I N F O R M A TOR
A KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA. ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN nor©**)'5 RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC.
Velenje, 20. novembra 1991
LETO XXV.
Številka 42
'Vztrajati na tržišču
^ večini podjetij v Sloveniji, in seveda tudi v Gorenjevih, se ie nekaj časa poskušajo kar Najlaže in najhitreje prilagajati Vse prej kot ugodnim razme-rAni na trgu. Čeprav so podjet-la Gorenja že nekaj let svoje ^esto uspešno iskala tudi na ,uiem, niso nikjer zanemarjali niti slovenskih ter jugoslovanskih kupcev.
drugače ni tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati, kjer so J zadnjih letih približno tretjino iz-“alkov namenjali prav tema dve-trgoma. Po letošnji zaostritvi drugi polovici leta pa je za ohr-“ditev trga in zaupanja kupcev ™trebnega še več prizadevanja J Prilagajanja.
'akorkoli že, kot pravi Bojan Go-6c v prodaji Gorenja Mali go-Podinjski aparati, še vedno naj-“6io poti, da lahko svoje izdelke, katerih je precejšnje popraše-,anje še tudi v južnejših republi-atl, čeprav po ovinkih, pa ven-*ar|e, pripeljejo na pravi naslov. •'6Prav ugotavljajo, da kupna spet vse bolj pada, ne misli-0 obupati. Na trge Slovenije in ®kdanje Jugoslavije bodo še JJPPrej pošiljali kavne mlinčke, j^ošalnike, rezalnike in še marsi-Pteri drug izdelek.	D.R.
Uresničevanje operativnega delovnega strta za oktober 1991
IE GOSPODINJSKI APARATI
22~'~'7.....37
IE MALI GOSPODINJSKI APARATI
74. november — svetovni dan kakovosti
Kakovost! Magična beseda današnjega časa! Pojavlja se v podjetju, na televiziji, v časopisih, v domačem okolju. Govorimo o kakovosti naših aparatov, o kakovosti na delovnem mestu, o kakovosti podjetja, o kakovosti življenja. Kakovost ustvarja naše delo, pa naj bo to prijazno komuniciranje telefonista, natančno delo sestavl-jalca v proizvodnji, dober prevod prevajalca, uspešno vodenje podjetja, ali pa kuhanje kosila doma, delo na vrtu, pospravljanje stanovanja. Kakovost ni več nekaj, kar je poleg ostalega, KAKOVOST JE VSE. V svetu, katerega del smo tudi mi, velja, da bodo 90. leta obdobje kakovosti. Da bi kakovost prodrla do vseh, podjetja ali države organizirajo razne propagandne aktivnosti, med katere spada tudi proglašanje dnevov, mesecev ali kar let kot obdobij povečane skrbi za kakovost (spomnimo se: v Gorenju je bilo leto 1984 leto kakovosti). Za Evropo pa poleg vseh ostalih aktivnosti Evropska organizacija za kakovost proglasi kot DAN KAKOVOSTI en dan v novembru. Letos je bil to 14. november. Naj bo objava poslanice njenega predsednika še en drobec v mozaiku prizadevanj za evropsko kakovost našega podjetja.
Matjaž Marovt,
vodja Zagotavljanja kakovosti
Gorenja Gospodinjski aparati
Kakovost za boljše življenje
14. novembra 1991 ljudje po svetu že tretjič praznujejo Svetovni dan kakovosti. Kakšen je namen, ozadje tega dogodka?
Svetovni dan kakovosti je bil proglašen na predlog Evropske organizacije za kakovost (Europe-an Organisation tor Quality -EOQ) v sodelovanju z njenimi prekomorskimi sestrskimi organizacijami.
Namen je vpeljati in gojiti oziroma vzdrževati obveze glede kakovosti v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter razvijati njihovo zavest kar zadeva povpraševanje in zahteve njihovih kupcev - da bi popolnoma zadovoljili njihove potrebe.
Svetovni dan kakovosti teži k temu, da bi postal katalizator med dobavitelji, trgovino, transportom, strankmi in porabniki. Svetovni dan kakovosti je namig, naj opravimo delo dobro ne samo prvič, ampak vedno, in naj o kakovosti ne razmišljamo samo na ta dan, pač pa vsak dan. Svetovni dan kakovosti ponuja tudi dobro priložnost tistim, ki se s problemi kakovosti še niso zavestno soočili: učencem in študentom, dijakom in vajencem, v šolah in srednjih šolah, poslovnih in strokovnih šolah, na akademijah in univerzah.
Učiteljem, vzgojiteljem in profesorjem se ponuja priložnost in so še posebej vabljeni, da jo izkoristijo ter vzgojijo mlade ljudi kot kakovosti naklonjene člane družbe.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Znanje za evropsko združitev
Pot podjetja v Evropo s poudarkom na konsolidaciji finančnih tokov doma in v tujini sta bili osrednji temi tridnevnega seminarja v Gorenju Naravno zdravilišče Topolšica od četrtka, 14., do sobote, 16. novembra 1991.
Na seminarju je 26 delavcev zunanje in notranje trgovine ter financ in računovodstva Gorenja Commerce prisluhnilo predavateljem Ekonomsko-poslovne fakultete iz Maribora. Udeleženci seminarja so bili izčrpno seznanjeni z novostmi na zunanjetrgovinskem področju predvsem s finančno plačilnim vidikom izvoza in uvoza, z evropskimi integracijskimi procesi, s sodobno trženjsko organizacijo v zunanji trgovini, pravnimi vidiki obravnavanja zunanjetrgovinskih poslov, o oblikah povezovanja podjetij za izboljšanje položaja na tržišču, ovirah in spodbudah pri tem, o oblikah plačil s tujino, zaščiti in varovanju poslov, tveganjih, garancijah in priporočilih zunanjetrgovinskim delavcem pri povezovanju z bankami.
Vse naštete novosti so predavatelji podkrepili s strokovnimi rešitvami, napotki in priporočili, ki so lahko dragoceni pri vsakdanjem delu udeležencev, saj stapljanje gospodarstev v enotno ekonomsko celoto v Evropi narekuje sodobno tržno znanje in pravočasno pripravljenost posameznih gospodarstev na evropsko integracijo.
DZ.
Kakovost za boljše življenje
Interno oglaševanje prostih delovnih mest
(Nadaljevanje s 1. strani)
V več kot dveh letih, ki sta minili od prvega Svetovnega dneva kakovosti, se je zgodilo veliko reči - dobrih in slabih, obetavnih in takih, ki so prinesle razočaranje. Kar zadeva kakovost je moč ugotoviti, da se je položaj izredno izboljšal in je ohrabrujoč.
Zahvaljujoč seriji mednarodnih standardov ISO 9000 je potreba po sistematičnem zagotavljanju kakovosti oziroma po kakovostnih sistemih dobro poznana po vsem svetu in sicer ne samo s strani industrije, ampak tudi s strani komercialnih strank.
S certifikacijami sistemov kakovosti se ukvarjajo na nacionalni ravni, dogovori o medsebojnem priznanju pa so si utrli pot k mednarodni certifikaciji. Razumljivo je, da je taka certifikacija prisotna na Skupnem evropskem tržišču. Filozofija kakovosti se je gojila in širila, metode in postopki kakovosti so se izboljšali, nekateri so se razvili ali so bili na novo odkriti, deloma z novimi, eksotičnimi imeni.
Razvite in uporabljene so bile nove metode izobraževanja. BOO je izvedla potrebne korake za harmonizacijo izobraževalnih shem za svoje Full Member organizacije z namenom, da bi usposobila inženirje kakovosti, menedžerje sistemov kakovosti in avditorje kakovosti, ki bi bili evropsko priznani. Univerze in poslovne šole so pričele uvajati izobraževalne programe, katerih predmet je kakovost. Po drugi strani pa je postalo vse bolj očitno, da so stranke in potrošniki postali in postajajo bolj samozavestni kar zadeva kakovost.
Ce se povrnemo k samemu dnevu kakovosti: kakšno vlogo je Svetovni dan kakovosti odigral v preteklosti in kakšen je bil njegov
Borzne novice
V zadnjih borznih novicah smo govoriti predvsem o zaznavnem oziroma kar občutnem porastu vrednosti skoraj vseh "pomembnejših vrednostnih papirjev”. Za pretekli teden pa je značilno, da so se te cene nekoliko umirile oziroma so se zadržale na nivoju, ki je bil objavljen v prejšnjem prispevku, kar je razvidno tudi iz danes objavljene tečajnice Ljubljanske borze.
Mimogrede naj takoj na začetku omenim, da bomo od sedaj naprej objavljali nekoliko skrajšano tečajnico, ker smo mnenja, da so širšemu krogu bralcev celotni pregledi vseh cen vrednostnih papirjev najbrž preveč utrujajoči. Zato, kot že rečeno, samo cene tistih, ki so za eventualne investitorje najbolj zanimive.
Če se vrnem na zgoraj umirjeni nivo cen vrednostnih papirjev, je vsekakor logično vprašanje, zakaj se je to nenadoma zgodilo.
prispevek h gibanju za kakovost? Seveda, bili so dogodki, ki so jih pripravile EOO-jeve Full Member Organizacije: kongresi, konference, seminarji, sprejemi in zabave. Toda, kaj so dosegli? Bili so le dogodki kot vsi drugi, ki jih nudijo. No, nekaj industrijskih podjetij je ignoriralo kampanje kakovosti, vendar, ali bi se te lahko začele brez Svetovnega dneva kakovosti?
Nekateri profesorji in učitelji so morda omenili Svetovni dan kakovosti svojim študentom. Toda, ali ne bi bilo prav tako dobro, če bi jim o kakovosti in njenemu pomenu govorili na katerikoli drugi dan?
Kakšna je lahko vloga Svetovnega dneva kakovosti, če vse večje število držav izven Evrope razglaša "Mesece kakovosti" ali ima svoj lastni Državni dan kakovosti, ki ne sovpada s Svetovnim dnevom kakovosti?
V Svetovni dan kakovosti ne bi smeli podvomiti. Imejmo v mislih podnaslov "Kakovost za boljše življenje" in raje ta pomembni Dan vzemimo kot simbol, ki bi pritegnil pozornost vsega sveta J< taki stopnji kakovosti, ki bi jo vsi kontinenti in vse rase enakovredno uživale: kakovost življenja -fizičnga življenja, s posebnim poudarkom na zaščiti okolja, zagotavljanju hrane in zdravstvenega varstva kakor tudi civilnega in humanega življenja.
Te vrednote postajajo za človeštvo, vse bolj pomembne, so cilj, ki ga moramo doseči z vsemi našimi napori.
Imejmo torej Svetovni dan kakovosti za simbol poti in za cilj, po katerem moramo stremeti in v tem smislu praznujmo Svetovni dan kakovosti 1991.
Horst Fuhr
Predsednik EOQ
Odgovor je iskati predvsem v tem, da se s tečajem tolarja ni zgodilo nič oziroma ni devalviral v odnosu na DEM, kar je pričakovalo veliko investitorjev, saj se je o tem veliko govorilo. Ob vsaki pričakovani spremembi tečaja domače valute v odnosu na tujo je namreč na borzi zaznati veliko povpraševanje po vrednostnih papirjih (nominirani so v DEM), ki je v odnosu na njihovo ponudbo največkrat večje, kar povzroči dvig cen.
To zadnje ugibanje o spremembi tečaja SLT v odnosu na DEM je povzročilo tudi veliko nejasnosti okrog samega načina in mesta določanja tečaja domače valute. Ob uvedbi SLT in postavitvi njegove vrednosti na 1 SLT = 32 DEM je Banka Slovenije nameravala to zelo pomembno vprašanje, ki ima v narodnogospodarskem vidiku veliko širši pomen kot le vpliv na ceno papirjev na borzi, reševati na deviznem trgu, ki naj bi bil organiziran v obliki medbančnih sestankov. Nekaj
(Nadaljevanje na 3. strani)
samezne organizacijske enote na podlagi predloga predpostavljenega. Z internimi objavami prostih delovnih mest pa se daje vec možnosti delavcem, ki bi žele' opravljati drugo delo, ki bi želel' ■ napredovati v stroki, ki so Prl' pravljeni razširiti svoja znanja in izkušnje, delavcem, ki so Prl' pravljeni sprejeti nove izzive.
Oglasi, s katerimi v Gorenju Gospodinjski aparati iščejo delavce za posamezna' prosta delovna mesta, so namenjeni predvsetn delavcem Gorenja Gospodinjs*1 aparati. Če pa tu ni zanimanja a' pa ni primernega kandidata, se podjetju običajno odločijo, upoštevajo tudi druge kandidat®
Gorenje Gospodinjski aparati Kadrovska in izobraževalna dejavnost
Objavlja prosto delovno mesto Tehnika - modelarja v Prototipni delavnici področja Raziskave in razvoj.
Iščemo mlajšega lesarskega tehnika oz. delavca s IV. stopnjo lesarske usmeritve, ki bi delal na izdelavi modelov iz lesa in plastike.
Sprejeti želimo delavca, ki ima vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Delo zahteva dobre ročne spretnosti, samostojnost, ustvarjalnost in daje dobre možnosti strokovnega izpopolnjevanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih (8) dneh po objavi na naslov:
Gorenje Gospodinjski aparati, Kadrovska in izobraževalna dejavnost, Partizanska 12, Velenje.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 854-473 ali 853-321, interna 445.
V	Informatorju v krajšem času objavljamo že tretji oglas, s katerim v Gorenju Gospodinjski aparati iščejo nove sodelavce za posamezna delovna mesta. Gre za oglase, ki veljajo predvsem interno, znotraj Gorenja Gospodinjski aparati.
V	Gorenju smo sicer že večkrat kaj slišali o internem trgu delovne sile (kot se to nekoliko neposrečeno označuje), a pravih korakov v tej smeri je bilo malo. V Gorenju Gospodinjski aparati pa so se odločili, da bodo načeloma vsako prosto delovno mesto razpisali najprej znotraj podjetja. Doslej smo bili navajeni bolj ali manj le na prestavitve znotraj po-
L J U B L J A N S K A
BORZA
LJUBLJANA STOCK KCHANOE. INC.
Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d, Ljubljana
it.: 85
Datum: 14.
11.1.9*1
OPCIJE
nakupna RSL2
prodajna RSL 2
Vrednoatnl papir	obr. m. div.	ex kupon it. dat.	začetni tečaj d	p	zadnji tečaj (1)	
				enotni(dal)	d
UVRŠČENA KOTACUAI - Obveznice					
RSL F	8,0	-	120,0	121,0 14.11.	119,4
RSL 2"	9,5	2.(4.10.)	96,0	96,0 14.11.	95,0
UVRŠČENA KOTACUA II - Obveznice					
Mesto Lj’	|	10,0 | 1.(1.4.)			94,5	95,0 14.11.	95,0
PROSTI TRG - Obveznice					
Vuton'	12,0	3. (1.6.)	100,0	100,0 12.11.	103,0
Juteks'	11,0	2. (1.10.)	90,0	90,0 14.11.	91,0
Laško"	12,0	3. (1.8.)	110,0	115,0	109,0 14.11.	
Gorenje"	10,0	2. (15. 7.)	101,0	102,0 14.11.	100.5
PTT Lj"	12,0		120,0	121,0 14.11.	119,0
Rogaška	25,0	1.(1.4.)	-	10000 22.10.	-
Rogaška 1"	10,0	1.(1. 6.)	86,0	86,0 12. 11.	83,0
Rogaška 2"	10,0	1.(1. 6.)	57,0	75,0	64,0 14.11.	-
PROSTI TRG - Delnice					
Grad			500	400,0 27. 6.	-
PROSTI TRG - Komercialni zapisi					
Kompas"	9,0	100,0	I 146,0 12. 9.			-
Izvršilna cena
80 (feb)
102(dec)
Premija (v dem)
161,0 5.11.
150,OA 12.11.
12L0
"le?
96,0
J360
94,0
J&5
124,0
90A
3000.
120,0
Izobraževanje delavcev v zunanji irgovini
Burne spremembe, ki so jih brinjem letu doživeli na vseh Področjih pri osamosvajanju Slovenije, so prinesle bistvene n°vosti tudi v poslovanju pod-Mij tako na domačem kot tu-lern trgu. Orientacija podjetij J’3 tuja tržišča zahteva več in volje usposobljene kadre. Zato voio se v Izobraževalnem cen-ru Gorenja Koncem odločili Ponuditi vsem, ki se prvič sre-Vujejo z zahtevnim zunanjim 'riiščem, temeljna znanja o *unanjetrgovinskem poslov-anju.
y sodelovanju s Centrom zunan-letrgovinskega poslovanja iz Ra-in Ekonomsko poslovno fa-kulteto iz Maribora smo v dneh 0d 14. novembra do 7. decembra Pripravili seminar v hotelu Vesna v Topolšici.
^3men 96-urnega seminarja Piedavanj, vaj in razgovorov je, Oznaniti udeležence z osnovnici znanji in veščinami, potrebni-
mi za učinkovito delo v zunanji trgovini. Kako spoznati ključne dejavnike, metode in orodja za hitro prilagajanje nenehno se spreminjajočim tržnim razmeram na zahtevanem zunanjem trgu? Z aktivnim sodelovanjem udeležencev ter simulacijo praktičnih primerov bodo predavatelji, priznani profesorji Ekonomsko poslovne fakultete iz Maribora in strokovnjaki iz prakse, v štirih zaporednih vikendih posredovali znanja s področij mednarodnega poslovanja, bančništva in plačilnega prometa s tujino, prava v ZT poslovanju, carin in carinskega poslovanja ter mednarodnega transporta in zavarovanja. Nosilec programa je dr. Dušan Baš-nik, prof. EPF iz Maribora.
Seminar obiskuje 32 slušateljev različnih podjetij Gorenja in drugih podjetij.
Znanje pomeni strokovnost, kakovost in obvladovanje konkurenčnih trendov na mednarodnem trgu, ki v teh časih edini zagotavlja napredek malim in velikim podjetjem v neusmiljenem boju za obstanek. Zato menimo, da je tovrstno izobraževanje dragoceno za vse udeležence.
V.R.
Borzne novice
Nadaljevanje z 2. strani) Udobnega je bilo v preteklosti ‘6 znano na nivoju Združenja Psnk Jugoslavije, potem pa je le Prevladalo spoznanje, da se pra-v' odnos domače valute lahko oblikuje le na pravem trgu, kjer s° zagotovljeni vsi tržni pogoji in ®e neposredno srečujeta ponudba in povpraševanje.
Tako je Banka Slovenije prepu-stila "organizacijo oziroma iz-vedbo", takoimenovanega deviz-bega trga Ljubljanski Borzi, kjer ie mogoče vsaj neuradno izvedeti vrednost. Borza sedaj pripravlja Projekt trgovanja z devizami, ki Pa naj bi potekal ločeno od trga Vrednostnih papirjev in na katerega bi vsaj v začetku imele pristop samo banke z velikim pooblastilom ali drugače povedano, te tiste, ki so pooblaščene za epravljanje plačilnega prometa s •ujino.
Ce bo ta sistem deloval dobro, bo seveda pokazal čas. Vseka-
kor pa medtem prodaja in nakup deviz med podjetji poteka več čas bolj ali manj nemoteno, vendar pa po tečaju, ki je bistveno drugačen od tistega, ki ga objavlja Banka Slovenije. Tako dosega cena DEM že tudi vrednosti od 43 SLT do 45 SLT.
Cena je namreč zelo odvisna od trenutka oziroma dneva v mesecu in tudi od področja, kjer se kupuje oziroma prodaja. V višini tako imenovane "šticunge" ali preplačila za valuto pa je vsekakor treba iskati odgovor v tem, da je deviza zelo iskano blago. Vsaj v tem trenutku pa je Republika Slovenija neto uvoznik in bo to tudi ostala vse do trenutka, ko se izvoz domačega blaga ne bo bistveno povečal, kar bo imelo za posledico večji priliv deviz. Takrat se bo tudi njihova cena lahko oblikovala bolj "realno".
Mirko Semolič
Borzni posrednik
Srečanje na delovnem mestu
Drago Jug
Pomembna postaja na poti osvajanja novega izdelka za redno proizvodnjo ali pa tudi samo določena sprememba posameznega tipa aparata je vzorčna delavnica v Kuhalnih aparatih Gorenja Gospodinjski aparati. Eden od dveh stalno zaposlenih v tem oddelku je samostojni obratni tehnik Drago Jug.
Svojo delovno pot v Gorenju je Drago Jug pričel pred dobrimi dvajsetimi leti, ko se je kot avtoelektričar že z nekajletnimi delovnimi izkušnjami iz šem-petrskega SIP-a zaposlil v proizvodnji štedilnikov. Poleti 1971 so del proizvodnje štedilnikov že preselili v novo halo in Drago Jug je postal kontrolor na petem tekočem traku, po dveh ali treh letih pa že mojster. "Ne vem, kdaj natančno je to bilo, zagotovo pa vem, da je delo mojstra v proizvodnji štedilnikov precej zahtevno. Ob traku dela precej ljudi, tudi do 70, delovnih operacij je veliko in so zahtevne, ob tem pa moraš poznati še kopico tipov izdelkov," je povedal in dodal, da je to delo opravljal do leta 1979. Bolezen ga je nato za dalj časa odvrnila od dela in šele leta 1981 se je vrnil v tovarno. Tu ga je čakalo delo v vzorčni delavnici.
"Vsak tip novega aparata ali njegovo izpeljanko najprej sestavimo po dokumentaciji v vzorčni delavnici in preverimo brezhibnost sestavnice. Obstaja obrazec in ko so zbrani vsi podpisi, se lahko prične proizvodnja rednih serij," je del svojega dela opisal Drago Jug. Zato mora poznati vse postopke dela, ves material in sestaviti vsak izdelek ali tudi samo polizdelek. Pri tem v tej delavnici pomagajo pripravniki, bodoči kontrolorji ali mojstri, ki nato tu opravijo še praktične preizkuse znanja ali strokovne in druge izpite. In kakšna je njegova vloga ali naloga pri tem? Predvsem mora odlično poznati dokumentacijo in seveda brez praktičnega znanja mu tudi to ne bi koristilo. Poleg tega je Drago, Jug pogosto mentor marsikateremu bodočemu kontrolorju ali mojstru, še večkrat pa je tudi član izpitne komisije.
Da je dela veliko in morda za dva stalna delavca včasih preveč, pove podatek, da so lani sestavili okrog 600 vzorcev. Ob novih aparatih morajo preizkusiti tudi vse konstrukcijske izboljšave, poleg tega pa so v stalnih stikih z redno proizvodnjo in sproti rešujejo nastale probleme. Tudi brez tesnega sodelovanja z vsemi strokovnimi službami jim delo ne bi šlo tako gladko od rok.
"Vzorčna delavnica v Kuhalnih aparatih je naša interna učna delavnica in v programu pripravništva je predvidenega kar precej časa za usposabljanje v tem prostoru. Tu se lahko vsakdo najprej seznani s sestavljanjem aparatov, nato se nauči pravilne uporabe tehnične dokumentacije. Nadalje se lahko seznani z vsemi standardi in tehničnimi predpisi, ki jih potrebujejo za pravilen preizkus električnega in plinskega dela aparata. Tukaj nazadnje bodoči kontrolor ali mojster zagovarja svoje pripravništvo in opravi praktični izpit," je povedal Drago Jug.
Za širitev prodaje izdelkov kuhalne tehnike na svetovno tržišče so pomembni vzorci, tako sejemski, komercialni kot tudi testni. Tudi te vzorce sestavljajo v vzorčni delavnici. Veliko znanja, izkušenj, ročnih spretnosti in kakovostno opravljanjega dela je vloženega vanje prav v tej delavnici, v kateri je Drago Jug navsezadnje le našel nekaj minut časa za ta naš pogovor, čeprav si tega sam nikoli ne bi zaželel.
Hinko Jerčič
Upoštevati
dogovorjeno
Sindikalne vrste posameznih pddjetij koncerna Gorenje so vse bolj vpete v uresničevanje kolektivne pogodbe. Skupaj s predstavniki Konference Zveze svobodnih sindikatov in vodstvi posameznih podjetij se dogovarjajo za kar najustreznejše odpravljanje pomanjkljivosti pri uresničevanju kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba namreč določa, da osebni dohodek delavca za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje ne sme biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka. Izhodiščni osebni dohodek predstavlja najnižjo ceno dela za posamezni tarifni razred. Cena se revalorizira z odstotkom rasti življenjskih stroškov in v njej ni nikakršnih dodatkov. Plačilo te cene dela pa ne sme biti odvisno od poslovnega rezultata.
V	sindikatih se prizadevajo, da bi podpisano kolektivno pogodbo v celoti spoštovali, saj prihaja do avtomatičnega zniževanja izhodiščnih osebnih dohodkov delavcev, kar je v nasprotju s podpisano pogodbo. V sindikatih želijo, po besedah Ivana Sotoška, z enakopravnim, ustvarjalnim dogovorom z delodajalci odpraviti odstopanja in na ustrezen način obvladovati težave, ki izvirajo iz težke gospodarske situacije in slabe likvidnosti podjetij. Teh težav se v sindikatih zelo zavedajo in ne bežijo pred realnostjo, ki bo najbrž narekovala tudi kompromise. Pri tem mora biti jasen cilj, ki narekuje kompromis in za koliko časa bo veljal tak kompromis.
V	svobodnih sindikatih koncerna Gorenje so pripravljeni vse morebitne težave reševati in odločitve uresničevati skupaj in v obojestranskem interesu. V ta namen bodo izkoristili lastno znanje in če bo treba, ga bodo pritegnili tudi od drugod.
D.Z.
Na maratonu v New Yorku
Ena največjih prireditev v maratonskem teku na svetu je nedvomno maraton v New Yorku, na katerem je 3. novembra letos sodelovalo več kot 25.600 tekačev z vsega sveta.
Tek si je neposredno ogledalo več milijonov ljudi, po televiziji pa lahko ta sloviti maraton spremljajo še milijoni gledalcev po vsem svetu.
Posebej slovesna je bila otvoritev maratona pred palačo OZN, kjer je mala slovenska odprava razvila slovensko zastavo in napisno tablo Slovenija - Independent. Bili smo lepo sprejeti med maratonci z vseh kontinentov sveta in prejemali najrazličnejše čestitke!
Pomembno je, da sodeluješ. Vesel si, če dosežeš uspeh. Na tem maratonu sem nosil oznake Gorenja in Republike Slovenije. S časom 3 ure 35 minut in 56 sekund sem na 42.195 m dolgi progi skozi vseh pet okrožij New Yor-ka dosegel 1.500. mesto med 6.060 tekači svoje kategorije in 5.958. mesto med vsemi 25.628 udeleženci, ki so pritekli na cilj tega slovitega maratona.
Ob tej priložnosti sem na sedežu OZN v New Vorku predal peticijo s podpisi slovenskih tekačev 2. malega maratona za pokal Gorenja v Topolšici za priznanje Republike Slovenije, prav tako pa sem peticijo predal tudi organizatorju maratona.
V New Vorku sem bil v stalnem stiku s tamkaj živečimi Slovenci in že naslednje leto so pripravljeni sprejeti večjo skupino maratoncev iz Slovenije. Prav tako si Slovenci v New Vorku
Slovensko zastopstvo pred otvoritvijo 22. newyorškega maratona v parku pred palačo OZN
prizadevajo za osamosvajanje Slovenije in to tudi denarno podpirajo. Ocenjujejo, da ima Slovenija možnosti za prodor na ameriški trg in priporočajo odprtje predstavništva v New Vorku. Zanimal jih je tudi obseg dosedanjega poslovanja Gorenja z ZDA, pri čemer so pripravljeni tudi pomagati.
New Vork in verjetno tudi ZDA je odprt prostor za marsikoga, toda uspejo le tisti, ki trdo delajo.
Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali in podprli sodelovanje na maratonu v New Vorku, se iskreno zahvaljujem!
Hinko Jerčič
Upokojili so se
Tudi oktobra je Gorenjeva podjetja zapustilo nekaj delavcev; nekatere med njimi smo v proizvodnih halah srečevali tudi desetletje, dve ali tri.
V	Gorenju Gospodinjski aparati se je v Kuhalnih aparatih po 22 letih dela v Gorenju invalidsko upokojil mojster Ivan Tišler, v Hladilnikih in zamrzovalnih aparatih so se po dveh desetletjih skupnega dela in dela v Gorenju poslovili od stiskalke Marije Stra-hovnik, ki se je prav tako upokojila invalidsko. Čistilki Ivanki Janšek v strokovnih službah so do upokojitve pomagali z dokupom manjkajočih let, pomočnik strojnika Nikolaj Simčič v Kompresorjih pa se je po nekaj več kot treh desetletjih skupnega dela upokojil invalidsko.
V	Keramiki Gorenja Notranja oprema se je invalidsko po nekaj manj kot četrt stoletja skupnega dela, polovico od tega v Gorenju, upokojil keramik Janez Kaker.
V	Gorenju Procesna oprema se je konec oktobra po 21 letih dela
Zanimivo v Rdeči dvorani
šaleiki alpinistični odsek vabi na ogled tekme za slovenski pokal v športnem plezanju.
Ker je to nov in zanimiv šport, si velja ogledati to atraktivno prireditev, ki se bo pričela v nedeljo, 24. novembra 1991, ob 10. uri.
v Gorenju s 35 leti skupne delovne dobe upokojila skladiščnica Hilda Cestnik.
Kontrolorka Betka Onuk se je v Gorenju Elektronika upokojila predčasno po dveh desetletjih dela v Gorenju, skupaj pa je delala 30 let.
V Gorenju Servis se je po 38 letih skupnega in 21 letih dela v Gorenju starostno upokojil vodja servisne mreže Makedonije Janko Jankov. Predčasno sta se upokojila pripravljalka dokumentacije v Velenju Katarina Rihter po treh desetletjih dela, skoraj ves čas v Gorenju, in serviser v servisni enoti v Zagrebu Sead Rašidagič po 39 letih skupnega dela in skoraj dveh desetletjih dela v Gorenju. Invalidsko pa se je po 30 letih skupnega dela v Gorenju upokojil skladiščnik v servisni enoti v Titovem Užicu Nikola Petronijevič.
Oktobra se je ena delavka upokojila tudi v Gorenju Naravno zdravilišče v Topolšici. Po skoraj četrt stoletja dela se je invalidsko upokojila strežnica Marija Kotnik.
DR.
Zahvala
Ob boleči izgubi ljubega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem v posebni finančni službi Gorenja Gospodinjski aparati za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in izkazano pozornost v težkih trenutkih!
Nataša Pisanec
Izobraževanje
Program_______________Kdaj___________Kje Izvajalec
Osnove za delo z računalnikom
-	Spoznavanje računalnika
-	Spoznavanje operacijskega
sistema MS DOS	2. in 3.12.1991	Učilnica	Copis
	(8. - 14. ure)	Copis	
Delo z urejevalnikom			
besedila Wordstar	4. in 5.12.	Učilnica	Copis
	1991	Copisa	
Cena___
6.000 sit
Za delo, ki ga opravljate, ste dobili spretnega pomočnika in prijatelja -Računalnik. Ali ga poznate dovolj, da bi kar najbolje izkoristili njegove številne prednosti in sposobnosti? Kdo vas o tem najbolje nauči? Seveda tisti, ki računalnik poznajo v dušo.
Strokovnjaki v Copisu Gorenja Commerce so vam pripravljeni pomagati, da od vašega računalnika dobite resnično pomoč.
Pripravili so in vabijo vas na štiridnevni tečaj Osnove za delo z računalnikom. V prvih dveh dneh vas bodo seznanili s principi delovanja računalnika, s strojno opremo in z operacijs-
kim sistemom MS DOS. Naslednj dva dneva vas bodo naučili urejava besedila z urejevalnikom vVordstar-Pridobljeno znanje boste lahko cpO' rabili pri delu s katerimkoli računal?' kom, tako začetniki kot tisti, ki že delajo z računalnikom.
Na tečaj se lahko prijavite Heleni Se I lič v Copisu, telefon 854-917 ali inje j no 440 ATC II, do 29. novem?'1’ 1991. Število tečajnikov je omejen?- | Ceno tečaja 6.000 sit nakažite do J ■ novembra 1991 na 2R 52800-6? I 21478. Pred začetkom tečaja b°s prejeli ustrezno strokovno literaturo-
C0P's
Vrnite zaščitne maske
Vse, ki še niste vrnili osebnih zaščitnih kompletov (zaščitne maske), ki ste si jih izposodili meseca junija ali julija 1991 v vratarnicah in v gasilskem domu Gorenja pozivamo, da jih vrnete najkasneje do 29. novembra 1991 v Gasilski dom Gorenje.
Odbojka
Tekmovanje za pokal Gorenja v odbojki se bo začelo prihodnji torek, 26. novembra, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Anton Aškerc.
Tekmovali boste lahko v štirih starostnih kategorijah v moški in ženski konkurenci. Prijavnina za posamezno ekipo je 400 tolarjev, prijave v Sektorju rekreacije Gorenja Družbeni standard pa sprejemajo do četrtka, 21. novembra, ko bo tudi žrebanje ekip.
DR.
Tistim, ki zaščitnih mask ne boste vrnili do tega datuma, bo"10 zaračunali 1.500 sit za komple*-
Štab Civilne zaščite Gorenje
Tudi to se zgodi
V uredništvu Informatorja se je oglasil R.K. iz Gorenja Gospe' dinjski aparati. Povedal je, j" je pred približno mesecem u'’ izgubil denarnico z večjo vsoto slovenskih tolarjev in vsem dokumenti, vključno z bančne kartico.
Denarnico je izgubil potem, ko j® prišel nazaj na delovno mesto-Po tednu ga je doma čakalo pre' senečenje. Po pošti je najdite) poslal vse listine, za kar se m R.K. tudi lepo zahvaljuje. Nag'3' do 6.200 SLT pa si je najdite') zadržal, z denarnico vred.
Malica
Petek
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Redna
Segedin golaž, krompir v kosih
Kisla repa, zabeljen fižol, krvavice Ocvrti piščančji zrezki, rizi-bizi, solata Goveji golaž, polenta, sadje,
Pečenice s kislim zeljem
Dietna
Krompirjeva musaka, solata
Kisla repa, krompirjev pire, krvavice Dušen piščanec, riž, solata
Pečena jajčka, špinača, sadje
Hrenovke, dušeno sladko želj
Zaradi morebitnih težav pri nabavi živil si pridržujemo pravico do spremembe ie
dilnika.
Nedeljsko družinsko kosilo
Za družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica ve1? bodo pripravili in postregli: govejo juho, mrežno pečenko, šunkine ocvrtke, sp načno pito, solatni bife in sladico po izbiri. Cena je nespremenjena, gostje na k° šilu pa imajo 50 odstotkov cenejše kopanje in savno.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Ma'| gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredni’1' odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nakle?3 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščen prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje.
gorenjegp
D)0(Q
0m\
Delo v decembru, malice, prevozi na delo
V Gorenju Gospodinjski aparati smo zaradi razmer na trgu primorani precej spremeniti terminski koledar za mesec december 1991. To pa Pomeni določene spremembe tudi na drugih Področjih. V decembru spreminjamo nekoliko tudi sistem pri malicah in zato podajamo o tem nekaj informacij.
Delo v decembru
" sprememba terminskega koledarja
Zaradi zmanjšanega povpraševanja po naših izdelkih se v Gorenju Gospodinjski aparati na podlagi sklepa poslovodnega odbora spreminja terminski koledar. Dodatna sprememba terminskega koledarja pa je bila potrebna tudi zaradi pravkar sprejetega Zakona o praznikih, ki je Uvedel nov praznik: Dan samostojnosti (26. december).
V Gorenju Gospodinjski aparati bomo tako zadnji dan delali v ponedeljek, 16. decembra 1991, delali pa ne bo-Uio tudi v soboto, 7. in v soboto, 14. decembra, čeprav sta bili ti soboti prej planirani kot delovni. Izpadli delovni dnevi (7. decembra in od 17. do 20. decembra) se pokrijejo z rednim dopustom in urami "v dobro”. Delavcem, ki svojega dopusta nimajo več, se bo za te dneve obračunala 80 % akontacija OD. Seveda se poleg tega za vse delavce evidentira in obračuna tri dni kolektivnega do-Pusta, ki je bil za konec leta že prej planiran v terminskem koledarju.
Upadle delovne dneve bo treba nadomestiti v prvi polovici leta 1992. To velja tudi za to soboto, 30. novembra 1991, ko prav tako ne bomo delali. Delavci, ki bodo zdaj izpadle dneve lahko "pokrili" z dopustom, bodo takrat, ko se bodo ti delovni dnevi v letu 1992 nadomeščali, 'Tleli obračunane nadure ali pa bodo prosti, če njihova Prisotnost za nemoten potek proizvodnje takrat ne bo hujno potrebna.
Zgornje spremembe terminskega koledarja pa ne veljajo Za proizvodnjo v programu KUHALNI APARATI in tiste strokovne službe, ki so za nemoten potek te proizvodnje nujno potrebne. Zaradi velikega povpraševanja po štedilnikih bodo tu delali po prvotnem terminskem koledarju do petka, 20. decembra 1991.
Ponovno bomo na delo v Gorenju Gospodinjski aparati Prišli v ponedeljek, 6. januarja 1992.
Prevozi na delo — mesečne vozovnice
Zaradi spremembe terminskega koledarja in manjšega števila delovnih dni, smo se s prevozniki za mesec december posebej dogovorili glede cen mesečne vozovnice. Mesečna vozovnica bo tako za december obračunana in veljavna le do vključno 16. decembra 1991. Cena mesečne vozovnice bo torej ustrezno nižja, preračunana na delovne dni po spremenjenem terminskem koledarju.
Mesečna vozovnica bo torej za delavce Gorenja veljala le do ponedeljka, 16. decembra. Zato bodo morali delavci, ki bodo delali še po tem datumu, za tiste dni kupovati vozovnice kar sproti na avtobusu (torej od 17. decembra naprej). Seveda pa se bodo glede na opravljene delovne dneve obračunala tudi nadomestila za vožnjo.
Prevozniki so tudi zagotovili, da bodo na vseh linijah avtobusi vozili vse do 20. decembra 1991 in tudi v sobotah, 7. in 14. decembra 1991. Tudi po 20. decembru bodo avtobusi vozili na vseh rednih linijah.
Malice
V decembru bomo v Gorenju Gospodinjski aparati uvedli nekatere spremembe pri sistemu malic oziroma aboniranja na topli obrok. Podrobneje o tem piše v zadnji številki Informatorja.
Pri plači za november, ki bo oračunana v decembru, bomo vsi delavci dobili obračunano nadomestilo za prehrano med delom. Nadomestilo se bo obračunalo glede na število delovnih dni, ki jih je delavec opravil v novembru. Glede na število opravljenih delovnih dni bomo prejeli tudi bloke za malico za mesec januar. Hkrati se bodo ti bloki tudi obračunali, denar pa nakazal na Gorenje Družbeni standard. Cena bloka bo praktično oblikovana enako kot dosedaj, vključevala bo 10 % lastni prispevek delavca.
Za delavce, ki niso abonirani na malico (ne prejemajo blokov), se bo nadomestilo obračunavalo v višini 80 % vrednosti, ki jo določa Kolektivna pogodba. Možnost tople malice je zagotovljena vsem delavcem, to pa pomeni določene fiksne stroške, ki jih je treba porazdeliti na vse delavce. Pri delavcih, ki so abonirani na topli obrok, je to že vključeno v ceno malice.
Bloki za malico veljajo poslej dva meseca. V primerih daljšega bolniškega dopusta (nad en mesec), ko delavec ne bo mogel uporabljati blokov v tem roku, bo na osnovi potrdila, ki ga bo dobil v Kadrovski službi, lahko zapadle bloke na blagajni Gorenja Družbeni standard zamenjal za nove, za veljavne bloke.
S prehodom na novi sistem bodo ukinili dietne bloke. Toda dietna malica bo še vedno ostala in običajne bloke bo mogoče uporabiti tudi na dietni liniji.
Bistvenih sprememb torej pri sistemu malic pravzaprav ne bo: to velja tako za število blokov, ki jih delavec prejme, kot tudi za delež, ki ga mora sam prispevati, enak ostaja tudi sistem sklenitve ali prekinitve abonentskega razmerja. Vsekakor pa bo zdaj lahko vsakdo na kuverti neposredno videl, koliko podjetje dejansko prispeva za malice in koliko ta malica stane.
AKTUALNA OBVESTILA - posebna izdaja Informatorja za delavce Gorenja Gospodinjski aparati. Velenje, 28. novembra 1991


■