tu Soi.li-iislonron :iu .ro.lormanu mul !i-iVni cin-z.Ino llohou umi (.muzo Stiicko p.,rln uikI stouorfivi iu ilio Wiihniinj.'. (li) Zahvala. Pnil|iisann |iroi|->'islništVit .lovnljnjo >o lom pnlnici izro.'i Kvojn liiljm-:s|-;u..jo zalivalo vsom onim, ki >.. pti-uoino|.'li. il:i so jo »Kino glavno zb.ipiv.injo ,Zaw/.' slovenskih uril. ririrSlov' v uvHtrijrki Nis.- ;>a y,ahv.i|jiijo: )>riiiravljaliii>mii iiillinrii slav. iifit. thuStva koluta V.i-lonko in njoKii na.vlništvii. ^.spo.louia Hoi:., flnl.r.ni.-i: in Haj.aVu /.a ¦•liilni (ni.i. ki w p:i imoli za |ilim ililoložilev na koiu-ertu. kalcnt jo pokazali> > lom, da vo ooniti ilejovnnjo in liu.l slovenskima milolj va. lVcilsoiliiištro „Znvoz(t »lov, urit. dn»5jitit oonjpnmi odjoiiuiikoiii. •b v m<~o«u sopiiiolim i.dposhV svojega zastopnika isa Ji-žoln 7. raznimi uo.ni. Cj ujoiii rulji-mniki dolio.lo takr. lopo priir.žnosl. si nan.."tti oldoko iu vsakovrstno I'rip»r.»-a se Uitii ostalemu; slavm-inn ol.i"in-lvu, talero jo pri|ir.iv!iiMi j>a-lro«"i hndi-i z hladom ali z drlou. po nai-ol-.iin-ji .-• ui. KiU 2 Sedlar Jakob Janež " P «w'f,'.ri -iojo n^r, li;:: 2 -L delavnico v sedlarski stroki » Hli« Cfprt-«Hi */r.tv.-n y..-!ihi- .«(.av...lm.o«S. fi l.,:\ do! ..'k.sk< t Lonj-.kfli »prav. Lninutor, ji-rmrtiof, iolskfb irt drugih U>rh. Iz.i.-l.ij.- tudi tn|.oi-iri»r>ka H^Ia. n. k. ži'::.- Uiett.- .K.-.|.Tiii.i!riH»-i.:. r,.i,- t:d. Preložitev gostilne. \aziiiitijam sl.iviu-tiiii oliniHlv.il, tla -II). 1. m. ilosi-ilaiijii svojo nnAiltut v ulici -I'-! Morite v Knnuimi preložim v svojo novo hišo v isti ulici zraven vodnjaka. I'i-i|>oročaiii .-.-c ('1'iijciiiiii lojakotn lu
  • tnitJi z.i njili nal;!i»njriiosl. V Ktn'ui'nui, I. M>olctiil>i'.i ISiHi. Karol Skubin Eteriška olja, esence, elerje, barve kakor tudi vo kioK..v-ii.;-i ž/aii.a. |,..!i,1.ii,' iva.oio ponuja p<> ii;-o.Imh o, n.-.!: .'.-^a lov.niia Bratrt Janouškovč v Priiiri, Kari i l. !\ - lo j:tl. in.lliki»..i..i r. n.m^imi ."a-Uiimi diplomi in /.i .Ih.i. Hvrlihi.ir.ii). I.'i! 1» I Stanovanje n tremi sobami, solii.-o, kuliinj>i, in kirljo. S miiiu! «ilvii. Za prodajalnico s papirjem in drugimi potrebščinami v Gorici ijfe se z.ttie.-ljivii, vaišfmo ji«!f;/,i'i /.uiu/,u:) in v tiiki lrv'(ivini sposiilm u ttio/ku iiEi fcensk;i o¦ 5 dijakov i/, .lol.rih 1»; v V<>-pnlno nskrliovaiije, kleri ilnhe tmli brezplačno od mene potrebne infttrubcije v vseli pretliiieiilt. <.'etit» ztiietrte, Htatiuvatije lepo, zdravo in liiizo Šole. .1 a u ko T r o > t Odvetnik iillo vitez je preložil z dnem |. avgusta t. l.svtiju pisal 'lin v HilUlIiailllO vo liišo v (i»N|i»slii nli<'i St 7. pn s. 1:17 t5 •'• natlstropji«. ;\ r,7 r. 100 do 300 gld. mesečna SArSK stanov in v tshIi kritjih s prodajo zakonito dovoljenih državnih pnpirjev in srečk, a da ni potrebna jtliivnicu in ni nikaka rmvarnosl — Pi.!imllie pod „lelcliter Verdlcnst" tni Rudolf Mose, Wien. !s>8 lo__> Na dež. juhil. razstavi odlikovan s prcln-, drž. sveljnju. Na Ivovski raz-lavi s lavo rimo - sit-l.rno -velinj,, Tovarna uzoraih telovadnih priprav JOB, WmDYŠ,&, v Pragi na Smlhovu ({'raliii-Suiii-liui) Vin.jhradsta uii.-.. .-i-ilo Riti .... piiporora k popolnemu uzonicmu prirnjovaiiju sokolskil« iu šolskih tclcjviidnii t«. ti.ijiiovi.ji.il piipoznanili iu pr;ik[i.'i«ili si-slavih. V ta „,. ».|,-, ;„„,,..-. pla/u . ¦i- p., na iiu-i'.-m- oiiu.k.- po volji m zuozito.ii ;Vavadas priprave so ycdno y zalogi. fi-n li. pioi.ii'uui m ua."ili za |iop(.i».. 1.1, vadui.» poilja u.i z,ditr:v.i lir. zpl...'iio iu pi,;n.:. iu¦"¦:'!, i:t. :.-.» :;.. l»ojnme iziriujo no iiiijiilijlli i'iii.-ii pripor:n'aui MoJ palflitotuni »O-llIV I 1 čistilnih mlinov za žito 1 1 i:., kaVi.h :.- mo.'..;.. n¦¦ 1,- (1.!i!i ii'o iu drtcljim 1 1 -.!!P'!i.(. Ti'milili s.- i-il.ij,'j.. tiho iu ialiLo:m>! i..'i 1 ¦ r.i'.uii patfiitmaiil su-lav 1 1 kamoniiih šrolovnikov 1 1 in slamoreznic b fešklmi nož!. 1 1 V-c z zii^otiivllom in pa /morili mil. 1 1 iHP* N.i r-i/mli i.u-'avali...... d.d-il n.i;vi:.a 1 ¦ >:tlii«'i!. krr ji> p..p...nor.ia ?...- 1 1 .I.»til'v-.'m zihif.am. 1 | Cca is; razii" pidiv.di- in .-pn."a!.-, <¦ L-lmoval- 1 1 n..<:<*„-.{ 1 Pražko hišno mazilo iz lokarnr- ¦*. '• • -•'' B. FRAGNER-JA v PRAGI | V nlirnkih 1«» Xi in itt kr. S |»..«;ilj:nije j.» |n>;il. B.FraflliC«' Ipkanmpri ..f-ntoiii orlu". Kali stran. ia niti Sasmrns il:se V ^doileriii in okropčuJoiM elikšir iz kine in železa je postbnosl «.:«; Cristofoletti-jeve lekarne. Ima vsebino želozn in I;me v jeilnnki množini, je prijclnepi ok»-:a ler liro?, drugih škodljivih tvarirt. Uziofiuje tek, olajšuje pre-brsvo In prenmguje slabokrvnost. Jetlna steklenica, 350 gramov slane ¦lev- 80 kr. -TU* Za mlekarje in gospodarje! Tvnlka (*. Ford. Kcsoprt; v <»'o-riei je spravila v trgovino imvn v rs l moko /v 11'jenj«' /ivitu\ kater.) nporali-!j:iju /e v piaoiitsk-ili ile/c!ali vsi /iviiiti-n-jci in mlfkarji. Ta s- >-'¦! ^ * moka za pitanje je pripoznatia po e. ki-, ktnfciijskcm po-skuSaltsču v (lorifi kot izhonio sredstvu za rojenje in jo priporoča otijenmikom radi svoje rediliic lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapeeat nih žakljih od 50 kg. po 3 gld. prt 1.v» J. Kaučič v Gorici na Kornjn ter pri Ivrdki 6. Ff* ,,,# Resberg v Gorici v stari cukrar. . kapucinski ulici... , r. r.3 7-n