SlEV. 63. Posamezna številka stane 1 Din. v uom. v eM t № & om 1923. Leto L!. es Naročnina za državo SHSi do preklica» t) ro pa U moteč o Din 1< k dostavljen nadoiu mesećn i ..... U za inozemstvo! «<■ acn>.......Dl 23 s Sobotna izdaja: ез . . . D r. 20 .....40 v Jag elavljl V n.'seirai'j ii: as Cene inserat«m:=a Gnostolim -niHnavrrt msll oglt.il po Dlii.l'— 'n Dla.1'50, veliki oglati nad 45 mm vilice po Din. -i —, poslana td. po D n. J —. Pri veft|em uroćlln popaA I shaja rtalc dan liviemtt »enedeijka ln dneva do pias» ntkn ob nri xjntraj. Poštnina piaOaoav SgIoïIdL № Urednlfcivo ,« v Kopitarjev alioi it«« >/111. Ho.opiti ee ue viucojo; nerin.liant pum n at 'prejemajo. Uredn. ie et živ. SO, aprava. itv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava |a v itplUrjevl al. 3. — Btôaa poitne trta. tjablltttke It. 653 sa aaroftalao io it. 34it ta ogltM, ■tgreb 39.011 tartjev /збЗ, prti te in dmuj. 24.797. Ob odločilni bitki v Ljubljani. SLS je sklicala sinoči v veliko dvorano Uniona volivni shod z namenom, da pregleda svoje vrste in da se manifestira slovesno preJ odločilnim bojem za samoupravno Slovenijo. Na shod je stranka lahko ponosna: natlačeno polna je bila velika dvorana, kakor tudi obe galeriji in balkon. Na shodu je vladalo bojno razpoloženje. Ce bodo vsi, katerim jo za to, dn zmaga misel samoupravne Slovenije popolnoma med slovenskim ljudstvom, tudi storili danes svojo volivno dolžnost in vrgli volivno kroglico v I. skrinjico, bo naš kandidat dr. G o s a r tudi zmagal. Popolnoma nepotrebno in neumestno so skušali shod motiti nekateri ožji prijatelji gosp. prof. Fabjančiča, ki so skušali veličastno zborovanje motiti, kar se jim je popolnoma ponesrečilo, ker so zborovalci najodločnejše lakorekoč zadušili vsak poskus motiti zborovanje. Prepričani komunisti so bili silno nezadovoljni s taktiko gosp. prof. Fabjančiča in so po shodu zatrjevali našim ljudem, da ne umevajo, zakaj da je nastopal gosp. prof. Fabjančič proti skupnemu nastopu zveze delovnega ljudstva v Ljubljani pri državnozborskih volitvah, ko se je vendar prej zavzemal z vso silo za skupen na-«top svoje stranke tudi v slučaju kakih političnih volitev, ker se morajo pcman-drati vsi režimovci v Sloveniji: demokrati, samostojneži, Šusterčijanci, radikali ln Bernotovci s tako močjo, da ne bodo nikdar več mogli vstati. VIHAREN POZDRAV GOSTINČARJU IN DR. OOSARJU. Ko je stopil na govorniški oder min. ti. r. G o s t i n č a r, da o'vori shod, so pričele tisoôere množice navdušeno ploskati ln klicrti: »Živio Gostinčar!« Goslinčar j? poz 'ravil zboro\alco v imenu SLS in podelil besedo kandidatu SLS za Ljubljano dr. G o s a r j u , katerega so zborovalci pozdravili tako navdušeno, da tega ni mogoče opisati. Kandidat SLS je v svojem duhovitem govoru obračunal z narodnimi napred-njaki, z demokratarji, z NSS in je tudi povedal odkrite besede voditeljem socialistične stranke. OBRAČUN Z NAR0D0VCI. Armada slovenskega ljudstva je pripravljena, da odnese slavno zmago. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Današnji »Slovenski Narod« je posvetil svojo posebno pozornost samo naši stranki. Pisal je, da bodo volitve pokazale, če je slovenski narod zrel za politično delo v samostojni državi. Na to odgovarjam: Slovensko ljudstvo bo dokazalo, da je zrelo za politično življenje v politični, samostojni Sloveniji 1 (Viharno odobra anje.) Vse stranke vabi za skupen nastop proti nam! Celo za komuniste, ki jih smatra sicer za najnevarnejši element v državi, to pot nim* žal-be-sede, (Veselost) ker ve, da proti centralizmu in za avtonomijo nastopa z vso resnobo samo SLS I (Nepopisno navdušenje in pritrjevanje. Viharni klici: Živio avtonomija!) ZA AVTONOMIJO GRE! Jutri se bo odločilo vprašanje: ali bo tmagal centralizem ali avtonomija slovenskega ljudstva! (Viharno pritrjevanje.) Ore za našo kulturo, za naš slovenski jezik, ca našo gospodarstvo, za naše blagostanje. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Vsak, kdor ima trohico pristne narodnosti, slovensko zavesti, mora jutri glasovati za avtonomijo in izpustiti v Ljubljani volivno kroglico v prvo skrinjico! (Tako je! Ploskanje in pritrjevanje.) Kdor bo volil drugače, bo zagrešil zločin črnega narodnega izdajstva! (Viharno pritrjevanje in burno odobravanje.) NAVADNA PERFIDNA LAŽ Je, fe kdo trdi, da gre za državo in da je proti njej, kdor bi glasoval za avtonomijo! Naše elovensko ljudstvo jo samo ustvarilo to državo. Ne gre za državo ali proti njej, ker to jo že odločeno, gre le za idejo našega slovenskega naroda! (Navdušeno pritrjevanje.) ENAKOST, BRATSTVO, SVOBODA! »Jutro« pravi, da se moramo čez noč p ot o p i t i v enakosti, bralsh u in v svobo- di. Temu geslu framasonskih obeh ljubljanskih lož nasproti povdarjam: v sedanjem volivnem boju gre za to le: Naša slovenska kultura je velika vrednota, za to gremo za njo v boj! Čudim se samo, ker imajo ti ljudje svoje pristaše za tako na-bme, da prihajajo s takimi oštarijskimi šlogarji. (Veselost.) RESEDA G. DR. RAVNIHARJU. Čudno, zelo čudno je, da je v tej dvorani na shodu demokratske stranke smatral gospod dr. Ravnihar svoje pristaše za tako naivne, da je priznal, da bi bila zakonodajna avtonomija dobra. Če je gospodu dr. Ravniharju res kaj za tako avtonomijo, mora vreči volivno krogljieo v I. skrinjico! (Viharna veselost.) KAJ SE SKRIVA .jA NAPREDNIM BLOKOM? Za naprednim blokom se skrivata kapitalizem in najhujši in najokrutnejši centralizem! Vse svoje pšice in kopja so spustili samo na nas! Boje se, da bi se ne stvorila v zadnji uri zveza delovnega ljudstva. Priznam odkrito, da situacija ni jasna, nli eno je gotovo, če bi bila nastopila zveza delovnega ljudstva, kakor je nastopila pri zadnjih občinskih volitvah, bi bila zmaga že naprej odločena! (Burno pritrjevanje.) Povem tole: Mi: SLS, nismo krivi, ker se ni tudi za te volitve s tvoril blok zveze delovnega lj> dstva! M: smo dali vse koncesije, ki ae morejo od nps resne zahtevati! Če je jutrišnji uspeh še kaj dvomljiv, so krivi naši tovariši iz zveze delovnega ljudstva v občinskem s veh', ne mi! Ni ram žal pakta, ki smo ga sklenili za občinske volitve, toda danes klice korist celega slovenskega ljudstva, da <»re v tem boju vsak pristaš delovnega ljudstva z nami! (Viharno pritrjevanje.) Dane9 nima nihče pravice iti v volivni boj za to, da bo svoje glasove prešteli Danes nas kličejo v boj koristi slovenskega ljudstva, njega usoda, kličejo nas koristi bele Ljubljane, da gremo za njen blagor v boj! (Viharno več minut trajajoče pritrjevanje.) Mi si lastimo pravico, da smo pristaši delovnega ljudstva: zato vrzite volivne kroglice v LjuL'jani V PT,V0 SKRINJICO. KER TA JE SKRINJICA LJUBLJANSKEGA DELOVNEGA IJUDSTVA! Razupit sem, da sem strankar in s ponosom priznam, da sem pristaš SLS. Toda avtonomija Slovenijo ni samo stvar SLS, to je reč vsega slovenskega ljudstva (Viharno pritrjevanje). V vprašanja avtonomije so prizadeti vsi stanovi: bodisi delavec, uradnik, obrtnik ali katerikoli stan. Če bo jutri zmagal centralizem, bo dobila Ljubljana madež, ki se ne bo dal več popraviti. Avtonomija bo uredila kulturne razmere, prinesla red v gospodarstvu in socialno pravilnost v Sloveniji. Naj sklenejo politični voditelji, da bodo šteli svoje glasove, vi volivci pa hodite svojo pot in dokažite, da je Ljubljana kulturno središče °lovenije! (Živahno več mir.ut trajajoče pritrjevanje, ploskanje in klici: "Živio dr. Gosar!). V ZNAMENJU STRAHU. Ko se je navdušenje, ki ga je izzval ljubljanski kandidat SLS s svojim govo-lom, poleglo, je podelil Gostinčar besedo glavnemu uredniku S m o d e j u, kateri je v svojem govoru, ki so ga zborovalci spremljali z navdušenjem, ki ga ni mogoče popisati, razvil sledeče misli: V znamenju strahu za svojo centralistično diktaturo 3 mož nad Slovenjo sta ostala centralistom le še dva šlagerja (Veselost) In sicer 1. nacionalno dolo in 2. naprednjaštvo. KAJ JE NACIONALNO DELO? Če si ogledamo ti frazi, moram po-vdariati to-le: Nam očitajo, da smo brez-domovinci. Zato hočemo povedati, kako si mi predstavljamo nacionalno delo in ne nacionalnih fraz. Naše pojme o nacionalnem delu izvrš je tisti, kateri ee prvič trudi, da Slovenci niso raztrgani in lačni! (Burno pritrjevanje.) Za'irajo in izmozRavnjo slovensko ljudstvo pred vsem tisti, ki Skrinjica slovenskega ljudstva ¥ Ijubljan Volitve se vrše od 8. dopoldne do 6. popoldne. pravijo, da so naconalisti, toda so s svojim centralizmom povzročili, da je lačen in raztrgan slovenski delavec, slovenski obrtnik in slovenski uradnik! (Viharno pritrjevanje m ploskanje.) Zatira in izmozgava slovensko ljudstvo tisti, ki govori o nacionalizmu, dela pa proti svojemu narodu! (Burno odobravanje in ploskanje.) Tisti je pravi nacionalist, kdor se trudi, da slovcnske-' go ljudstva ne bodo mogli centralisti izkoriščati! (Groinovito pritrjevanje in ploskanje.) Takega nacionalizma, ki se poslužuje tega izraza za to, da pokriva z njim izkoriščanje revnih slojev, ne pripoznavamo. Ali izkoriščani sloji niso del našega naro-dn? Ko so libe alno pijavke na kmetih iz-mozgavale ljudstvo, takrat smo ga iztrgali iz rjihcvih krempl-ev z zadrugami! To je naše nacionalno delo! (Burno pritrjevanje.) Pravi nacionalist je tisti, kdor deluje :•>' slovensko kulturo, začenši od ljudske iole do univerze. OBRAČUN Z ORJUNO. Nacionalna organizacija se ne more skrivati za kako Orjuno, ki vihti bič na-eilslva nad lastnim narodom. Te vrste »nacionalisti* so Pribičevićevo dete, ki se je rodilo tudi v svrho, da bi pri volitvah teroriziralo slovensko ljudstvo in omejevalo njegovo svobodo. Na Rakeku so napadli celo nekega demokrata in mu grozili s smrtjo, ker se jim ni zdel Pribičevićevega kova. Na Štajerskem je pa neki učitelj Or-junec kazal svoj znak in rekel nekemu ka-tehetu: »Imam pravico ubiti vas, pa se mi ne bo nič zgodilo!« (Silno ogorčenje.) Tak nacionalizem odločno odklanjamo, pa se njegovih zagovornikov tudi nič ne bojimo! (Navdušeno pritrjevanje.) OBSODBA NAPREDNJASTVA. V čem ohstoji naprednjaštvo? Nikjer ga no vidimo! Na nobenem polju! Ali obstoja naprednjaštvo v tem, da moramo braniti slovensko univerzo in da smo morali braniti zasilne šole v gorah? (Ogorčenje.) AH obstoja v tem, da so zagovarjali zamenjavo krone v relaciji 4 :1 in da velikemu demokratu dr. Kukovcu še to obubožanje Slovenije ni zadoščalo in je plediral za zamenjavo 10 kron za 1 dinar. (Nepopisen vihar ogorčenja!) Ali obstoja naprednjaštvo v lem, da so »nacionalizirali« podjetja, da sedaj pod to firmo izkoriščajo delavstvo, ki je zaposleno v njih? (Silno ogorčenje.) Ali obstoja naprednjaštvo v tem, da kratijo bolnišnicam v Sloveniji kredite, da krčijo strežniško osobje, da ni za to v njih dovolj zdravil In obvez. (Nepopisno ogorčenje.) Povejte vendar enkrat, gospodje >naprednjakk, v čem obstoji vendar Vaše naprednjaštvo? Morda v farški gonji? Nekulturno farško gonjo Vam radi prepustimo. (Velika veselost.) NEODKRITOSRČNOST NAPREDNIH STRANK se najbolj kaže, ker so Narodna napredna stranka, JDS in Narodna radikalna stranka po izjavi »Jutranjih Novosti« v slučajn skrajne nevarnosti pripravljene, voliti Narodno socialno stranko, čeravno pravi, da je danes za avtonomijo. Pa tudi ta stranica slepomiši, ker je njen zastopnik izjavil, da ne gredo narodni socialisti z Naprednim blokom zgolj iz taktičnih in tehničnih vzrokov. (Velika veselost.) Torej slepomišenje v celem »naprednem« taboru! (Veselost.) Neodkritosrčnost se drži Naprednega bloka tudi v drugem oziru: Nihče se ni tako pred kratkim z gnojnico oblival, kakor so se stari in mladi demokrati. Danes priporoča dr. Ravnihar tistega dr. Reisncrja, kateremu je prej njegova struju očitala, da za uradništvo ni ničesar storil. (Burno pritrjevanje.) Napredni blok obsoja radikalno korupcijo, toda istočasno paktira, kakor so Izblebetale »Jutranje Novosti«, tndi z njimi za volivni blok proti SLS v Ljubljani. KAKO UNIČIMO KORUPCIJO! Ako hočemo korupcijo uničiti, pomeril-mo najprej doma z vsemi koruptnimi strankami! (Pritrjevanje.) Radikali žrtvujejo milijone za podkupovanje. Kratijo pravične zahteve delovnemu ljudstvu, ob volitvah pa prihajajo k njemu ponujat mu miloščino, če jih volijo. To je najgrši način korupcije. (Viharno pritrjevanje.) Pomen avtonomije za vso sloje Je: zapreti moramo meje proti korupciji. To korupcijo bomo končali in štrli le z avtonomijo! (Pritrjevanje.) POTREBA ENOTNE FRONTE. Za zmago enotne fronte slovenskega ljudstva je potrebno, da bomo jutri vrgli v Ljubljani vsi volivne kroglice v prvo skrinjico! O našem kandidatu dr. Gosarju enkrat pišejo, da je klerikalec, enkrat pa da je boljševik. Jaz pa pravim: s svojo stano-» vanjsko naredbo in s svojim delom zA ljudstvo je pokazal; pravi mož je za Ljubljano, ker se zaganjajo v njega vsi korup-cionisti in lažinaprednjaki. (Viharno pri« trjevanje.) Zato vrzite v Ljubljani vsi vo« Hvne kroglice v T. skrinjico. Govoru je sledilo več minut trajajoče pritrjevanje. Ko je končno govoril še nekaj krepkih bodrilnih besedi načelnik SLS za Ljubljano urednik K r e m ž a r, je predsednik Gostinčar zaključil veličasten shod, ki je najkrasnejše uspel. Po zaključitvi shoda se je pod balkonom pričelo popolnoma nepotrebno in neumestno prerekanje, ki ga jo izzval gosp. Fabjančič. Da ne bo nobenega zavijanja, pribijmo, da je predsednik Gostinčar zaključil shod, ker se ni nihče več k besedi priglasil. Če je, kakor smo pozneje slišali: želel gosp. Fabjančič govoriti, naj bi bil prišel k predsedniku shoda in bi bil tudi besedo dobil. Ker pa tega ni storil in je hotel kar tako govoriti, mu zborovalci niso dopustili in so bili vsled njegovega neura-ljivega nam nastopa najbolj ogorčeni njegovi ožji somišljeniki. IIIEIIISIIIEIIISIIISIIIEIIIEIIIEI Glavna agitacljska pisarna SLS za deželo sc nahaja v dragem nadstropja Jngoslo-vanske tiskarne v Ljubljani. Telelon št. 549. Tajništvo SLS. |=ШЕ111=Н1=ШЕШЕШЕШЕШ Glavna agitacijska pisarna SLS za mesto Ljubljana so nahaja na verandi hotela »Union ; 1 Telelon št. 116. Tajnlîfvo SLS. IIIEIIIEIHEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlEa^lllElllElilEillEiilEIMEillEIII Stran î. SLUVKNKC, dne W. marca HWS. Btor. 68. 0. Gustav Pire si je premislil. Rekli smo, da stavimo glavo, da se obravnava g. Gustava Pirca, predsednika »Kmetijske družbe«, proti nam ne bo vršila — pred volitvami. In tako se je zgodilo. Obravnava se vrši š e -1 e v torek. Kakor č u J e -mo, si je pa tik pred razpravo g. Gustav Pire premislil ln napravil nov obračun glede svoje galice. Vrnil je namreč pod vtisom naših razkritij in lz strahu pred razpravo Kmetijski družbi 200.000 dinarjev. Pomagalo mu pa to ne bo dosti, ker so bo v torek na razpravi ugotovilo, da se je v svojem dolgoveznem pojasnilu v >Slov. Narodu« glede datuma, kedaj se je sklenila pogodba glede 50 vagonov, čisto po domače —< zlagal. _ Demokratsko sleparstvo. »Tajništvo demokratske stranke v Ljubljani« razpošilja vinogradnikom po Dolenjskem, katerim je finančna oblast naložila občutne globe zaradi prekasne ali nepravilne napovedi vinskega pridelka, Bledeča »vabila«: »Velecenjenil Podpisano tajništvo Demokratske stranke se je na vlogo g. ravnatelja dr. Romiha kot predsednika krajevne organizacije JDS v Krškem obrnilo na tukajšnjo delegacijo ministrstva financ s prošnjo, da se Vam opusti kazen, ker niste pravočasno prijavili svojega vinskega pridelka. Tukajšnja finančna delegacija je priznala, da je prošnja v tem pogledu popolnoma opravičena, obenem pa je našemu odposlancu, ki se Je pri njej zavzel za prizadete vinogradnike, sporočila, da bo v Belgrad toplo priporočila, da se kazen popusti. Sporočamo Vam, da bo tudi naše tajniltvo posredovalo pri finančnem ministrstvu, da se zadeva za Vas ugodno reži in to tembolj, ker je bila po mnenju vešča-kov kazen izrečena brez zakonite podlage. Takoj, ko bo stvar končnoveljavno rešena, Vas bomo o rešitvi obvestili. — V Ljubljani, 12. marca 1923. — Z odličnim upoštevanjem — Tajništvo demokro^Jkr stranke v Ljubljani. — F. Majcen. Taki dopisi so navaden vcitvni 3 v 1 n-del, kajti tisti, ki se je za kaznovane vinogradnike najbolj zavzel, je bil ravno poslanec SLS g. prof. Sušnik in nihče drugi I Tal«? šopirijo demokratske Jepobe s tujim iMvlem ! Tovariši Javni nameščenci ne pozafclte ! da so bili demokratje tisti, ki so imeli cela tri leta našo usodo v rokah in da niso ves ta čas za nas ničesar etorili, pač — spravili 60 nas na beraško palico, oropali nas in naše družine najpotrebnejših sredstev, in ho-teli so korumplrati naše vrste in nas ponižati na nivo svojih pokornih hlapcev; demokratje so bili, ki so spočel! ln skovali zakon o »redu« in o »zaščiti« in nam ž njim onemogočili vsak pokret za zboljšanje in rešitev iz propasti; iz demokratskega tabora izvira zločinska ideja maksimiranja, ki je na tisoče družin izročila gotovemu poginu. Uradništvo je spoznalo te tirane ln eksponente brezsrčnega moloha kapitala do mozga in bo z njimi obračunalo. Uvidelo pa je tudi, da je v tem trenotku njegovo edino orožje volivna kroglica in da je pričakovati rešitve lz tega neznosnega položaja edino le tedaj, če se združijo vsi sloji, ki trpe pod današnjim režimom, v eno samo fronto; v silno armado slovenskega ljudstva: Tovariši, vsi na plan, danes je naš dan! Brca agitacijsk! korupciji. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Osrednji odbor narodnih železničarjev je izdal poročilo o gibanju med železničarji. Poročilo pravi med drugim: Aktivni minister dr. Zupanič je sklical za 24. februarja v Ljubljani konferenco železničarjev, na kateri bi se imelo razpravljati o političnih vprašanjih. Ko so mu železničarji opisali svoje bedno ln obupno stanje, je minister dr. Zupanič izjavil, da mu je železniški minister dal častno besedo, da bo na dan volitev j 18. marca podpisal predlog za izenačenje draginjskih doklad, ako bodo volitve dobro I Izpadle. — Ta izjava aktivnega ministra je izzvala med železničarji silno ogorčenje, j Nastalo je gibanje, ki je pretilo, da se bo ! pretvorilo v splošno stavko. Osrednjemu j odboru se je komaj posrečilo, da je stavko ! preprečil. Za 29. aprila je sklicana širša konferenca, na kateri se bo razpravljalo o nadaljnjih korakih. >■ Brzojavni promet z Rusijo. Iz Poruhrja. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Poštni minister Vukičević je včeraj izjavil Časnikarjem, da bo od danes naprej otvorjen brzojavni promet s sovjetsko Rusijo. Popianja v Opatiji. Opatija, 17. marca. Včeraj se je vrnil semkaj dr. Rybar. Seja paritetne komisije te trajala dve uri. Izdano je bilo kratko >rezpomembno poročilo. Člani obeh delegacij se Izogibajo vsakemu pojasnilu. Vendar je gotovo, da so se že na tej seji dotaknili vprašanja o sistemizaciji pristaniške uprave. Konkretnih predlogov pa menda še ni bilo z nobene strani. Naša vlada bi rada preje spravila pod streho volitve, potem bo Šele prišla z barvo na dan. Italijani so se očividno oskrbeli z velikimi zalogami vsaj navidezne strpnosti in dobrohotnosti in vsilili disciplino tudi svojemu časopisju. Vendar Imajo svoj cilj neprestano pred očmi in preže na trenotek, ko si ga končnoveljavno zagotove. Železniške zveze še niso upostavljene ln se vlaki še vedno ustavljajo pri Sv. Ani. Rcčani koprne po dnevu, ko privozijo na reški kolodvor prvič zopet zagrebški in budimpeštanski vlaki. NISKA KONFERENCA. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Iz Niša se poroCa, da je bolgarska delegacija dobila iz Sofije potrebna navodila, vendar se pa danes se.ia ni vršila, ker je bil odsoten bolgarski delegat Nojkov. Upati je, da bo v najkrajšem času došlo do popolnega sporazuma. KONFERENCA 0 JUŽNI ŽELEZNICI. Rim, 17. marca. (Izv.) Na konferenco o Južni železnici sta danes prišla tudi dunajska bančna ravnatelja Mauthner in Rosen-i)erg, da uredita razmerje med priorlterji n akcijonarji. Pogajanja potekajo v sploš-lem ugodno, da bodo v kratkem pričeli že lahko s plenarnimi sejami. NOVA K0NF1 ;ENCA V LONDONU. Pariz, 17. marca. (Izv.) Francoska vlada bo bržkone sprejela predlog angleške vlado, da se skliče v London posebna an-glftško-francosko-italijanskn konferenca, ki se bo bavila z novimi turškimi mirovnimi predlogi. «„.,. Berlin, 17. marca. (Izv.) »Vorvviirts« izve, da so Francozi izgnali tudi še poslednjega urednika »Mainzer Volksblatt«-a iz Mainza. List je sedaj brez urednikov. Beilin, 17. marca. (Izv.) Francoske čete so zasedle več kolodvorov v okrožju Diisseldorf in nekaj pristanišč ob Renu. London, 17. marca. (Izv.) Reuter objavlja noto, da so vse govorice o intervenciji Anglije v ruhrskem vprašanju netočne. Nota naglaša, da mora Nemčija svoje predloge staviti direktno Franciji oziroma Belgiji- Diisseldorf, 17. marca. (Izv.) Nasprotno vestem nemških listov, da so bili izmed onih Nemcev, ki so nasilno vdrli na kolodvor v Recklinghausenu, ubiti trije, poroča Agence Havas, da je bil ubit samo eden. Pariz, 17. marca. (Izv.) Proti nameri Nemčije, da razpiše mednarodno posojilo v tuji valuti, je Francija protestirala pri re-paracijski komisiji. Reparacijska komisija je protest francoske vlade izročila posebni komisiji. London, 17. marca. (Izv.) »Daily Express« poroča, da je nćmška vlada naprosila dr. Reneša za posredovanje v ruhrskem vprašanju. Dr. Beneš je prošnjo odbil. ODPOKLIC ANGLES КШ LADIJ IZ ORD NTA. Malta, 17. marca. (Izv.) Angleška adrid-raliteta je odpoklicala prvo torpedno eska-i dro z Maite v atlantsko morje. Iz tega sklepajo, da položaj v Orijeiitu ni več tako napet. LITVA PROTESTIRA RADI VILNE. London, 17. marca. (Izv.) Litvanski zastopnik je danes v vnanjem uradu protestiral proti dodelitve Vilne poljski republiki od strani voleposlaniškega sveta. VPRAŠANJE SEKVESTR0V V ROMUNIJI Bukarešt, 17. marca. (Izv.) Na neko interpelacijo je odgovoril finančni minister, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu zakon, s katerim bo urejeno vprašanje sekvestrov nad imetjem tujih državljanov. KULTURNA DRAGINJA NA OGRSKEM. Budimpešta, 17. marca. (Izv.) Časnikarski sindikat jc sklenil, da se od pone-del ka dalje podraže časopisi od 20 na 30 kron. Danes je plebiscit za Slovenijo ali proti Sloveniji! N« mislim zagovarjati SLS. Nikoli nisem bil »klerikalec« in najbrže nikoli, ne bom. Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino sem bil oelo še demokrat. Toda ne tak demokrat, kakršna je tista peščica ljudi, ki stoji danes okrog onečaščene demokratske zastave, ampak tak, kakor so bili tisti idealni in pošteni ljudje, ki so vam obrnili hrbet že davno in odšli drugam: poštenjaki med poštenjake. In tudi ne tak osebno užaljen demokrat, kakršni so se zbrali v sveti In samoljubnl jezici okrog »Slov. Naroda«, ker vsak človek ve čisto natančno, da med demokratičnostjo ln naprednostjo mladinov ln starinov ni nobene razlike kakor med bratci, ki se prerivajo okoli korita, kdo bo dobil večji kos. Kompromis, Cenjen med obema strujama za sedanje -ftlitve, dokazuje to jasno. Pol Ljubljaffift fcn pol mandata Reisnerju, pol RavnPfcfcifa te mir med bratsko poželjlvosfr-jo Je «Mwzïm brez posebnih težkoč, čeprav >№ zdaj še malo kuj a jo. Toda bratci se zmirom najdejo ob pravem času v svoji hiši, posebno č<» V taip kje spravljen očetov mošnjlček. Tudi tretji, najstarejši, radikalni bratec je svojih bratom popolnoma vreden. V svojem poročilu o shodit >Naprednega bloka« v »Unionu« dobrika v petkovi številki »Jutranjih Novosti* svojima mlajšima bratcema takcrle - >01> precejšnji udeležbi se je vršil те»->ј «hod somišljenikov »Naprednega bloka« v Unionovi dvorani. Resnici na ljubo moramo reči, da se ta shod ni vršil v duhu demagogije, ampak v takem okviru, ki bi ga tudi naša Narodna radikalna stranka mogla smatrati za simpatičnega. Zlasti g. dr. Ravnihar je povdarjal, da bo prej ali slej moralo priti v oeli državi do enotne fronte proti razdirajočim elementom, posebno pa proti takim, kakor so naši klerikalci v Sloveniji te vsi oni, ki klerikalcem od slučaja do slučaja nasedajo. Samo še en korak — in »Napredni blok« ne bo več daleč od programa NRS.« Ali po naše povedano: samo še dva dni — in spet bomo sedeli v bratovski ljubezni ter v vse-odpuščajocem objemu pri očetovem moš-njičku ! Ali topot stvar ne pojde tako gladko! So še drugi ljudje tu, ki vam bodo temeljito prekrižali vaše nečedne račune — in to že v nedeljo s volivnimi kroglicami. Slovenski narod je ostal v svojem bistvu, v svoji korenini in v dnu svoje duše čist, plemenit, zdrav in dober vkljub obilni pezi stoletnega suženjstva, vkljub vojnim grozotam, pa tudi vkljub brezprimernim krivicam, Idjub gnilobi ln politični nemoralnosti, kljub nesocijalnostim, vkljub bedni dobi skoro štiriletnega centralističnega radi-kalno-demokratskega režima. Zato ni obupal in se ni utopil v valovih resignacije in ne oblatil z blatom koruptnosti. Čist in lep, idealen in mlad se je strnil zdaj pod okriljem SLS, kakor svojčas pod vodstvom kmečkega kralja Gubca in kakor nedavno ob strani svojega osvoboditelja Dr. Jan. Ev. Kreka. Kakor takrat, tako tudi danes ta narod ne zahteva načesar drugega, nego svojih božjih in ljudskih pravic — in med njimi eno najosnovnejših: vsaj pravico življenja. In to pravico vidi v svoji avtonomni Sloveniji. Nobenega dvoma ni, da je zmaga slovenskemu narodu pri nedeljskih volitvah zagotovljena z ogromno večino v stranki, ki se edina pri nas sme v resnici imenovati ljudska, — v SLS. To ne bo zmaga klerika-lizma, ker v tej stranki je danes vsa poštena večina slovenskega naroda brez razliko svetovnih nazorov. V ta volivni boj stopa ves narod, kakor je stopal strnjen v boj za majuiško deklaracijo. In prav imajo tisti, ki pravijo, da to niso samo volitve v narodno skupščino, ampak da jc to plebiscit slovenskega naroda. Da, to je plebiscit, ki bo odločal za biti ali nebiti, ki bo na glas zakli-cal, da hoče slovenski narod, najpoštenejši na slovenske mjugu, živeti na svoji in božji zemlji, pod svojim in božjim nebom, po svoji in božji volii! Brat med svojimi brati v jugoslovanski skupni državi in ne kot suženj svojega lastnega brata. Slovenska avtonomija ni demagogija, ni klerikalni »šlager«?;, ampak je izraz resne in poštene ljudske volje. Ni šala, silna resnica je, o kateri se bodo lahko prepričali vsi pošteni ljudje brez razlike svojih svetovnih naziranj. Nedeljske volitve bodo sito, ki bo pokazalo, koliko je v našem narodu čistega zrnja in koliko plevela in plev. Tisti, ki bodo preplehki, padejo skozi sito, — to so naše pleve, naša ljulika, ki jo bo treba sežgati. To so prodanci. In s prodanimi dušami je naš narod še vedno znal obračunati. Če niso prodane! vs!, ki bodo volili »Napredni blok«, — tam so tudi še nekateri zaslepljenci, ki jih je škoda, — so prodane duše gotovo vsi tisti, ki bodo volili ra-dikalce. Zakaj če bi že imele vse druge stranke in strančice pravico življenja med našim narodom, je radikaiua stranka edina, ki nima eksistenčne pravice v našem ljudstvu. V tej stranki more obstati le tisti slovenski človek, ki Išče osebnih koristi, — štrebarji in petolizci, ki eo povsod tam kjer se jim obete profit Posebno pridno vabi k sebi radikalna stranka javne nameščence. Koruptna kakor je, misli, da bomo državni nameščenci popadali pred njenim »državotvornim« poveljem v prah. Slovenski uradniki smo bil! od nekdaj poznani kot najveetnejši ln naj-vzomejši delavci, ali bili smo pa tudi v nam sovražni državi neločljivi od svojega naroda, bili smo mu duševni voditelji in to-lažitelji in se nismo nikoli nikomur pro-dajali. Tisti redki, ki so izšli iz našega naroda, pa so se prodali za en sam člnovni razred, so izdali svoj narod za eno zvezdo, — tisti so bili zaznamovani med nami z neizbrisnim, črnim madežem. Tako smo znali ceniti zestobo mi; to naj si radikalci zapomnijo, zato da bodo vedeli kdo in kakšni $o tisti ljudje, ki so se jim pridružili Iz naših vrst. Toliko pa je gotovo, da se bomo tova-riši tel ljudi izogibali kakor garjevcev, ker bomo vedeli natančno, kakšne sorte da so in kakšne črne misli nosijo v svojih prodanih dušah. »Državotvornost«, M ■ram kane oo usten, kadarkoli jih odprete in ki visi od vseh konoev in krajev od vas, poznamo ravno ml državni nameščenci najbolje. In ni8 ni za nas slabšega priporočila, nego vaša »državotvorna« lastnost. Pod tem imenom si zmirom predstavljamo tiste brezsrčneže in nemoralne ljudi, ki so nas ogoljufali za vse, kar smo imeli kdaj dobrega, ki so naa ogoljufali za najprimitivnejše človeške pravice in ki so nas državne nameščence, ki smo v resnici državotvorni organi т nepo- Ïacenem smislu besede ter nositelji in stori državnega aparata, stebri ki ž njim! stoji in pada vsaka država, pogreznili v ne zaslišano bedo in trpljenje. Vsi vasi izgovori, da ni denarja, so piškavi kot so piškave vse vaše besede in obljube. Če bi bili odmerili pol tistih ogromnih svot, ki ste Jih razmetali za brezplodno agitacijo in podkn. povanje, bi bili prejeli lahko vsi državni nameščenci dvakratno trinajsto plačo! Vaša in demokratska »državotvornosti je tista, ki je razmetala najeto dinarsko posojilo, ki je obogatila nešteto krvosesov bi ljudskih pijavk in je vrgla bakljo razdora med naša tri plemena. Mi vsi ne nosimo v. svojem srcu nobenega srda proti kateremukoli Izmed jugoslovanskih plemen, vsi vemo in čutimo, da je v naših dušah še vse tisto lepo, prisrčno in toplo, kakor je bilo v prvih dneh po prevratu. Ali dokler so na krmilu in v vladi ljudje, kakor so zdaj, — ljudje, ki so se samolastno in z nasilnimi metodami postavili na svoje trone, toliko1 ča§a se bomo borili za svojo lastno slovensko vlado, za svojo avtonomijo. Radikalno-demokratski centralizem je zid, ki loči troje bratov in ki ga nikoli ni mogoče preplezati. »Država, to sem jaz!« je bilo tiransko vladarsko geslo Ludvika XIV. »Država, to smo mi!« je tiransko geslo radikalno-demo-kratskih centrumašev. V nedeljo pa bo na volišču izreklo to besedo naše ljudstvo, kajti edinolo ljudstvo sme in ima pravico reči: »država sem jaz«, in nobeden drug mogotec ne, pa četudi bi imel pol sve'a v državi in še lepo brado povrhu. Kdor je narodov, bo volil ž njim SLS, ki se bori za slovensko avtonomijo, kdc% pa se ne čuti z narodom in je njegov izdajalec, bo volil radikalsko-demokratski centralistični bič. Po volitvah pa se bomo šli lahko spet igrat »naprednjake« in »klerikalce«, če nam bo dolgčas in če ne bo drugega posla, Naprednjak. Kdo je delil mast, meso in moko? — vprašuje kralj Matjaž dr. Šustersii na svojih kričavih plakatih. Dovoli naj nam protivprašanje: Kdo pa je dobival v prvi vrsti mast, posebno pa meso? (O moki ne vemo iz vojne dobe drugega, nego da so jo imeli razni višji gospodje pač dovolj, nižji pa nič, razen po par dkg na dan na — karte). — Masti so imeli res nekateri protežiranci toliko, da so bili zaliti z njo celo na svojih častitih trebuhih. Drugim se je delila le v obliki milosti po gramih. In meso? Pojdite no s to kričavostjo pod mernik. Ali naj povemo, komu so bila vrata v mesnico »Deželnega mesta« odprta takrat, ko so bila zaprta drugim? Kako so bili najlepši kosi mesa na debelo nđ razr polago raznim »kapacitetam«, dočim za bolnike navadnih ljudi nI bilo mogoče dobiti niti pol kile mesa nad čez vse pičlo odmerjeno količino. In naposled: ali naj po-ï-vvemo v številkah, kakšnih — recimo »honorarjev« — so bili deležni razni gospodje funkcijonarji pri »Deželnem mestu«? — Kralj Matjaž — pojdi spat. ROPARSKI ZLOČIN NA DUNAJU. Dunaj, 17. marca. (Izv.) Nocoj sta dva zločinca z udarci na glavo težko ranila poštarico Hermino Schweitzer na pošti v Hietzingerstrasse ter nato odnesla denarno vrečo, v kateri ie bilo 23 milijonov kron. Dve Ljubljani. Prva slika: »Napredna« Ljubljana. Kdo izmed današnje starejše generacije je ne pozna? Kdo se z radostjo ne spominja onih prijaznih hišic po ljubljanskih predmestjih, ki so dale slovenskemu slo.stvu toliko hvaležne snsvi, onih lepih sprehodov na C .ad, v okolico, na Posavje in na Šmarno goro, na L'arje in tja do daljnega Rudnil.a in Bizovika pod senčnim Golovcem? Ena slika lepša od druge, če ne bi bilo te krasne harmonije in duševnega ravnotežja fantov Ljubljančanov motila nesrečna politika. Kakor ves slovenski rod v onih letih ee je klanjala tudi Ljubljana tujim gospodarjem, ker se je morala. In res prav vss Ljubljana. Včasih je Ljubljančane sicer m-srbelo, toda energičen migljaj iz vladne palače je zadostoval in mirna Bosna. Počasi pa se je začelo v duševnem življenju fantov Ljubljančanov nekaj spreminjati. In čudno: Tisti pohlevni duh udanosti do vladarske hiše, pokorščina do državnih oblasti, spoštovanje pred gosposko iu priklanjanje pred višjimi je ostalo kakor v krvi baš talcozvani »napredni« Ljubljani. Kakor da svetovne vojne ne bi niti Jbilo! »Napredna« stara Ljubljana je pač z zanosom pozdravila izpremembo imen, priklanjala pa se je dalje sistemu, ki je danes isti kot je bil nekdaj Prej Bienertb ali Gautsch — Pašič; prej general — danes general; prej pok Ion pred centralo in milost — danes p o k Ion pred centralo in milost — vso kakor nekdaj. In takozvana »napredna« Ljubljana je vodila tudi svojo domačo politiko še dalle v starem štilu: Ti klerikalec — jaz liberiv lecl »Napredna« Ljubljana noče nič slišati o tem, da ravno liberalni listi dan za dnem pišejo, da se je »klerikelizenu: preživel, »ker nimamo več ne katoliške dinastije in ne kaiolišk ) večine v državi« (nekaj podobnega trdi tudi dr. šusteršič). — »napredna« Ljubljana tudi o tem noce nič slišati, dajenaravnaposledica smrti klerikalizma po vsaki logiki tudi smrt naprednja-S t v a, ako se noče boriti proti mlinom na veter po slavnem španskem vzoru, ampak trdovratno goni naprej svojo liberalno-klerikaino lajno. Kakor je goni že pol stoletja. Die alten Herren gehen in Tivoli spazieren und politisieren iiber die gute alte Zeit, ko je veljala telečja glava še cele 4 krajcarje »Miinz«. .Iznad te starikave »napredne« Ljubljane pa vstaja nova silna mo£ zavedne slovo n s k e L j u b I j a n e. To je tista Ljubljana, ki se ne neha pri šiški, ampak ki srka svojo moč iz cele svoje širne slovenske domovine in ki se zaveda dînes bolj kot kdaj prej. da je Ljubljane » r c e cele Slovenije. Nova slovenska Ljubljane čuti, kakšno moč je dobilo slovensko telo po svetovni vojni, ko no odpadli težki okovi z rok in z nog. tft>va Slovenija se zaveda, da ni dovolj izpremeniti le imen, da ni dovolj izpremeniti le osebe, ampakhoče z železno voljo in z jekleno vztrajnostjo do«*M izpremembo sistema-Namesto poklonov p o k o n 5 i glavo, namesto Milosti Pravico, namesto skrivljenih hrbtenic in upognjenih kolen hoče novn moderna S1 o v e n i j » s v c j o z a k t '< d a j n o «. v t o n o w $ -j o ! In kar čuti danes cela nova Slovenija, to hoče in čuti tudi nova, moderna Ljubljana — slovenska Ljubljana! Med tema dvema Ljubljanama se bije danes odločilen boj. Slovenija se je že odločili - ali bo sledila Sloveniji tudi Ljub-ljaufc, srce Slovenijo? lif> pravimo: Sledila bo! Če je slovenska inteligenca v Ljubljani — in k inteligenci se s ponosom prišteva večina ljubljanskega prebivalstva — гез moderna in res napredna, se mora otresti starih predsodkov in starih podedovanih grehov. Naj prepusti častitljive politične starihe njihovi neizbežni usedi in naj se odloči za novo, moderno, s Î o v e n s k c-smer v svoji politiki,- Ljubljana, ne daj se varati vabljivim in zapeljivim glasovom onih, ki ti ali oblju-bujejo zlate gradove iz centrale, čc se vklo-niš centralistièiemu jarmu, ali pa ti žugajo s poginom, če se ne ukloniš! Slovenski narod se ne bo uklonil in s Tvojim rodom vred boš živela in trpela tudi Ti, bela slovenska Ljubljana! Zato danes ljubljanski volivci ne bodo omahovali. Nimajo vzroka: Na eni strani stara »napredna preteklost ponižanja in milosti — na drugi strani pa krepko se probujajoča slovenska zavest, ki je ravno zato, ker je s 1 o v e s k a , ob enem tudi jugoslovanska. Ta zavest ne bo umrla nikdar voč ir, nikdo je ne bo več ukrotil — ponos Ljubljančanov pa zahteva, da korakajo med Slovenci kot prvi. Zato bodo danes Ljubljančani kot zavedni meščani nove, moderne slovenske in zato res napredne slovenske presto-lice metali volivne kroglice v tisto skrinjico, kamor jih bo metala vsa Slovenija in to je: Prva skrinjica! Volivna skrinjica S. L. S. v Ljubljani in na Kranjskem je prva, na Štajerskem druga. Razkrinkani belgrajski hlapec. ŠUSTERŠIČ OŠKODOVAL SLOVENIJO ZA 5 MILIJONOV ZLATIH KRON. Na shodu SLS na J e ž i c i je dr. Brejc med drugim osvetlil tudi razne laži dr. šueteršićeve, ki jih ta trosi po svojem od dispozicijskega fonda vzdrževanem »Ljudskem Dnevniku«. Dr. Brejc je tozadevno izvajal: Že na shodu v št. Vidu sem doka-cal, da je golo slepomišenje, ce kdo trdi, da smo avtonomijo m i zapravili. Celih 14 dni je dr. šusteršič potreboval, da je na moja Btvarna izvajauja prišel do sape, in še to, kar je mogel nanja odgovoriti, ni piškave-ga oreha vredno. Glavni argument mu je, da j a z nisem imel nobenega mandata, ker nisem bil poslanec. No, v Narodni vladi je sedelo več takih neposlancev, toda Š. v svojem slepem srdu vidi samo mene in samo nad menoj stresa svojo jezico. Pri tem pa pozablja, da sem po njegovem begu v tujino kot p o d n a č e 1 n i k VLS stopil na njegovo mesto in da sem bil dolgoleten priznan voditelj k o r o r k i h Slovencev. Nisem prišel torej v Narodno vlado tako brez vsake ljudske legitimacije, kakor bi pozabljivi dr. Š. sedaj rad javnosti na-vezil. Še lepša pa je daljna njegova trditev, dase je država pod Narodno vlado polastila vsega denarja v naših deželnih blagajnah in ga porabila za državne namene cele Slovenije. Ta trditev je v ccloti iz trte izvita. Bivši deželni glavar je toliko z Belgradom zaposlen, da še ni utegnil vprašati na kompetentnem mestu, kako je s to stvarjo. Kajti v tem slučaju bi bil izvedel, da se država deželnega denarja ni polastila, ampak da se je ta denar porabljal samo za deželne potrebe, predvsem za plačevanje deželnih uradnikov in vzdrževanje deželnih naprav, dokler jih ni država prevzela v svojo upravo. Lastnik pa je vsega deželnega imetja se danes dežela in ne država, kar ni v zadnji vrsti prav i"-'a zasluga, ki sr-n poskus c' mokratov, 'o premoženje pavšalno Belgradu izročiti, takoj v kali udušil. Dežela torej po n a s ui oškodovana niti za liček, Susteršiću pa ima zahvaliti, da bo izgubila pet milijonov zlatih kron vojnega nosojla, kar znaša par sto milijonov dar... 1,jih kron. To dediščino je Š. deželi zapustil. Zato pa mu je Dunaj obesil visok ;>orden< okoli vratu. Ali bi ne hotel Š. pojasniti, kdo bo deželi Kranjski to ogromno izguoo povr-'I, ko je danes že splošno znano, da Belgrad o avstrijskih vojnih posojilih niti slišati r če?! Tukaj naj pokaže Š. svoj državniški in finančni talent, mesto da lovi muhe pri drugih in se obeša na proglas od 7. januarja ^319, ki državno-pravnega položaja, vstvarjenega po adresi Narodnega Veča in regentovem odgovoru nanjo, ni spremenil in tudi ni spremeniti mogel, ker tverita adresa in odgovor držav-nopravni dogovor, ki ga nobena pogodbenih strank s poznej3o enostransko izjavo sploh spremeniti mogla ni. V smislu adrese pa je o bodoči ureditvi države imela odločevati samo ustava, torej zastopstvo ljudstva. Če torej danes nimamo avtonomije, če je država centralistično urejena, so tega krivi tisti, ki so za ustavo glasovali, in to so v prvi vrsti tisti, kojim daje politično priprego ravno Šusteraić sam. Sicer pa je »Slovenec« že ugotovil, da je Šusterx'ć sam tik predno je pobegnil, povzročil sklep deže'neffa odbora, d a isti pripravi izročitev svojih arrend bodoči lepiti-1"!* oblast i, s čimer je bila ukinitev deželne avtonomije v principu že sklenjena in to brez vsakršne-gapridržka. S tem sklepom je bila deželna avtonomija že žrtvovana. Kdo pa jc dr. Š. in deželni odbor k temu sklepu pooblastil? Ali je šusteršič, predno je ta takrat čisto nepotreben in neoportun sklep predlagal, morda ljudstvo vprašal za mnenje, on, ki se danes ne more naroh-neti nad Narodno vldao, ki je samo izvršila, kar je bil že šusteršićev deželni odbor sam teden d"' roprej sklenil? T°ko se je ta znani »taktik« v lastno past ujel, kakor že tolikrat poprej 1 Si tacuisset... Da bi bil raje molčal! PONAREJEVALCI POLJSKIH MARK. Dunaj, 17. marca. (Izv.) Danes so tu zaprli družbo ponarejevalcev denarja. Ponaredili so za 70 milijonov poljskih ir-r'- Voiivni sliodi SLS. Jeseni™. Dr. Koroščev shod 16. t. m. na -Tospnirah je bila najsijajnejša manifestacija za nnSo ptranko. Društvena dvorana je bila natlačeno polnR ln mnogi zborovalci so bili na prostem. Takef* ohoda na Jesenicah š-» ptsmo Imeli. To «o gledali n* sprotnimi, Ï« cela množica nepopisno navdušena p-Hrjevala evojeiru voditelju. Tudi pn rv к~ SLS večino dobile. J»ïfot> prf Ljubljani. V petek zvečer je prir?;î'ît ft.ii? v tukajšnjem društvenem ! domr. shod, katerega r.r. se udele- ; *ili xv-Kv*'* vri volivci in to vseh strank Na sestanku sta govorila kandidat Stanovnik in n j epe v namestnik dr. Brejc. Izvajanjem govornikov so navzoči živahno pritrjevali. Medklici par samostojnežev, ki eo se že vnaprej bahali, kako bodo shod razbili, za kar so pripeljali s seboj celokupno tajništvo SKS z Vičičem in M^.rušičem na čelu, so utonili v burnem odobravanju naših odločnih pristašev. — Slovensko ljudstvo je po bridkih izkušnjah belgraiskega centralizma uvidelo, da more edino popolna državnotvorna «vt^nomija slovenskega naroda privesti državo do notranjo konsolidacije. Вгах '4*siokratične ureditve na tem principu je izključen vsak napredek slovenskega naroda. Za to se bori edino SLS. Njej bodo nn današnji odločilni dan oddali kroglico vsi pravi Slovenci. Luiiičc. Včeraj po maši se je vršil tu veličasten »hod SLS. Predsedoval mu je obč? priljubljeni g. župnik Raičevič. Govorila sta gg. Čampa in Bizjak iz Ljubljane. Ginljivo je bilo gledati prisego starih očetov, da bodo vsi volili SLS in se volitev udeležili. VOLIVKO RAZPOLOŽENJE V ZAGREBU. Zagreb, 17. marca. (Izv.) Volivno razpoloženje v Zagrebu je mirno. Boj se vodi samo z lepaki in letaki, katere so izdale vse stranke. Radičev lepak je, kakor navadno, skrajno demagoški. Frankovci so izdali oklic, v katerem ostro napadajo Radića in mu očitajo, da je razbil Hrvatski blok. Demokrati opisujejo Radićev teror po deželi. Po dosedanjem razpoloženju sodeč, bodo frankovci gotovo dobili 1 mandat, dočim je za drugi še negotovo, kdo ga bo dobil. VOLIVN! KINO V TRBOVLJAH. Trbovlje, 17, marca. Danes na pred-dan volitev je vladalo v Trbovl ah živahno vrvenje. Plakati vseh strank priporočajo volivcem svoje programe in kandidate. Ljudje se poplavi papirja smejejo. Naša stranka ni izdala nobenih plakatov in letakov, ker ljudje tudi brez pisanih papirjev znajo ločiti zrno od plev. Danes ob pol 4. uri popoldne so otvorili serijo volivnih shodov neodvisni. Ljudstva je bilo dosti. Govoril je sodrug Salomon, ki je kandklat neodvisnih za Trbovlje. Odobravanje je skoro docela izostalo, četudi je Salomon z vso silo ožigosal izdajalce in bivše komunistične voditelje Korena, Stefanoviča in Nachtigala, ki so šli k radikalom. Shod je trajal komaj pol ure. Ljudje so nato šli na radikalni shod, ki se je vršil v bližini pred Fortejevo gostilno. Tu se je zbralo okrog 2000 ljudi. Ko so odprli okna v I. nadstropju, se je prikazal sedan i radikal in bivši komunist Šindajs. Otvoril je shod radikalne stranke z nagovorom »Cenjeni zborovalcil« (Šepet med množico: »Nič več sodrugil«) Šindajs nadaljuje: »Pozdravljam vas po dveh letih trpljenja za me...« Dalje ni prišel. Zadušili so ga porogljivi klici in žvižgi. Šindajs se porogljivo smeje. Nato stopi k oknu bivši kombnist Miha Koren, sedanji radikalni kandidat. Sprejme ga ploha psovk. Koren prekriža roke, se klan a in smehlja in izgine. Nova slika; Šindajs nastopi, kaže zobe, vrže cel sveženj letakov na množico ter zapre okno. Konec radikalnega shoda. Sedaj pride novo dejanje; Na verando spleza narodni socialist Kozinc, ki je v družbi kandidata Brandner.a prisostvoval obema shodoma. Kozinc pohvali delavcc, ker so onemogočili radikalcem zborovanje. Kozinc: »Sedaj otvarjam voli-ven shod narodno socialistične stranke.« Krohot. Ljudje odhajajo. Kozinc govori hrbtom odhajajočih. Prostor prazen. Kozinc neha. Nato so šli ljud e k četrtemu dejanju tega »heca« v »Delavski dom«, kjer so trčili skupaj socialdemokrati in neodvisni Ljudje so pri celi stvari imeli svoj hec. Pravijo pa, da delavci vsled izdajstev bivših komunističnih voditeljev ne zaupajo nikomur več in da mnogi ne g>-edo volit. Mnogo rudarjev pa bo volilo SLS. — Kakor se govori, je tudi Radič ta dan imel v Trbovljah shod. Kdaj, kje in kako, pa ni znano. v Cigani potegnili Zupaniča iz blata. Minulo soboto se je pripeljal minister Zu-panič na Vinico v Belikrajini. Slovesno je napovedal shod, Ijndje so tudi prišli nanj, toda ko je hotel Zupanič govoriti, so ga pozdravljali s primernimi, močnimi žvižgi in hrupnimi klici: Županič nam ne bo govoril! Zupanič nam ne bo županll. Ko se je nato ZupaniČ ves klavern peljal v avtomobilu po cesli med Dragatušem in Črnomljem, je pa avtomobil obtičal v blatu. Ker domačini niso hoteli vleči Zupaničevega avtomobila iz blata, je šel prosit za pomoč cigane, ki so se ga usmilili in izvlekli njegov avtomobil iz blata. Kmetje v Stari Lipi, kateri bo se vračali s sejma z Vinice, so pa Zupa-niču klicali: »Zdaj si videl, kam je spravila I radikalija naše ceste in še misliš, da te bo-• «no volili!« > Demokratski shod v Celju. V četrtek, j iS marca zvečer so imeli celjski demokrat-je v Narodnem domu svoj voiivni shod. Vodji ga je dr. Кгаљег. Govorili so: večni kandidat Rebek o potrebi kancelparagrafa, in-valid-Sokol proies. Mravljak o klerikalnem zmaju, župan dr. Hrašovec o deseterih volilnih skrinjicah na štajerskem, izvzemši prvo (demokratsko), ki itak ne pride več resno v poštev, dr. Kukovec o svoji s peha-nosti in hripavosti vsled neumorne, agitaci-ki se posebno zdaj kot kandidat izdaja za sneje nego ti oficijelni govorniki so govorili zborovalci. Iz lastnih demokratskih vrst, posebno pa od strani 80 navzočih invalidov. Invalidi so izprašali vest prof. Mravljaku, ki se posebno zdaj kot kanddat izdaja za invalida, a je izstopil iz invalidskega odbora, ker mu invalidi niso pustili, rla bi jih Mravljak posokolil; zlasti pa so temeljite obračunali z bivšim ministrom za socialno politiko dr. Kukovcem. 18. marca pa bodo invalidi in bo vse slovensko ljudst\o obračunalo z demokrati in dr. Kukovcem še temeljiteje! v Čisto orožje in svetel ščit. »Napredni blok hi napredne sti-anke so stopile v volivno borbo s čistim orožjem in svetlim ščitom.« (»Slo/. Narod«.) — Na »orožju« je samo nekaj blata, ki so ga nanj nametali liberalni »mladini«, na »ščitu« pa nekaj blata, ki so ga vrnili liberalni »starini«. v »Liberalci ne sovražijo po klerikalcih4 na kriva pota zavedenega kmeta, ampak žal nam je zanj« (»Slov. Narod«). — Radi verjamemo, zlasti pri volitvah! Zakaj je položaj Javnih nameščencev vsak dan slabši? Odgovor na to vprašanje nam je dal predsednik OZ g. Lilek na javni seji širšega odbora dne 23. decembra 1922 s sledečo konstatacijo: »Vsak pokret, ki bi si ga zoper vlado zamislila organizacija, bi rodil še slabše sadove. Pomisliti moramo, da je zakon o r e d u i n radu (pa tudi zakon o zaščiti države še vedno v veljavi. Pojavile bi se nenadoma najštevilnejše premestitve iz naših pokrajin v Črno-goro in Macedonijo. Redukcija državnih nameščencev bi se z vsemi sredstvi, bodisi legalnimi ali neiegalnimi, nadaljevala. Kam z rodbinskimi očeti, kam z družinami teh redueirancev?« Tako Lilek! Dejstvo je, da je danes vsled gori navedenega zakona, ki prepoveduje uradni-štvu vsakršno mezdno gibanje in celo naj-nedolžnejšo pasivno resistenco, vsaka resna akcija za zboljšanje našega položaja docela nemogoča. Vsa naša beda, vse gorje v naših družinah je poslcdica tega zakona, ki so ga skovali demokratje in mu kumovali radikali z očitnim namenom nas izstradali in spremeniti v pokorne hlapce in služabnike za njihove umazane strankarske namene. Nesramnost brez primere je, da si upajo ti ljudje sedaj še med nas, misleč, da si bomo še enkrat spletli bič, ki pleše danes po naših hrbtih. Nobenega dvoma ni, da bo uradništvo dne 18. dalo tem ljudem odgovor, kakor ga zaslužijo: Sodba, ki jo je izreklo slovensko ljudstvo nad Puciji in šusteršići, je izrečena tudi za Žerjave in Reisnerje. Tovariši! Vsi do zadnjega na volišče1, da jutri enkrat za vselej obračunamo s temf škodljivci uradniških interesov. Več uradnikov. Stavbna dolžnost v češkoslovaški. Skromni naš dr. Gosar je izbojeval, ko je bil poverjenik za socialno skrbstvo v Sloveniji, odredbo, po kateri so bili prisiljeni milijonarji zidati. Revežem milijonarjem se je sicer posrečilo, da so se povečini izmuzali po zaslugi demokratov tej zelo pametni in potrebni odredbi, vsled česar umira počasne smrti v vagonih in v drugih človeku 'nedostopnih luknjah še vedno več stotin prolctarskih bednih rodbin, medtem ko se milijonarski verižniki, sleparji in ljudski izkoriščevalci šopirijo kot najemniki v hotelih in v hišah kot »revni« najemniki, da s svojimi milijoni lažje goljufajo naprej in si svoje milijon-Čke množe. Toda zgled, ki ga je pokazal dr. Gosar, je povzročil na svetu veliko zornost. Čehoslovaki nameravajo sprejeti postavo, ki bo določala, da bodo morali vsi veleobrati in najemniki, kateri premorejo nad 2 milijona K č., zidati hiše in sicer najemniki sebi, veleobrati pa hiše. v kalerih bodo morali namestiti svoje pisarne in preskrbeti stanovanja svojim uslužbencem. Stran 4. 8E0VENEC, «fit« 19. ment 10281 CA Shod železničarjev. V petek ob osmih zvečer so je vršil v nabito polni >Unionovl< dvorani protestni shod železničarjev zoper zapostavljanje že-lezničarskih zahtev tei manifestacijski shod za izenačenje draginjskih doklad. Prvi je govoril R. Č r n i g o j, ki je povdarjal, da je ta shod strogo nepolitičen. Železničarji se bodo z zakonitimi sredstvi vzajemno borili za svoje opravičene zahteve. V predsedstvo so bili izvoljeni: hoiošec, Jernejčič in Bekš kot zastopnik OZ. Nato je govoril M. Zorga, ki je napadal sedanji režim. Za njim je govoril R. Sovre o premeščanju uradnikov. Černigoj je izjavil v Imenu železniških uradnikov popolno solidarnost ter pozival vse v enotno »fronto lačnih«. H koncu je podal izjavo solidarnosti še J. Bekš v imenu OZ. Shod je sprejel resolucijo za Чепасепје draginjskih doklad. Na shodu je vladalo odločno razpolo-Senje. Vlada naj uvidi, da je že skrajni čas, dati tudi stradajočim železničarjem boro mrvioo, če ji je sploh še kaj na redu in upravi države. __ LJENINOVA JBOLEZEN. Leipzig, 17. marca. (Izv.) Vseučiliška profesorja dr. Strtimpel in dr. Bompe sta odpotovala v Moskvo, da zdravita Lje-nina. MEDNARODNA DELAVSKA KONFERENCA V LONDONU. Rim, 17. marca. (Izv.) Združeni socialni demokrati v Milanu so sprejeli vabilo angleške delavske stranke na mednarodno konferenco v Londonu. Dnevne novice. — Nove draginjske doklade duhovnikov. K prijavi, ki jo je izpolniti, se pripominja, da je pod št. 3 A, kot ustanovna zemljišča razuemti zemljišča, ki so ustanovljena k nadarbini kol dohodek duhovnika, inn partem congruae. Zemljišča, ki so varščina mašnih ustanov, ne spadajo semkaj, ker se dohodki delijo na razne prejemke. — Gledo računanja mere velja: en oral je 57.75 a. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani. — Sodna obravnava v zadevi tožbe ravnatelja Gustava Pirca proti Mihaelu Moškercu, odg. uredniku našega lista, se vrši v torek 20. t. m. pri dež. sodišču ljubljanskem v sobi št. 79. Za vse obdolžitve bo naš odgovorni urednik po svojem zastopniku dr. Natlačenu nastopil dokaz resnice. Razprava obeta biti veleinteresantna. — Položnice so prejeli v zadnjih par dneh vsi cenj. naročniki, ki niso obnovili naročnine pravočasno. Na položnici ima vsak zaznamovan zastanek do konca marca. Opozarjamo, da bomo ustavljali neplač-mkorn takoj po Veliki noči, vsled česar naj vsak pohiti z nakazilom naročnine. — Nasilstvo »Orjuue«. Pondeljek, dne 12. marca, je bil v gostilni Ševar na Rakeku trgovski potnik Štefan Jug, ki ni naš pristaš in je bil do zadnjega Sokol. Orjuna-šem pa menda ni ugajai v razgovoru, ki se je vršil glede razlike med narodnimi socialisti in 6tariini demokrati. Neki Pavlović je od njega zahteval potniško torbico, in ker mu je g. Jug ni hotel izročiti, ga je dvakrat kresnil po glavi. Nastopili so še drugi Orjunaši, mu vzeli torbo in mu grozili, da ga bodo ubili. Zahtevali so od njega druge legitimacije — orjunske namreč ni imel —. Mož je bil vso noč v strahu. Naslednje jutro je šel k orožnikom, l:i so mu pa dejali,-da so — brez moči. To naj bodo »nacionalisti«? — Kako visoko ceni »Slov. Narod« Slo-venco. »Slovenci smo sicer marljivo, kulturno visoko stoječe, vendar pa v političnem in državotvornem oziru dokaj nezrelo pleme.« — Nič čudnega ni to! Ali no berejo Slovenci že nad 50 let »Slov. Naroda«? — Javno vprašanje na g. gercata v Trbovljah. Ali je vam kaj znano, da je trboveljska občina oškodovana za najmanj 70 tisoč kron, ker je krajni šolski svet v Hrastniku prodal materijal stare šole hrastniškemu Sokolu za 130.000 K, dasi-ravno je bila neka druga ponudba 200.COO kron? Ali niste vi čuvar občinskega premoženja in kaj ste že ukrenili, da 6e taka kupčija prepreči? Če gre za take vsote, morajo izginiti razni oziri na Sokola in Or-juno. Toliko za danes. — Napredovanje našega rojaka. Gosp. Ing. mont. Miljutln Jenko iz znane ngledne ljubljanske rodbine, je imenovan za višjega rudarskega evotnlka v VI. čin. raz. pri ministrstvu javnih dol v Pragi. Najlepši dokaz izredne usposobljenosti našega rojaka je dejstvo, da je tekom 2 let ponovno napredoval. Dosedaj je bil predstojnik centralnega nrada za razpečevanje premoga za celo C. S. B. Skoda, da se za takega odličnega strokovnjaka ne najde primernega mesta v — domovini. — Organistom v prevdarek. V časopisrih sem bral, da lina druitvo organistov in glasbenikov dne 21. marca t L svoj občni ibar. Sem prijatelj organ i sto v in Jim ielim vse dobro, posebno zboljšanj« plač, ker so tega res zelo potrebni Mislim, da mi ne bodo «unecUi. ako Um Dovstn «vote arisU o njihovem druStvu v sadnje ваво. Pred vsem se ml čudno zdi, zakaj je druitvo spremenilo svoje ime in si nadjalo Ime druitvo organlstov in glasbenikov? Zakaj tudi drogi glasbeniki in kateri? To Je imelo neki tajni namen, kateri s* pa takoj da spoznati. Na podlagi teh novih pravil Je prišlo do tega, da Je bQ izvoljen ia predsednika človek, ki ni organist Novoizvoljeni predsednik se je začel takoj sukati okoli samostojnežev, demokratov ln, narodnih socijaleev. Trdno je menda verjel, da bodo ti ljudje organiste (najbrž nJega! op. urednika) obogatili. Toda ti ljudje še za svoje somišljenike niso nič storili. Ti ljudje so seveda vso obljubili, samo, da bi organiste od SLS odtegnili. Predsednik Jarh pa je bil njihov veren sluga. Eo Je bila volitev v pokojninski savoir, se Je predsednik Jarh takoj postavil na stališče Žerjavov« tak oz v one »nsd strankarske liste« ter organistom ukazal. t BORZA. T-\srcb, 17, таттд. (Izv.) Na predveïer volitev bo vsa tuja plačana «sredstva v prostem prometa poskočil». TVSatf po bij.t sledeči: Budimpešta 2.88 do 2.00, Berlin 0 48H. Italija 4.83-4.90, London 4.70-4.80, Newycrk (ček) 99«-100, dolarji 984 do 99, ParU 655—6.38, Praga 3, Dunaj 0.1390 do 0.1895, Curih 18 60—18,65. Tendenca čvrsta. Zurich, 17. 8. 1928. Devize: Pešta 0.1575, Berlin 0.0258, Italija 25.87, London 25.23, Newyork 538.0, Pariz 83.70, Praga 15.95, Dunaj 0.007450, Sofija 3.20, Belgrad 5.45, Varšava 0.0125. — Valute: n. a. K 0.0075. bodo na dan volitev poslovale v sledečih lokalih. 1. volišče, Mestni dom: v Krekovi presve- ti, Poljanska oesta 4. 2. volišče, Magistrat: kakor prvo volišče. 3. volišče, Št. jakobska šola: v Št: Jakob- ski prosveti, Florijanska ulica 15. 3. a volišče istotam. 4. volišče: Društvena soba, Konjušna uli- ca 6. 4. a volišče: kakor 4. volišče. 5. volišče, Obrtna šola: V Konsumni kleti, Kongresni trg 2. 5. a volišče, kakor 5. volišče. 6. volišče, Realka: v Konsumni kleti, Kon- gresni trg 2. 7. volišče, I. drž. gimnazija: pri Jakopiču v Medjatovi hiši na Dunajski cesti. 8. volišče, Justična palača: Na verandi ho- tela »Uijion«. 9. volišče, Učiteljišče: v Rokodelskem do- mu, Komenskega ulica. 10. volišče, šola na Ledini, kakor na 9. vol. 11. volišče Ubožnica v Vodmatu: v Bohori- čevi ulici št. 13 Kljun. 12. volišče, Vojaško strelišče: na Dolenjskft cesti št. 17, Kolnik. 13. volišče, šola v Sp. šiški: ? gostilni pri Bevcu. 14. volišče, šola v Sp. Šiški, kakor v 13. Podrobna fjriffeistev cest, ulic in trgov p8same?nim voliščem v Ljubljani. I. VOLIŠČE Šolski okrnj DOMU. V MESTNEM Ambrožev trg, Poljanska cesta, Poljanski nasip, Ce3ta na Kodeljevo, Delamska ulica, Mesarska cesta, Zri nekega cesta, Domobranska cesta, Strokama y er je va ulica, Stara pravda, Dr V. Zarnikova ulica, Vojvode Mišlča cesta, Ciril Metodova ulica, Ozka ulica, Kapiteljska ulica, Barvarska steza, Zi-vinozdravska ulica, barake pri klavnici, na Ambroževem trgu in Poljanski cesti št. 33. II. VOLIŠČE - Magistrata! okrsj - NA MAGISTRATU. Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streliška ulica, Za gradom št. 9 in 11, Strmi pot, Lončarska sleza, Na stolbi, Vodnikov trg, Studentovska ulica, Giajska planota (ljublj. grad), Semeniška ulica, Lingarjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored, Pred Škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska nllcs, KroJaSka ulica, Pod trančo, Stari trg do St. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabreije it. 17, baraka Cankarjevo nabreije. П1. VOLIŠČE — Šentjakobski okraj — volivci od A-L V ŠENTJAKOBSKI SOLI. III. a VOLIŠČE — Šentjakobski okraj — volivci »d M-2 — V ŠENTJAKOBSKI SOLI. Sv. Florijans ulica, Zatiška ulica. Sv. Jakoba tfg. Sv. Jakoba nabrežje it 39 in 41, Trubarjeva ulica, Pred prulami, Na prulah, Zvezdnrska ulici, žabiuk. Rožna ulica. Hrenova ulica. Voiarski pot. Ulica na O red, Reber, Osojna pot, Sodsrska stan, Karlovika oesta, lferoaodna ulica, Tesarska nlioa, Zvonarska ulica, Sredina, Privos, Gruberjevo nabreije, Za Gradom tt. 1, S in 4, banka м Prulah, Stari trg od It 90 do konca. IV. VOLISCB — Krakov« ta Trnov« — vsHrd •d A-L - V tOU NA COJZOVBM GBABNU. IV. a VOLIflOB — Krakovo in Trnovo — voHvrl od M-2 — V SOLI NA COJZOVEM GBABNU. Cojzova cesta, Emonska oesta, Mlrje, Vrtna ulica, Rečna ulica, Cerkvena ulica, Kolozijska uliea, Kopališka ulica, Zeljarska ulica, Karunova ulica, Vogelna ulica, Pri brvi, Razpotna ulica, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica, Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Zelena pot, Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod, Cesta na loko, Opekarska cesta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Veliki stradon, Cesta dveh cesarjev, Pot na Rakovo JelSo. V. VOLIŠČE — Dvorski okraj, sapadnl del — vo* lirci od A-L - V DRŽAVNI SBEDNJI TEHNIČNI SOLL V. a VOLIŠČE — Dvorski okra), sapadnl del — Tolivei od M-2 — V DB2AVNI SREDNJI TEHNIČNI SOLI. Jurčičev trg, Židovska ulica, Čevljarska nlfrtt, Turjaški trg, Gosposka ulica, Breg, Salendrova ulica, 'iiževniška ulica, Valvazorjev trg, Rimska ee-*1a, 'orupova ulica, Aškerčeva cesta, barake ob Aškerčevi ulici, Marmontova uljca, Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta, Tobačna ulica, Glinika uH-ca, Zadružna ulica, Pred Igriščem, Igriika ulica št. 10 ln 11, Bleiweisova cesta it. 4, baraka ob Bleiweisovi cesti št 6, Simon Gregorčičeva ulica št. 8 in 11, Gradišče St. 12, 14, 1C in 17, Hilšer-jeva ulica št. 3, 5 in 7, Vegova ulica 8t. 7, 10 hi 12, Kongresni trg št. 11, Dvorni trg. VI. VOLIŠČE - Dvorski okraj, vshodni del — » DR2AVNI REALKL Wolfova ulica, Kongresni trg bres M. 11, Gl» daliSka stolba, Gledališka ulica 1, 2 in 4, Vegova ulica it. 2, 4, 6 in 8, Soteska, Hilierjeva ulica it. 2, 4, 6, 8, 10 in 12, Gradišče 1, 2, 8, 4, 6, 7, 8, 9, U in 13, Simon Gregorčičeva ulica St. 4, 16 ln 18 Bleiweisova cesta brez št 4 in 82, Zagata, Igriika ulica št. 6, Levstikova ulica, Erjavčeva cesta, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Rožno dolino, Večna pot, Subičeva ulica, Muzejski trg, Knafljeva ulica, Selenburgova ulica, Aleksandrova cesta St. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Marijin trg it. 1, 2 in 3, Beethovnova ulica bres St 15 in 16, Prešernova ulica št. 1, 8, 5, 7, 9 in 11. VII. VOLIŠČE - Kolizejski okraj — V I. DRfc GIMNAZIJI V TOMANOVI ULICI. Aleksandrova cesta it. 10, 16, 20, 22, E4 is 26, Pod turnom, Plelweisova cesta St 32, Beethovnova ulica 15 in 16, Gledaliika ulica St. 7 in ta Gajeva ulica, Tomanova ulica, Kolizejska uli^v, Gosposvetska cesta, Cesta na gorenjsko železnico, barake na sejmišču, Krsnikova ulica, Dunajska cesta, leva stran, barake ob Dunajski cesti, Hra-nilnična cesta, Vodovodna cesta St 1, 24, 26 in 28, Za Bežigradom. VIII. VOLIŠČE - Kolodvorski okra], sapadol del - V JUSTICNI PALAČI. Dunajska cesta, desna stran, Prefiernova ulica, desna stran, Marijin trg št. 4, Frančiškanska ulisa, Dalmatinova ulica, Sodna ulica, J. Trdinova ulica, Cigaletova ulica, Miklošičeva cesta, Pražakova ulica, Dovozdb cesta, Pokopališka cesta, Linhartova ulica, Sv. Petra cesta do št. 12, Sv. Petra nasip do št. 11, Obrežna steza, Kolodvorska ulica, leva str in, baraka ob predilnici in Dovozni cesti. IX. VOLIŠČE — Kolodvorski okraj, vzhodni del - NA DR2. UČITELJIŠČU. Kolodvorska ulica, desna stran Cesta na jut. železnico, vagoni na kolodvoru, barake ob Resljevi cesti, Prečna ulica, Komenskega ulica, Slomško'» ulica, Resljeva cesta, Čopova cesta, Sv. Petra cesta od št. 12 do 48 na desni ter od 13 do 63 na levi strani, Sv. Petra nasip St. 18 do 47, Kari Kotnikom ulica. X VOLIŠČE - Kolodvorski okraj, vshodni del - V SOLI NA LEDINL Sv. Petra cesta od 48 ozir. 55 do konca, St. i Petra nasip od št. 49 do konca, Stanko Vrazot trg, Radeckega cesta, Metelkova ulica. Tabor, Na ■ Friškovcu, barake istotam, Vojaika ulica, Prisojna ulica, Usnjarska ulica, Skofja ulica, Vrhovčeva ulica, Ilirska ulica, Ahacljeva cesta, leva stran, Hrvatski trg, Župnijska ulica. XI. VOLIŠČE - Vodmatskl okraj - V UB02NIC1 V JAPLJEVI ULICL Sv. Martina cesta, Med hmeljniki, Korytkova ulica, barake ob Martinovi cesti, Vagoni pri Križu, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoričeva ulica, Poljska cesta, Vodmatskl trg, Stara pot, Z* vrti, Ravnikarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Cegnar-Jeva ulica .Ahacljeva cesta St. 10, Holzapflova ulica, Zaloška cesta. XII. VOLISCB - Prodkraji - NA VOJAŠKEM STRELISCU OB DOLENJSKI CE8TL Hradeckega vas„ Dolenjska cesta, Orlova ulica, RakovnlSka ulica, Galjevca, Ižanska cesta Hauptmanca, Črna vas. XIIL VOLISCB - Spodnja Šiška - V DESK! SOLI V SPODNJI ŠIŠKI (desno). Spodnja Šiška, volivci z zalet. A-L. (Tui! barake in vagoni.) IV, VOLIŠČE - Spodnja Šiške - V DESKI SOL V SPODNJI SISKI (levo). Spodnja Šiška, volivci z začet. M-Z. (TuJ barake in vagoni.) LjuhljasisRe novice. lj »Napredna« nesramnost. Ljubljansko »naprednjaštvo« in sicer kar vse po vrsti od >Jutra« pa tja preko »Naroda« do »Jutranjih Novosti« trobenta z vsemi svojimi Inštrumenti, da je Slovenska ljudska stranka »protisrbska«, »separatistična«, »protidržavna« in kar je podobnih priimkov. Te »naprednjaške« trditve so nesramne laži. Ali jo zahteva po avtonomiji »protidržavna«? Ali je bila nekdanja kranjska deželna avtonomija »protidržavna«? Ali je avtonomija švicarskih kantonov »protidržavna«? Ali je angleška federacija »protidržavna«? Iz vsega »naprednega« grmenja o »protidržavnosti« avtonomije, kakor bobni vsak dan iz »Jutra« in iz »Naroda«, le prejasno odseva onemogla jeza naprednjaških »prvakov«, da se niso oni sami pravočasno postavili na av-tonomistično stališče v prid slovenskega ljudstva, ampak je to storila kot prva Slovenska ljudska stranka! Napredni »perva-ki« čutijo, da so jim zdrknile politične vajeti iz rok, da ne bodo mogli več »voditi« slovenskega ljudstva kot backov na striženje nikamor več, ker hoče biti slovensko ljudstvo samostojno in hoče pravico mesto milosti. Tako stoji ta zadeva. Slično je s »protisrbstvom«. Vsi »napredni«, proti avtonomiji rjoveči levi prav dobro vedo, da velja naš boj n e s r b-skemu narodu, ki ga zloglasna bel-grajska klika skoro še bolj zatira kot nas, ampak oni politični kliki v Belgradu, pred katero se valja v blatu vsa slovenska »naprednjakarija«, da se ji na oeli obleki poznajo ščetine. Dvajset ali trideset belgrajskih »poštenjakovičev« pa menda še niso »srbski narod«? To bi lahko razumeli tudi že ljubljanski »napred-njaški« kozlovičil Zavedni slovenski volivci v Ljubljani pa takim lažem ne bodo nasedli, ampak bodo kot odgovor na »naprednjaške« laži ljubljanskih »pervakov« volili danes — prvo skrinjico. lj »Uradniško vprašanje se mora rešiti. Rešitev mora biti ugodna in zadovoljiva. Ne trpimo več tega, da bi naše uradništvo stradalo.« — Tako se trka ponosno na prsi »Slovenski Narod«, tisti »Slovenski Narod«, ki se v isti številki zavzema za »državno in narodno edinstvo«, ki ne pomeni prav nič drugega kakor centralizem, kateremu se imajo ravno slovenski uradniki največ zahvaliti za svojo — lakoto. Zato bodo tudi zavedni slovenski uradniki danes čisto gotovo volili — »napredni blok« in se še enkrat odločili za cetrali-zera, da bodo še enkrat bolj lačni ! Taka je »napredna« logika »Slov. Naroda«. lj Ata »Narod« so hudi Včeraj popoldne so se namreč ravno začeli napravljati na volivni shod pri »Mačku«. Tam se dobi namreč tudi dobrega vinčka in ata nimajo nič proti temu, če imajo na kakšnem shodu priložnost svoj rdeči nos nekoliko na pla-vo pobarvati. Ko so pa oblekli svoje lepe nove hlače, so opazili, da se jih drži (hlač, ne ata!) nekaj takega, kar je podobno ščetinam. Ko so ata to nesrečo opazili, so zarjoveli, da se je okno odprlo: »Urša! Uršaaa!« — Urša stopi v sobo. — »Kaj pa je to tukaj?« — »Kocine so to, kocine, jih bom pa opucava!« — To je bilo atu preveč! — In ata so zakričali, da se je odprlo še drugo okno: »To so ščetine, ali ne vidiš? Same ščetine, prešičje, oslovske in povaljane ščetine I In toliko jih je, da kar rigajo, rigajol Ali jih ne vidiš, ali jih ne slišiš?« — »I,« pravi Urša, »jaz ne morem za toi Gospod so sami »uržoh«, zakaj pa vselej zaspijo, kadar berejo »Narod«? Vid'jo, kadar zaspijo, jim omahnejo roke, takrat pa »Narod« na hlače pritisnejo, de se hlač vsa svinjarija prime. Kdo naj pa to skrtači?« — In Urša vzame krtačo v roke in po eno uro trajajočem naporu so ata prav mirno odšli k »Mačku« na tistega, »na katerem maček sedi«. O shodu pa niso vedeli drug dan nič drugega povedati, kakor da je bil v »cajtengah« napovedan. Ij Kaj se pravi »opravljati«? »Slov. Narod« je priobčil včeraj na uvodnem mestu dolg slavospev na »napredne« ljubljanske kandidate. V tem slavospevu beremo: »Prof. Reisner in dr. Ravnihar sta postavljena v ospredje za opravljanje ljubljanskega mandata«. — Ljubljančanje! Ali boste res volili gospode, ki bodo ljubljanski mandat opravljali? Ali ni že drugega opravljanja in natolcevanja in obrekovanja dovolj? lj Neizprosen boj proti klerikalimu moru biti življenska naloga vsakega »na-prednjaka«, tako razsaja v divji jezi »na-predno-blokaški« »Slov. Narod« nad uspehi, ki ji obeta privesti dana;, ji dan Slovenski ljudski stranki. — Kako je že rekel feldcajgmajster Kuhn cesarjeviču Rudolfu? »Hoheit, wir werden alt und — dumm !« Za »klerikalnega zmaja«, ki šo vedno mirno spi pod streho Jugoslovanske tiskarne, se živ krst več ne zmeni — razen »Slovenskega Naroda«. , lj »Sicer pa naj vse hm te, сед-, tralizem in avtonomije« sr t sinoč-' nji »Narod«, da govorimo v )m žar- gonu. Mi smo zato, da vzan alizem, avtonomijo pa naj pusti v n se bo- do »naprednjaki« Se nekoliko jezili. Sioer bodo prespali še 50 let. lj »Iz avstrijske sorvilnosti in zvestobe se seveda ne da izmrcvariti (!!) prava jugoslovenska zaveste — pravi »napredni« »Narod«. — Da se že, samo bolj jugoslo-vensko-klečeplazne sorte je, ker je »izmr-cvarjena« — kakor se to da ugotoviti iz »Narodovih« »jugoslovenskih« člankov. lj, »Nekaj živalske pameti je sprožil včeraj »Slovenec« na naš list« tarna »napredni« »Slov. Narod«. — Kaj se hoče! Če se ga pa človeška več ne prime ! lj »Slovenski Narod« — ks, ks, ks! — Včeraj so po Ljubljani nalepili plakate, na katerih je z debelimi črkami tiskano »Neurejena državna uprava«! »Poli-zeiblatt« — ali si slep? Ks, ks, ks! lj Komu služi...? Institucija šolskih zdravnikov je hvalevredna reč, ki naj bi smotru res ustregala. Tudi v Ljubljani imamo šolskega zdravnika (menda celo dva) in sioer za mladino osnovnih ln meščanskih šol. Ni dvoma, da so s to službo spojena razna opravila in pota; gotovo je, da vzame precej časa, če bi zdravnik par-krat na leto samo pogledal v šolske prostore ter samo vprašal, kolikokrat se zrači, kolily učencev je jetično-razpoloženih, koliko slabovidnih, koliko jih je s skrivljeno hrbtenico in koliko je drugih betežnih ter nebogljenih revšet. Toda: Kaj je s tem por magano? Kaj koristi statistika o takih in enakih defektih, ki jo zdravnik predloži koropetentni oblasti !... Tudi bi se smelo dvomiti, je-li uprav nujno, da bi se morale mladenke meščanskih šol, ki doraščajo, radi takih uradnih statistik vse zaporedoma dati preiskati, če srce prav bije, ali če so pljuča zdrava. Bolehave deklice morajo itak iskati zdravniške pomoči drugod. Mladenkam, ki so občutljive, take preiskave niso ljube. Vsekako bi se moralo prav y tem oziru drugače ukreniti, kajti šolski prostori in šolske pisarne niso primerne za take vizite. Šolsko zdravstvo in zdrav-ništvo bi moralo imeti res praktične smotre in praktično uredbo. Šolski zdravnik bi se moral izključno posvetiti mladini ter sprejemati obolele in zdravniške pomoči potrebne v specialno skrbstvo. Seveda bi moral biti od občine tudi dostojno honori-ran. V zgoraj šnji namen bi se morala ustanoviti tudi šolska lekarna, kjer bi dobivala mladina (proti receptu šolskega zdravnika) zdravila zastonj ali pa vsaj po znatno znižani oeni. — Samo za šolsko higieno pa zna in mora skrbeti tudi učiteljstvo — brez šolskega zdravnika. To so nekatere misli, ki naj bi našle odmeva pri starših, še bolj pa pri novem občinskem odboru. X. lj Krščansko socijalno delavstvo praznuje dan sv. Jožefa, svojega zaščitnika a sledečim sporedom: Zjutraj ob 7. uri sv.maša s skupnim sv. obhajilom v cerkvi ev. Jožefa. Zvečer ob 8. uri priredi »Krekova mladina« družabni večer v mali dvorani »Uniona« z zelo pestrim sporedom in sicer: Pozdravni govor našega voditelja Josipa Goetinčarja, nadalje deklamacije, šaljivi prizor, erečolov, Šaljiva poŠta in amerikanski zapor. Pri večeru sodeluje orkester dravske divizije. Dolžnost vsakega krSč. socijalnega delavca je, da se udeleži praznovanja našega delavskega zavetnika v celoti. Isto-tako pa najprisrčneje vabimo k soudeležbi praznovanja vse, ki čutite in imate srce za naše krščansko delavstvo in njegovo mladino, da ве spoznamo, kdo je z nami. Prijatelji In tovariši, na dan av. Jožeta na svidenje. lj Mladinski dom —- Kodeljevo. Danes ob 5. uri popoldne: »Dvoboj g. Glavana«. V pondeljek ob 5. uri »Znamenje v gozdu« ali »Varstvo sv. Jožefa«. Vabimo! ij Prosveta (ranč. župnije ima v torek svoje redno predavanje. Seznanil nae bo g. prof. Šara-bon s starimi Egipčani, kar bo vsekakor zanimivo. Pridite! — Odborova aeja je v sredo, dne 21. t m. lj Sentpetereko prosvetno društvo proslavi praznik svojega zaščitnika av. Jožefa s sv. mašo, ki se bo opravila za vse mrtve in žive člane ob 7. zjutraj v farni cerkvi pri ev. Petru. — K udeležbi vabi odbor. IJ Šentjakobska Vincencijeva konferenca priredi v korist siromakom na praznik sv. Jožefa ob pol osmih zvečer v Šentjakobski prosveti skioj. tično predavanje: Sveti kraji Jezusovega trpljenja v Palestini. Mnogo lepih, barvanih slik. Vabimo k obilni udeležbi I lj Predavanjo o vrtnarstvu. V ïetrtek, dne 22. t. m. bo predaval ob 8. zvečer v dvorani v Mladiki g. strokovni nadzornik Andr. Skulj o najvažnejši zelenjadi za meščanske vrtove. Vabljeni so vsi prijatelji in ljubitelji vrtnarstva. Zadnje vrtnarsko piedavanje Je bilo prav dobro obiskano. Udeleženci so bili za poučne in praktične nasvete prav hvaležni. lj Občni zbor «Pevskega društva Ljubljanski Zvon«, ee vrši v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob 14. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu. lj Koncert v korist Berštnik-Verovškovega spomenika ae radi bolezni vej opernih članov preloži na poznejši čaa. — Udrulenje gled. igralcev v LJubljani. lj Drnštvo sluš. fil. fak. naznanja, da odpade radi obolelosti višjega šolskega padzornlka dr. Leop. Poljanea predavanje o »Matematičnem poznamenovanjn« т torek, dne 20. t. m. — Odbor. lj Sestanek Ijnbijansklh hišnih posestnikov a« vrši y sredo, dne U. marca t. L ob sedmih zvečer na verandi hotela «Union«. Na tem sestanka se bo raipravljalo o stanarinah, o poalovan ju stanovanjskih oblasti a razsodiščih, o premestitvi munlcljskih skladišč z ljubljanskega polja, o dimnikarskih delih ter drugih gospodarskih zadevah. Radi taktičnih ozlrov shoda pred volitvami v skupečlno nismo hoteli sklicati in bomo o tem poročali na shodu. — Mnogoštevilne udeležbe prosi odbor. lj Občni »bor krožka magis'rotnlh uradnikov ae vrši v ponedeljek dne 26. marca t L ob 17. popoldne v mestni posvetovalnici. lj Policijska kronika. Neznani vlomilci so vlomili na Ilovici št. 46 v hišo ln odnesli blaga v vrednosti 50.000 K. — Češnovarjevi na Starem trgu 16 so odnesli tatovi 58 klobas ln 16 kg suhega mesa. — Branjevkl Jerici Zalarjevi so žeparji na Vodnikovem trgu ukradli 640 K. — Adell Kranjc je bil ukraden zimski jopič in zelenkasto krilo. Oškodovana je za 4500 K. — Zofiji Pire so odnesli tatovi dragocenosti v vrednosti 15.100 K. lj Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, tel. 220. 1222. Cerkven! vestnlk. c Marijina kongregacija za može ln mladeniče pri sv. Jožefu ima jutri 19. t. m. ob pol sedmih zjutraj skupno sv. obhajilo v kongregacijski kapeli. V torek, 20. t. m. ob šestih zjutraj je ravno tam sv. maša za rajnega Knafelca. — Polnoštevilno! c Kongregacija gospodov pri ev. Jožefu ima na praznik sv. Jožefa ob pol sedmih skupno sv. obhajilo v kongregacijski kapeli. Naroclnn gledišče. DRAMA. Nedelja, 18. marca: Ob treh popoldne: MADAME SANS GENE. Izven. Ob osmih zvečer: OTHELLO. Izven. Pondeljek, 19. marca: Ob treh popoldne: ZA PRAV-Ob osmih zvečer: UGRABLJENE SABINKE. Izv. DO IN SRCE. Izven" Torek, 20. marca: Zaprto. Sreda, 21. marca: IDIJOT. — Red D. Četrtek, 22. marca: OTHELLO. — Red B. Petek, 23. marca: Zaprto. Sobota, 24. marca: CRESNJEV VRT. — Izven. Nedelja. 25. marca: OTHELLO. -- Izven. Pondeljek, 26. marca: CRESNJEV VRT. — Red C. OPERA. Nedelja, 18. marca: VRAG IN KATRA. Izven. Pondeljek, 19. marca: GORENJSKI SLAVČEK. Izv. Torek, 20. marca: Zaprto. Sreda, 21. marca: SEVILJSKI BRIVEC. - Red E. Četrtek, 22. marca: Zaprto. Petek, 23. marca: CAROSTRELEC. — Red D. Sobota, 24. marca: NIZAVA. — Red A. Nedelja, 25. marca: CAROSTRELF.C. — Izven. Pondeljek, 26. marca: Zaprto. Mladinska predstava v opernem gledališču v nedeljo dne 18. t. m. Društvo < Atena« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob treh popoldne v korist Jugoslovanske Matice mladinsko igro s petjem v treh dejanjih «V kraljestvu palčkov«. Vstopnice so naprodaj pri operni blagajni. Pri nedeljski predstavi opere «Vrag in Katra« dne 16. t. m. poje vlogo kneginje gospa Thierry-Kavcnikovo, vlogo Marbuela pa g. Betetto, Pri predstavi «Ugrabljene Sablnke« v pondeljek dne 19. t. m. ipra vlogo Strizeja zopet g. Putjata. To velja tudi za vse na-naijne predstave «Ugrabljenih Sablnk«. Ljudski oder Vprizarjanje PASIJONA v desetih slikah. Priredil F. S. Finžgar. Pri tej vprtzoritvi nastopi nad 70 oseb. Dekoracije so deloma nove, deloma prenovljene. Predstave ee vrše: V nedeljo, dne 18 marca ob treh popoldne, v pondeljek, dne 19. marca ob pol 8. zvečer, v soboto, dne 24. marca ob pol osmih zvečer, v nedeljo, dne 25. marea ob treh popoldne. Predprodaja vstopnic za predstave dne 18. in 19. marca vsak dan od 5. do 7. ure popoldne In na dan predstave od 9. ure dopoldne naprej do začetka predstave. P. n. občinstvo se opozarja, da ei še pred predstavo za danes in jutri preskrbi vstopnice, ker jih je le še malo število. Iz pisarne Ljudskega odra. Zaradi zaposlenosti g. Gregorina pri predstavi v nedeljo popoldne v dramskem glediilšču, ee je za nedeljsko predstavo » Pasijona« morala izvršiti mala pre-memba vlog. Kristusa bo igral g. Ljubo Dobren, Pilata pa g. Franc Zorin. V ponedeljek, dne 19. t. m. bo predstavljal Kristusa g. Edvard Gregorin. 3ol po vseh večjih mestih republike. Tu poučujejo nekdanje njene učenke, sama pa jih hodi nadzorovat v poletnih mesecih. V zimski dobi Je namreč profesorica na praškem konservatoriju. Dasi imajo sami dovolj odličnih pianistov, eo ci Cehi, spoznavšl v njej prvovrstno allo, dokaj prizadeli, da al jo uslužljo na svoji glasbeni visoki šoli. Nadejati so je, da bo unioneka dvorana natlačena, ko v kratkem naetopi ta spretna umetnica, na katero smemo primenitl Prešernove bosode, izrečene o lepi Uršiki Šoferjevi: Ko najbolj iz zvezd je danlca evetlà, najboljša pianistka je Selva bilà. I. N. Prosveta. Dijaški vestnik. d Socialni seminar »Danice«, »Zarje«* »Borbe« bo imel svoj prvi redni tedenski sestanek v poletnem semestru v pondeljek, dne 19. marca t. 1. ob 10. uri predpoldne v lokalu »Danice«. Predava dr. Gosar. — Načelnik. d Akad. Mar. kongrcgacija priredi V, dneh od 20. do 23. t. m. večerne govore kot predpripravo za velikonočno sv. obhajilo. Govore bo imel č. g. dr. Ehrlich. K tem govorom, ki se vrše vsak večer ob pol osmih' zvečer v marijaniški kapeli, so iskreno vabljeni tudi drugi toavrlši nekongreganisti, d Evhnrislicni odsek Akademske kongrega-cije ima v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pol 19. uri v Miirijaniski kapeli uro molitve z blagoslovom. Točno. Kdor je našel mojo levo zimsko roka« vico, menda no ve kaj početi brez druge in meni gre ravno tako. Naj jo prinese, če hoče, v novo lekarno nasproti evangeljske cerkve proti nagradi ali pa pride po drugo rokavico, dam jo poceni. Kdo mi more kaj sporočiti o mojem oraia Ivanu Juvan, ki je bil 1. 1814 v Celovcu pri 4. domobranskem polku, 9. etotnija, vojna posta 482. ftel je na rusko fronto. Za sporočilo prosi proti vrnitvi stroškov Frančiška Juvan, Koscie 1, Ljubljana 7. pr Prva francoska planistlnja v Ljubljani. Glasbena Matica se je dogovorila s praškim kouservatorijem, da pride te dni gospa Selva Blanche v Ljubljano. Vsi prijatelji glasbe bodo zadovoljni, da jim je dana prilika, slišati umetnico na klavirju, ki je brezprimerna v svoji Rtrokl. Na programu stoje zgolj sodobni skladatelji n. pr. Vincent d'Indy, kateri je nenavadni veščakinjl posvetil znano svojo Sonato, potem Gabriel Fanré, Debussy ter César Franck. Gospa Selva, hči francoskega Katalanca ln francoske Lotarinianke, šteje 39 let, a ima za to dobo neoblčno bogato ln plodovito delo za sabo. B svojimi tehničnimi publikacijami in z dolgo prakso je učinkovito zrevolucionirala klavirski pouk v Franciji. Med njene uspehe štejemo ustanovitev številnih godbenih Gospodu M a j c e n u, bivšemu samostojnemu poslancu. V četrtek, dne 14. marea popoldne strt me javno na cesti napadli, češ, da sem jaz napisal oni članek v zadnjega «Domoljuba«, ki razpravlja o Vašem delovanju v parlamentu in omenja mimogrede tudi «k a s o«, katero ste si Vi zadnje čase omislili. Ne vem, če se tako neolikan napad strinja z Vašo častjo kot bivši poslanec. Ne razumem Vas tudi, zakaj Vas je «kasa« tako zelo vznemirila. Vem, da je nova «knsa« danes silno drag artikel, katerega si lahko privoščijo le bogataši. Ako Vas je pa dobri Bog tako oblagodaril s »penezl«, mu morate biti le hvaležni, kakor bi morali biti hvaležni tudi onim, ki imajo o Vos dobro mnenje, da niste najrevnejši človek v Šentjanžu. G. Majcen! Javno Vam povem, da bom tisti dan, ko si bom lahko kot privatnik kupil enako koso, z največjim veseljem pozdravljal in bom le vesel, ako mi bo kdo k temu čestital. Zato v resnici nikakor ne morem razumeti Vaš« neutemeljene jeze, zlasti ker sem prepričan, da je vse ono, kar pišejo razni časopisi, da so si samostojni poslanci s svojimi posla» niškimi častmi ka.i pridobili, le navadna izmišljotina. Ako ste si z delom svojih rok in s svojo brihtnostjo pridobili toliko, da Vam je «kose« nujno potreba, potem se radi tega nikakor ne smete jeziti, ampak morato biti na to le ponosni. — Očitanje, da ste moji mami izposlovali za časa vojske podporo, je nemožato. Vi ste bili takrat nas župan in kot tak oproščeu vojaške službe. Bila je Vaša «prokleta« dolžnost bkrbeti za svoje soobčane ter jim preskrbeti podpore v najizdatnejši meri. Zato povdarjam in javno pribijam, da niste storili s tem nikake nsiuge, ampak vršili s tem le svojo dolžnost.. — Prepričan sem, da me v prihodnje pustite na cesti pri miru, da mi ne bo treba braniti se po časopisih napram Vašim skrajno nelojalnim napadom na mojo osebo. Z odličnim spoštovanjem Vaš najmlajši prijaetlj Lojze Rozman, trg. visokošoleo. • Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništva ; le, kolikor dotoča zakon. NAHOD? GlAVOBOL? Zobobol? Trganie7 j Odrečejo večkrat mišice in živci? Prnctno čustvo kreposti prinese pravi Fellerjev Eizafluidl Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje m jači ter nad 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože. les in usti Veliko močnejši, izdatneiši in boljši kakor francosko žganjel Z omotom in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna sleklcnica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih stcklcnic 208 Din m 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUOEN V fELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg š». 134, Hrvaisko. _ Sprejmem deklico za vsa domača hišna dela k večji dm« žini.Naslov pri upravi liata pod it, 1554. Služkinjo 20—30 let staro, ki zna dobro kubatf, ilčcm za 1. april. — Reflcktlram le aa snažno in pošteno. Plača dobra. Ofla-siU se je v trgovini, Sv. Petra čast« 18. Dddam lepo sobo pripravno za piaarao, v sredini mesta. Pogoji: Plačanje najemnine za 1 leto v naprej in odškodnina xa odstop. Na»!ov pove uprava «Slovenca« pod IUt. 1557. Btran в. SL0VBR8C, flna 18. marea WOT. Itev. 8S. MS? ■■Mii m ' ШШ .•v. Nagradna tekmo. Kal«r» r*1auO ùfa шШ nBERIO ftal eayetaftar ta .JIRSON" /t dneva, laatne kabine za potnike III. raer. Potnike odvedo izKu-fieni uradniki do luke ukrcaniater lini nato dragevolje nudijo v.sako pomo^. Pojasnila daje: CUNARD LINE Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: JngoBlovanska banka d« d. Zagreb Glavoo sastopstvo ca Slovenijo: 1№№а, Kolodvorska ol'ca štev. 2S. ЕИТЕ^ gospodinji je najbolj zdrava in tečna hrana. 8PBISKHSITE! TflUHRNR G-LINCESi. Električni obrat. RajmodtrnjSi stroji. SENO in SLAMO vrlo dobre vrste, preiano, PONUJAN nekoliko vagonov. Takoj lahko tovarim Novak, Zagreb, Maksimirska cesta 64. A U I" Polni gumi O za tovorne auto Michelin Cable R- lurza zaoi-eb, Nikoiićeva ui. 9 Vse velikosti v zalogi M ШАЧшШ. Telelon St. 27.-80 3 Braojavnl naslov: Omnljuraa, Zagreb PjtrebŠČilie Za aU+O иаавалвнвјно 3INAM0N, (proti dovoljenju žu->anstva), VŽIGALNE VRVICE i. dr. vedno na zalogi pri :ran Stuplca, Ljubljana 50SP0SVETSKA CESTA ŠT. i. Trgovina z poljedelskimi stroji in ieleznino. — NAKUP STARIH KOVIN in ŽELEZA. 1481 Lepo posestvo vsemi gospod, poslopji DAM TAKOJ 1 NAJEM pod ugodnimi pogoji. Sestoji Peirolejske VRČE s «H bros sabojev in želetno BARELE kopirno ▼ vsaki množini. — HROVAT Ia KOMP„ LJUBLJANA, Vegova oL 6. f Specilaina trpiš 4 O Tkanina na pobigtvo, plISa, m„ sukno, gradla sa roleto in jgj modroce, struna, afriqua, pe- Ëresa za pohištvo ter raznih potrebSčia za tapetnike. B Velika Izbira po tvornlSklh «S cenah i. Omera i in, Zaflreb Ц Petrlnlsfca uL 3, dvorišče. Telefon 21-83 Ц mmimnaniiiiBimn < © * O t 5.81 ha njiv, 6.33 ba travnikov, 2.69 ia pašnikov in 82 a vrta. Goved se lah-io redi 16—18, ovac 50—100 glav. Stelje n drv dovolj. Posestvo je v najboljšem tanju in v lepi, solnčnl legi. Najemnik nora obdelovati sam • svojo družino. Naslov pri upravi lista pod itev. 1457. Na NOVD tisšSa jo VELIKA ZALOGA CAfraodernejllh SLAMNIKOV in svileni!» KLOBUKOV. Istotam ae sprejema vse vrste klobukov po naročilu v preoblikanje, barvanje in belenje po najnižji ceni. Modni salon K. STADLER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta itev. 23, I. nadstropje.' Prt nizki ceni ïgn. Zargl, «ЖгећЛ Trgovina b drobnim, pletenim ln modnim blagom ter raznim perilom za molke ln lenske, kravatami na debelo in drobno. Največja zaloga potrebšttn ca кгоЈаба ln šivilje. mleto SOE. od 50 k0 naprej prodaja po najnižji ceni tvrdlca JADRAN- d. io. n.v Ljubljani Dunajska cesta. Ш PauEl Huramomf se je preselil na Rleksandrono cesto iten. 7.Д. In tam redna ordlnlra od g da u dopoldne in od 2 do 4 popoldne. — Telefon šten. 354. Primarij dr. JeŠC ie odpotoval in ne ordinira do 3. aprila. Odvetnik dr. Ljudevit Perii vljudno naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno s 16. marcem iz Dalmatinove alice 3 v Sodno ulico ti. Kolesa - biclkil se po nizkih cenah razprodajajo, dokler traja zaloga. — Ne zamudite prilike. — Velika zaloga najboljših Šivalnih strojev, lOletna garancija. Jos. Šelouin-Čudgfi LJUELJHNH, mestni trg St. 13. Naznanjamo preselitev trgovine „Spécial" A. Babka Zaloga razglednic in slik z Dunajske cest« 6 na ALEKSANDROVO CESTO 7, ter se cenjenemu občinstvu priporočamo. 9 $ c? i i t? & tf & & <9 & Služba ura ki je lzvelban v knjigovodstvu in vseh panogah blagovno trgovino, se razpisuje. Prednost imajo absolventi eks. ortne akademije Prošnje s dokazili o usposobljenosti in spričevali o dosedanjem službovanju ter zahtevki plače je vložiti pri ravnateljstva Zadružne zveze v Ljubljani, Dunajska cesta 38, do 31. marca L 1. & & ! i & & I Kolesarit pozor! ! : Oglejte al pred nakupom prvovrstna » a Puch in Waffenrad kolesa ! ■ pnevmatiko š mjboljše nemške znara&s, tez vse druge potrebščina po 5 najnižja k«mfh nsi tvrdkl ï IGN. VOH Ljubljana, Sodna ollca 7. Podružnica Novomesto, Glavni trg 73. ■■Hcaiii ншиии.ннатшпмаигммннтпманшпшшш! Vsakovrstne kandife (slaščica) prodaj/ »s najnižji ceni „MANA,, tovarn kendtta» ** Ljubljani, Gradišče 17 î& Р&вдка cesta 6. Zajamčeno popravljene Lokomobile točno iz skladiSč Zagreb in Ljubljana Wolf.Lana vsake velikosti. Stabilne in vozeče lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniSko jamstvo Prvorazredno generalno popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom Brafa Hstfier ZAGREB Pantovčak 5 ! ï ï I l I BENCIN PNEUMATIKA OLIE VSA POPRAVILA MAST IN VOZNIE Le prvovrstno blago in delo po solldi nih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani upujem kože lisice, kune, krte, polhe zajce itd. po najiviâjlh dnevnih cenah. P. Semko Ljubljana, Križevnlška 7* Automohili motom» Oc^lra-s, motorčki, рп*мааа£зка !;№THOFPER<< po najnlljlh tovarniških eenab. Telefon I«. 4SI. O. Žlllek, Ljubljana, Sodna ulica 11. 9озог! 9odor! Največjo izbira damskih svilenih klobukov in slamnikov, najnovejši modeli in oblike. Žalni klobuki vedno v zalogi v modnem salonu Ma Škof' Штк naslednice Poleg $с!езпеда mosta SjUMjtttîû 9od franco štev. 2 Predelava in preoblikovanje klobukov ter slamnikov Točna postrežbat Priznano solidne cenej 1имвииии«имими>жи1ттиш § oške SUKNO VENSKI MARIBOR RuSka cesta 45. Mi izde'u'emo v svoji 10.0C0 m' veliki tovarni z elektriCiilm pogonom na 200 strojih: MOŠKE t OBLEKE " DEČKE Prodaja ie na prekupčevalce 1 Na željo tudi vzorelt Poletna kolekcij» ravno gotova I Obisk skladiSS se priporoča! SUKNO DEKLICE MI Imamo veliko tovarniške zaloge nemSklh in Ceikih predilnic. DAME z* GOSPODE OTROKE m ! Stran S. ПЛЛПГОС, ftor. 08. Zlđno ln strešno opcKo fer apno dobavi vsako mnoZlno Ktrpas d Comp.. Celle. Kapnclncka S. PRODAJALKO DoijSo mot. sprejme modna trgovina ur war I. Kette "Ш n Osebni offertl dnevno od 1 do 2 pop. PrlporoSa se preblikovalitica slamnikov za dam« in klobukov sa gospod« Barborič-ZavrSan, 1:иђ!|зпв, имм trg i se SPREJME v novoustanovljeno, brezkonknrenčno Industrij, pod» jetje. — POTREBEN KAPITAL DVA MILIJONA KRON. — Po-nudbe pod «VELEDOBIČEK« na anoočao družbo ALOMA Company, Ljubljana, Kongresni trg Itev. 3. BUTONIA d. d. tovarna gumbov, roženih In kovinskih isde kov HorvaSanska cesta 29 ZAGREB Telefon lt- 9 lr.delu.e i gumbe, glavnike, cevke ta smod*e in svalS'ce, okove ca konjske opreme, okove za pohištvo, brivske potrebSCic,*. Prevzema raroil a zai nlivanje kovin, poniklanje. pomedenje, vezenje, stikaoje, it t c grm je, vrezavaaje, struženje. Kupuj« i Stare kovine, medenino ln pakfrng. Vinski veletrgovci! NAPRODAJ je TAKOJ radi preselitve ▼ inozemstvo lepa vinska klet t Inventarjem ter nedtmlenfm nadstrop'em na glarnem trjfn Ormola, tore) v neposredni bližini ljutomerskih vinogradov. Zelo pripravno kot filialka vinskih veletrgovcev iz Kranjske. Informacije daje STANKO GRIVEC, Ormož. 1559 Tvrdka J. Goreč staroznana trgovina z avtomobili, motoclkll, kolesi ln deli je otvorlla poleg svojih dosedanjih prostorov nove poslovne prostore palači liubllkred. banke Dunajska cesta ZR HHKIIP BLRGH ea moške in ženske obleke in perila po nsinflžflh cenah se priporoča tvrdka R. miHLHliC, LJUBiJHNR Llngarjeva nhca, Pred бкоИЈо Stev. 3, Medateua ulica. • »М1Ч STALNO NAJVEČJA TEKSTKLHOHftitnàflfifliH ZHLOGH 1ZĐELOVHLNUE TEKSTiLffEiH ШЖП ■S Ai-G. Wim4 K SCHOTTENRIMG 19 Brzoj. naslovi SZECSICO WIEN Filljalke: Budapest, Gy6r Tele! on i; 17361, 15046, 13260. (Raab), Arad (Rumunija). — Modni ogledi s • r razstavijo se ravnokar dolli najnovejši dunajski in pariški modeli. ЏШ i M, 20. t. m. ol 4. do t. ure v Mi P. n. dame se uljudno vabijo k ogledu brez obveznosti k nakupu. ■^јгц ■ г "i i fl i .1—■ ii J Iščemo zvez s tovarnami usnja, Vodna moč {Lep stavbeni prostor okoli 40 HP, pripravne za žago, mlin ali NAPRODAJ pri drž. cesti, 10 minut oo kako tovarniško podjetje, ODDAM V kolodvora, pripraven za kako tovarn« ki Izdelujejo svinjino za torbarsko in NAJEM. Stavbeno zemljišče na razpo- ali večje podjetje. Cena po osebnem do> kovčegarsko blago. — Ponudbe pod št. lago. Naslov pri upravništvu «Slovenca« govoru. Pojasnila daje: Franc NOVAK 1426 na upravništvo «Slovenca«. I pod «GR. B. itev. 1323. Gunclje št, 25, St. Vid nad Ljubljano. r ЈИвГЧОССМК flfcVOR [ie. Sle. Transatlantique Francoska linija Najkrajša in najadobnejša vožnja v Ameriko. Havre-Mew York samo O cftni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: SJavenska banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje: zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska nlioa II. |4aznaniloI Tvrdka I. Premelč, Kolodvorska ulica št 30, naznanja cenj. odjemalcem, da vsled selitve trgovine razprodala v času do 1. mala 1.1. vsakovrstne voiie-delaine-, conton-delaine-, volnene (caclienez), polsvflene in svilene robce ter šerpe po dnevnih tovarniških cenah, brez konkurence. risalne stroje najmodernejših sestav kakor :: UNDERW00D, IDEAL, ERIKI :: Zahtevajte ponudbe! J THE REX CO. LJUBLJANA OradlSče IO telefon 26S Razmnoževalni aparat 0PAL0GRÀIH razmnožuje potom neizrabljive ^ _ STEKLENE PLOSCE__ :: Zahtevajte ponudbe! Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odflovorni uradnik: Mihael Moškvrc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Lhiblianl