Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po. štno-čekovni rac. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene fnseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, V« stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Ivo je bil Mussolini pozvan, da vzame krmilo italijanske države v svoje roke, je izjavil: »Prinašam vam ne ministrstvo, marveč vlado (un governo).« Vlada, kakor si jo je zamislil voditelj italijanskega fašizma in kakor jo izvršuje, je avtoritarna (diktatorska) ¡viada. Lj-acLšiVo je samo' predmet te vlade, govoriti ne sme ničesar, še manj odločevati. Demokracija (ljudovlada) je za fašizem pojem, ki ga prezira in mrzi. Mussolini porabi vsako priliko, da udari po demokraciji, za katero ne more najti dovolj prezirnih in zasmeh-ljivili besed. Kakšno ulogo prisoja fašizem ljudsvu, najboljše dokazujejo volitve v parlament, ki so po svetu še bolj proslule kakor	volitve.
V	se vsaj tako »voli«, da vsakokratna vlada dobi večino. Italijanski volilec pa sme samo reči: »da« ali »ne«. Ker jih je íhh'C mato, ki Di Se .U^ali reči »ne«, dobi fašistični režim sijajno večino, ki jo proglasi za plebiscit (ljudsko glasovanje).
Kakovost vsake vladavine se pokaže
V	sadovih, ki jih rodi. Ako bi demokracija po svojem bistvu — saj so izrodki povsod mogoči, pa se dajo odpraviti — v resnici bila tako slaba, kot jo predstavljajo diktatorski mogotci, bi morali biti sadovi fašizma veliko boljši, kot so sadovi, ki jih prinaša ljudovlada. Pa niso. V predzadnji številki našega lista smo stvarno dokazali, kakšna ¡je gospodarska politika fašističnega, ■od nos no hitlerjevsk :ga režima. V Italiji in Nemčiji propada narodno gospodarstvo vedno bolj in bolj: narodno premoženje se zmanjšuje v naglem tempu (teku), bremena rastejo, dolgovi se namnožujejo, ljudstvo vedno bolj obubožava. Zgodovina dokazuje, da je avtoritativno (odločevalno), ne samo posvetovalno sodelovanje ljudstva pri reševanju gospodarskih vprašanj najboljši način urejevanja takšnih vprašanj. S frazami in s kornandiranjem ¡se gospodarska vprašanja ne rešujejo IV splošno blaginjo: to dokazuje fašizem in nemški narodni socializem. tVeč oči več vidi, več glav več misli, diktatorski režim pa si domišljuje, da je v njem utelešena pamet vsega naroda.
Diktatura komandira ne samo denarnici državljana, marveč tudi njego-ivi glavi. Kakor lončar z lonci, ravna {diktatorski režim z glavami državljanov: vse glave morajo biti oblikovane po gotovem načinu, vsi morajo misliti po predpisanih pojmih, imeti samo od režima patentirane ideje, slediti v ja-
vnosti od zgoraj zaukazanim načelom. Zato v fašistično vladanih državah ni svobode znanosti, ni svobode tiska: knjiga in časopis, vse je pod strogo cenzuro. V Italiji sc vsi časniki preši-njeni s fašističnim duhom, ni med njimi nobene raznolikosti in pestrosti, temveč sama uniformirana dolgočasnost. V Nemčiji so iste razmere, ki so prišle z naglejšimi koraki ko v Italiji. Časopisje zatrlih strank (katoliškega centra, socilasistov itd.) je zatrto ali ali pa je prenehalo vsled neprenehlji-vega terorja. Listi umirajo drug za drugim, kakor cvetlice, ki jim zmanjkuje solnca. Razvila se je oblika narodno-socialističnega lista, dolgočasnega po vsebini, ker sc povsod piše isto in ha enak način, ker se drugače pisati ne sme. Nemške knjige, ki se izdajajo pod sedanjim diktatorski režimom, so 'polne fraz, brez jedra in soka. Knjižne založbe propadajo druga za drugo, med grafičnimi delavci (stavci, nameščenci v tiskarnah) je že več kot polovica brez posla in zaslužka.
Avtoritarna (fašistična, nacionalistična) država ne trpi nobene zasebne prosvetne iniciative (podvzetnosti). Dovoljene so samo takšne prosvetne organizacije, ki so fašističfro-hacionali-stienega duha in pod strogo 'kontrolo
nacionalističnih mogotcev. Mladinske organizacije pa bi morale imeti izključno fašistično-nacionalistični značaj, češ, da je vzgoja mladine zgolj pravica in dolžnost države. Vzgojne pravice In dolžnosti staršev in cerkve, so poga-žene. Kar je storil italijanski fašizem s slovenskim in hrvatskim šolstvom in s prelepimi slovenskimi prosvetnimi organizacijami, to je pravcato kulturno barbarstvo. Znano je tudi, kako trdo in dolgo se je morala cerkev proti italijanskemu fašizmu boriti, da se verske mladinske organizacije od države tolerirajo (trpijo). V Nemčiji je ta boj sedaj na vrhuncu. Ako bi Nemčija ne imela tako odličnih, od božje previdnosti ji danih škofov, ki ne klc-nijo pred terorizmom, bi že vse versko mladinske organizacije ležale na tleh, razbite in poteptane. V .iemčiij so raz* j mere za katolišV-c cGričev tem bolj ne-.' varile, k.c-r tamkaj živi protestantovska i večina, koje duh prevladuje v narod-no-socialistični stranki, ki se istoveti z državo. Zenačilno teženje narodnega socializma lioče iz duš mladine iztrgati katoliško vero in zavest ter jo nadomestiti z duhom neke nemške vernosti. To je duh verske brezkrvnosti, brezbarvnosti, brezbožrosti, mlačno-sti. To pa je nekatoliški in protikato-liški duh.
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina je pričela dne 5. julija z razpravo- zakona o mestnih občinah, s katerim je že imel opravka posebni odbor. Pregled o določbah novega zakona je podal g. notrajni minister Lazič Naglašal je, da je namenjen novi zakon za naših 74 mest. Novi zakon bo izenačil razne zakonske predpise glede mestnih samouprav in bo omogočil enotno organizacijo naših mest. Za bodoče se bo lahko ustanovilo mesto samo s posebnim zakonom. S prehodno dobo treh let bo omogočene, da se vrnejo mesta pod zakon o vaških občinah. Število mestnih odhorni-kov bi naj bilo med 27 in 72. Dve tretjini bosta izvoljeni po proporcu,. 1. 'ret-jino imenuje nadzorna oblast. Predsednik obSinc bo izvoljen neposredno kot nosilec liste. Če se izprazni mesto predsednika občine v času poslovne dobe občinskga odbora, potem voli novega predsednika odbor. Glede delokroga
mestnih občin vsebuje zakonski načrt le načelne odredbe, podrobnosti so pa prepuščene mestnim statutom. Izvajanjem notrajnega ministra je sledila podrobna razprava. Zakon je bil sprejet od skupščine 6. julija.
Narodna skupščina je sprejela na svojih zadnjih sejali nekaj novih zakonov ter zakonskih sprememb. Dne 7. julija je bilo delo v skupščini končano, poslanci so se odpeljali na poletne počitnice in bo sklicana prihodnja seja pismeno. Senat bo nastopil počitnice prihodnji teden.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Revolucijonarno makedonsko stranko je bolgarska diktatorska vlada razpustila 8. julija. Uradno poročilo poziva vse Macedonce, da ostanejo dobri državljani in opustijo vsako revolucijonarno delovanje.
Po krvavi in nasilni udušitvi nameravanega prevrata na Nemškem. Nem-š i kancler Hitler je zadušil z brezmejno nasilnostjo, katero je obsodil celotni kulturni svet, izvzemši italijanske fašiste, nameravani prevrat-. Števila ustreljenih voditeljev narodno-so-
dal ¿stičnega gibanja, generalov, biv-Sih ministrov in raznih drugih uglednih osebnosti se giblje med 80 do 300, ker istina v tej točki je doslej še svetu prikrita. Število vseh zaprtih znaša nad 3000. Od teh jih pride do 200 pred «irankino sodii-j, drugi bodo pa ostali zaprti po raznih taboriščih. Napadalni oddelki, ki so šteli nad 2 milijona mož, so razpuščeni in je prepovedana uniforma rjavih srajc. Podkancler Pa-pen še ostane nadalje v vladi. Generali nemške redne vojske so protestirali proti Hitlerjevemu brezmejnemu nasilju i,n so mu izjavili, da se je postavila tokrat vojska na njegovo stran le radi tega, da je preprečila s svojim nastopom državljansko vojno. Za bodoče pa poveljniki vojske ne bodo trpeli, da bi se postopalo napram političnim krivcem brez vsakega sodnega postopanja, in zagovora z ustrelitvijo. O Hitlerju piše časopisje, da je potrt, ker se zaveda, da sedi njegov režim na sodu, ki je napolnjen z za eksplozijo pripravljenim smodnikom občega nezadovolja in posebno še pa iz lastnih vrst! Neusmiljeno prelita kri voditeljev lastne stranke nikakor ne bo pozabljena in je Hit-
Evharistični shod. Letos se vrsi tovni evharistični shod, ki je 32., 1 Bu-enos Airesu, glavnem mestu Argentine (v južni Ameriki), in sicer od 10. do 14. oktobra. Prvi svetovni evharistični shod je organizirala francoska gospodična Marija Marta Tamisier in so ga praznovali v severnofrancoskem mestu Lille, blizu katerega je še danes za po-slenih veliko slovenskih izseljencev in zlasti v mestu Lens ter posebej v vasi Lievin. Praznovali so ga leta 1881 v dneh od 28. do 30 junija. Glavni Tami-sierin svetovalec je bil slavni slepi duhovnik Gaston Segur, ki je takole razložil pomen evharističnih kongresov: »Svetovni evharistični kongresi so izključno verske manifestacije, ki hočejo s pomočjo molitve, govorov in znanstvenih razprav povdariti in poglobiti vernost krščanskega ljudstva in posebno v češčenju Jezusa v posvečeni ho-stiji iščejo zdravila in pomoči nadlogam sedanjega časa.« Od leta 1881 dalje, ko so se svetovni evharistični kongresi začeli, so jih z velikimi svečanostmi praznovali po skoro vseh velikih in važnih mestih sveta. Leta 1888 v Parizu, 1890 v Antwerpnu v Belgiji, 1893 v Jeruzalemu, 1898 v Bruslju, 1. 1899 in 1914 v Lurdu, 1905 v Rimu, 1. 1909 v Kolnu, 1910 v Montrealu, 1911 v Madridu, 1912 na Dunaju, 1924 v Amsterdamu, 1926 v Čikagi, 1928 v Sid-neyu (v Avstraliji), 1930 v Kartagi, 1. 1932 v Dublinu na Irskem, kjer je bilo ob tej priliki razdeljenih preko 4 milijone svetih obhajil. V Buenos Airesu se vršijo za kongres velikanske priprave, ker računajo na to, da bo ob tej priliki prišlo v mesto preko milijona tujcev. V Argentini je veliko slovanskih naseljencev, med njimi Hrvatov in Slovencev, ki bodo nastopili na kon-
lerjevo vladanje le vprašanje: kedaj in kako bosta izbruhnila nad njegovim 17mesečnim početjem z vladnega mesta — obračun in maščevanje? Govori se tudi o odstopu Hindenburga kot predsednika republike, kar bi se naj zgodilo, če Bog poprej ne odpokliče nevarno bolehnega g. predsednika, na njegov 87. rojstni dan 2. oktobra t. 1. Mogoče, da bo mesto predsednika po Hindenburgovi smrti ali odstopu — ukinjeno ter predsedniški posli preneseni na Hitlerja. Imenujejo kot bodočega predsednika tudi sedanjega vojnega ministra — generala Blomberga.
Francoski zunanji minister se je pripeljal 7. julija v London, kjer bo imel posvetovanja z angleškimi državniki.
Komunistični nemiri na Holandskem in predvsem v Amsterdamu so trajali nekaj dni v minulem tednu. Nemire je izzvalo ladjeučiniško delavstvo radi neznatnega znižanja podpor brezposelnim. V spopadih s policijo in vojaštvom je bilo v noči od 6. na 7. julija 14 ljudi ubitih, 60 hudo ranjenih, nad 300 lažje. Vojaštvo in policija sta že vzpostavila red ter mir.
gresu kot lastna narodna skupina. — Poleg svetovnih evharističnih shodov so tudi narodni (za kak narod), škofijski, pokrajinski in dekanijski. V naši škofiji so se v 3 preteklih letih vršili pokrajinski, od nosno dekanijski evharistični /fehodi. Ivm slovesen zaključek teh shodov se bo vršil za vso lavantin-sko škofijo velik škofijski evharistični shod v Mariboru 7. in 8. septembra tega leta. Poklicani činitelji naj po posameznih krajih store vse, kar je potrebno, da bo udeležba na tem kongresu čim največja in potek čim veličastnej-ši. Namen temu shodu je: čast Zveli-čarju, ki je kot Bog-človek resnično piiičujoč v Evharistiji! Verska obnovitev našega ljudstva, osobito naše mladine po presv. Evharistiji!
Pismo poljskega kralja Sobieskega.
Nedavno je bilo najdeno v italijanskem mastu Massa Carrara pismo, ki ga je pisal slavni poljski kralj Jan Sobies-ki, zmagovalec nad Turki pred Dunajem leta 1683, italijanskemu kardinalu
Cibu. V pismu, ki ga je kralj Sobieski pisal dan po slavni zmagi pred Dunajem, se med drugim izvaja naslednje: »Dolžnost mi je, da Vaše presvetlo go-spodstvo prejme od nas samih obvestilo o znameniti zmagi, ki jo je včeraj dal Gospod Bog krščanskemu orožju pred Dunajem po osemurni bitki zoper vojsko 180.000 muslimanskih vojakov. Posrečilo se mi je istočasno osvoboditi Dunaj od oblega pred obljubljenim časom, kakor tudi osvoboditi brezštevilne ujetnike, uničiti večji del sovražnikov, zapleniti glavne zastave teh čet skupno z zastavami vezirja (ministra - vojskovodje), tudi vse topove, njegove lastne konje, orožje in šotore. Kratko: po krvavi bitki, ki je trajala nepretrgoma 8 ur, je pobegnil vezir in ostanek njegovih vojakov, jaz pa sem postal gospodar vsega njihovega tabora. Sedaj zasledujem ostali del sovražnikov, ki bežijo, v zaupanju v Boga, da bo ¿al liiOČ moji roki, da jih do konca uničim. Želim Vatri ■G-d Gospoda Boga vsako višjo radost. Dunaj, 14. septembra 1683. Ivan, kralj.«
Krščansko to ni. V Braziliji — v ju* žni Ameriki — je »Narodni svet za kavo« objavil poročilo, da se je do 15. aprila 1934 uničilo 26,561.000 bal kave. Namen tega uničenja je, da se prepreči nadaljno padanje kavine cene. Siromašni konsumenti kave — ki kavo za-vživajo — bi se padanja cene veselili, kavini baroni pa tudi ne bi preveč osiroteli, ako bi cena ne bila previsoka. Se vedno bi lahko obdržali svoje avte, svoje ladje, hodili na letovišča, na love, uganjali razne športe itd. Toda nizke cene dajejo prenizek dobiček: torej se mora ta dragoceni dar narave uničiti! Kako bi se brezposelni, ki gla-dujejo, tega daru veselili, ako bi ga dobili poceni! Toda brezsrčni kapitalizem ni sposoben za tisto plemenito čuvst-vo, ki teži za zmanjšanjem in lajšanjem bede delovnih slojev. Dobiček, visok' dobiček je za njega vse. Ako bi ti ljudje bili krščanskega mišljenja, bi bedne in stiskane smatrali za svoje brate, h katerim se je treba skloniti v njih pomanjkanju. Ko bi molili Oče naš, bi spoznali, da je Bog oče vseh. Tako pa' samo razširjajo in poglabljajo brezdno med siromaštvom in bogastvom.
Ubogi trboveljski rudarji, neprestano jim zmanjšujejo s krvavimi žulji in v vedni smrtni nevarnosti zaslužene prejemke, ki so dosedaj komaj zadostovali za pičlo hrano, da o obleki ter drugih potrebščinah niti ne govorimo. Ponovno prikrajšanje mezd delavcev ter nastavljencev v vseh podjetjih območja Trboveljske premogovne družbe je povzročilo pri vseh prizadetih obupen korak, ki je posebnost ter redkost v prebridki zgodovini delavskih zatirancev.
Zadnje dni je oznanila Trboveljska družba, da mora znižati plače ter dajatve vsem rudarjem ter nastavljencem z ozirom na padec cen premogu ter sploh radi skrajno slabega trgovskega poteka. Če bi se pa položaj na premogovnem trgu ne zboljšal v kratkem, bi
morala družba obrat še bolj skrčiti leí' še več rudarjev odpustiti.
Dosedajni prejemki rudarjev so bili, kakor že omenjeno, itak tako pičlo odmerjeni, da niso bili zadostni za prehrano delavskih družin in je na tisoče rudarjev trpelo občutno pomanjkanje nekaj mesecev. Ponovna krčenja ter. odtegovanja so prisilila uboge trpine v gladovno stavko, ki je zasledovala cilj: Že naznanjena znižanja denarnih prejemkov in dajatev ukiniti.
V večini jam Trboveljsko družbe "delajo rudarji po 8 ur in v treh šihtih". Ko je nastopil v torek dne 3. jul. drugi silit podzemeljsko delo; je izjavil prvi, da ne bo zapustil jam in je ostal na svojem mestu. Rudarji so resno povda-riili, da ne bodo ne jedli, no pili in bodo ostali v jamah, dokler jim ne do-
voli družba prejšnjih prejemkov in jim ne omogoči življenskih pogojev.
Delavstvo jo še naglasilo, da noče jamskega dela onemogočati in bo oskrbovalo potrebno varnostno službo, da ne bo trpela družba nobene škode.
Vest o gladovni stavki v Trbovljah se je razširila z bliskavico ter raztegnila na Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg, Hudo jamo in Kočevje.
V jamah je ostal tudi drugi in tretji ši-ht in so bili dne 4. julija že vsi rudarji pod zemljo.
Revežem v jamah so se prid ružHi glede gladovne stavke oni pri družbi zaposleni delavci, ki delajo nad zemljo, uradniki ter poduradniki, katere je prikrajšani zaslužek bolj zadel nego delavske mase.
Po jamah ter v vseh podjetjih družbe sta vladala popolen red ter mir. Potrebna varnostna, reševalna ter gasiLl-na služba so se vršile v vseh revirjih z vso natančnostjo in je bilo v tem oziru poskrbljeno za 4000 pod zemljo stavkajočih rudarjev.
Trgovci in oortniki po krajih Trboveljske družbe, ki so navezani na de-
lavstvo, so se postavili na stran stav-kujočih ter so zaprli trgovine in svoje delavnice. Dne 5. julija so vzdržali v gladovni stavki rudarji prvega šihta, ki so pričeli s stavko dne 3. julija, 60 ur, oni drugega šihta 52 ur in tretjega šihta 44 ur. Samo par rudarjev se je v jami vsled oslabelosti onesvestilo in so jih morali spraviti na sveži zrak.
Uspeh stavke.
Dne 5. julija so se vršila večurna pogajanja v palača Trboveljsske družbe v Ljubljani med zastopniki delavstva in vodstva družbe. Pogajanja je zaključil generalni ravnatelj z izjavo, da družba po nalogu kraljevske vlade preklicuje izdane ukrepe in da ostanejo za sedaj pravice in prejemki rudarjev neokrnjeni. Prihodnje dni se bo vršila v Ljubljani ponovna razprava, na kateri bo stavila družba delavstvu nov kompromisni predlog. Pri tej razpravi bo navzoč tudi minister za šume in rude g. Ulmanski.
Z omenjeno ¿izjavo družbe je bila stavka končana in rudarji so se začeli vračati iz jam.
OseSsaie vesli.
Letošnji novomašniki, datumi pre-micij in pridigarji. Imena letošnjih novomašnikov, ki so bili posvečeni v mariborski stolnici v nedeljo 8. julija, smo že objavili. Svoje prejšnje poročilo ?zpopolnujemo z objavo imen pridigarjev in datumov novih maš. Omenjeno nedeljo je prejelo sv. mašniško posve-čenje 12 bogoslovcev, en kapucin in en trapist. Iz četrtega letnika bodo pre-micirali: Ivan Bombek, 5. avgusta, pridigar dr. Janez Janžekovič, prof. bogoslovja; Franc Jager, 22. julija, pridigar Franc Urleb, župnik na Dobrni; Franc Murko, 29. julija, pridigar Vinko Poljanec, župnik v Škocjanu na Koroškem; Franc Petančič, 15. julija, pridigar kanonik in stolni župnik msgr. Mihael Umek v Mariboru; Viktor Ramšalk, 15. julija, pridigar stolni kanonik Franc Časi v Mariboru. — Iz petega letnika: Jožef Berden, 29. julija, pridigar Andrej Berden, župnik v Martjancih; Franc Kač, 22. julija, pridigar novoimenovani mariborski stolni kanonik in dosedanji inf. prošt. dr. Ivan Žagar v Ptuju; Ivan Koren, 22. ¡julija, pridigar Franc Kolenc, tajnik K A v Mariboru; Franc Merkač, 15. julija, pridigar Zdravko Kordež, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Jože Mlakar, 15. julija, pridigar Jožef Žolnir, župnik v Stranicah: Kari Pepelnjak, 15. julija, pridigar Anton Rataj, kaplan v Gor. Lendavi; Alojzij šoštarec, 15. julija, pridigar prof. Matej Puvar iz Ko-sega na Madja/skem. — Novomašnika redovnika: p. Gabrijel Škof, kapucin, bo pel novo mašo pri Št. Petru pri Mariboru v nedeljo 15. julija, pridigar mil. g. stolni prošt dr. Maks Vraber. Novoniašnilk-trapist se piše p. Bona-(rentura Tor.rSek.
Za lavantinskega stolnega kanonika
je imenovan ptujski prošt g. dr. Ivan Žagar.
Sošolec in iskren prijatelj našega prevzvišenega g. škofa umrl. Pri izstopu iz brzovlaka v Splitu je nenadoma preminul dne 4. julija g. profesor Fran WatzJ. Rajni se je rodil leta 1876 v Ljubljani, kjer je končal gimnazijske ter bogoslovne nauke in je prejel mašniško posvečenje leta 1898. Kaplanoval je po Dolenjskem, bil je kapiteljski vikar v Novem mestu in leta 1907 je prišel za profesorja verouka na gimnazijo v Kočevje. Profesor je še bil v Ljubljani iin nazadnje v Kranju. Blagi g. profesor jie biil sošolec in iskren prijatelj našega škofa dr. Tomažiča, katerega je obiskal vsako leto in se je pomudil pri njem nekaj dni. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin med Slovenci I
Nesreče.
Huda nesreča motcciklista. Kamnosek Herman Rozman iz Pobrežja pri Mariboru se je dne 5. julija predpoldne na motornem kolesu s prikolico z doma peljal v Slov. Bistrico. Po Pobreški cesti je vozil mestni traktor in kolobaril oblake prahu. Pred gostilno Pukl je hotel Rozman prehiteti traktor, ni prav videl radi prahu in je zadel s svojim vozilom od zadej v traktor. Sunek je pognal motociklista s sedeža, priletel je na traktorjev priklopni voz in obležal z zevajočo rano na čelu na cesti. Rešilni oddelek je prepeljal težko poškodovanega v bolnico.
Smrtna nesreča strojevodje. Koncem minulega tedna se je vršil v Mariboru kongres strojevodij, katerega se je udeležilo 100 delegatov. Del udeležencev kongresa se je odpeljal 7. julija na Falo na ogled elektrarne. 471etni strojevodja Jožef MecMovšek se je podal na lastno odgovornost k turbinam. Ko je stopil na najnižjo stopnico, mu je spodrsnilo, padel je v vodo in izginil.
Slovenci, poznate sv. Cirila in Metoda?
Po imenu že, toda po delovanju gotovo ne dovolj! Zato vsem priporočamo, da si nabavijo knjigo »Sv. Ciril in Metod«, ki
obsega 180 strani velikega formata in ima 42 slik, stane pa le 12 Din. Šole potrebujejo to knjigo, društva naj jo imajo na razpolago, cerkvene organizacije naj jo oddajajo od hiše do hiše! Gospodje duhovniki, moderna pridiga je — tisk, javno vas tu prosimo, da sodelujete! «— Vsak narodnjak, če je res narodnjak, naj kupi to knjigo! — Naročila sprejema TIskarna sv. Cirila v Mariboru.
Smrtnoponesrečeni je bil iz Ljubljane, je samec in je bil uslužben v ljubljanski kurilnici.
Trem posestnikom so pogorela gospodarska poslopja. V noči je izbruhnil požar v Stražgojncih na Dravskem polju v gospodarskem poslopju posest niče Terezije Klasinc, ki je v bolnišnici Požar se je razširil tudi na sosedna gospodarska poslopja posestnikov Janeza Beraniča in Jožefa Baumana, Iz več vasi na pomoč prihiteli gasiiilci so oteM hiše, gospodarska poslopja so pa pogorela do tal z vsemi letošnjimi pridelki Živino so rešili v zadnjem trenutku. Vsi trije posestniki so že bili v zadnjih letih pogorelci. Škodo cenijo nad 200.000 Dtiin, zavarovalnina je majhna. Tudi v tem slučaju gre očividro m požig.
Gad je pičil pri delu v vinogradu 31-
letnega Avguština Skoberneta, posestnika v Krajnčici pri Št. Jurju ob južni žel. Pičenemu so nudili pomoč v celjski bolnici.
Požar v tvornici. Dne 3. julija je nastal v Mislinju iz neznanega vzroka požar v stranskem poslopju Pergerje-ve tvornice za lepenko, kjer so bili ko> tli in skladišče materijala za izdelavo lepenke. Gasilci so ogenj omejili, da f;e ni razširil na tvornieo, ki je na drugi strani Mislinje. Znatna materi j al na škoda je krita z zavarovalnino.
Tramvajska smrtna nesreča. V Ljubljani na Kongresnem trgu je povozil smrtno tramvaj neznano žensko.
Posestnik in mesar pogorel. Dne 4. julija je začelo iz neznanega vzroka goreti na skednju posestnika in mesarja Franca Ambroža v Lahovičah pri Komendi na Gorenjskem. Zgorelo je gospodarsko poslopje s skednjem, listnja-kom, drvarnico in podom. Ogenj je uničil mnogo sena, slame ter gospodarskega orodja. Obžalovanja vredni pogo-relec je lani znižal zavarovalnino za polovico prejšnje svote. Na pomoč pri-brzeli gasilci so obvarovali hlev in stanovanjsko hišo.
Posestnica pogorela. V noči se je pojavil ogenj na kmečki domačiji vdove Ivane Urh na Javorju nad Kamnikom. Pogorelo je 26 m dolgo gospodarsko poslopje, v katerem je bil skedenj, list-njak in hlev. Poslopje je bilo krito s slamo in v njem shranjeno letošnje seno. Na gašenje ni bilo niti misliti, ker visoko v hribih itak ni dovolj vode. Dve kravi so morali doklati, ena je
Za fante:
Naš slovenski nadškof Anton Bonaventura Jeglič imenuje to knjigo: »Zlato knjigo slovensk h fantov«. Večjo zalogo teh knjig smo prejeli v razprodajo in jih oddajamo za polovično ceno, namesto za 12 Din le za 6 Din, dokler traja zaloga. Pišite
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
zgorela, enako tudi 5 ovac in 21 kokoši. Škoda znaša 100.000 Din, zavarovalnina 345 Din.
Smrtonosna poškodba kolesarja. Po-
sestikov sin Jože Korbar iz Mirne na Dolenjskem se je peljal na kolesu pred dnevi na nabor v Trebnje. Padel je s kolesa in obležal s težkimi poškodbami. Na posledicah pretrešenja možganov je revež umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu.
Domačija pogorela. V noči pred praznikom sv. Cirila in Metoda je pogorela na Pšati v občini Dol pri Ljubljani Orbarjeva domačija. Hiša in gospodarska poslopje, vse pod eno streho in leseno, je uničil podtaknjen ogenj. Gasilci so preprečili, da ni plamen preskočil na gospodarski poslopji dveh sosedov.
Težka nesreča elektromonterja. Elek-
tromonter Jože Gaberc je napeljeval 6. julija nov vod na Bornovi žagi v Bistrici pri Tržiču. Dotaknil se je poleg vodeče žice, v kateri je bil tok, naenkrat je omahnil in obvisel, pripet na drogu. Spodaj stoječi monter Burger 'je rešil tovariša in ga spravil na zemljo. V ljubljansko bolnico prepeljani Gaberc bo najbrž ostal pri življenju.
ISaane novice.
Najdeno truplo utopljenega nbituri-
enta. V našem listu smo poročali, kako je utonil pri kopanju v Savi kmalu po maturi abiturient ljubljanske trg. akademije Tone Kraje. Nesreča se je zgodila 26. junija, truplo so našli dne 6. julija blizu Šmartna pod Šmarno goro.
Koncem tega meseca se bosta dvignila jr stratosfero Amerikanca: kapitan ¡Stevens (levo pred gondolo balona) in major Hepner.
Eksplozija velike smodnišnice na
Bolgarskem. Dne 7. julija zvečer je eksplodirala ena največjih bolgarskih smodnišnic, ki so jo imenovali Amenal in je bila blizu Varne. Eksplozija je bila tolikanj silovita, da so popokale v obsegu 15 km vse šipe in sta se sesuli v Varni dve hiši. Poslopje je popolnoma razdejano in ni ostal kamen na kamenu. Vojaško stražo je tudi odneslo bogznaj kam. Iz neznanega vzroka se je vnelo v podzemeljskih Skladiščih 3500 kg raznih eksploziv.
Sprejem gojenk v kmetijsko-gospodinjsko šolo v Marijanišču v Ljubljani. S 1. novembrom 1934 se prične triintrideseti tečaj kme-tdjsfco-goepodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev.
Sprejete gojenke stanujejo v zavodu, ki je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbnine lahko poravnajo starši tudi v živilih. — Manj imovitim gojen-kam bo zavod mesečnino po možnosti znižal.
Vsaka gojenka naj vzame s seboij v tečaj obleko, perilo, obutev, potrebno za delovnik in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazrfme, štiri brisače, štiri servijete, ki so lahko tudi iz domačega platna. Dekleta, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic; 5. predložiti obvezno pismo a) staršev ali .varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja, b) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na vodstvo gospodinjske šole Marijanišča v Ljubljani vsaj do 30. avgusta 193L
Pri slabeti je naravna »Froas Josefova« voda prijetno učinkujoče dfrtiWo zdUaviio, ki zcuuno zmaaj^uje tele*«* nadfcnge. ker se izkaže že v maifti kw<i«ataah koristtv>.
Obžalovanja vredni slučaji.
Samomor orožnika, V nekem hotelu v Mariboru se je v noči lAstreM žandar-ski kaplar Franc Čigesrl i« Apač. Mož se je pripeljal iiz Velikega Bečkereka V: Maribor, kjer je hotel p robati bolezen-: ski dopust. Vzrok samomora jie neznan.
Obešenega so našli v Grajskem logu nad Tremi ribniki v Mariboru železničarja Adolfa Omilka ie Krčevime.
Vlom v zasebno stanovanje. V Mariboru je bilo vlomljeno s ponarejenim ključem v zasebno stanovanje g. Ferdo Leskovarja v Cvetlični ulici. Vlomilec je odnesel: žensko zapestnico, vredno
V starosti 67 let je umrla gospa Marija Curie, ki je odkrila leta 1898 skupno s svojim rajnim možem pravino ali element radijumu
251etnica prvega preleta kanala med Francijo in Angleško, ki je uspel francoskemu pilotu Bleriotu. Na sliki vidimo od leve proti desni predsednika francoske republike Lebruna, na desni še živega pilota Bleriota v spremstvu
častne čete francoske armade.
1000 Din, 2 brilijantna ženska prstana, , vredna okrog 3000 Din, moško žepno uro budilko, vredno 200 Din, samokres, in dve drugi budilki, vredni nad 400 Din tšr razne malenkosti. Po vseh znakih sodeč je vlomilec iskal denar. Imel pa je smolo, ker je bilo v nekem predalu 150 šilingov, v nekem drugem predalu pa nad 3000 Din, ki jih pa ni našel.
Tihotapci med seboj. Letos meseca marca se je oglasil v Mariboru pri treli znanih tihotapcih s saharinom zidar Koštomaj iz Skorbe z namenom, da bi kupil od trojice večjo količino saharina. Po dogovoru so mu izročili tihotapci 2 kg saharina za 2000 Din in sicer v povsem pravilnih zavitkih. Koštomaj je opazil še le doma potegavščino. V drago plačanih zavitkih ni bil saharin, ampak navadna soda. Goljufija je Ko-štomaja toliko dvignila iz ravnovesja, da je javil zadevo mariborski policiji, ki je sedaj dva goljufiva švercarja aretirala, tretji pa ;>o je še pravočasno potegnil ter ušel.
Pod vlak se je vrgel v noči 4. julija na progi med M oš kan j ei ter Ptujem 37-
letni zvaničniik - ptujskega okrajnega sodišča Franc Čreslovnik. Zjutraj so ga našli železničarji mrtvega na progi. Samomor v duševni zmedenosti je pripisovati bedi.
Dve žrtvi fantovskega pretepa. V vasi Pečke pri Makolah so popivali fantje. Preobilna pijača je povzročila pretep. V mariborsko bolnico so prepeljali dve žrtvi krvavega spopada: 271etnega Petra Koropec iz Štatenberga, ki je dobil 11 zabodljajev, in hudo ranjenega 201etnega Lenarta Jurečko.
Nevaren tat pod ključem. V Celju so zaprli 321etnega brezposelnega delavca Matija Valentinčiča, pristojnega na Jesenice. Omenjeni je 1 načeloval celi družbi, ki je kradla po Celju in okolici kolesa, ki so bila prodana po smešno nizkih cenah. Aretirani prizna več tatvin koles, denarja in raznih drugih predmetov.
Vlom pri belem dnevu. Dne 5. julija je bilo v Ljubljani! na Jurčičevem trgu pri belem dnevu vlomljeno v trgovino tvrdke Leskovic in Meden. Vlomilec je odnesel 1200 Din gotovine.
Zločinska deteljica.
V mariborski moški kaznilnici v samotnih celicah &o bili zaprti: Ivan La-kner, 231etni morilec iz Nevelj pri Kamniku. Bil je obsojen junija 1931 v Ljubljani radi umora g. župnika Kušarja v Mengšu na 20 let rob i j«. Drugi Lak-nerjev drug v samotnem zaporu je bil 241etni Stanko Pančur iz Nevelj in obsojen na lOletno robijo radi razbojništ-va. Tretjri kaznjenec pa Jožef Lombar, ki je bil -obosojen od ljubljanskega sodišča na dosmrtno ječo, ker je umoril na zverinski način Bosanca Smajla Vojniloviča.
Lakner je poskušal že štirikrat brezuspešno pobeg iz kaznilnice. Zasnoval
je še načrt za peti pobeg, ki je končal z žalostno smrtno žrtvijo kaznilniške-ga paznika.	i
Pobeg in uboj.
Dne 5. julija popoldne so odšli kaznjenci na dvorišče na sprehod in so ■ostali v svojih celicah le težki zločinci. Priliko sprehoda je porabil Lakner in je odtrgal s svojih vrat ključavnico, katero je že poprej tako pripravil, da se je držala vrat le še ha lahko.
Nasproti Lakner je vi celici je tičal Stanko Pančur, s katerim je kolovodja pobega že imel domenek, kako jo bosta popihala v svobodo. Tudi na vratih Pančuijeve celice je odvil Lakner vijake na ključavnici in odprl. Ko sta
Za dekleta:
Knjiga »Slovensko dekle«, ki je kažipol našim mladenkam, je šla že v tisočih in vodih v roke »lovenskih deklet. Sprejeif pa smo večjo količ no knjig v razprodajo in sicer za polovično ceno, dokler traja zaloga: namesto 12 Din stane le 6 DiS in se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Maribora.
bila oba lopova prosta, sta se skrila Tj celici in čakala na paznika, ki bi imel priti na pregled celic. Pojavil se je res že starejši paznik Ivan Peterim in prišel mimo Pančurjeve celice. Lakner, mu je stopil tiho za hrbet in ga je udaril z vso silo po glavi s kamenom, kan terega je imel zavitega v obrisačo. Do nezavesti pobitega je še tako obdelal! z udarci, da mu je popolnoma razbil; lobanjo.
Med ubijanjem paznika je odklenil: Pančur s pazniku odvzetimi kljufil Lombarjevo celico. Ko je stopil Lombar na hodnik, je zagledal na tleh paz-i ndka in na njem kaznjenca, ki je udrihal po žrtm Ta prizor je Lombarja ta-, ko iznenadil, da je za vpil: »Morilci — morilci!«
Krik je privabil paznike od vseh strani. Za prihod straže se je oborožil Lakner s sabljo ubitega in je mahal z njo okrog sebe. Pazniki so navalili na njega z dveh strani in ugnan v skrajno stisko, se je pognal preko ograje drugega nadstropja. Padel je naprej z glavo in priletel na tleh na debelo stekleno ikno, ki dovaja luč kletem. 2 cm debela šipa se je razbila, begunec se jo samo ob rezal, ostal je pri zavesti in so ga prenesli v kaznilniško bolnico.
Ubiti paznik.
Ivan Peterin je bil rojen leta 1886 na Primorskem in je vršil pazniško službo že od leta 1910 v Gradiški, Grazu in na zadnje v Mariboru. Bil je vesten v službi ter je imel družino s 4 otroci. Smrt-n op o š ko do v a n og a so spravili koj v bol-
Kanada — zlata pokrajina.
Produkcija zlata v Kanadi tako raste ter ¡napreduje, da ho dosegla v kratkem za južno Afriko drugo mesto, kar se tiče zlatih zakladov. Zlatih jam je bilo leta 1933 ;V Kanadi 28, danes jih je že 47 in pred koncem tega leta se bode dvignilo to število na 80 do 90. Dosedaj predelajo dnevno 30.198 t zlate rade in produkcijo na zlatu cenijo v letošnjem letu na 23 milijonov funtov šter-lingov.
Najdebelejši človek,
ki je kedaj živel na svetu, je bil Anglež Danijel Lambert. Krog trebuha je meril 280 centimetrov.
Januš Goleč:
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Uvod.
Takale revna para, kakor je pisatelj naslednje povesti, večkrat zasanja o bajnem bogastvu, ki ga čaka v bodočnosti in je zanj pripravljeno od bogve koga in neznano kje.
Si lahko predstavljate prijetno presenečenje, ko sem prejel pred leti od ameriškega konzulata v Ljubljani obvestilo: »Izkažite se s potrebnimi papirji, takoj Vam bomo poslali zapuščino prijatelja, ki Vas je postavil za dediča v zadnjih trenutkih življenja.«
Mislim, da bi presunila zgorajna vest na trenutno osrečeno plat vsakega, kaj še le siromaka po mojem vzgledu! Naenkrat sem bil globoko prepričan, da niso sanje prazne pene — ne — iz nebes revežem udahnjene oznanilke blagostanja ter vsaj nekaj časa življenja brez tolikanj bridke borbe za vsakdanji kruh.
Na potrebno stran prikrojen človek ne po-
seda toliko moči ter samozataje, da bi obdržal zase preveselo sporočilo: Jutri ali pojutrajšnjem boš prištet med bogatine!
Mojemu glasno navdušenemu oznanilu, da čaka name dolarska dedščina iz Amerike, so so posmihali dobri prijatelji ter znanci. Še le dokaz črno na belem ter štampiljka amerikanskega konzulata jih je prepričala, da se mi ni zaletelo naopak v možganih. Postal sem mahoma spoštovana osebnost med onimi, ki so zrli pred trenutki name od zgoraj navzdol v zavesti: revež je in kot tak se bo pehal skozi celo življenje. Celotna družba mi je postala »iskreno« prijateljska v nadi: z dolarji podprtemu človeku ne hodi nikdo s poti.
Kedo bi mi štel v baharijo, če sem vnaprej naročal na račun dedščine bogate pojedine in zagotavljal -denarno pomoč onim, ki so mi tudi v stanju lazarstva stali zvesto ob strani.
Temeljita dokazila, da sem resnično v oporoki označeni dedič, so odbrzela z ekspresno pošto v Ljubljano.
Še par dni prijetno nestrpnega čakanja . . . Lepega jutra je potrkal pismonoša in mi izročil
nico, kjer j« kljub takojšnji operaciji umrl dno 5. julija ob 4. uri zjutraj.
"ega-ice
feo po preprečenem pobegu zaslišali. Pančur je izpovedal, da sta se dogovorila z Laknerjem glede pobega med sprehodom. Nadalje trdi, da je Lakner sam ubil paznika, Laikner pa zatrjuje
na&protno, da je on udaril Peterina samo s pestjo, smrtne udarce s ¡kamnom bi naj bil zagrešil Pančur. Lombar pa pravi, da je pisal v celici pismo svojemu sinu, iko mu je nekdo odklenil vrata ioi ga je pozval na pobeg. Zločinska deteljica je nameravala v Italijo, ker je znala, da bi v Avstriji ne bilo več varno.
mi n§ ii tmz mladine?
Piše kmečki fant izpod Pohorja.
Članek o verski brezbrižnosti in mlačnosti, ki ga je »Slovenski gospodar« objavil na tem mestu v zadnjii številki, je bil po vsebini zelo zanimiv in za sedanje prilike jako potreben. Po nekaterih krajih se je začela širiti med mladino, tudi že med žensko, neka čudna mlačno&t, brezbarvno&t in brez-krvnost. Ni več krščanskega poleta, ni udejsitvovanja katoliških načel v življenju! Nasprotnikom krščanskega svetovnega naziranja pa gre sedaj pšenica v klasje. Krščanske prosvetne organizacije še niso vzpostavljene. Mladina tava Okoli brez pravega in zdravega pouka, brez prepotrebne vzgoje
duha in srca. Kaj bo iz teh mladeničev in deklet, ko dorastejo? Ali bodo to možje in žene, ki bodo s svojo izobrazbo delale čast cerkvi rim narodu?? Postavil sem dva vprašaja, pa bi jiiih tre-balo še več. Za krščanske prosvetne organizacije ni in tudi ne more biti pri mladini nadomestila. Kdor jih onemo-gočuje ali njihovo delovanje ovira, si nakoplje na vest veliko odgovornost pred Rogom, cerkvijo in državo. Ali ne govori rastoče število zločinov med mladino dovolj jasne besede? Ali se surovost ne šopiri že po vseh cestah, ulicah in stezah? Ali se mladinska lahkomiselnost ne smatra za nekaj, kar je samoposebi razumljivo in proti čemur se ni treba boriti? Dajte na.m krščanske prosvetne organizacije, prosimo vas! Krvavo jiih potrebujemo. Brez njih tonemo in padamo v brezdno. Gorje narodu, čigar mladina se izne-verja veri očetov! Katoliški mladini katoliško prosveto in vzgojo!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Na lepi in veseli gostiji Žel-Štifter so gostje zložili za dijaško semenišče 30 Din.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Težak udarec neizprosne smrti je zadel v našem trgu ugledno posestniško družino Nedeljkovo. Težka in kruta bolezen jetika v grlu ji je ugrabila ljubega in dragega očeta, Vincenca Ne-
deljiko. V petek dne 29. junija je, sprevklcn in lepo pripravljen na zadnjo uro, mirno v Gospodu zaspal. Gospod župnik je bil dvakrat pri njem. Prvič, da ga sam tolaži v njegovem trpljenju, drugič, da mu nudi nebeškega Tolažnika in njegovo nadnaravno moč milosti v zakramentih za zadnjo popotnico. Rajna je bil ugleden in splošno spoštovan posestnik. Proti običaju trga je hodil redno v^ako nedeljo k službi božji. K njegovemu pogrebu, ki je bil v nedeljo dne 1. julija ob 4 popoldne, se je zbralo polno prijateljev ter znancev, da ga spremijo k zadnjemu počitku.
lili
Če ostaneš ob nedeljah brez pridige:
prečitaj vsaj evangelij in kratko razlago. Imamo še knjižico, ki jo je spisal č. g. dr. Matija Slavič, sedaj rektor ljubljanske univerze: »Nedeljski in prazni-ški evangeliji z razlago in opomini«. — Knjižica stane le 2 Din (s poštnino 3 D) in se naroča v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
[fnnii!
Med njimi so bili tudi: odlični člani šentle-narške inteligence. Cerkveni pevski zbor je rajnemu zapel na domu v slovo »Spomladi vse se veseli«, na grobu pa na svidenje »Nad zvezdami«. Globoko žalujoča družina se prav vsem iskreno zahvaljuje!
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Na Petrovo je obhajal naš predobri in preljubezni-vi pater Elekt Hamler svoj zlatomašni jubilej. Vsa župnija je kar tekmovala, da bi se čimbolj hvaležna izkazala svojemu dobrotniku, svojemu očetu in neumornemu delavcu v vinogradu Gospodovem ob njegovi slavnosti. Cerkev je bila zunaj in znotraj praznično ozaljšana in ovenčana. Na predvečer je svi-rala godba, pevci so peli podoknico, trg in samostan sta bila bajno razsvetljena z luči-cami, svečicami in balončki; po župniji pa so goreli kresovi ter pokali možnarji in topiči. Drugi dan, na Petrovo, se je pričela slovesnost ob pol desetih, ko je imel slavljenec med slavnostnim zvonenjem slovesni vhod v cerkev. Cerkveni govor je imel domačin in jubilantov učenec č. p. Henrik Damiš, ki je v izbranih besedah orisal jubilantovo plodonosno duhovniško življenje ter posebno povdaril, v katerem odnosu je delovanje katoliškega duhovnika do presv. Trojice. Koncem pridige je dekan č. g. Franc Gomilšek prebral pismo prevzvišenega gospoda škofa, v katerem zaradi velikih zaslug na dušnopastirskem pol-lju slavljenca imenuje svojim duhovnim svetovalcem. Nato je preč. g. zlatomašnik ob številni asistenci opravil svojo zlato sv. mašo
precej težek zveženj, prelepljen z vsemi mogočimi znamkami, naslovi ter podpisi.
Podpisati sem moral uročitelju več povratnic. Kar drgetal sem na res Skrbno omotano, zapečateno ter — težko pošiljko. V bornem življenju si nisem upal niti sanjati o kupih dolarjev, katere je prinesel ta omot iz daljne Amerike in to samo zame, da razpolagam z njimi po mili ter dragi volji. Z Bogu najglobokejšo hvaležnostjo sem se lotil razmetavanja. V spomin na nezabnega prijatelja bi naj ostal ohranjen ovojni papir, motvozi in sploh vsaka malenkost, ki je bila količkaj v zvezi z dolarsko zapuščino.
Za ovojem sem zadel na listek s prijateljevo pisavo. S par besedami in s svojim podpisom je sporočil na moj naslov vse, kar je pomenilo zanj vrednost. Poljubil sem oporoko, jo odnesel v predal omare, katerega sem že bil pripravil tudi za dolarje.
Za oporočnim lističem še en omot in v tem — -riti enega dolarja , ? .! Strela božja! Prelistal sem debel šop deloma s svinčnikom, deloma s .črnilom počorganih papirjev — pa in zopet pa
— o amerikanskem bogastvu niti prahu ter sledi!
Godilo se mi je siromaku, kakor bi me pahnil iz nebes v večno brezno pekla!
Nekaj ur sem presedel nemo ob dedščini, ki je bila zame najdebelejša potegavščina, kar sem-jih doživel do tedaj po kolovozih ter gra-bah življenja. Slednjič sem se le zbral toliko, da sem ugotovil, da vsebuje papirnata zapuščina beležke pokojnega, katere je zaupaval papirju na svojih večletnih potovanjih po Južni Ameriki in njenih otokih. Iz res medvojnega prijateljstva do rajnega pošiljke nisem pognal v uredniški koš, odnesel sem jo v omaro s sklepom, da se bo vicala v zapuščenosti, dokler se ne razpuhti ter razblini na meni za nekaj dni v notrajnosti uresničena pravljica o revnem pastirčku, ki je postal naenkrat najbogatejši kralj.
Kako je bilo s prijatelji ter znanci, ko so zvedeli, kaj sem prejel iz Amerike, ne bom popisoval. Škodoželjni krohot so zaključili z znano opazko: Revež ostane revež in njegovo bogastvo tvorijo samo lepe sanje — prazne pene!
Leta 1929 sem igral par dni vlogo dolar-
Žensks so boljše za šciiranjc nego moški.
Angleška statistika trdi na podlagi dejstev, da so ženske si-gurnejše šoferke nego moški. Pri avtomobilskem volanu je ženska za 20% boljša ter za^ nesljivejša nego moški šofer.
Ženske prisilile mestnega župana, da je odstopil.
V mestu Alcanir na Španskem je mestni župan kar preko noči dvignil tržne cene za 33%. Ta nezaslišani porast cen je meščanke toliko razljutil, da so se lotile oblege ro^ tovža. Oblegovalkam nista bila kos ne civilna garda in ne vo-jaštvo, Junaške žensko
Bogu v čast za vse od Boga sprejete dobrote. Dobrotijii vi Bog naj nam našega zlatomašni-ka ohrani zdravega in čvrstega še do bisernega in železnega jubileja!
Laporje. Znana nova cestar skoai Levič je stekla že do blizu Zabljeka. Že to je lepa ugodnost, da dotod noben voznik ne more več sena zvrniti; da bi ga pa tudi naprej ne, naj čimpreje steče cesta doli do banovinske, k čemur pomagaj ljubi Bog in naše oblasti!
Celih 30 moških človekov sta videla dva potujoča laporska peba nekje v porečju Save stati med sveto mašo zunaj cerkve. Kaj, ko bi pri nas napravili štetje takih bogaboje-čih?! Ali naj vas, fantje, v tem čisto hvalim? ;V tem vas ne hvaLim. Dajmo rajši take slučaje popolnoma iztrebiti! — Meid šolarji, ki so letos sladiili življenje našim gospodom učiteljem, jih je po pripovedovanju ulioslišcev posebno med Evinimi hčerami nekaj, ki od-rasl 3 izvolijo pozdravljati s »serbus« in podobnimi nezastopnostmi. Pač nevede že torej znajo nekaj po latinski, pa še tisto je narobe.
Dornova. Kakor po drugod, tako je bil tudi pni nas zaključek šole dne 28. junija. Zaključil je šolo gospod upravitelj Rusjan sam z gdč. Lenartič, ker ostala razrednika sta se odpeljala dva dni prej na sokolskd zlet v Sarajevo. — Kakor je znano, je dobil naš šolski upravitelj nalog za premestitev od nas v Vu-zeniico. Zato se je tudi ob zaključku šole z iskrenimi besedami poslovil od naše dece. Med drugimi poslovilnimi besedami jam je položil na srce: »Draga deca, bodite vedno dobri, kakor sem vas učil ter ne lažite in ne tožarite po krivem svojega bližnjega. Z Bogom, draga deca, imejte me v spominu, kakor vi ostanete meni ter pozdravite vaše starše!« Pri teh besedah so zajokali vsi otroci na glas ter s tem pokazali, kako priljubljen jim je bil g. šolski upravitelj.
Pri naši deci
smo opazili, kako sveta je bila g. upravitelju šola an pouk, ker se je brigal v glavnem le za šolo, mu ni preostajalo dosti časa za feugo. Dragi g. upravitelj! Ko si prišel k nam te je čakalo težko delo, a po tvojem petletnem vztrajnem in trudapolnem delu je postala šola, kakoršna mora biti. Vemo, da si si s
svojim delom v šoli nakopal sovražnike. Mi starši pa ti kličemo k slovesu: Bodi vstrajen
v šola, kakor si bil prii nas, J
Grabrovnik poleg Štrigove, Od severa preko Mure je pridivjal dne 1. julija nad naše štrigovske bregove in gričke hudourni oblak. Nad dolino Jaišovce se je sprožilo iz oblaka na poleg stoječi grič. Švignila je strela tik hiše posestnika M. Kutnjaka s slamnatim krovom. Spotoma se je odlomila od strele električna iskra in ne da bi kaj okno poškodovala, je pogledala v sobo, če so vsi doma! Okna so vsa bila zaprta. Na srečo domači niso bili v prvii sobi, našla je samo sosedovo hčerko Angelo, katero je stoječo tik pri oknu oplazila na roki in nogi, da je padla v nezavest, kmalu se je pa zopet zavedla. Nadalje je odtrgala od stropa malo ometa. Venec okoli razpela je na gornjem koncu posmojen, žica prežgana, rjuha na stolu tudi malo po-smojena, drugo je ostalo vse nepoškodovano, das-i je strela sobo ožarila, kakor,bi bila v ognju in stresla do temelja. Glavna moč strele
je prasnila v gospodarsko poslopje soseda Jakoba Dovečar, kjer je začelo goreti. Zgorel je pod, svinjski hlevi, klet, listnjak in skedenj. Teldco 90 našLi mrtvo, svinje so (izpustili. Na pomoč so prabežali sosedi bližnja in daljni. Pribrzeli so og.njegasci oz Štrigove. Brizgalne ni bilo mogoče peljati na breg po od hudournikov razdrtih potih. Delali so neumorno samo z rokama, da so omejili ogenj iin obranili hišo. Zgorela je tudi krma, zimski ječmen, ki je bil spravljen pod streho. Škoda j 9 precejšnja.
Žižki v Prekvaurju. Z ozirom na dopis v Slov. Gospodarju od 6. junija smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da bi bile sestre v Žižkih komurkoli trn v peti in da bi bili pri nas kakšni njergafii, katerim ne bi bilo prav, da so si sestre dale sezidati gospodarsko poslopje. Nasprotno imamo vsi prebivalci Žižkov brez razlike, ki smo si sestre takoj po prevratu sem sprosilti, sestre rada in jih spoštujemo ter smo jim za pouk naše dece v šoli in za druge dobrote vsi hvaležni. Vsi prebivalci Žižkov smo jim in jim hočemo tudi v
se niso poprej odstranile ¡izpred mestne hiše, dokler ni podal župan ostavke in so dobil« življenske potrebščine poprejšnje tržne
cene.
t
?= ==5
Polovico zemeljskega obsega.
Brooklynov most V ■¿ljujorku visi na 4 ka-bljih, kojih žice so dolge 23.400 km, to je polovrica zemeljskega obsega.
Vsak dan v tednu je praznik.
Vsak dan v tednu je jpri enem narodu praznik: nedelja pri krist-ijanah, pondeljek pri Grkih, torek pri Per-jzijcih, sreda prii A Sircih, četrtek pri Egipčanih, petek pri mo-
škega dediča. Minula so 4 leta, predno sem skrbno prečital vse prijateljeve beležke, razbral iz njih z velikim trudom, kje je bil, kod je hodil, kaj je trpel, kod se je podil dokaj let za zakladi, katerih ni utegnil uživati vsled mnogo prerane in res bridke smrti.
Da bodo čitatelji podučeni, za ¡katerega in kakega prijatelja gre v naslednji povesti, jim moram zaupati še to le:
Začetkom svetovne vojne je imel vsak avstro-ogrski pešpolk zastavo in zastavonoša. Pri našem polku je nosil staro zastavo kadet, doma s Tirolske, katerega smo imenovali vsi radi izredne velikosti — Dolgi Joža. Bil je poštena tirolska duša. Postala sva iskrena prijatelja, dokler nisem moral ostaviti bojišča kot težko ranjenec.
Šest let po ikončani vojni me je obiskal Dolgi Joža v Mariboru. Zaupal mi je, da je končal pred vojno započeto rudarsko visoko šolo v Le-obnu. V mali povojni Avstriji ni pravega zaslužka za rudarske inženerje, bo pač sledil klicu prijatelja iz Amerike, ki mu obeta debel kos kruha uri dolarski slači.
Poslovila sva se. Zabeležil si je moj naslov in mi je še parkrat pisal iz Amerike iz mesta Los Angeles, kjer je dobil takoj po prihodu res sijajno plačano nameščenje, a je moral mnogo potovati; videl je redkosti ter znamenitosti, videl je veliko sveta, trpel preko mej človeških moči v neraziskanem svetu in tik pred zaključkom trpljenja in tik pred vhodom v paradiž večkrat krvavo zasluženih obilnih denarnih prihrankov ga je zadela nenadno — strašna smrt!
Enkrat v hudi stiski na obupni poti skozi južno-ameriške divjine je zabeležil na listič, da zapušča meni kot medvojnemu prijatelju svoje zapiske, zaročenki ter svojcem na Tirolskem pri-štedene dolarje!
Povest »Lov na zaklade« sem napisal po večletnem razvozlanju omenjenih zapiskov prijatelju v spomin ter čitateljem v pouk, kako je nekaj najbolj goljufivega pehanje za zakladi ter zlatom, za kar pokoplje toliko ljudi telesne sile in žrtvuje tolikokrat pred. dosegom zaželjenega cilja — življenje!
BBBBBBBBBBBBBBBB
Romarji v Marijino Celje:
Vsi, ki ste že romali, al: mislite tja romati, n« pozabite si kupiti f dr. Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. V njej so zgodovinske in potop:sne črtice kot tudi pridige t dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago.in jih oddajamo po 5 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
BBBBBBBBBBBBBBBB
postrežljiva in ni pustila revežev, da bi odšli praznih rok, vsak je dobil primeren dar. Bog ji naj bode plačnik za dobra dela. Pokopana je bila 3. t. m. ob veliki udeležbi ljudstva in v spremstvu treh gospodov duhovnikov. Poslovilne besede pri odprtem grobu sta govorila g. župnik in pater ¿z Muretinc iz tamošnje hiralnice. Marsikatero oko je zarosilo, posebno pa njenim peterim sinovom, katerim je pustila lepe zglede, dobra dela, in tudi jim priskrbela lepo dedščino! Počivaj v miru, draga nam mamica!
Gornja Ponikva. Tukajšnja gasilna četa priredi v nedeljo dne 15. julija v župnijski uti Vombergerjevo dramo »Voda« v treh dejanjih. Vljudno vabljeni prijatelji igre in zabave. V nedeljo vsi na Gor. Ponikvo! Odbor.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 25. junija smo pokopali enega izmed starejših naših mož, Janeza Zaleznik, po domače Hrastnika. Pokojni se je kot vojak udeležil 1. 1878 osvobodilnih bojev v Bosni, kjer je izgubil nogo. Bil je dober krščanski mož in priden delavec, ko je kljub temu, da je imel leseno nogo, opravljal vsa kmečka opravila. Bodi mu Gospod obilen plačnik! — Takoj naslednji dan dne 26. junija pa so zapeli zvonovi mrtvaško pesem Marijini družbenici Jožefi Vr-tačniik, ki je umrla v celjski bolnišnici, a so jo prepeljali v domačo župijo, kjer je bila v sredo dne 27. junija položena k večnemu počitku. Tako so se letos že tri članice naše Marijine družbe preselile v nebeško domovino! — Po ognju opustošeno podružnično cer-
bodoče pri vseh njihovih delih po svojih močeh pomagati.
Velika Nedelja. Namesto venca na grob veleč. g. župnika Karola Hraba v Ormožu je daroval g. Irgolič Fric, posestnik v Sodincih tukajšnjemu kat. bralnemu društvu 100 Din za obnovitev knjižnice. Za plemenit dar se mu najiskrenejše zahvaljujemo. — Posnemajte! !— Zadnje dni umirajo pri nas samo otroci. V teku nekaj dni je umrlo petero otrok, izmed katerih se je eden, t. j. Kovačecev 61etni sinko iz Trgovišča zadušil z jabolkom. Precejšen grižljaj mu je obtičal v sapniku in mu ni bilo več pomoči. Vsem prizadetim staršem iskreno sožalje!
Sv. Ana in Sv. Barbara v Halozah. Približuje se god sv Ane, katerega obhajamo v naši župniji zelo slovesno pri podružnici Sv. Ane. Veseli se ga vse, staro in mlado, in ne samo naši župljani, temveč tudi tujci, naši vrli sosedi iz vseh strani prihitijo v procesijah, v gručah in posamezni, da počastijo v krasni cerkvi svete Ane god. Tudi brati Hrvati obi-
ščejo romarsko cerkvo Sv. Ane, ko priredijo pri rimski procesij« krasno nabožno petje. Le tos se bode vršilo oproščenje kar 5 dni. Začetek v četrtek 28, t m., konec pa v nedeljo 29. jul. Veselimo se že krasnih pridig. Omeniti moramo tudi, da se vrši iste dni na Borlu pri Dravi v gostilni Bud. Debeljak takozvani haloški velesejem, ki nam prinese mnogo zabave in razvedrila duha .— Ob zaključku šolskega leta se je poslovni od nas večletni tukajšnji nadučitelj gospod Mirko Kosi, ki je služboval pri nas 36 let Mi Barbarčani ga ne bodemo pozabili. Kot dober učitelj mlad ne nam ostane za v^dno v spominu. Posebno težko se je poslovil', od šolske mladine. Gospod Kosi gre v pokoj ter se na jesen preseli v Maribor. Bog ga naj ohrani še mnoga leta! Hvaležni župljani kličejo mu: Z Bogom! — Umrla je dne 1 .julija t. 1. naša ugledna gosti Iničarka gospa Klara Zavec, ki je že dalje čala bila vdova, ter je vršila gostilničarsko obrt zelo pravično in natančno. Posebno reveži jo bojo zelo pogrešali. Bila je zelo gostoljubna,
Poljska brata Jožef in Benjamin Adamovič sta srečno preletela Atlantski ocean. Sprejem obeh bratov v domovini po vrnitvi.
I. del.
Proti ¡koncu leta 1924 je zapustil prijatelj Dolgi Joža tirolsko domovino. Ukrcal se je v Hamburgu na ladjo, ki ga je pripeljala v Nju-jork. Od tam je dosegel cilj prekooceanskega potovanja v vlaku preko celih Združenih držav in je izstopil na zapadu v mestu Los Angeles. Pri izstopu ga je sprejel dober znanec izza otro-Ske dobe. Bival je že dokaj let v Ameriki in posedal v imenovanem mestu dobroidočo trgovino s pohištvom.
Po par dneh počitka je bil Joža predstavljen družbi milijonarjev. Ti so si stavili nalogo: potom dobro ter skrbno organiziranih in z vsem potrebnim opremljenih ekspedicij dvigniti velike zaklade, o katerih se govori po celem svetu Stoletja in odkriti zlata polja po neraziskanem ozemlju med južnoameriškima državama Bolivija ter Paragvaj, ¡ki je zaznamovano na zemljevidu z imenom Matto Grosso. Družba je zbrala .vso potrebno gradivo, iz katerega se je dalo vsaj b približno gotovostjo sklepati: kje da se skrivajo kritju zemlje zaupana bogastva
Dolgi Joža je bil Amerikancem dobro došol kot strokovnjak v poznavanju zemeljskih plasti, saj iz teh se da sklepati, kje da tiči od človeške roke zakopano bogastvo in kam je skrila narava vladarja sveta — zlato.
Nastavitvena pogodba je bila kmalu sklenjena, ter podpisana od obeh strani. Družba je predložila rudarskemu inženerju ves zgodovinski in iz ljudske govorice posneti materijal, nanašajoč se na cilj prve ekspedicije.
Predvsem bi naj posvetila prva raziskovalna odprema skrivnost res zlatega zaklada nekdanjega mehikanskega cesarja Montezume.
Da si bodo čitatelji na jasnem, kaj pravi istina o Montezumovem nenadno izginulem zlatem bogastvu, hočemo nekoliko poseči v zgodovino.
■n

, \ ^" '/V<
■v
Ti,
V.
V * ;
Dalje sledi.
Širite „Slov. gospodarfa'!
hamedanih pri judih.
in sobota
Kje pokadijo največ?
Največ na svetu pu-šijo na Holandskem ter v Ameriiki. V imenovanih .državah odpade vsak teden na osebo 60 g tobaka.
Črevo živali,
bi' se hrani z rastliiM-mi, je 22krat dalje nego telo, črevo živali, ki se preživljajo z mesom, pa je le 5krat tako dolgo kakor telo.
Debelost in teža človeške kože.
Človeška koža je na' dlani ter na podplatih lOkrat tako debela kakor na trepalnicah. — Koža odraslega človeka tehta 10 do 12 kg.
kev v Okoniini pridno popravljajo ter bo že kmalu zopet v lepem in dobrem stanju. Tudi ostali pogorelci so si že postavili nova gospodarska poslopja.
Št. Andraž pri Velenju. Pri nas se navadno malokdaj pripeti kaj posebnega, zato tudi ni novic iz našega kraja. Mirno živimo tukaj po naših prijaznih gričih. Zato nas je tem bolj iznenadilo, ko se je kar naenkrat pojavilo polno liberalcev, ki mislijo našo mladino menda požreti s prosvetnim društvom in društvenim domom vred. Le z resnico na dam, g. dopisnik, brez zavijanja dm namigavanja. Radi bi vedeli, kje so tisti skriti nasprotniki, kji ovirajo ih nasprotujejo delu mladine, ali kakor je g. dopisnik mislil prosvetnemu dru-fttvu. Saj pri nas vendar vsak otrok ve, da teh namišljenih nasprotnikov ni nikjer in da ndkdo ne nasprotuje delu mladine. Praznih besed in napadov Št. Andražani ne potrebujemo ,dejanj in zgledov kažemo! »Saj vemo, kdo je stalen naročnik »Domovine« in kateri so tisti, ki delajo na koru nemir med sv. opravilom.
Boč pri Poljčanah. (Planinsko veselje na Boču.) Dolga procesija Križevljanov je 2. t. m. obisikala Ložno, da pove Materi, ki kraljuje na tej višini, svoje želje. Nehote nam je uhajaj pogled vstran od procesije po z al eni pokrajini, ki jo je obsevalo žarko julijsko solnce. Planine so prosile: prid' sem, nižave sin! Poslušal sem in ni mi žal. Po senčnem pobočju bočkega masiva sem koračil k bočkemu kralju Mihcu, kjer so vabile rdeče črešnije na zo-banje. Ker že dolgo nisem bil pri logarju, sam jo mahnil kar naravnost po strmini na vrh Plešivca. Po kamenju sem skakal in se poganjal navzgor. Maliine so se mi ponujale. Krasen vzduh me je objel v višini. Prijeten sever me je hladil pri hojii po grebenu. Krasen je Boč pozimi, poln mikavnosti poleti. 22. t. m. imaš priliko, da se prepričaš na lastne oči in ušesa, da je na Boču vir zdravja iin veselja. Pojdi na bočko proščanje in za>jmi prav globoko az tega neusahljivega v.itra. Če bo prihodnjo nedeljo dež, pridi pit iz tega božjega vira 29. t. m. Na sigurno svidenje! Še nakaj! Ne hodi sam, da se ne zgubiš! Vzami s seboj vsaj enega tovariša! Bo Ti hvalo pel, ko bo z gore šel.
Pišece. Hitro, hitro, čas beži! Res skoraj že več ne vemo, kdaj smo se zadnjič zglasili, g. urednik. Marsikdo bo calo mislil, da smo e Friclnom vred vsi pomrli, ali se pa spravili nad butalski gnoj ter nimamo časa za kaj drugega. Gnoj smo tudi kidali, ker ga je treba vsak dan, da se »živina« preveč ne umaže. Pa še druge stvari so na smatile, da smo morali molčati. Sicer pa o tem morda prihodnjič kaj ,več. Toda prav na tiho na uho, kajti take stvari se pri nas ne povedo na glas. Sicer pa bo govoril naš Fricl, ki se je vrnil v naše veliko veselje iz Butal. Sedaj bi. naj poročali o novicah zadnjega časa. Zdi se nam, da bo najboljše, da naredimo le kratek pregled, da bodo kronisti dobili tisto nitko v spominu, ki veže dogodke, nazaj. Nekako koncem maja se nam je poročil g. Zorčič Viktor, trgovec. Po žensko si je šal v Sevnico. Ime jii je Ivanka, a doma je iz ugledne Bobničeve hiše. Mladima zakoncema kličemo na pot v življenje: Bilo srečno! — Potem smo imeli tudi sprejem iv Marijin vrtec in prvo sv. obhajilo. V Marijin vrtec je bilo sprejetih 70 otrok, a prvo 6v. obhajilo jih je prejelo 117. Kako so žareli obrazi otrok v sreči, ko so se poklanjali Mariji, a še bolj onih, "ki so sprejeli prvič Gospoda v svoja srca! Prvoobhajance smo tudi pogostili, za kar gre vsa zahvala našim trgovcem, pekoma ter učiteljstvu, ki nam je šlo blago-
hotno na roko. Vsem iskreni Bog plačaj! — Toda prezreti ne smemo dogodka, ki se nam bliža. Praznik bo namreč za našo celo faro. In pregovor pravi: Nove čevlje raztrgaj, a udeleži se nove maše! 15. t m. jo bo daroval pri nas naš rojak in domačin Petančič Franc, gojenec 4. letnika mariborskega bogoslovnega učiJišča. Redko se dogodi dandanes, da se kje vnšd taka slovesnost. Zato pa mora tem bolj odjekniti v srcih faranov. In upamo, da- se bo to tudi zgodilo. Saj se že danes vsa fara tega veseli in se pripravlja, da se obleče v slavnostno oblačilo za to slovesno priliko. Ti pa, g. novomašnuk, vedi: Nebo Te je izbralo, saj si izšel iz revnih razmer, a nebo bo tudi rosilo blagoslov na Tvojo pastirsko pot, da ne omagaš pod bremenom, ki ga jemlješ na svoje rame. Zato korajžno zastavi korak v vinograd Gospodov, kaj značaje, blaži razprtije, lajšaj z nebeško tolažbo bolečine, žrtvuj se popolnoma za druge in zadovoljno bo Tvoje srce, a plačilo Tvoje Bog sam! Pozdravljen!
Iz zagrebške torbe. Vedno je pri nas dovolj novic, drugačnih in lepših od one, ki jo je včeraj razglašal »Večerov« prodajalec :— od žene, ki je možu trebuh razparala —, pa ni bila ona »Kranjica« niti on »Kranjec«. Imamo lepših in bolj kulturnih. Od 601etnice zagrebške univerze na primer. Klobuk doli! Naši slovenski univerzi še brke niso mogle pognati, a hrvaška ima že častitljivo brado šestde-»etlatne dobe. Lepo je povedal ob svečanosti naše slovenske častitke ljubljanski rektor dr. Matija Slavič z željo, da kakor je bil hrvaški narod v zgodovini »Trdnjavski zid krščanstva« v turških časih, tako naj ostane za vedno to vseučilišče varna zakladnica hrvatske kulture. Z velikim ploskanjem je občinstvo sprejelo ta , pozdrav. Šalimo se! V mestu je to reden pojav | okrog prvega, kar si vedno kdo najde »primernejše stanovanje, da ne rečem, »ker so ga ven vrgili«. Pa se sedimo tudi mi — ne »kot da hi nas ven vgrli«, ampak ker srno res dobili »primernejši« prostor. To se pravd: ta »mi« je Slomšakovo prosvetno društvo. Stari ,prostor ,obstoječ iz ene same sobe, nam je postal pretesen, zato smo si poiskali novega, ki ima tri sobe, pa nas ne stane veliko več. Tam se bo, če Bog da, lahko naše prosvetno delo še vse lepše razvilo. To novo stanovanje ■ je v Nikoličevi uldci, št 10, 1. nadstropje. V j najstrožjem središču mesta, na najbolje izbra-ini točki. Tudi pri Svetem Roku imamo nekaj novega. Tako so rekle dobre dušice, ko so ¡videle, da se obhajilo deli kar s »talerčkom«, da so za Jezusa že spodobi primernejša posoda — in v enem tednu je bil kupljen nov ciborij, majhen sicer, a velik dovolj, lep pa kot solnce, Zmiraj mora biti kaj, tako je prav! Pa še to je novo, da bomo tudi z moško nedeljo poskusili. Druga v mesecu naj bi bila za fante in može, da se pokažejo k Svetemu Roku že k prvi mašd ob H na 6. uro. V nedeljo je pa romanje. Nekaj tisoč Zagrebčanov se bo vzdignilo k Mariji Bistrici, da po-hite romat. V soboto zjutraj že gre procesija .iz Zagreba in zvečer pride tja. Vodil bo to romarsko procesijo sam novi nadškof. Mnogi
Pri astmi n bolezni srca, prsi in pljuč, škro-fulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičruih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah n špecerijskih trgovinah.
romarji gredo tja šale v nedeljo s posebnimi vlaki. Vrnejo se pravi romarji peš v pondeljek! zvečer in jdh ves Zagreb slovesno sprejme. Tajko bodo poromali v nedeljo 8. julija.
AMa.
V slovenskih dežalah se je ajda vedno g o-jida v večjem obsegu. Ajdo opeva celo naša narodna pesem. V starih časih se je ajda gen jila v večjem obsegu ne samo za zrno, temveč tudi kot zeleno hrano za živino in deloma za zeleno gnjenje Ajda raste hitro, ne zahteva Bog ve kako dobre zemlje, zelena masa je ve-lika dn vsled hitrosti in bujnosti rasti uduši ves plevel na njivi.
Ko je umno kmetijstvo dognalo svojstvo metuljnic, da potom svojih koreninskih kvr-žic vežejo zračni, dušik ter bogatijo in po-: boljšajo tlo, so metuljnice (detelja, lucerna, seradela, graharica, lupina) začele izpodrivati ajdo kot živinsko krmo in zeleno gnojilo.
Ajda se danes goji samo za ljudsko hrano. Njeno zrno oziroma ajdova moka je po hranilnih snoveh enaka pšeni.čni moki. Vsebuje skoraj v istem razmerju beljakovine in škrob, samo z razliko, da nima lepiva — glutena sJ in vsled tega ni sposobna za pecivo.
Tudi kot krma je ajda v zelenem stanju zelo krapka hrana in zavzema po hranljivi! vrednosti mesto med žitaricami dn stročnicami. Preobilna krma v obliki zelene ajde pa povzroča pni: živini srbečico in izpadanje dlake pri gotovih toplotnih in svetlobnih razmerah.
Ajda nima velikih zahtev glede vegetativnih čdniteljev. Njena življenska doba od setve do žetve je razmeroma jako kratka — 10 do 12 tednov. Raste hitro in njene korenine ima-jo sposobnost črpati iz tal tudi ono hrano, katere na primer žitarice niso v stanju izkoristiti. Ajda lahko izkoristi na primer fosfor-no kislino težje toplivih spojin. Ajda tudi ne zahteva zemlje, ki je dobro dn dalje časa pripravljena za setev. Uspeva v tleh, ki so šele neposredno pred setvijo preocana, uspeva tudi na izkrčeni gozdni zemlja iti
Med našimi kmetovalci ja vkoreninjena navada, da je za seme primerna najslabša in' najlažja ajda, nakaj boljša kot ajdove pleve. To izvira gotovo iz tega, da je pridelek od ajde radi pozebe zalo negotov in se vsled tega' noče riskirati dobro in jeklo zrno. Pregovor pravi: »Ne verjami ajdi, dokler cveti, žgancii bodo še le od one, v kozolcu visi!«
Mnogokrat cveti ajda zelo bujno in vendar ne obrodi mnogo zrna. To se dogaja takrat, če je, ko ajda cvetd, velika vročina in suša-megla ali dež ,zelo vetrovno, kolebanje temperature atd.
Slaba rodovitnost ajde -nastopa vsled tega, ker takšno vreme onemogoča oplojevanje cvetov. Za oplojevanje ajde pa so tudi žuželko' zelo važne, posebno čebele, kajti samooploje-vanje je pri ajdi skoraj izključeno. Nastopa samo v izjemnih slučaju h. Oplojenje ajde se vsled tega lahko izvrši samo s pomočjo:' 1, žuželk, 2. vetra, 3. drugovrstnih potresov ajdove bilke. Če izključimo te tri činitelje, je oplojevanje ajde nemogoče in vse bujno cvetenje nič ne koristi, kajti brez oploditve ni zrna.
Za pravilno uspeva nje in zorenje potrebuje ajda v dovoljni meri vsa tri hranljiva sredstva: fosfor, kalij dn dušik. Zato je primerno gnojenje z mešanim gnojilom, ki vsebuje vsa ta tri hraniva. Takšno gnojdlo je na primeri Nitrofoskal-Ruše. Za lažje tlo je. to gnojilo za* lo priporočljivo,-
Marijino življenje:
Kartuzijanski brat Filip je spesnil Marijino življenje v čudovitih verzh. Na slovenski jezik je to delo prestavil č. g Matija Zemljič, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Kakih 60 knjig je še na razpolago. Oddajamo jih po 6 Din. Naročila Sprejema
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Če se seje ajda na. težjem tlu, peščeni ilovici, humožni ilovioi', lapotrastem tlu itd., je priporočljivo gnojiti samo s fosfornim in dušičnim gnojilom, ker najde ajda dovolj kalijevih snovi v takšnih tleh. V tem slučaju se priporoča mešano gnojilo Nitrofos, ki vsebuje i% dušika in 12% fosforne kisline.
Samo v slučaju, da je v teh dovolj kalija in dušika, naj se gnoji ajdi samo z fosfor-nimi gnojili. V nasprotnem slučaju se mora (tudi ajdi gnojiti s polnim mešanim gnojilom.
Ker ima ajda razmeroma kratko življemsko dobo, mora imeti vso potrebno brano takoj na razpolago, zato se mora spraviti gnojilo takoj pri oranju v tlo.
Ajda je za naše slovenske pokrajine kot .vmesni posevek in z ozirom na veliko hrani-ivo vrednost ajdove moke velikega pomena in ¡vsled tega je potrebno, da vprašanju pravilnega gnojenja in pravilne izbire ajdovega semena posvetimo v letošnjem poletju večjo pa-žnjo in da ajdi dobro postrežemo. Letos, ko je tako zgodnjo leto, bo imela ajda dovolj časa izdelati zrno in bo predvidoma dobro obrodila. Ker so ozimna žita slabo prezimila in imajo našii kmetovalci vsled tega malo žita, ¡jim bo ajda zelo dobro došla. Zato posezite pri setvi po umetnem gnojilu: Nitrofosu in Nitro-Joskalu, ki povzroča bujno rast, oibilno cvetja in jeklo zrna.
Ing. J. Teržan.
mûri osai
Nenaden obisk tovariša.
»Zagrešil sem zločin«, je rekel, »storil sem nekaj hudega in do tega je prišlo takole: Stanoval sem tedaj v gosposki hiši iz 18. .stoletja, ki je stala čisto na samotnem in je bil mogoč iz ■nje razgled po najbolj divjih točkah ¡bretonske obali na severnem Francoskem.
Nekega deževnega večera sem čul, da nekdo trka na hrastova vezna vrata. Vzel sem svetilko in sem se podal odpirat. V dežju sta stala moški ter ženska. Pozval sem ju, naj vstopita.
Moški, velik ter močan človek hudega pogleda, me je vprašal ? »Ali me ne poznate več?«
Podržal sem luč bliže njegovemu obrazu in počasi se mi je vračal spomin na nekdanjega šolskega tovariša.
Uganil sem. Bil je resnično moj sošolec. Odkrito moram priznati, da baš na tega tovariša me niso vezali prijetni spomini. V šoli je bil na glasu kot prepirljivec, surovež ter pretepač. N ak-dar se nisva marala. Naravnost bal sem se ga ter se ga ogibal po možnosti.
»Najina navzočnost tukaj se vam bo zdela čudna ... Z ženo potujem v odprtem avtomobilu po Bretagni (severna pokrajina na Francoskem). Dobrih 500 m od tod se mi je pokvaril avtomobil. Bila je že noč. Kmečki fant mi je
imenoval vaše ime in me je napotil do vas. Radi tega sva drznila do vašega stana, vas prosiva za prenočišče, ker sicer sva zgubljena v tem čisto pustem kraju. Jutri bom že spravil avto zopet v tek. Le nocojšnji večer pri dežju in viharju je bilo popravljanje nemogoče.«
Oba sem sprejel pod streho in sem jima odkazal sobo.(
Nežna ter milo gl.edujoča gospa se je že po svoji zunanjosti odbijala od odurne moževe surovosti. Imela je lepe, čiste ter modre oči. Njene roke so bile izredno ljubke, njena usta je obletaval žalosten nasmeh.
Takoj po večerji se je odpravil moj nekdanji tovariš s svojo ženo k počitku.
Nekaj minut pozneje sem čul rahle korake. Bila je mlada gospa. Vrnila se je k meni in me prosila za vžigalice.
V trenutku, ko sem ji izpolnil prošnjo, je rekla zaupljivo:
»On že spi. Kar oblečen se je vrgel na posteljo. Poznam ga. Ne bo se prebudil do zjutraj:
Ker jii je bilo videti, na ni utrujena, sem jo povabil, naj prisede z menoj k peči, kjer ji bo toplejše nego zgoraj v sobi. Bila je takoj pri volji. Sedla sva oba in poslušala piskanje ter tulež vetra in tiktakanje velike ure.
Gospa je postajala vedno bolj zaupljiva. Omožena je bila dve leti in od prvega dne skupnega življenja ji streže mož po življenju. Skraja nisem verjel njeni trditvi, a nadaljnja pojasnila so me prepričala, da se je je res hotel znebiti celo za ceno njenega življenja.
Zaupala mi je presneto zamotano zgodbo. Bil sem si na jasnem, da imam pred seboj žensko bitje, ki je bilo od staršev izredno strogo vzgojeno. Ko je odrasla, je zadela v mojem tovarišu na neizprosnega gospodarja, da — rablja!
Bil sem ves presunjen radi usode nedolžne žrtve, ki je prenašala vse križe in težave z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Svojo žalostno zgodbo je zaključila:
Strašno! Kaj naj počnem? Vem sigurno, da me bo ubil lepega dne. Tokrat moram z njim ob robu skalovja. In sunek in končala bom v prepadu. Življenje je zame pekel. Najbolje bi bilo, če bi že bilo kmalu vsega konec!«
Grozno maščevanje.
Drugo jutro sem spremljal tovariša k avtomobilu. Napaka v avtomobilu je bila težjega značaja, nego je zgledala na prvi pogled. V mesto je moral poslati po nadomestni del. Pred dvema dnevoma ni bilo misliti na nadaljevanje potovanja.
Na povratku sva prišla do zaliva, v katerega se je iztekal v morje majhen potok. Podala sva se preko ozke brvi in potem po poti ob robu skalovja. Naenkrat je zagledal moj tovariš na drugi strani zaliva modri osat, ki je tamkaj kljuboval silam viharjev.
Oh! je zaklical. Njen najljubši cvet. Prinesem ji ga!
Te njegove lažnive besede so me naravnost ogorčile. Zakaj za božjo voljo si je nadjal ta zahrbtni krvnikov po-magač krinko skrbnega moža? Taka hinavščina je presezala že vse meje!
Splezal je po skalah navzdol in j« položil nogo na pesek, da bi prišel na drugo stran neznatnega zaliva.
V tem trenutku je pričelo moje src« močno nabijati. Baš ono mesto je bilo v celi divjini znano kot najbolj nevarna točka ob celi obali. Pesek je bil ob robu strnjen, proti sredini razrahljan in je pogoltnil neizprosno neprevidne-ža, ki. se je zgubil na navidez nedolžno ravnico. Ozrl sem se. Nikjer nobene priče. Naenkrat se me je oprijela strašna masel, ki me ni več spustila. Meni ni bilo treba le nič govoriti' in svariti,1 mož bo šel mirno naprej in zginil vi prepadu. Strahotni trenutek jasnega premisleka! Ali bi naj poklical, zakričal ,mu rešil življenje? Ali naj molčim in otmem nesrečno ženo? Zakril sem si oči z rokami in podaljšal boj z lastno vestjo. Ko sem zopet odprl oči, sem videl, kako je skušal tovariš izvleči obe nogi, s katerima je tičal že do kolena v pogrezajočem se blatu in pesku. Pri naporu za življenje je zgubil ravnotežje. Pogrezal se je počasi z obrazom proti meni. Kričal je na pomoč iz polnega grla. Njegove obupne klice je razblinjal veter. Že mu je segal pesek do ust. Nekaj časa je še mahal z roko nad površjem, nato je zginila tudi ta ...
Po vrnitvi na dom sem moral sporočiti mladi gospe grozno novico, ki pa ni napravila na njo nobenega vtisa. Priznati moram, da me ženina ravno-dušnost nikakor ni presenetila.
Prebridka resnica.
Takoj isti večer po smrtni nesreči sem spravil mlado vdovo k njenim! staršem.
Na njenem domu sem zvedel strašno istino ... Mlada žena je bila zmešane pameti in se ji je dozdevalo, da jo nekdo neprestano preganja ter ji streže po življenju. Njen mož, ki jo je ljubil s celim srcem, je ctoril vse, da bi jo obvaroval pred norišnico.
Domišljal sem si, da sem prevzel vlogo maščevalca, a sem bil navaden, morilec povsem nedolžne žrtve ...
se nahaja v Vencu sv. pesmi.
V Vencu se nahajajo pesmi za vse različne prilike, za sv. mašo, za popoldansko službo božjo, za advent, božič, veliko noč, za praznike raznih svetnikov, za posebne prilike, kot pri poroki, pri pogrebu, pri misijonih, novomašni-kom, za birmo, za nove orgije, za razne cerkvene bratovščine itd.
Pesmi se lahko uporabljajo tudi za citate v cerkvenih govorih, za deklama-cije pri raznih prireditvah. Prepevaj Gospodu vsa zemlja — pravi sv. pismo. Kakor smo sv. pismo dali narodu po lastnih cenah, tako dajemo tudi to lepo knjigo, ki je enaka po obsegu — ima 532 strani — po enakih cenah: broširan izvod 6 Din, v polplatno vezan 8 Din, v celo platno 15 Din, poštnina posebej.
Organisti, ker ste junaki, poiščite na te pesmi melodije, pa boste imeli za vsako priliko primerno pesem!
Venec sv. pesmi se naroča pri:
Tiskarni sv. Cirila v Mariborfi.
Poslednje vesti.
ROMANJE NA BREZJE IN BLED.
Prijave se sprejemajo do torka 17. folija pri rseh župnih uradih ali pa pri Pripravljalnem odboru Maribor, Koroška cesta 5. Prijavite se točno, na pozneJSe prijave se ne bo mogoče •adratf.
x : i ! ti fiitii« -v
4i ••■,•• - '
Domače novice.
Drava naplavila novorojenčka. Pri Sv. Marku niie Ptuja j« naplavila Drava novorojenčka ionskega spada. Sodna komisija je dodala, da je bil otročiček živ vržen v vodo. 0 nečlovežki materi še zaenkrat ni sledu.
Pri kopanju je utonil 9. julija v Rotovju na Mirkah pri Vrhniki Franc Krašovec ko-lair in sin lesnega trgovca. Pri kopanju ga je eadela kap. Hitro so ga potegnili iz vode, a so bali vsi reševalni poskusi zaman.
Ogenj poleg kolodvora. Dne 8. julija je izbruhnili ogenj v gospodarskem poslopju Ivana Žarka, kramarja poleg kolodvora v Brežicah. Poslopje je pogorelo s hlevi vred. Iz hleva so rešudi živino. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bil tudi kolodvor v nevarnosti. Velika škoda je le delno krita z zavarovalnino.
Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno, Zahtevajte prospekte. 687
Dopisi in prireditve.
Hmeljarjem! Takozvani »Tabor hmeljarjev« se bo vršil po običajnem sporedu v nedeijo, dne 15. t m. ob pol devetih p»edpoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. — Povodom shoda se bo razpravljalo o smernicah, po katerih bi se naj ravnali vsi hmeljarji povodom letošnje hmeljske sezone, ki se bo bistveno razločevala od vseh dosedanjih. Shoda se lahko udeleži vsak hmeljar.
Remšnik. Proslava Izobraževalnega društva se je prvo nedeljo sicer vršila, a vendar je vreme oviralo celotni program. Zato se ista ponovi v nedeljo 15. julija predpoldne in popoldne. V slabem vremenu se bo vseeno ponovila igra »Maklova Zala« takoj po večerni-cah. Vabijo se vsa prijatelji. Prid vrh planin nižave sin!
Sv. Pankracij Na god sv. Aleša se vrši k sv. Pankraciju, kakor je vsakoletna navada, procesija iz naše in avstrijske strani. Avstrijsko prebivalstvo sme obiskati cerkev po carinski poti drugega reda z obmejno izkaznico. Obmejna straža je odgovorna za vse, kar se tam na meji nerednega zgodi, zato lahko pride na mejo vsak, ki se hoče ravnati po navodilih obmejne straže. Vsakemu se da na meji svoboda, le sumljivim osebam ne.
Eebelj na Pohorju. Od nas dosedaj ni bilo dosti slišati v časopisih. Tudi mi nočemo biti molčeči. Slov planinsko društvo Slov. Bistrica gradii pri podružnici Sv. Treh kraljev planinsko kočo. Podjetniki društva se silno trudijo, da bi jo še letos dogradili. Tudi za naše kmete bo ta koča prava korist, ker bodo lahko spravili v denar razne pridelke itd. Cerkvene slavnost! so štirikrat v letu. Vsakokrat se jih udeleži mnogo ljudstva iz raznih krajev. Ke-beljčani tudi radi prihajamo na ta lepi planinski svet, da se u^ležimo službe božje.
Sv. Anton na Poh. G. urednik, da ne boste mogoče misliti, da mi Antončani najbrž spimo na 856 m visokem hribu, ali pa da sploh nismo več med živimi, ker se tako redko oglašamo v našem ljubem Slov. Gosp., potem se gotovo močno motite! Prvo, kar Vam moramo sedaj povedati, je to, da smo dobili v sredo, dne 4. t m novega g. dušnega pastirja
V aiečasrtitoga g. Matka Krevh. Da so se naša srca vzradostila, «d lahko misli te. Ne smete ai pa misliti, če smo visoko 856 m, da potem ne rabimo diušnega pastirja, češ, sedaj smo že itak toliko metrov blažje nebes. Kljub tako nepričakovanem prihodu smo č. g. provazorja dostojno sprejeli. Moškii pevski zbor mu je zapel ob precejšnji navzočnosti faranov pod-okoico, g. šolski upravitelj Drago Žolger ga je pa v jedrnatih besedah poedravi! v imenu faranov, šolske mladeži itd., za kar smo mu iz srca hvaležni. C. g. proviaor, Vam pa kličemo vsi Antončani krepka: Bog živi. Vam žabimo obilo uspeha ter božjega blagoslova med naani!
Sv. Jurij t Slov. goricah. V mladostnih letih je umrla Črnko Terezika, Marijina zvesita diružbenka. Bila je vzor dekleta, naročnica raznih listov, vneta delavka pri Izobraževalnem društvu in na odru. V govorih je bila mila in naravno očarujoča, (Materinski dan 24. III. 1931) ko je v polurnem govoru orisala napore in žrtve matere tako živo, tako iskreno, da nam nikoli ne preide iz spomina. Cesto je pozdravljala došlega g. nadpastirja in nove preč. gg. župnike itd. Sicer je bila le revna delavka, a tem bogatejša v ljubezni do Jezusa in Marije. Priporočaj nas tudi odslej tam gori pri svojem ljubem Bogu, blaga Terezija.	./i:.'1	'¿SfiilnPT!
Mm in širša oholi ca
kupuje v trgovini
Tiskarne sv. Cirila
Ptuj, Slovenski trg 7.
Sv. Trojica v Slov. por. Zlata sv. maša, ali 501etni jubilej mašništva, katerega je slovesno praznoval preč. p. Elekt Hamler in ž njim vse Slovenske gorice na Petrovo, dne 29. junija v samostanski župnijski cerkvi sv. Trojice v Slov .gor., je bil tako sijajen, da ga bodo pomnili vsi navzoči vse življenje. Dobri Bog je dal ugodno vreme, dobrosrčni farani pa so priskrbeli vše potrebno za cerkveno in izvencerkveno slavnost. Že dolgo pred slav-nostjo so marljiva dekleta in žene pletle vence pozno v noč, fantje in možje pa so nabirati milodare za godbo in strelivo ter sekali smreke in smrečice. Kako visoko spoštujejo in ljubijo farani častitljivega zlatomašnika p. Elekta, so pokazali' dejansko že na predvečer jubileja. Na gričkih in ravninah so svetili umetni kresovi, pokali topiči, godba je ovirala, petje domačega cerkv. pevskega zbora se je razlegalo daleč na okrog. Množice ljudstva, ne samo faranov, ampak tudi iz okoliških župnij so se zbirale na cerkvenem prostoru pred samostanom, da prisostvujejo po"doknici na čast slavljencu, zlatomašniku. Po končani podoknici se je množica uvrstila in z zlato mašnikom v sredi, z godbo na čelu veselo korakala gori in doli po" trgu, ki je bil ves okrašen z zastavami in razsvetljen z nešteti mi lampijončki, transparenti in lučkami. Do enajste ure so žareli kresovi in pokali topiči. — Ves cerkveni prostor okoli cerkve in pred samostanom je bil praznično okrašen z zelenjem in cvetjem. Trije slavoloki z zlatimi napisii so pojasnjevali pomen slavnostnega dneva. Na potu proti cerkvi je bil napis:
»Trojiška fara izroča — vroča Vam čutila, prinaša srčna Vam voščila.« Na drugi strani i »Vsevečni združi pota naša, da tudi mi v ne-i besih bomo krona Vaša.« Pri vhodu v samo« stan: »Frančiškov san, redovnik zlatomašni, le Tebi naj velja pozdrav današnji.« Pred glavnim vhodom v cerkev: »Glej, odprta so Ti vrata in pripravljen je oltar, zlatomašnik stopi predenj in daruj zahvalni dar.« Noira-: njoet cerkve je bila priprosto, pa zelo okusno okrašena, celo spovednica zlatomašnikova ta dan ni bila brez zelenih in zlatih okraskov. Slavnostni dan je otvorila budnica. Zjutraj ob štirih je zaigrala godba podokmeo zlato-mašn;!ku nekaj leph komadov, nato pa j« svirala po trgu do pete ure. Prihajali s<i gostje. Dekleta z zlatimi venci na glavi, drugi z ziatimi šopki na prsih. Ogromna množica je napolnila cerkev in ves prostor pred sa-: mostanom in željno pričakovala jubilanta. Ob pol 10. so slovesno zapeli farni zvonovi, godba je zaigrala in zlatomašnik, opravljen v, zlato mašno obleko z zlato bliščečo krono na glavi, z zlato palico v rokii, spremljan od mnogoštevilne duhovščine stopi pred ljudstvo iz samostana. Ljubko pozdravljen od zastopnikov tretjega reda, Frančiškove mladine, fantovske in dekliške Marijane družbe se poda zlatomašnik v procesiji, v kateri je bila častno zastopana tudi domača požarna bramba, okculi cerkve pri glavnem vhodu v cerkev. Orgije zabučijo, godba zadoni in pevski zbor se oglasi: »Zlatomašnik bod' pozdravljen.« Med slavnostnim govorom, katerega je imel p. Henrik Damiš, rojak in bivši učenec jubilantov, je preč. dekan g. Franc Gomilšefc prebral izpred oltarja dekret lavant. knezoškofa, prevzv. g. Ivana Jožefa, v katerem imenuje zlatcn mašnika p. Elekta Hamler za svojega duh. svetnika. Po končani peti, slovesni sv. maši, pri kateri so asistiralri g. Franc Gomilšek, dekan g. Fran Sinko, duh. svet. in župnik pri Sv. Lenartu, g. Ivan Bosina, duh. svet. in žup. pri Sv. Juriju v Slov. gor., g. Franc Skof, | žup. pri Sv. Antonu v Slov. gor. in g. Jožei j Klekl, žup. v p. iz Prekmurja, je podelil g. j zlatomašnik vsem navzočim slovesno papežev blagoslov. Pri darovanju okrog oltarja, ki je trajal eno uro, se je razdelilo 130 spominskih podobic. Med gostijo se je nabralo za revnega dijaka Din 315.—. Zlatomašni jubilej p. Elekta je sijajno uspel, brez najmanjše nezgode. Hvala Bogu in vsem, ki so k tej slavnosti kakorkoli pripomogli. Vso slavnost je posebno povzdignila ubrana godba od Sv. Barbare v Slov. gor. pod spretnim vodstvom g. Alojzija Beloglavca od Sv. Benedikta v SI. g. in domači cerkv. pevski zbor pod vodstvom gt Ernesta Majheniča, organista.
Polenšak pri Ptuju. Društveno življenje se je na Polenšaku zlasti v tem letu zelo oživelo. Pred kratkim smo ustanovili »Prostovoljno gasilsko četo«, ki šteje že danes nad 50 članov. Po fari in bližnji okolici pridno pobiramo dobitke za srečolov, ki bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne. Gasilci in prijatelji gasilstva pridite na pomoč naši gasilski četi, saj boste ji s tem pomagali premagati ovire, ki se stavijo na pot vsakemu mlademu društvu. Torej še enkrat, v nedeljo, dne 22. t. m. vsi na Polenšak po srečo.
Preševo v Južni Srbiji. Tudi mi, ki se nahajamo daleč v tujini, smo zvedeli, da je spre-i jel mašniško posvečenje naš rojak, p. Gabri-! jel Škof od Sv. Petra pri Mariboru. Iz raznih nepričakovanih okolnosti nam je nemen goče udeležiti se nove maše in radi tega klif čemo novomašniku: »Vse najboljše!«
Citatelfem v pouk in zabavo.
Strašna šiba koMlic.
Letošnji pojavi kobilic.
Letos so povzročili oblaki kobilic nepregledno škodo po pokrajinah Južne Afrike. Največji ikobiličji roj so opazovali ob meji' Zulu pokrajine, ki je uničil vse, kamor se je spustil. Roj je bil dolg 50 km in se je bližal liki najbolj temni oblak. Škrget arije perutnic milijard kobilic je jemalo ljudem sluh.
O nadlogi kobilic v letošnjem letu poročajo iz Portugalske, Abesinije (ob vzhodni obali Afrike), iz Argentine in Urugvaja ter iz Čile v Južni Ameriki. Po omenjenih delih sveta so povsem uničile kobilice še ono pičlo upanje, ki je preostalo poljedelcem vsled suše, Kjer se je spustil na zemljo roj kobilic, ni bilo v nekaj minutah nobenega zelenja več. V eni četrtinki ure je bilo opustošenih na tisoče oralov najbolj skrbno obdelane zemlje.
škoda in zavarovanje.
Amerikanska zavarovalna družba je precenila letošnjo škodo po kobilicah na 1 milijardo dolarjev. Zavarovanje proti kobilicam je v navadi v obeh Amerikah, dasiravno so premije zelo visoke. Kdor pa ni zavarovan, postane za slučaj obiska kobilic tekom pol ure berač.
Obramba.
Kar se tiče obrambe napram kobilicam, je v zadnjih letih beležiti velik napredek. Najbolj izdatna pomoč so letala, ki imajo seboj razpršilnike s strupom. Je že uspelo, da so letala največje oblake kobilic povsem uničila v kratkem času. Aeroplani morajo pač paziti, da ne zaidejo v roj, kar pomeni padec letala na zemljo. Napad na kobilice z letali je seveda precej drag.
V Južni Afriki se borijo proti kobilicam z metalci plamenov. Kakor hitro so pokrili roji kobilic kako poljano, brizgajo v nje iz cevi pod močnim pritiskom plamteče olje. Na ta način pa uničijo tudi žetev, a z dvojno tolažbo. Posevke bi bile itak požrle kobilice in drugič so pa ti požeruhi opaljeni Sin ne morejo odfrčati.
Znano je tudi, da so mrtve kobilice za bodočo žetev najizdatnejši gnoj.
Bazne vrste kobilic.
Treba pomniti, da ne nastopa povsod samo ena vrsta kobilic. Najbolj razširjena, tudi po Evropi, je potujoča kobilica, ki se pojavlja v dveh vrstah, od katerih sa imenuje večja — maro-kanska. Največja ter najbolj opasna ¡vrsta kobilic se prikazuje po Severni Ameriki. To vrste kobilic dosežejo velikost roke otroka in imajo neverjetno ¡požrešen apetit.
Užitnost kobilic.
Ponekod cenijo kobilice kot posebno slaščico. Po južni Franciji pripravljajo več jedi iz kobilic in med temi posebno kobilično juho. V Alžiru ob severni afriški obali ponujajo po vseh
krčmah v soli pražene kobilice, ki prav slastno teknejo.
Znanost je neprestano na delu, kako bi zamogla šibo kobilic kar najbolj
uspešno odvrniti ali celo zatreti. *
Zlil« ¥ SiifiCICil miii&
lifala.
Ljudje smatrajo za znak premožnosti, če si ikedo zida hišo. V San Louis v Združenih državah Severne Amerike je dobičkanosno, če hišni posestnik stavbo poruši. Naravnost bogatin bi postal, če bi v omenjenem mestu razbil svojo hišo nadrobne kose. San Luis ima 60.000 prebivalcev in ti prebivajo v številu prebivalstva odgovarjajoči množini hiš.
Vsak kamen, ki je vzidan v sanlui-ško stavbo, vsebuje zlato in to seveda v onih, ki so bile zgrajene pred par stoletji. Novejše se ne morejo več ponašati z zlato vsebino.
Da bomo pa prav razumeli skrivnost zlato vsebujočih hiš, se moramo nekoliko ozreti nazaj v zgodovino. Mesto San Luis so ustanovili leta 1589 frančiškanski bratje. Mesto je nastalo pred vsem radi tega, ker je bilo v neposredni bližini ene največjih zlatih in srebrnih jam v Ameriki.
V razdobju od 1590 do 1656 so pridobivali letno iz sanluiške jame zlata za 4,000.000 funtov šterlingov. Najdba zlata je bila tolikanj izdatna, da so začeli ljudje uporabljati za stanovanjske stavbe kamenje iz zlatih jam.
Začetkom letošnjega leta je podrl v San Luis meščan staro hišo in je dokazal, da je vsebovala ena tona stavbenega materijala 13 gramov zlata, ne oziraje se na vsebino srebra.
Komaj je bil doprinešen omenjeni dokaz, so začeli posestniki starih stavb ceniti njih vrednost po vsebini čistega zlata.
Z mrzlično naglico so se lotili v San Luis podiranja starih bajt. Vsak kamen skrbno pregledujejo.
Nekoč niso bili ljudje tako malenkostni, kakor so n. pr. danes v dobi
splošne denarne krize.
*
živali f suši.
Huda letošnja suša je posebno v živo zadela na Angleškem razne živali. Divji* kunci ter podgane, ki se v mo-krotnem letu zelo množijo, so v letošnji suši poginjali v celih množinah. Po raznih krajih peščene grofije Norfolk so videli podgane, katere so bile radi pomanjkanja vode tako slabe, da niso mogle naprej in so jih trgali psi ter mačke brez vsakega truda. Številne veverice in lisice so utonile v jezerih ter tolmunih z močvirnato okolico. Pri iskanju vode se niso. živali zmenile za previdnost, samo da bi se dope-hale do mokrote.
Posestniki vrtov poročajo o smrti mnogih sov. Utonile so po nabiralnikih ter v vodnih posodah, ker so jih zapustile pri pitju vode vse moči. Kako močna je bila sila, ki je gnala ptice ter živali vseh vrat k jezerom, je razvidno iz dejstva, da so našteli samo v enem predmestnem vrtu 34 raznih ptičjih vrst. Uganka je ostala, kako so prenesle grozno sušo mlade jerebice in škrjančkL
Naravoslovci so opazovali slučaje, do so letali do vode odrasli ptiči ter so se vrnili z mokrim perjem, s katerim so vsaj nekoliko utešila žejo mladičev. Poskusi z jerebicama so dokazali, da ostanjeo živalice pri življenju, dokler! naletijo na še zeleno žito. Pretežna ve-čina lastovic sploh ni gnezdila, saj jkn! je manjkalo za gnezdo potrebno mo-krotno blato.
*
AmcrBka spalna lepota.
V Ameriki se ukvarjajo zdravniški specijalisti baš sedaj z izrednim slučajem spalne bolezni, ki se je pojavil v Njujoriku. Patricija Maguire, spalna krasotica Amerike, kakor jo tamkaj na-t zivajo, se je prebudila po dveletnem nepretrganem spanju, to se pravi, da je pokazala prve ~::ake življenja in je od«, prla oči. Bilo je v januarju leta 1932, ko je zapadla tedaj 261etna Patridija spanju, k se je je zavsem polastilo. Zdrav-, niki so delali vse mogoče poskuse, da' bi jo zbudili, a je bi ves trud zaman. —. Druge žrtve spalne bolezni zgubijo nSj telesni teži, Patricija se je pa odei>elfflla
in se prelevila v kraisotico.
*
Prvi romunski mM lisi za so¥|efsko nosilo.
Pred meseci je priznala Romunijq sovjetsko Rusijo in sta stopili obe dr' žavi v diplomatske stiike. Še ni dolgo, kar se je mudil v romunski prestol ic| v Bukarešti francoski zunanji ministei) Barthou. Na čast visokemu gostu so priredili v Bukarešti v poslopju frane< poslaništva slavnostni obed. RomunskJ zunanji minister Titulescu je predal ob tej priliki Francozu potni list, ki se gla* si: »Alojziju Barthou, romunskemu državljanu, članu romunske akademij« in bukareške zemljepisne družbe. Ve» Ijaven za inozemstvo, vključeno sovjetsko Rusijo.« To je prvi potni list, kate-, rega je izdala romunska oblast po prevratu za Rusijo. Barthou je čital predani mu potni list in je pripomnil, da je v njem izpuščeno, da je minister. Tli tulescu je odgovoril: »Sedaj ste slučajn no samo še romunski državljan.«
Ali sl le obnovil
naročnino?
Store zapuščene rane js^zS zanesljivo in hitro zaceli „Fitonin" «m i
steklenici Din 50'— Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno „Fiton" dr. z o. z. Zagreb 1-78.
Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933,
Zahvala upravi »Slov. Gospodarja«.
V nedeljo, dne 8. julija sem sprejel 1000 Din oid uprave Slov. Gosp. V teh težkih časih pride nesreča požara, ko človek stoji pod milim nebom brez vsega ter gleda v bodočnost, kaj bo, pridejo sosedje in tolažijo eden tako, drugi pa spet tako ti bom pomagal. Res lepo in to-lažilno med nami kristjani, pa še nekdo pride na pomoč v prvi stiski in kdo? Naš priljubljeni »Slovenski Gospodar« z geslom: ker si bil ti moj zvesti naročnik, ti hočem tudi v tvoji stiski pomagati. Pismeno se ne morem toliko zahvaliti, kakor se vam v duliu zahvaljujem ter »Slovenskega Gospodarja« vsakte-remu najtopleje priporočam. Bog poplačaj! jV Brdinjah, dne 9 .julija 1934. Svetina Pavel, Gcštanj.
i
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasil stane Din 1.=. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— Z2 besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1,—, do velikosti 50 cm2 D:n 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Učenca z predpisano šolsko izobrazbo se sprejme Ponudbe pod Trgovina z meš. blagom.
680
Dolžniki! Pristopajte k gospodarski zadrugi Zaščita« v Ljubljani, Masarykova cesta 14-II, ki Vam uspešno pomaga urediti Vaše dolgove, posreduje najceneje pri vseh Vaših upnikih in pri oblastvih. . Kmetom urejuje vse zadeve pO uredbi o zaščiti kmetov in posreduje glede nezaščitenih dolgov. Ne odlašajte več s pristopom!	646
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, stari papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
1 € 11 p € r i C Zi Chlrn§f€
po Din 29.— dobite samo v TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15.

Učenec se sprejme. Prednost ima, kateri se je že učil v pekarni. Pekarn", Prešernova ulica 11, Ptuj.	696
Domačo pijačo jabolčnieo ši liapr?.Ylte že iz znanega preizkušenega »Jablusmostina«, za katerega se da popolno jamstvo za dobro in zdravo pijačo, ki stane za 150 litrov 65 Din s poštnino in navodilom. Naročila sprejema začasno uprava »Slovenskega Gospodarja«, Maribor, pod šifro: »Pijača«. 695
Posestvo, VA orala rodovitne zemlje, zidana dvostanovanjska hiša, elektrika, voda v kuhinjski, gospodarsko poslopje, v trgu Muta (Ilohenmauten), industrijski kraj, na prodaj. Cena 58.000 Din. Potrebno 50.000 Din. Se tudi zamenja v bližiin Maribora. Izve se pri Ignac Koš enak, Slov. Konjice.	697
Mizarski učenec se sprejme za mizarstvo. Miklošičeva 6, Maribor.	691
Mlada šivilja s Singer-šivalnim strojem, pohištvom ter z nekaj gotovine bi šla za svojo k dvema starima človekoma. Naslov v upravi.	693
Kostanjev les, taninski, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Iščemo nakupovalce. Pojas-, nila daje: Brenčič, Pragersko j	692
Deske kupim, 25 m3, na knjižico Mestne hranilnice ljubljanske .Fonuclbe na upravo. 689
Sprejmem liletnega pastirja. Domadenik, p. d. Meniška ujba, Vrhovdol 33, Limbuš 685
Dobroidoča pekarna z inventarjem se odda v najem Podgoršek', Slov. Konjice.	686
Predam staro strešno opeko, 2000 komadov. Eferl, Rošpoh 130, Maribor.	684
Mostin, moštna esenca za izdelovanje dobre in zdrave domače pijače, samo v drogeriji M.
Kane, Maribor, Slovenska ulica.
577
Fosiglfttg odeje
močno šivane (domače delo) od Din 90.— naprej pr A. STUHEC, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 688
Javne zahvale.
Podpisani smatramo za svojo dolžnost, da se s tem zahvalimo prekorisini ustanovi
„KARITAS"
posmrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnico v Ljubljani, Maribor, Orožnova ul. 8 ,
za točno in hitro izplačilo zavarovane vsote, ki nam je bil»-v celoti izplačana. „Karitas" vsakomur najtopleje priporočamo.	683
Krislanič Štefanija s. r. Marko Avgust s. r. Ozmec Jožefa s. r.
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno
raznošiljanje. pišite takoj1 da se boste mogli "tudi Vi' prištevati me« one srci"-??0.
Zbiralnica za pošto:	681
GEORO POLDNEH, Berlin-Heuholin,
Hingiiahnstrassg Z», flbt. iS».
EVIGAIi
proti kožnim boleznim.

Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdi. v Becn gradu. Ime zakonom zaščiteno, kontr, št 9407,-i 9-10. Izdelovalec:
LEKARNAR BRANISLAV MONDINI, SLOVENSKA BISTRICA (Dravska banovina)'« Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934, 632
?
Vam je Slomšek zapustil najlepšo dediščino, knjigo:
Žfrvlf enf a srečen pot
Slovenci bi radi, da bi naš Slomšek prišel na oltar. Pa ta naša želja ne bi bila tako resna, če bi vsak slovenski fant ne hotel imeii Slomškove ¡knjige, iki jo je za fante napisal, če bi vsaka mati, vsak oče ne skrbel za to, da bi sin vsako nedeljo šel v. cerkev s Slomškovim molitvenikom v roki. V današnjih razmerah, ko razne organizirane družbe niso mogoče, je mogoča ena skupnost, skupnost Slomškovega duha, 'ki se ga bodo fantje navzeli iz tega molitvenika. Ta Slomškov duh bo ohranil naše fante zveste Rogu in narodu. Zato, slovenski fantje, sezite po knjigi: »Življenja srečen pot«! Knjiga, ki v obliki ličnega molitvenika obsega 380 strani, stane veravna z rdečo obrezo Din 14.—, z zlato obrezo Din 20.—, v usnje in z zlato obrezo» Din 30.—. Naročila sprejema:
'	TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU.
.fitonili"
za zdravljenje ■>¿»11 Ill*£ftCtf HČiliPU #BSI*AV iu dru- I^ATIlitl	Preprečuje infekcijo, ustavlja krva-
„iitva»» vseli vrst M €991, 111 U5B, 11381J V V, 1181 US gih IllP&IlllI lftFltj£lll« venje in hitro zaceli rano. Steklenica Din 20'— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50' —, Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno „Fiton" dr. z o. z. Zagreb 1-78. Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna razpošiljatev. Cena steklenici 20 Din. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 663	Vsakovrstno kupuje po najvišjih ce-"ET "Ml nah Ackermanov nasl. /Sji £j J%. JL O A. Kindl, Ptuj. 590
	Ostanki tud najmočnejše hlačevine (cajga) do 1 m 20 Pn, dj 3 m 22 do 24 Din, belega platna po 5, 6 in 8 Din, oxforda (pisanega platna) 6 Din, močan cvirncajg za ženske obleke 8 Din ter vso letno blago za znižane cene prodaja manufakturna veletrgovina Anton Macun, Maribor, Gosposka 8—10. 669
.Veliki zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, pofbno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Persson, Ljubljana, poštni predal 307. 627	
Mrliškim oglednikom!
Ker želimo razprodati dosedanjo zalogo tiskovin za mrliške oglednike, dajimo vsem 30% popusta, dokler traja zaloga. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
if 4 4 4
4
o
5
Hranilnico Dravske banovine
}
v lastni novi palači na ©gin	nasproti pošle, prej JužssoSfa-
tsosposhe-šlovenshe ulice.	asa	fersMa [Hranilnica.
£ Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Naibolf * varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina S celim svojim 4 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. OL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
atiomEH
Naši javnosti I
Vse, kar dobimo gotovine iz siarih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso ivoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,509.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škede vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.009 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v muči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji cbvarovrni vsake škoda.
Spodnještalcrska ljudska posojilnica v Maribora.
8MBM
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar V Mariboru, g
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru,