Izhajajo 1. in 15, vsawga raes^ca. Cfiia jim .H; xa Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 glJ,, za p«] leta 50 kr. — NarDiinimi iii dupis« ti&uiii dati, (ilača za. dvostopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema 1. Krajec v Novem Mestu. «nkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Vrejenje denarne veljave. o denarni veljavi se fiiSe in govori f^rozno Veliko — vendar smo prepričani, da jih je jako muogo rnfid iiaèiini bralci, ki iie vedó, kaj je io. Nag list nam ne pripušfa, da bi o tem mnogo pisaK; ali prav ob kratkem hočemo spregovoriti saj nekaj v pouk našim naročnikom. liaviio sedaj se obravnava na Ounaju v državnem zboru, kakova deiiarna veljava naj se vpelje v Avstriji. Urezdvomtio je, da se sklenilo to-le: Novi denar se bo(!e 7,vh1 krona, ter veljal ravno pol naAega doealanjega g'oîdinarja. Dobili bomo zlat denar po 20 in 10 kron j srebrnega po enej iu pol kroite ; ia »ikeljna denar po 20 in 10 borov (vinaijov) ; bronastega po dva in eden bor. Nekaj časa íkmí« ostal ^e vea ilosedaiiji denar, ie da bode veljal goldinar dve Íírani, krajt-ar dva bora. Polagoma pa bodemo dobili nov kovinski denar in tudi nov papir v kronah. Plačal boš torej mesto ediiega goldinarja dve kroni, mesto 10 goblinarjev 20 kron; mesto enega krajcaija dva bora^ mesto lO kr, 20 borov itd. Od za-èeika se bode lahko plačevalo ali s starim ali z novim denarjem. Pa bode vendar naš goldinar odslej veljal «amo 84 krajcarjev? Ni res; obranil bode popolnoma svojo dosedanjo veljavo. Le to se bode natanko določilo, da srebren ali papirnat goldinar ne velja toliko kakor zlat. Pa li ni bilo doslej ravno lako? Gotovo! Je-li kedo, če je bil dolžan 8 gld, plačal S gold, zlata? Nikakor ne, plačal je v srebru aH papirju. Za 8 gold, zlata pa je dobil 9 gld. 51 kr, Ťisii, ki so morali na mejah Karino (col) plačevati, to le predobro vedo. Tmli vtem ae ne bode torej nič přeměnilo; samo lako zvani ažijo se bode natančneje določil, /^arad novega denarja ne bode liobena reČ ne dra/jfi ne ceneja; vsaj bode vsakdo vedel, da je nova krona le pol goldinarja — goljufati se ne bomo dali. Država bode dobila potrebnega zlata ; tega Miklavž Ores in u,iegovft kobilica. Cidi» iz kmetiisket'a žU-ljciija; Hpiaal J. tïiirlô. (Koiiûc.) „Pa za jahalne, krai,jevič Vlarko bi lahito jezdil na ujej!" — hvalil je cigan kobilico in skoèil na njo in jo jahal gori, doli. Miklavžeft tól je že njegov. „Nil, ilval bi še bila, pa kaj ste mikaj popřeje govorili, da se bode ožrebila, kali?" — „Za tri tedne, kume, dobite žrebička, kateri bode v letu dni vrgel tristo goldinarjev, I^e poglejte, saj jej mali že diha v uotriiyi. Petdeset goldinarjev bodete daii, kiiosi, pa bodeta vaša kobilica in žrebé!" — pogajal se je »igan. „Preveč, petdeset goldinarjev za tako kljuse" počel je sedaj grcati Miklaržek. »Dajte si reči poáteno besedo", d^ je iíi udaril po oiganovi roki — „trideset jih dara in pa Že pet po vrbo, pa bo, več pa ne, ko bi bila kobila tudi se zlatom Tiodkovaua 1 " „Kume dragi, bodite pametni. Kaje žival precej na mestu ubijem, kakor da jo prodam v zgubo. Še preje, nego bodete doma, dobite za jijo šestdeset goldinarjev!" „Hočete pet in trideseti" „Niti za štirideset jo ne dara!" „Pa jo imejte!" dejal je Miklavž Oves in áeí daJje po trgu, ogledovaje druge konje- Nit, tia povem po resnici, vse to je bilo le na videz, kar se je čez dobre četrt ure zojwt nasel pri ciganu. „Nu, ste li se premislili!" „Udarite kume, pet in Štirideset!" — N'aiï Mikhivíek je sicer udaril po zamazani ciganovi roki, toda dal pa vendar ni toliko, kolikor je oni zahtevai. Še le čez kakove pol ure, 'ko sta si izvestno več kot petdesetkrat jeden drugemu v roke udarila, sta se pogodila spoètovani Mi-fclftviek Oves in pa cigan. Cigan je dal Miklavžu kobilico, Miklai^ pa ciganu žtirideaet goldinarjev, pa âe „likof" je moral plačati pri „Hobsecu". tn phidal je toHko, da je vse od mize teklo in da bode skovala t zlat denar, ki bode ostal v kasah. Kolikor bode imela papirnatega denarja, toliko fco zlate zaloge v kasah. Radi tega bode dobil papirnat denar res veljavo. Doslej ni bilo tako; država je prejemala papir in daj&la papir — la-loge ni bilo. Zato je bilo jako nevarno, da ob kacej iiesreii naž papirnat denar zg-ubi mnogo svoje veljave. Fred vojsko L 1859 je veljal papirnat goldinar samo kr., 1. ISiiT) pa le 75 kr. Valed tega so se vse re5i grozno podražile; ako imamo pa stanovitno veljavo, bode tudi cena posameznim reř^m ostala Í>oIj sfeinovitna. Pa zakaj se ne bode precej plačevalo v zlatu ? ia zakaj država ne pové, kedaj se bode zaželo? Zftto^ ker mi nimamo dovolj zlata; ako bi ga boteli precig kupiti, bi nam ga bogataši prodali grozno drago, in ako bi vedeli, kedaj se bode jelo plaôevati, bi jo do tedaj držali zaprto in država bi morala takrat grozno plaáevaíi. — Sedaj pa se bode dobivalo zlato polagoma. Naia država vež izvaža kakor se pri?aža k nam. Tuje države plaèujejo v zlatu, tako smemo upati, da bode država polagt)ma dobila zlata — in oderuhi nas ne bodo mogli dreti, kakor bi se jim ljubilo. Da bode pa mesto goldinarja sedaj krona — pol goldinarja, bode le koristno. Kedo pa je maral doslej raèuniti s pol krajcarjem? Kolikokrat se j» zaraiunil« meeto 3 kr. in pol kar 4 kr. itd. Odslej tega več ne bode. Žal, da nam mali prostor v listu ne dopušča ve Í o tem pisati; reéi pa smemo, da nam nov dinar ne tfode prinesel zgube, marvei le dobiŽek. sta se naposled s ciganom eelo pobratila. Kaj tie bi, fie je bií cigan tudi cigan, bil je vendar le pošten človek! Veselo je popofoval naš Miklavžek v Karlorec, ěe veselejèe pa iz KarlovcA. Kaj tudi ne bi, v Karlovec Sel je sam, a iz Karlon^a so hodili ali bolje jezdili Štirje. To je bil MiklavŽek iti pa oni, katerega je on danes v glavi nosil, (pri Hobsecu točijo dobro vino) to je bila njegova kobilica, katera ga je takó ponosno nosila in to je bil oni žrebi&k, kateri je po cîganovem pripovedovanju tadi že živel, saj se je poznalo v kobilinem trebuhu. De te iembraj, to je bilo vozikanja in po-skiišanja. Kolikokrat ropotal je skozi naso vas vozi^k, v kateri je bila vprežena Miklavžkova kobilica, katero je zadovoljno poganjal njen srečni gospodar. To vam povem, da je Miklaviek zgreèil Bvoj poklic, ondaj se mi je zdel, da bi mu ee najbolje podalo, ko bi bil kočijaž pri kakovem frofu ali pa baronu, tako ponosno se je držal, ko O slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Vsak čas ima svoje potrebe; vsak posebna zdravila za svoje rane. DenaSnje stoletje se muogo odttijiýe krščanstvu in sicer, kar je posebno čudno, zapušča kréčansko prepričanje, ko trdi, da je ia hoče biti katolišk. Tudi pri nas, nikar ne tajimo, je to postalo pri mtiozih prav kaj navadnega. Da bi bilo drugače ! So, ki jim smrdi vse, kar koli diši po strogo katoliškem prepričanju, so, ki da,jo saj postmiislto udarce vsemu, kar kažti vernost katoliško; so, ki z besedo, s časopisi, povsod skušajo vede ali ne-vedé razširjati mišljenje, katero mora pobijati vera katoliška; so, kateri grde pri vsacej priliki duhovne, našega višegii pastirja — celo vidnega glavarja naâe sv. cerkve. Drugod so skušali z najboljšim vspehom pobijati tako pogubno delovanje s katoliškimi shodi; tudi pri nas hode gotovo imel dober vspeli katoliški shod, ki bode v Ljubljani 30. in îîl. avgusta. Avstrijski Nemci bodo imeli svoj shod nekaj dni poprej v Lincu ; mi hočemo isto, kar oni za cerkev, zahtevati v Ljubljani — le s tem rasločkoin, da se homo ozirali mi tudi na naše slovenske potrebe. Slovenski listi so večinoma pozdravili kaloliŠki èliod z veseljem, /Jasti naSi bratje na Štajarskem in Koroikem; nekateri „liberalni" na Kranjskem in 1'rimorskeru pa ga gledajo nekako po strani. Zakaj? na to bi menda sami teî-ko odgovorili kaj resnega, resničnega. Menda se vendar ne bojé, da utegne katoliški shod zadati hud udarec liberalizmu brezvernemu — saj trdijo, da so katoliški? je poganjal ono siihoreberno živalico. Kaj hočete, imel je z njo svoje veselje! Niso drugi ljudje baá tako ugodno sodili o Miklavžkovi kobilici, kakor je sodil on. Hudobni jeziki so ceió pripovedovali, da kobilica ni baá mnogo mlajša od Miklavžka, zatač v nesrečo. V veliko saalugo steli bi pač našenm velečastitemu gosiKxtu c. kr. okrajnemu gUvnrju, nko \>i izdelovanje stavbinskih načrtov in dotiOnih proračnnov javnih občinskih zgra-deb temu gospodu wivzel ter jih kakemu tli^ageron gospođu okrajnega stavb ni akega urada odredil. Pri tej priliki pa še neko pi-av pohlevno vpra' jBJoje; Je-li to um+alno, da gospod iiadinženir z laat-nimi konji in vozovi gramoz po cesarskih cestah raz-važuje? Ali je, mar tako slabo plač^in da si mora (t takim postranskim zaslužkom denar služiti, ubogim kmetom pa jemati? Dofltavek aredni^va : Dopis sprejeli smo gledé M visoke cene- Dobro vemo, da je naročalo visoko C. kr. ministerstvo, da je nai'o^ ^ zlasti naš deždbi Blwr, n^ se sádajo àoiska poslopja kolikor roogoée ceno. Mislimo, da bi moralo to ve^i ie pmv po-ř«bao ubogo" T>o4enjBfeo. h; Podgrada pri (tovem Hesta. — «fiortce" ste Cvže naxnanfle, da bodemo im^i po Dolei^ťim lovaqje. Imeli smo 3. julija birmo tndi pri naa. Lu^ nelm/ieno in spodbndno je, da vrlo pafe ljudstvo svojega viájegA paaàja spremíla in àpre-lea^ povsod s tolidm iiavdafevaiyemi s tem priía wyo ířro toto! Vendar refiem uai-avuost, da nimam ipOMboo rad tadb popisovanj, in sicer zato ne, ker ae tcA ně veiitsxiia povuod enakih Tndí od oas bi ne phal, ako ne hi btío nucmi Mnne ^ nekaj dražega. Vrti naâ 2ii(pDÍk se tmđ^Jo neumorno za lepoto Ufetu^a. časa 80 ê& pri naSj ali koliko io vie storili! Nov je veliki oltar, cerkev predelana tj^o, da pr^šn^ ni v«Č podobna. 2^to jo je bilo treba vnovič posvetiti. To imenitno delo so opravili jni^a [tfevzvišeni naš knezo-škol'. Posvečevaoje se je pričelo brž po a. uri tei- trajalo čez 12. m«. Potem so imeli pi-evzviàeni gospod še pridigo in sv. inaáo in sledtyič Se birmovaiyt;. Dve ura je vže odbila, ko 00 bili še v cerkvi — kolika težava za gospoda — in taka dela se kar vrste dan za dnevom! Ne morem àe zamolčati, kako neit-mmio 80 se priljubili njih ekscelenca naâim priprostim Ijađem; vse le govori, kako so prijazni in ljubeznjivi. Pač res, zastonj, zastonj se trudijo nasi liberalci, da bi naredili prepad med našim škofom in slovenskim ljudstvom; zastonj pravim. — Ljuliezen rodi ljubezen, naj5 visi pastir pa so sama ljubezen do svojih, zato jih bomo tudi mi zmiraj sposlrovali in Ijnbili tz Kostanjevice. — Gospod dopisnik iz kostanje-^nâke okolice toži v „Dol. Novicalt", da manjka tukaj časnikarskih poročevalcev; to je resnica. Da ne bo sam, se hočem ňe jaz oglasiti. (TO.spod dopisnik bi bil gotovo na-^iil bolje gi'adivo, saj sam pravi, da ga ne manjka, kakor je bilo obiranje na.šega vse časti vrednega gosp. župana Sťíverja. Ko bi bil g. Sever tako nebrižen za občni blagor, bi ga občani goUivo ne bili že trikrat volili žuj>aiK>-m. Vsem ljudem pa nibče ne ^'strei.e. Da je pa gosp. Sever, kakor gosi), dopisnik trdi „sebi rad", tega ne more po pravici nihče trditi, kdor ga pozna. Kazniere tukajšnje eo g. dopisniku slabo znane, dnigače bi ne podtikal županu krivde, da se je jubilarni drevored posušil po njegovi malomarnosti. Temu je iskati vzroka drugod, kar pa tukaj nočem razkladati, ker bi s« moral dot^niti osob, ki mi nikoli nič zalega niao storilo. Da je gospod župan pozdravil prevzviSenega g. knezcákotá v ptujem jeziku, se tudi meni ne zdi prav; prepričan pa sem, da bi g. župan ne bil tega storil, da mu ni že malo pred sprejemom to svetoval nekdo, ki gotovo tuili ni pomislil, da to ne bo prav. Konačno moram g. dopisnika še prositi, da bi blagovolil naznaniti, bodisi po časopisih ali pa dal oklicati pred cerkvyo, kedaj misli pričeti pouk o hoji in lepem govorjenju; gotovo bo dobil dovolj učencev, da mu ne bo treba potem nobenega, saj v tem oziru, po Časopisih mesariti. Iz tiste kopice dopisniškega gi-adivA, katero je Ml gost>od dopisnik za Ustokrat na stran porinil, hočem nekaj maltiga vzeti in brakom „Dol. Noyic" povedati, da ne bomo letos le zobali grozdja iz novih ameriških vinogradov, ampak, da bomo tndi že novo vino pili, se ve, če nam ga bodo dotični vinogradniki niti dali. imali pa ga bodo. Nelepše nove vinogi-ade ima MarUn Colarič, posestnik na Slinoveih, kateri zasluži zaradi evoje posebne marljivosti in lepega vzgleila v novi trtoreji pač kaj več, ko mojo skromno pohvalo. Kdor hoče videti, kaj se z vstrajnostjo doseže v treh ali štirih letih, i»^ se potrudi iMjgledati na Božje v Mart. Oolaričev no^ vinogi-ad. Če bi mu bilo pa tje preveč od rok, naj st<^i v Zavode pogledati g, Severja novi vinograd, kterega je naredil z velikim trudom in stroški iz same »ebičnosti, ker bi zojwt rad imel polne sode. N«fcoiiko se mu bo ta sebični namen že letos posrečil ; a gotovo prav dfjbro prihodnje leto. Enaka sebičneža sta tudi gospod Gustav Del-Cot in Franc Kosak, ki 8t» v Avgo^nah zasadila ameriške vinograde. Sliši se, da bodo prej imenovani kmalu dobili" dovolj po-SHemovalceT, kt" uuu^ikiimu «> se že oči odprto, d» od samega èakanja ne bo dobil vina. l'i naši ^spo-Aarski uaprednjaki imajo tndi to dobro lastnost, da l'edno prigovarjajo drugim, naj se hitro lotijo dela, ter so pripravljeni vsacega poučiti, kako naj d€la, da bo imel v najkrajšem tiasu vinograd, da ga bo vesel. Iz Save. — 11. t. m. ob pol f>. do 6. ure zvečer jti divjala grozna nevilita po Savski Dolini. Od sv. Helene pod Ljubljano do Save, fte áe dalje, mi ni znano. Toča je že pri sv. Heleni, Kresnicah, Hotiču, Savi in Vačiili grozno škodo naredila, posebno sedaj, ko je pšenica skorej zrela. Sam sem videl po nekaterih kr«jih vse belo od neljubih, debelih homeopatičaih kuglji«; da áe većja, kakor oielii debela, je padala toča. Sava je pod Litijo krog Ponoviške grajšÉine hudo zadeta, drugo je manj trpelo. — Kes ubogi zemljan težko dihaš, pa 'še vediio praznoveren ostanei! Memo grede še omei\jam, da je bila ene dni prej huda suâa. Naše ljudstvo je pa tudi po zimi toča bila v ad. ventu, ker svojih ščetinovcev (prešičev) po železnici niso mogli oddajati v Zagorje, Terbovlje itd. le po Savi in snhein so nekatere v denar spravili. Vožnja IX) železni« je z velikimi težavami sklenjena, kajti Kdravnik na Kranjskem in Šta;jerskem mora žival pregledati, Ěe je /drava; vem slučaj, da se e moralo od- jednega jjrešička plačati krog 8 gld. Naš pslanci bi prav atorili, ko bi te zapreke kako odstraniJi. Stotine so ljudje zavi^li pri teh živalcah. tJruga toča je to, ker bodo, če^ že niso „kn-bikaiji" (lesni kupci) gozde med Vačami, Št.-Lambertom, Savo in Sv. Goro izaekali ; no, to bo toča še bolj bila. Tudi osepnice (doberci) so so pokazale pri nas in Tvaokri^. — Težak jarem tlači Adamove otroke od rojstva do groba. Iz Sv. Križa pri LitljL — Z veseljem pričenjam danes ta svoj dopis, kajti namen mi je pohvaliti naše kmete, Še bolj la onega go.spoda, ki je to provzročil. l>n<5 22. maja t, 1. predaval je pri nas gospod G. Pire, lepotni učitelj, o stmpenej rosi (peronos-peri). Ljudstvo le silno zaželelo pouka. Bilo je do 25(1 i>osltišalMV, ki so jako pazno poslaSaîi poldrugo uro trajajoči govor. Gospod Pire pa zna tiuli tako leiHj in mikavno pripovedovati, da ga mora največji nasprotnik poslušati in mu pritrjevali. Da je bilo predavanje še zanimivejše, prinesel je s sabo eno trtno škropilnico in na lej natanko pojasnil, kako je treba 2 Tspehom škropiti in kako je škropilnico varovati. Pri svojem odhodu podaril je škropi nico občini, da si morejo revni občani svoje trte ž njo škropiti. Vspeh temu predavanju je bi) Čudovit, kajti še lani bi bil lahko na prste ^tel yse naše vinogradnike škropilc.e, a letos Škropilo se je v obče in ne le trte;, temveč marsikedo tudi krompir in iižol. Mnogo gosiK»-darjev napravilo si je posamezno lastne škroi^nice;, kei- se v družbi zvrstiti tiiso mogli. Zastran cena so si omislili večinoma one, ki jih izdaliye tvrdfea I^ivic v lYstn. Glejte, tako so se poprijeli letos naši kmetje novosti in prav so St/Oiili, kajti vinogradi so ostali lepo zttleni, v tem ko so bili lani vsi nyavi. (Nekedo pa mi je vendar znan, ki je tudi letos ostal svoje^av in ni hotel škropiti, a že sedaj se b kislim ôbrazom obrača proti sosedovim trtam, ker v svojem vinograda ima že pej'onosi^ro). Vinogradniki posnemajte naša vrle kmete (in ne pr^šnjeg« svojeglave») in poprjjemajte se radi dobrih svetov, kakor ao storili naš sosede Polsničanje, ki BO pj'ecq pri nas prosili gospoda lirca, n^ tuđi k cjhfl pride predavat. Pogoli za udeležbo na I. slov. katoliškem shodu, 1. Kdor se hoče udeleževati I. slov. katol, shoda, mora imeti vstopnico, glasečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vlh-iu v dvorano reditelju skažo z vstopnico. Za dsn'.' se bodo izdnjale posebne vstopnice za slovesne sei«- 2. JOlor se misli vdeležiti L slov, katoliiu.«ga shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15. avgusta t. L, in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odbora v Ljubljani ali pa posredno pri lokalaih odborih m čč, fig. župnikih, kateri naj blagovolé vsaj do 16. avgusta t. 1. doposlftti glavnemu osnovalnem« odboru T Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojegi kraja, oziroma fare, pisarna glavnega osnovalaeg» odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semenilk« ulice 3, IJ. nadstropje. 3. Z ozirom na prostovoljne darove se je cen» za vstopnico znižala ter velja eden goldinar zň osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. katoliški sliod. 4. Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. bIot, katol. shodu, naj priloži v ta namen za jedno še 50 kr., in poročilo se mn svojedobno pošlje na dom. 5. Kdor želi, da mn osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani, preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna v&akdo sam. 6. Kdor se želi vdeležiti skiipne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in naj vplača za osobo 1 gld. 50 kr. brez pijače. 7. Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četrtek dnè 1. septembra poseben vlak na Bled. 8. Vstopnice bode od 15. avgusta pocenSi pošiljal glavni osnovalni odbor v Ljubljani po tistem potu kakor se je kdo oglasil. V Ljubljani, y julija 1893. Glavni oBnovalni odbor za I. BloTeimki katolićk.! ahod t I.^ut^mui Domače vesti. (Novomeški mestni zastop) Lii ie županom g.Fr.Perko; svetovalcem pa gg.A.PjiU-eer, dr. j. Scbegula in dr, A. Poznik. (Premembe uôiteljstva na našej gitn-naziji.) Gosp. profesor Nikodém Donnemiller je prestavljen v Ried na Gor. Avstrijsko in g. profesor Karol Šega v Ljubljano. V Novo Mesto pa prideta fg. profesorja dr. Gašper Pamer iz Trata in Martin etelin iz Ljubljane. Gos. prof. Jeraj je pa stala® nameščen. (Odlikovan) sè srebrnim križcem z& zasluge je tnkajšnji okrajni naddesetnik (Bezirksfeldwebel) g. Anton Tersiner o priliki njegovega vpokoi^tnja T znak mnogoletnega marljivega elužbovanja. (Sklep šol) Na tukajšnji gimnaziji jf dana •klop šole. Iz šolskega poročila povzamemo, da je bilo vseh dyakov 20i. — Oamošolcev je bilo 16 izmed katerih se jih je oglasilo lik zrelostnemu izpita, dva Bta napravila zrelostni izpit z odliko, jeden pa pride k skušnji v jednem predmetu še Čez dva me^'eca. — MetKáko šolo Je obiskovalo ob koncu leta 388 licenser (dečkov in deklic). Izmed teh je za višji razr^ 60 vrlo sposobnih, 233 pa samo sposobnih. — Oiirtna i '(îaJjeyalaa iola tamkaj pa je imela 64 nčencev — TOKOftficfiv,^ iziiio I liA'er.h jih je 39 ucoi anioter do-«eglo. — Criioujaij-iku ijuíiíiko šolo je obiskovalo 396 nèencey (dečkov m deklic), poiiavljalno pa 103 učenci. — Štiri-razrerlna deâka aola v Novem Mestu je imela začetkom leta 205, koncem leta pa 179 «iiencev; iz med teh jili je bilo 71 iz novomeške, lOB učencev pa iz dni^ifi šolskih občin. (Umrli.) V Črnomlju je dné 5. julija popnliidne ob polu 3, uri gospod Anton Pavlin, zdravnik, posestnik zlatega križca za zasJtige in Častni meŠnan črnomaljski v 6ÍÍ. letu svoje lïôbe previden sè sv. zakramenti, mimo v Gospodu zaspal. Mož je bil blagega srca in obče spoštovan. Mej drugim bil je 20 let v krajném šolskem svetu kot ud, tudi kot predsednik in krajni šolski nadzoi-uik. Bil je vrl prijatelj šole. "Učiteljstvo sii šolsko mladino spremilo je blagega po-icjnika na pokopališče. — V Šent-Vidii na Dolenjskem pa je pokosila smrt po kratkej hudej bolezni 30. junija zdravnika Jakoba Lnkana, ki je bil jako TeŠč v syoji stroki ter iskan zdravnik daleč na okrog. — Dué 7. julija je zapustil avet v Loki na Dolenj-îkem predobro znani vrîi sodnik in rodoljub dr. Fran Škofic. Pokojni je bil adjunkt v Kostanjevici in ÎÎOTem Mtîstu, sodnik v Mokrouogu iii sedaj v Loki, Bil je izvrsten jurist, priljubljen povsod zarad svoje aepristrauosti. Ljubezen do slovenskega naroda mu je pred Časom celo nako])ala velike sitnosti. Svoje domoljubje je [lokazal tudi v svojej poslednjej volji, tajti glavni dedič njegovega i)remoženja je družba ■Bv. Cirila in Metoda. — V Kočevji je uîiïrl 7, julija zdravnik Anton Treitz v 71. letu svoje dobe. Eil je Wag gospod in velik dobrotnik ubogim. Blag jim spomin! (Ponesrečil.) 4 julija se je pripetila tu nesrerâ, lu je vse prav britko presunila. Gimnazijski dijaki so se pri kopaujn vozili po Krki v čolnu, ki je zajel vode ter se prevrnil. Ušli so na suho; ali jeden ne veší plavanja je ostal sredi Krke. Njegov součenec peto-Bolec Alojzij Murgelj ga zapazi, ko se je boril nad globino, skoči v rndo ne odvrgši uiti suknje, katero je imel oblečeno nad kopalno opravo. vSrečno prime tovariša z obema rokama od zadaj ter ga z nogami plavaje rine proti bregu ; — ali glejte nesrečo, bodi si, da so ga zapustile moči vsled prevelicega truda, bodi Bi, da ga je zadela kap ali prijel krd, kaltova dva sežnja od brega spusti soncenca ter zgine v globini, iz katere se ne priJtaže več, da-si je bil izvrsten pla-Tač. Zapuščeni je v novič v smrtnej nevarnosti; a tu so pokazali riasi dyaki svojo vrlost in požrtvoval-■nost: petošolec G. je brž y vodi, a ko ga top^jenec nesrečno prime okoli vratu, mn pribiti na pomoč -iiestošolec K. in sedaj se je posrečilo rešenj'e. Ali nesrečni Murgelj je zgubil svoje mlado življenje. Jali «o tudi n^iega iskati precej, ko je bil izginil, ali še-le £ez četrt ure se je posrečilo najti ga. Poskus oživiti ga je bil zastonj, zato so pač prav mislili, da je umrl vsled înrtvouda, ne vsled utopljenja. ~ EeaniČno je žalosten ta dogodek ne le za sorodovince pokojnikove, ampak tudi za gimnazijo, za novomeščane sploh ; ali pokazal je pa tudi, da so vrli naši dijaki, da imajo blaga srca, jtripravljeua podati se v največo nevarnost za svojega 'bližnjega. — Pogreb je bil za dyaka istinito velikansk ; Tdeležilo se ga je vse izobraženo občinstvo ter s tem jwkazalo, da zna ceniti vrlo delo, zarad kakoršnega je pokojni zibnil v zgodnji gi'ob. Želimo, da mu Gospod povrne stoterno žrtev, katero je storil iz ljubezni do svojega bližnjeg&l Eden dan poprq 3. julija pa je pogoltnila Krka v Žužemberku nekega delavca pri ddAiiJu tamošnjega okrožnega sodiačs, A ta je bil baje aam kriv svoje nesreče ; nekoliko natrkan je hodil drzno po jezu, zdrsnil z njega v globino ter zginil! Nesrečnež je bil doKia iz Dravelj pri Ljubljani. (Kmetijska podružnica) v Novem Mesta je zborovala dné 7. t. m. Navzočih je bilo 21 družbenikov. Udeležba bi bila pa laliko še mnogoštevilnejša, če bi se večina družbenikov malo več zanimala za delovanje podružničnega odbora. Upamo, da bode podružnica zanaprej v tem oziru napredovala in da se bodo diužbeniki pridno udeleževali posvetovanj, ki imajo biti vendar v prvi vrsti na korist udeležencem, Za-molčati ne smemo, da se je zborovanja vdeležil tudi gospod dr. Schlesinger, grajsčak iz Rupnrč Vrba, če tudi dobro ne razume našega jezika ; s tem je paS pokazal, da mu je mar napredek podíužnice in da sa zanima za prospěli kmetijstva. — Poročilo odposlanca o občnem zboru v Ljubljani in o sprejetih podružničnih predlogiii vzelo se je s pohvalo na znanje. — Za načelnika bil je zvoljen Y. Eohrman, pristav na Grmu, za odbornika pa F. Majzelj, posestnik v Beh Orkvi in J. Franke, nadučitel. skusnega vinograda v Bel v St.-Petru. — Glede po-Cerkvi se je skleuilo, da se sedanja pogodba z lastnikom J. K o šako m dopolni z nekaterimi določili z ozirom na to, da ne kaže podružnici obdelovati vinograda v lastni režiji. — Ker se je pri občnem zbor« v Ljubljani sprejel predlog, da se letos priredi razstava goveje živine v Novem Mestu, se je sklenilo, naprositi c. kr. kmetijsko družbd, da se priredi razstava dné 26. oktobra t. 1. in da sa pri tej priliki prij'edi tudi srečkanje, pri katerem bi se za dobitke delilo različno kmetijsko orodje. (Izlet v Toplice) priredita „Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenjski Sokol" v nedeljo 17. julija t, 1. povodom slovesnega otvorjenja tamošnjega vodovoda. Vspored; 1) Ob 1. uri odliod iz Novega Mesta v Toplice. — a) Pred grailoijj koucert pevskega zbora in meščanske godbe. 3) Ob 5. uri sprehod v hosto, kjer bode ljudska veselica s petjem, telovadbo in godbo, 4) Zvečer v gradu prosta zabava in ples. Izlet ae vrši pri vsakem vremenu. (Za tretje letno zasedanj« porotnih obravnav v Novem Mestu,) katere se začno dne 1. avgusta t. 1. izžrebani so naslednji gg. kot glavni porotniki; Jan. MiklavciČ, pos. iz ^rebelnega; Ant strmole, pos. iz Hudega ; Mat. Stalzer, pos. iz Kumers-dorfa; Ant. Zaje, pos, iz Potoka ; Mart. Kamenšek, oskrbnik komende nem. vit. reda iz Metlike; Jan. Zupančič, pos. iz Luže; Jos. Kljun. pos. iz Ribnice; Jan. Dime, pos. Senuš; Jan, Wacbčič, trg. iz Cirkelj ; dr. Jur. Pučko, C, kr, notar iz Krškega ; Jan. Svegel, občinski predstojnik iz Srednje Redence; Jos. Polanee, poa. IZ St.-Jerneja; Vin, Leitgeb, pos. iz Črnomlja; Fr. Knk,^lio8. iz Poljan; Fr. Majze j, pos. iz Bele Cerkve; Jos. SušteršiČ, pos, iz Toplic; Xnt. Bervar jun., pos. IZ Svibenj ; Jan. Skubic, pos. iz Črnomlja ; Jan. Zurc, pos. iz Dvora; Fr. Benčič, pos. iz Črnomlja; Jau. Bercé, pos. iz Kompolja; Fr. Blahça, logar ÎZ 'liibnice; Mart, Colanc, pos. iz Slinovce; Ant. "Krzionik, pos. IZ Mokronoga; Mik. Prokselj, pos, iz USakovca; Fr. Moravec, pos iz Vel. Loke;'Jan, Kalin, pos. iz Kostanjevice; Janez Hrovat, pos. iz Spod. Sušic : Štef, Pimat, gost IZ Višnje Gore; Jan. Repovž, pos. iz St.-Janza; Anton Dremelj, pos. iz Le^kovca; Jan. Jaklič, pos. IZ Kolpe; Jan. Požek, pos. iz Metlike; Andr. Lakner, gost. iz Črnomlja; Jos. Jaklič, gost. IZ Starega Ti-ga; Mih. Marinček, pos. iz Zupeče Vasi — Nadomestni porotniki so ti-le gospodje : Fi, Flor-jftncič, pos, iz St,-Petra; Max Brunner, gost. iz Novega Mesta; Mat. Bučar, po6. iz Srebmii; Ant. Kakail, iz Bersljina; Jan. Rii^j, mim. iz LeSnice; .Tos. Ogoreutz, trg. iz Novega Mesta ; Jan. Nep. Zurc, trg. iz Novesra Mesta; Fi*. Grašić, pos. iz Gotne Vasi in Joi-y Gregore, pos. iz Novega Mest». (V proslavo slovanskih apostolov sv, Cirila in Metoda) so priisgali na mnozih krajih Qft Slovenskem kresova Tudi pri nas iiiemo zaostali. Oné 4. t. m. ))rižgali so nekatm gospode na kapiteljskemu marofu velik kres, spulèali rakete in streljali B topići. lifipo bi bilo, ako bi se ta navada povsod uvela. (ZavarabameséanskehostevEasnem) ja za stalno sprejet in zaprisežen Martin KlopCar, posestnik na Uršnih Selili. iShod kranjski li ^a.«ijlnih druá tev) bode 14. avgusta v prijaznem Kamniku. (Na Studencu pri Krskam) tako razsajíýo ošpice ali dohťci, da so šolo zaprli. (Nesreča) pripetila m je minoli teden pri sti'e-^aiyu s topovi na Krškem. Pri nekem topu naíe^a C. in kr. topnicarstva, so plini vsled streljanja odprli zaklop in ko so zopet vnovič vstřelili ter dira ae odvali, Kavpil je nek topničar: „Gospod poročnik! jaz antrem!" in pri tej priči se je zgrudil na tin. ter amr . Dokazalo se je, da ,je vsled odprtja zaklupja kos kroç^je zadel zadaj stojećega topničarja v trebuh. (Barva, kisepo noči sveti, kakor kresnica.) Gospod Ah'unit Oblak iz Novega Mesta nam poroća, da se mu je poHreČil«, od izumilelja .^ii^Ieža kupiti pravico in navodilo za izdelovanje tacili barv ali farb, ki se v temui noči do jutra svetijo kakor luna in nikoli svoje svitlobe ne zgubijo. Take barve doslej nihče druf^i ne izdejjuje, kakor tvei'dka Bile in Horn« v Londoiiii, čHgar aamoprodajo za kontinent ima Gustav Scliatt in Oomp. v Draždantli, in velja doslej «n kilo take barve v olju ribano 15 do 20 mark in en kilo take suhe barve 20—30 mark. Visoka oena ;e doslej zabranjevala to barvo za obce svrhe uporal)-jati. G. Oblak pa trdi, da mu jo bode mogoče po toli nizki ceni izdelovati, da jo Iwdo v vse kroge vpeljali. Vsakdo zna, da je pod streho in na pi'Ostem tisučero predmetov, posebno okoli mest, žfleznic itd., kateri naj bi bili v noči vidni. Barva ima, toliko avitlobe, da ako je ž njo namaza« strop v sobi, je mogoče pri aritu barve skozi celo not vsa domaća navadneja dda opravljati. G, Oblak, ki nam je obljubil o tej zauimivej in prekoristnej barvi napisati v kratkem podlistek, bode edini izdelovalec te barve na kontinentu. Loterijske srečke. Cradec 2. julija 18 35 62 66 15 Trst 9. , 72 35 27 6 2 Hlapec Tajec kmetiskih de] in poštenega zadržanja dobi tiikoj Biužbo v farovzu v Šmarjeti pri Elevevžu, kjer naj »e osebno oglasi, (159) Vino od leta 1891 150 veiïer ÍD SCŽ." ©is? v^ h-X^hih. trna H» proUíy griijštiua KakovBik, pošta èt, Kupert. i^ico- i) Velika zaloga železničnih sin za obokarye pri stavbah itd. pripravne ae dobijo po nizki ceni pri Franc Kaetellc, (102-1) « Katidljl pri Noveoi Heot» „Brehm's Thierleben" najnovejše izdaje, elegantno vezan je naprodaj. — VM se izvé pri šolskem vodstvu v Žužemberka. Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem T moji hwtlí hiSi, prej prt Boscu ali Stariha hiš. št. 20 v MetUkï goBtilnu odprl. Za dobro jed ter okusna jedila gt nizkej ceni bodem vedno skrbel. (155) Martin Muc, gostilničar v posestTO se prodá, ali pa proti doplačilu zamenja, v večjem kraj», obstAieie iz prostorne bile, za MM-ktero obrt in prodajalnico pripravne, ležeče na Glar-uem trgu, na najlepšem mestu, poleg sodisča in dav6-nega urada, z lepim vrtom, kegljiščem in ledenico, ■ prostornim konjskim hlevom itd.; ter tudi najle)^ prilika za zidanje, ker je stavbenega prostx}ra bIÍM 71)0 kvadratnih meUt)v. Več o tem ňe izvé pri upra*-nišrvu „Dol. Kovic". (tM-l) Nrt prodaj ima Jožef KUdc na Gorenjem Polja različne debelosti in različnega lesa. Kopališče in vodno zdravišce v Kamniku na Kranjskem, (irostaja lokalne železnice Ljubljana-Kamnit). Ztoljeiye po načina župnilca Kneippa pod vodstvom speoijalnega zdravnika, ki je dalje časa praktikoval pri veleč. g. župniku Kneipt« ter ima od njega spričevalo sposobnosti in si je bil tekom dveh let kot vodja nekega dobro ob-ifikovanega Kneippove.ga zdravišča stekel mmigo, priznanih izvrstnih zdravilnih vspehov; dokaz temu so mnogotere javne zahvale od leta 1891 v listih: „Vaterland", dunajski „Volk.sMatt'', j; linški „Volksblatt", Itnška „Tagespoaf, „Welder i ZeitunfT", ,.Kneipp-B)iitter" itd. O zavodu in stanovanjili daje potrebna na-tančn^ft pojasnila ztiraviščno voiïstVD. Tesarsko delo. stavba strehe pri novej tovarni na Gorjancih se bo potom dražbe oddala, ^vbeai imérti bo razpoloř^ni na og-led v pisarni oa íroríancih, kjer se poizvedó Še druge podrobnoati. PoDudbe v zaprtih pismih se sprejemajo do I. avgusta 11. pod DaHlovom : „Holzmanufactur Vrbovsko. Fitiale Gorlanc", pošta Novo Mesto. 3 veder doorega oe vina Iz Tolstega vrha od leta 1891., 250 mernikov lepe đobcinće Cinkvantine Je na prodaj. VcÈ pové kstmca pl. FicUtcnau v Novem Mestu. lua-s) V vojvoda AoersperBOvih gozdih v Posterici (Steinwand) pri Toplicah, prodajajo se drva sHcsmeter po t gid. 50 kr. celi navadni meter po 25 kr. proti gotovi plači. — Vež ae poiïvé pri vojvodovem logarju v Posterici {Stânwand) p. Toplico. '.-•v- — Na prodaj posestvo! obstoječo iz stanišča, fcfraolcA, hleva, svinjaka in Ćez 8 oralov zemljišča, blizo ceste na Bučki. Veň povaTni v podstrešji, s kasto, kabinjo, dvemi klpti, skednjem, živinskim hlevom iii poleg tegn svinjak, lopa zii drva. na vrtu je vodnjak h cementom «dan. V tej hiši ja prodajaliiifA z špecerijskim blagom ter «e proda tudi vaa prtidajalniCna oprava. Prihiatvo i« obokano, zeln priprR%Tio za prodaialnico ali krčmo, posebno sedaj, o zidanji dolenjske železnico, ker je proga za streljaj daleč trasirana. Pri hiši je iep vrt iu del gojzda. Več se pov^ lastnik Anton Peruiek, (l[)4-6) pi)6pj;tmk iu tigov«; v Oarenji Veai jiri Piihmci. Proda se lepo posesi'/o, radi starosti in bolehnosti lastnice, obstoječo : iz lule na dva konca zlepim stanovanjem, 15 oralov gojzda, 20 oralov poaetve, jeden oral vluograds, živinskega hleva za 10 glav goveje živine tik hiše, & svinjskih hlevov, kozolca s 10 stanti, voda je doma na ■vrtu. — Za ceno se izvé pri lastnici Urši MutiiĆ na Oridjovcu, žt. I posta Mirna PbČ.__ y PP ki se hoĚe nčiti dimnikarstv», sg takoj J « sprfjme v poduk pri Fran Hânigman-u, J 1 dimnikarju v Novem Mestu ét. tíO. „Za " j .solarni". _(tsa-:') Čistilni stroj za Žito (trijer), stroj za robkanjc tui'šice (najnovejši-; sestave) in nekaj druzcga orodja Sm ima na prodaj kinetijsia podmnica v Noyein Mesío.ru9-9) Vse vrsto Hurovega vlitega želeja in kovin za starltK; In mašine, kakor tndi vsa dola, zadevo^joča ma-Sinstvo, ponnja (st-û) G. Tonnies-ova fabrika za maštne in Itvama železa v Ljubljani. Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo inlatilnice, čistilnice za žito, trijéi'je, slamorcznice, mline za, sadje^ stiskalnice sa sadje, vino in grozdje, bakiir tn(ii vse 'iriige stroje in phpřave za kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo iti priporoćJi T najriiJvejSi in uajtxilîSi i>biiki, po cenÍL ig. heller/dunaj, Vï PRATERSTRASSE 70. I/uatnn-ftni sapi/miki in inhra/na piama v ihvenskňm, hrr>at»k«m, nsmifcam in laiktm pu /aktovat^a OrwJ jih^M ht /nitfkfi. — (JuM ÍU poitkuSnjt — yoftirtsffii, «jříídní pogi^, ftđ" Zopet inlíaoe cene. (M-^)l ;)dgoTunii nr&iinik, ÍK(liÚ&telj it> itkluiuik ). Kr&iBo. , Nfitigiiit J. Krni«« • C... ^''.^JkjjâliLâi' ilks_____