The Oldest Sloven© Daily m Ohio
Best Advertising Medium
XXIII.—LETO XXIII.
E N AKOPli AVNOST
EQUAfLITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) gxiARCH 19, 1940.
ŠTEVILKA (NUMBER) 6«
''jem Hatch predloge bi prizadel okoli 'Moo državnih uslužbencev v Ohio
odbor mestne zbornice je potrdil odlok zbornice, (določa pristojbin prosto vodo cerkvam, šolam, bolnišnicam in drugim sličnim ustanovam.
o., 18. marca, .svojo uradno avtoriteto : ozi-Htjpoi ° ^^tcheva tako zvanairom na izid volitev, vpli iti na /^ična" predloga, ki jo je j svoje podrejene ali se cktivno u-P'iobril, odobrena ti di j deleževati političnih kampanj.
poslancev, bo zaradi|Dalj^bi bilo potem amendmen-odetih približno 15,000 tu prepovedano zahtevati od dr-uslnžbencev v državi j žavnih uslužbencev asesm«. nte
j za politične kampanje.
CLEVELAND. — Finančni odbor mestne zbornice je sinoči soglasno odobril odredbo mestne da imajo pravico do ! proste mestne vode vse cerk/c, se, ka-1 javne in župnijske šole, knjižni-
'iitia Oil
^ se> da le
OSaU , .	■'
"O. ki :
približno ^30 zaposlene pri , I' ^^Partmentu, plačeva-
ali vsaj delno z zvez-1 zbornice,
^jem.
'ielavcem bi
federalnim usluž-1 ce, bolnišnice in druge dobrodel-Pfepovedalo izrabljati {ne ustanov-^ v mestu.
'^aši domači tujci" na odru SND
-g ^ši domači tujci", ki -Andrej Kobal in ki Nedeljo dram. zbor •	je publiki zelo u-
]e njena snow le pre-
I
ztian
^ našim izseljenim
'e«
Snovi
oziroma vsebine
i: ugi	različna nazira-
■ ^oci^	docela uga-
"'ajitj . drugi niso mogli ■Hale'	naš znan. in-
j® izjavil piscu teh PogoJ® Pisatelj zelo posre-u notranja nesogla-
m

iftij	starejšimi in
^^otroci, ki niso nikjer
itn	: o stari do-
1premalo pojma, 3im manjkajo zanosne I	rodov. Če bi
'■■ ^ ' ^lako, bi morda re-.. v snovi igre sle-'	; slovenski po-
iflj. ''^nkom, sinom far
la ter se vživela v igro. Bila je vseskozi dobra, mestoma morda malce pre tiha.
Franka, njunega sina, je igral Rudolf Widmar, nadarjen, inteligenten in marljiv igralec, ki vsakokrat častno reši svojo vlogo. Simpatičen, razumevajoč i-gralec, ki se ob vsakem svojem nastopu iznova priljubi publiki.
Leno Erjavec, tovarniško deklo, je predstavljala tako, kakor zna predstavljati vse odpuščajoče, resignirane tipe, Nežka Ka-1 lan. Ob njeni naravni igri se je j orosilo marsikatero oko.	:
Heleno, njeno hčer, pa je 'po-1 dala Olga Marn, čije kreativna I sila je naši publiki znana že iz mnogih drugih iger. Ob smrti matere, ko so privreli v sobo njeni ameriški prijatelji, je bila velika ter je ustvarila svoj igralski in osebni triumf.	!
i
Tineta, ločenega moža Lene, j pa je igral John Ceh, o čigar i-,
MUSSOLINI POJE
KIM, 18. marca. — Benito Mussolini je danes prepeval, vo/<ič se v svojem salonskem vozu na/aj v Italijo od svojega sestanka s Hitlerjem na Brenner ju.
Nt; postaji v Bologni je Mussolini stopil, široko se smejoč, iz svojega vagona ter od/tiravljal množici, ki se j.! zbrala na postaji k njfegoA emu sprejemu. Mns-fasisfične voditelj.^ nato pa solini je pozdravil v Bologni ž njimi vred pel fasistično himno.
NEW YORK, 18. marca. — CoUniibia Broadcasting sistem je nocoj prestregel oticijelno radijsko oznanilo italiJiMii ke vlade, oddajano v angleščini, k; se je glasilo;
' Absurdno bi bilo od nacistične Nemčije, če bi se predala nadam ali tudi samo slutenim željam, da more Nemčija vplivati na italijansko politiko za svobodo
KANADA V VOJNI
"

KAJ STA SKLENILA DIKTATORJA NA POSTAJI VASICE BRENNEfiO!
Razšla sta se — Mussolini smehljajoč in dobre volje, Hitler pa mrtvaško bled.
NAJBRŽE JE MUSSOLINI VRNIL HITLERJU Z OBRESTMI VRED VSA DOSEDANJA PONIŽANJA
BRENNERO, italijansko-nem-* ska meja, 18. tnarca. — Kance-' zagodel lar Hitler in premier
V Kanadi je troje koncentracijskih taborišč, kamor je spravila vlada dehi sovražne inozemce. Na sliki vidimo prizor v takem\ taborišču v Petawani, Ontario, kjer so zaposleni s prisilnim delom naseljeni nemški nacisti.
Nacisti pravijo: "Zdaj uprite svoje oči v Moskvo!"
Ameriški državni ! Umor dveh jugoslo-pod tajnik Welles j vanskih duhovnikov pri papežu Piju! je še nepojasnjen
--i Wellesa je privedel k pape- Nacisti so duhovnika ugrabi-
Kakšnih' razvojev pričakuje-1 žu Myron C. Taylor, Roo-} li na meji ter ju ubili. —
seveltov odposlanec pri j Jugoslovansko časopisje Vatikanu.	mora molčati o zadevi. ,
jo Nemci od Hitler-Musso-;
linijevega s e s tanka Brennerju.
na I
Heleno po nje-'-^u iz bolnišnice ker' gralskih zmožnostih ne more bi-
iviioiji	'	'
'"Od
Misliti, da. bi se naš j ti dvoma, pa ima to smolo, da je Seh	razgovar-. ob svojih dveh nastopih igral
...... vedno tipe starejših ljudi, dasi
je ta simpatičen in inteligenten
: Wii
je bila He-, obrnjena." Dalje bi
^isto na mestu aro- i fant star šele 2.1 let ter komaj
Pokhca učiteljice, %	oblikovalke
-"V/ lici iliCOLU ttlU- ---------- —---—
napram svoji sedem mesecev v tej deželi, ka-% %ela Helena kak i mor je prispel iz naše sončne
......... Primorske. Vlogo tipa, ki mu
moral biti ob njegovih letih še U, %% v"' jim vceplja lju- tuj, je dobro igral, zato upamo, je vzvišeno in da ga prihodnjič Cankar nagra J® njena pikrost V h.^^^Pantna. In morda
živf- skladu z re ^	smrt tovar
^ Lene Eriavec. č(
(Dalje na 2. strani)
"^4(1 samo zaradi ža-' tujko. Vse to Hjv ^^matiku, ki išče SIm ^^i^kov, prav lah-,Ho^'	ker je bila
^kof^°P®ina, da je naše 1 Nobena druga i-srca.
se je nekam za-

PrA	J C licivaiii M-
^ k	potekalo, o-
razvija-'	sta bili Lena
fei ^^'^iška delavka
Nad 8 milijonov lokalnega zaslužka pri General Motors
Zaslužek lanskega leta je
BERLIN, 18. marca. — Tukaj krožijo nocoj vesti, da se bo Ribbentrop, čim se vrne z Bren-nerja, kamor je spremljal kan-celarja Hitlerja, sestal z Moloto-vom, premier jem vlade Sovjetske Rusije.
Nemčija pričakuje od konference med obema diktatorjema, sledeče razvoje:
Da je Italija pripravljena, u-deležiti se vojne ob strani Nemčije, kakor bo to potrebno, in
da bo rimsko - berlinska os kmalu raztegnjena do Moskve, najbrže še tekoni tega tedna.
"Zdaj uprite svoje oči v Moskvo,"^ pravijo z zadovoljstvom nemški uradni krogi.
Izborilo informirani uradni krogi z zadoščenjem naznanjajo, da bo nemško - italijansko preoblikovanje Evrope indorsirala zdaj Moskva, kot tretja partnerica rimsko - berlinsko - moskovske osi. (če bo to res, nas ne sme nič več na svetu presenetiti! Op. uredništva).
Kultura
VATIKAN, 18. marca. — A- j meriški državni podtajnik Sumner Welles je bil danes dopoldne v 50 minut tfajajoŠ^'- avdijenei pri papežu Piju, nakar je prebil pol ure pri kardinalu Luigiju Maglioneju, papeževemu državnemu tajniku. .
, Poroča se, da se bo Welles zopet posvetoval jutri popoldne z Mussolini jem, preden se vkrca v Genovi na ladjo, ki ga bo prepeljala v Ameriko. Welles bo počakal Mussolinijevega povratka od Hitlerja, ker je rečeno, da Hitler najbrže ne bo sporočil Mus-soliniju ničesar bodrilnega, kar naj bi Mussolini sporočil Wel-lesu.	I
Wellesa je pospremil v Vati-1 kan Myron C. Taylor, osebni j predsednikov odposlanec v Va-1 tikanu. V Vatikan sta se ^ripe-' Ijala v papeževih avtomobilih, j Čim sta prispela tja, sta odšla j nemudoma po stopnicah v papeževo knjižnico.
Welles je bil pozdravljen z i-stimi ceremonijami, s kakršnimi je bil pozdravljen pretekli teden nemški minister zunanjih zadev Ribbentrop.
bil nadkriljen samo v letih	"SLAVCKOV"
1929 in 1937.
CLEVELAND, 18. marca. — Iz letnega poročila, ki je bilo o-belodanjeno danes, je razvidno, da so zaslužili lansko leto cleve--".isjva, ueiavjia. landski delavci, zaposleni pri in Roza, žena j General Motors korporaciji, $7,-(Ivanka Schif-! 997,130.
®tihi
Namesto v nedeljo se vrši vaja "Slavčkov" v sredo popoldne ob 2. uri. — Pridite vsi!
Žalostna vest
V vseh ohajskih tovarnah
V toda sta ta ne-
^gem in tretjem General Motors družbe so za-j služili delavci lansko leto $48,-i	^a^&rja, je po- 228,665, dočim so znašale leta
(jl^^Pričevalno igral 1938 njih plače $36,228,665. -' ■ Iz vloge je ustva-1 V vseh tovarnah General Mo-dalo ustvariti j tors pa so znašale leta 1939 de-®ijnpatičnega slo- j lavske plače $386,292,203, to je n.v^a.ria	+11,4;,tretji najvišji zaslužek v zgodo-
vini te korporacije. Ta zaslužek je nadkrilil samo zaslužek delavcev v letu 1929 in 1937.
kakor tudi ' ^^tečega očeta

da je bila
'o J' posrečena Rozo je podala ^i j® P° dol-^^ ^*^pet nastopila
■ ^	opa-
^ Pa i igralske tre-' Kmalu premaga-
Seja
Redna mesečna seja direkto-rija Slov. društ. doma se vrši v sredo 20. marca ob 7:30 uri zvečer.
Mr. Charles Lah, 18324 Resse Rd., je prejel iz vasi Studenec pri Novi vasi na Notranjskem žalostno vest, da mu je tam u-mrla mati Terezija Lah v starosti 80 let. Tam zapušča moža, ki je nad 90 let star, sina in hčer, tukaj pa tri sinove, Charlesa, Jacka in Franka, ki vodi trgovino na E. 185th St. V družini se je rodilo 16 otrok. Bodi ji ohranjen blag spomin.
Velikonočna razprodaja
Pri Slov. Zadr. Zvezi se vrši ves teden velikonočna razprodaja. Na razprodaji imajo vse po nizkih cenah. Zadruga ima vedno sveže meso, domače prekaje-ne šunke in perutnino po zmernih cenah. Se priporoča za obilen obisk.
NESREČA V GIRARDU
Girard, O. — šest mladih ljudi je bilo več ali manj poškodovanih ko sta 17. marca ob 3. uri zjutraj v mestu Niles, Ohio, na križišču dva avta kolidirala. U-darec je bil silen in oba avta u-ničena. Voznik Bili Sajdel je izšel z lahkimi poškodbami in se nahaja doma. Težko ranjeni se nahajajo v bolnišnici v Warre-nu: Frank Leskovec, Ed Sekuta, oba Slovenca, Mary Stakovič, rodom Hrvatica. Ed Sekuta se je po 24. urah še ni zavedel in se nahaja v težkem položaju. Joe Browman, voznik drugega avta, se nahaja tudi v bolnišnici. Wm. Miller je odšel s malimi praskami iz nesreče.
BEOGRAD, 18. marca. — Od-vedenje in umor dveh jugoslovanskih katoliških duhovnikov, ki aQ ju ugrabili nemški nacisti ob meji, je še zdaj velika uganka jugoslovanski policiji.
Duhovnik Rueger, eden izmed obeh, se je vrnil iz Monakovega v Jugoslavijo pred šestimi meseci ter je stanoval v župnišču svojega tovariša duhovnika Zupančiča, ki je bil druga žrtev nacistov. Zupančič je župnikoval na župniji Sv. Jurija, 300 jardov od nemške meje.
V	četrtek sta se oba duhovnika z dvema drugima Jugoslovanoma šetala ob meji v bližini vasi, ko je privozil za njima neki avtomobil z nemško licenčno številko, ki je odpeljal vse štiri preko meje. Eden izmed ugrabljenih se je kmalu nato vrnil ter povedal, da so nacisti ustrehli oba duhovnika. Ko je prišla na lice mesta policija, ni bilo tam več ne avtomobila, ne ubitih dveh duhovnikov niti ne tretjega Jugoslovana.
V	Jugoslaviji, kjer vlada zaradi tega incidenta veliko ogorčenje, pripisujejo zločin nemškemu Gestapu ali tajni policiji. Jugoslovansko časopisje ne sme o-zadevi poročati.
kov za prevoz vojaštva
Italiji in Mussoliniju, Mussolini katerega je ponižal in izrinil čista danes tukaj nad dve uri na sto s pozornice sveta. Ker je tajnem razpravljala o zadevah, Mussolini ponosen in ošaben člo-ki bodo morda preusmerile se-, vek, ni dvoma, da je doživel v u-danjo vojno.	ri, ko je sedel sam s Hitlerjem v
V	kolikor je mogoče dognati,, salonskem vozu in ko ni bilo na-sta se posvetovala o dveh mož-jvzočih njunih zunanjih mini-nostih: o mirovni ofenzivi, ki bi: strov, svoje osebno zadoščenje jo skupno začeli obe totalitarni nad Hitlerjem, ki je danes bolj državi, ali pa sta morda raz-j kot kdajkoli odvisen od dobre pravijala o tesnejšem sodelova- j volje Italije.
nju obeh držav v slučaju, Če bi j--—
Nemčija pričela intenzivno voj-j J)y0j0 veliMh pariU-no napram zaveznikom.	j
Posvetovanje v salonskem vozu j
Diktatorja sta se pripeljala iz i svojih prestolnic v posebnih vlakih, nakar sta vstopila v Musso-linijev salonski voz, kjer sta pričela nemudoma z razgovori, ki so trajali dve uri in 12 minut. O-čividci pravijo, da ko sta si podala roke ter se razšla, je bil na Mussolinijevem obrazu smehljaj,
dočim je bil Hitler zelo bled.
Mussolinijev vlak je došpel prvi, in sicer ob 9:30 dopoldne,
Hitlerjev pa 40 minut pozneje.
Na postaji je bila prirejena v snežnem viharju kratka ceremonija, nakar sta vstopila v Mussolinijev salonski voz, čigar okna so nemudoma zastrli z zavesami.
Posvetovanja med štirimi očmi
V	salonskem vozu so bili štirje: Mussolini, Hitler, Ribbentrop in Ciano. Najprej sta oba voditelja razpravljala med štirimi očmi, nakar sta pokhcala k sebi zunanja ministra Ribbentropa in Ciana.. Vlak so stražili italijanski 'alpinci z nasajenimi, bajoneti.
Konferenca je bila končana ob
Parnika Queen Mary in Mauretania bosta služila kot transportna^ parnika za prevoz vojaštva iz Avstralije.
NEW YORK, 18. maitea. — Tukaj so se pričele nocoj tajne priprave, da se preuredi dvoje ogromnih angleških parnikov, ki sta zasidrana ob tukajšnjih dokih, za prevažanje avstralskega vojaštva i2 Avstralije v Anglijo. Ta dva parnika sta 81,000-tonski pamik Queen Mary in 35,000-tonska Mauretania.
Angleška admiraliteta ni sicer podala nobene tozadevne izjave, toda to je posneti iz dejstva, ker se je'nocoj pripeljalo v New York s parnikom Anto-nia 770 častnikov in mož, ki bodo dodeljeni malemu številu pomorščakov,- ki so se že dosed a j nahajali na obeh parnikih, kjer
12:42 popoldni Hitlerje^ vlak «« opravljali svoje maloštevilne
dolžnosti.
se je pričel pomikati s postaje ob 1:08 popoldne, Mussolinijev pa je odpeljal pet minut pozneje. Ko je italijanski vlak vozil s po-
Angleška admiraliteta ni izdala tozadevno nobenega komentarja. Uradniki - Cunard
staje, je Mussolini smehljajoče- White Star Line, ki lastuje par-ga se obraza odzdravljal ljud- nika, pa so izjavili: "Ce je res, stvu na postaji.	j da bosta, parnika poslej služila
Ka/hod diktatorjev i kot vojaška transporta za pre-Hitler in Mussolini sta prav voz avstralskega vojaštva, ne
tako misleriozno odšla, kakor sta prišla, dočim se ves svet čudi,, kaj sta sklenila. Inozemski o-pazovalci so mnenja, da če je bil Hitler instigator te konferen- i
moiete pričakovati, da vam bi ob tedanjem času to priznali."
Važna seja
Nocoj ob 8. uri se vrši seja ce, ima na jbrže v mislih dva na- j gostilničarjev 23. warde, kateri
Radio
Norwood Appliance and Furniture Co. prične svoj radio program V četrtek 21. marca ob 8:!^0 uri zjutraj na postaji W. G. A. R. in ne v sredo, kot je bilo včeraj poročano.
Radio program
Kakor nam poročajo naši naročniki, sta v nedeljo zelo lepo zapeli na radiu Mrs. Danica Hr-vatin in Frances Udovich, znani pevki pevskega zbora "Sloga". Rojakom je njuno petje %elo u-gajalo in želijo, da čim prej zopet nastopita.
Društvo Cerkniško 'jezero, št. 59 SDZ
Redna mesečna seja se vrši v četrtek 21. marca v navadnih prostorih S. D. Doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 7:30 zvečer. Navzoči naj bodo gotovo tudi nadzorniki, da pregledajo račune zadnje prireditve.
Na obisku
Mr. Peter Rostan, 449 East 158th St. poznani barvar in de-korator, je na obisku v Girardu, ! Ohio za 14 dni.
črta, za onemogočiti zavSsnikom akcijo: stisniti jih na zapadu in zaščititi z itahjansko pomočjo nemške boke drugod. Eden teh načrtov je, da doseže Hitler spravo med Italijo in Rusijo, ki sta obe prijateljici Nemčije, ter s tem prepreči, da bi mržnja do komunizma privedla Italijo v tabor zaveznikov, drugi načrt pa je, da se vzdrži nevtralnost Balkana, zlasti Rumunije, ki j« v I večnem strahu pred Nemci, Rusi j in Madžari.
Dasi je še tajno, o čem sta govorila diktatorja, vendar se sodi, j da je Hitler apeliral pri Mussoliniju za pomoč Italije, če prične Nemčija napad na Maginotovo črto, kjer bo padlo stotisoče Nemcev, da vrže v tem slučaju Italija svojo armado ob stran Nemčije ter da pomore Nemčiji nevtralizirati Balkan.
Zelo verjetno je, da je doživel Mussolini ob tem sestanku svoj osebni triumf nad Hitlerjem, ki je v zadnjih letih marsikatero marca.
imajo D3 in D5 točilna dovoljenja. Seja se vrši v Hrvatskem domu 6314 St. Clair Ave. Seja je važna. Na programu bo več govornikov. — Odbor.
Doma
V soboto je bila pripeljana iz Lakeside bolnišnice Mrs. Mary Merhar, 1136 Norwood Rd. Zahvaljuje se vsem, ki so jo obiskovali ali pa poslali cvetlice. Sedaj jo lahko prijatelji obiščejo na domu.
V bolnišnici
Thomas Martin, zet dobro poznanih Mr. in Mrs. Mesnik iz 2301 McCracken Rd. se nahaja v St. Lukes bolnišnici. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnje okrevanje,
Naznanilo
Naznanja se vsemu članstvu društva "Žvon", da se vrši redna mesečna seja v nedeljo 31. marca ob 10. uri dopoldne, namesto četrto nedeljo, to je 24.
ŠTRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
ig:' las'

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"


»ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA
Owned and Published by XVK AMEBICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBUtSEONO CO. 8331 ST. CLAIR AVENTTK — HENDERSON 6311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
m raznašalcu t Clevelandu, n oelo leto.................................»6.60
u 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po poitl v Clbvelandu. t Kanadi In Mexloi sa celo leto.................$6.00
Ma 6 mesecev....................$3.36; za 3 mesece......................$2.00
tS* Zedlnjene driav« aa celo leto ........................................$4.50
ia $ mesecev....................$3.50; za 3 mesece......................$1.60
Za Evropo, Jutno Ameriko In dnige Inoaemsk# dttev«:
■a celo leto.......................$8.00 m 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, iWlB at the Post Office at Cleveland, Ohio, under Che Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZNANOST IN BREZPOSELNOST
Med raznimi vzroki brezposelnosti, ki se je zadnja leta tako zelo razpasla v raznih industrijskih deželah, posebno tudi v Zedinjenih državah, se naglasa, da je znanost v veliki meri odgovorna za ogromno število brezposelnega delavstva. V jeziku ekonomskih "strokovnjakov" se pravi temu "tehnološka brezposelnost," ali v angleščini "techonological unemployment."
Ljudje, ki so pazno zasledovali go^odarsko-socialni razvoj tekom zadnjega četrt stoletja, vedo, da je v kapitalističnem sistemu, da se pograbi čim več mogoče materialnih sredstev s kontrolo njihovega izvora, in čeprav je rezultat tega postopanja škodljiv splošnosti, se vendar na vsa usta hvali sistem, ki ima nadoblast v socialni družbi.
Resnica je, da so znanstveni in tehnični izumi moderne dobe vzeli delo milijonom delavcev vseh strok, vendar se kljub temu ne sme še govoriti samo o tehnološki brezposelnosti, ker si je treba sliko ogledati od obeh strani. Izumi, ki so bili še do včeraj senzacionalna novotarija, to je izumi, kot so avtomobil, traktor, fotogiaf, letalo, radio in drugi, so zaposlili mnogo več delavcev kot jih je mogla tehnološka stran vreči od dela. Zato je treba vzroke brezposelnosti iskati v samem družabnem ustroju, ne pa v znanosti in njenih pridobitvah. Glasoviti francoski znanstvenik, pokojni profesor Pasteur, je izrazil veliko resnico, ko je rekel: "V našem stoletju mora postati znanost duša človeškega blagostanja in največji izvor napredka pri vseh narodih na svetu." Torej, če je temu tako — zakaj brezposelnost?
Dokler bodo stroji proizvodnje lastnina maloštevilnih posameznikov, dotlej bo delavstvo, ki ustvarja ž njih pomočjo vse življenjske potrebščine, podložno strojem oziroma stanu, ki jih poseduje. In dokler bo kapitalistični razred utemeljeval delavnost strojev na načelu izključno privatnega piofita, dotlej bo v manjšem ali večjem obsegu obstojala brezposelnost z vsemi svojimi težavami in vzroki.
Ko delavci delajo ter s svojim delom ustvarjajo velike dobičke ustanovam, ki jih zaposlujejo, oni istočasno ustvarjajo podlago za brezposelnost, kajti delavske mezde nimajo nikoli dovolj nakupne sile, da bi delavstvo absorbiralo to, kar proizvede. Dovolj visoko nakupno silo bi se moglo doseči samo tedaj, če bi odpadel privatni dobiček, kar pa si je nemogoče misliti v sistemu, kateremu je bas privatni dobiček glavni cilj in svrha. ^
NEVTRALNOST IN GOSPODARSKO ZAVOJEV ANJE
Duh današnjega imperializma ima prav posebna svojstva in je zanje v sedanji vojni pot na stežaj odprta
na-
zapušča kot blagajnik barjanske organizacije JNS. Prejšnja leta je aktivno sodeloval tudi pri Sokolu. Bil je od mladosti naročnik naprednega časopisja.
"Naši domači tujci' SND
na
str.)
Vest iz domovine
Euclid, O. — Prosim, da objavite, kako nesrečno je podlegel spoštovani in skrbni gospodar Felix škafar v domovini. Na usodepolno noč je hotel pomiriti razburjene fante, na kar ga je eden sunil z nožem in mu zadal usodopolno rano. Ker sva tekom obiska lansko poletje v domovino prišla neštetokrat skupaj, vem, da je bil prav vzoren in poln humorja. Družini Felix Škafar v Črni vasi pa izrekam moje sožalje.
I
V Leonišču je po daljšem ti'p-1 jen ju preminil v starosti 47 let Feliks Škafar, znan napreden gospodar iz Črne vasi v Ljubljani. Podlegel je rani, ki mu jo je zadal v noči od 11. na 12. februarja na Barju neki njegov sprotnik.
odru
(Dalje « 1
di z vlogo, ki bo primerna njegovemu temperamentu, njegovim igralskim zmožnostim in njegovim vriskajočirg. letom.
Mico, deklo pri Hrenovih, je igrala Frances lic, ki je vzbudila s svojo naravno igro dosti smeha in dobre volje. Njena vloga je bila prav posrečeno vpletena v večinoma turobno snov igre, zato je njena vedra in prešerna beseda delovala ko balzam na srce.
Rogersa, Heleninega sošolca, " devil-make-care" ameriškega
, bomo prav vzgajali svoje dece. Oba govora sta bila kratka in jedrnata in občinstvo je oba s hvaležnostjo vzelo na znanje.
Pred programom pa je nastopil z igranjem na "marimbo" Robert Rosman, ki je na svoj čudovit in redek instrument zaigral nekaj prav lepih komadov. Igro je režiral Vatro J. Grill. Udeležba je bila povoljna, balkon je bil popolnoma zaseden, in če vzamemo v poštev, da je imela Cankarjeva ustanova svojo prireditev v Strabane, Pa., v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. pa se je vršila zabava v korist Vadnalovih, torej da ni bilo stotine naših naprednih ljudi, ki bi bili sicer gotovo navzoči, moramo reči, da je bila udeležba sijajna.
Akustika, ki sta jo piscu teh vrstic pojasnila Mr. Janko N. Rogelj, predsednik, in Mr. Fr. Tavčar, tajnik Slovenskega narodnega doma, je sijajna, in i-gralec, ki se ga poslej ne bo razločno slišalo z odra, ne bo smel več doižiti pomanjkljivosti zvočnosti, temveč samega sebe.
janje novih premogorovov pa tu di takih, z na j vrednim premogom.
Izdelali so načrt, po katerem se mora v tekočem letu pridobiti v domačih premogovnikih za 2.50 filj. ton več premoga kot pa v prejšnjem letu. Računajo, da bodo na ta način skrčili uvoz premoga za eno četrtino.
Volkovi na Vipavskem
Gorica, — Zaradi velikega mraza in snega so se letos pojavili v Vipavski dolini tropi volkov, kar je za naš kraj precej velika redkost. Gnani od gladu se volkovi niso bali niti najbolj obljudenih bivališč in so se približali celo vasem. Tako poročajo, da so se pojavili v noči od 21. januarja na 22. januar, ko je bilo 15 stopinj pod ničlo, trije volkovi v trgu Vipavi.
Domnevajo, da so prišli z Na-
Njegova tragična smrt je glo- [
boko pretresla vse prebivalstvo | fanta, pa je zelo dobro podal Barja posebno, ker je zapustil Stanley Skuk, ki je s svojo igro,
poleg bridko prizadete žene Marije devet nepreskrbljenih otrok, in sicer osem fantkov in hčerkico, za katere je vzorno skrbel. Vsi smo ga cenili kot zglednega naprednega gospodarja, ki je svoje posestvo skušal čim um
svojim ponašanjem in s svojo visoko, sloko postavo ustvarjal videz resničnega ameriškega fanta. Videti je, da bo stopal po stopinjah svojega očeta, ki je v "Našem gošpodu župniku" kot monsignor nadkrilil samega se-
nejše upravljati in je z nasveti, be. Zato naj velja o njem: Ka-in skušnjami tudi sosedom in kršen oče, tak?«n sin!
znancem mnogo koristil. Udej-i Med odmorom sta nastopila s
stvoval se je v kmetijski podružnici ,v gospodarskem društvu in v sadjarskem in vrtnarskem društvu za Barje, kjer je vršil razne odborniške fruikcije.
Vedno je bil naprednega mišljenja, veljal je za vodjo nacionalnega pokreta na Barju in nas
kratkima govorama dva znana rojaka, Mr. Erazem Gorše, ki je pojasnil ljudem namen te igre ter svrho Slovenskega narod-jnega muzeja, in Mr. John Ste-blaj, ki je pokazal na posamezne lepote igre same ter na posledice, ki utegnejo nastati, če ne
Po odigrani igri se je vršila v prizidku prijetna domača zabava, pri kateri so se naši ljudje zabavali "po odsekih." Tisti, ki so pili kaj J^očnejšega kot limonada, so imeli govore in pol, tisti, ki so pili produkte naših sodavičarjev, pa so se vzlic sladki pijači držali kakor da so pravkar prejeli telegram, ki jim naznanja, da jim je umrl bogat stric, ki je zapustil vse svoje premoženje dobrodelnim ustanovam.
nosa. Mnogi niti niso mislili na | tairg
kako volčjo nevarnost in so bili v dobri veri, da so to le tavajoči psi volčje pasme. Do sedaj še ni bilo prijavljene nikake škode, ki bi jo pdvzročili volkovi. Domači lovci pa so se takoj dali na lov, da bi ugonobili nadležne zveri, kar pa jim dosedaj še ni upselo.
ItlOg

ka
Kralj Friderik Veli^ bil francoskega ja na vožnjo s čolno0 Jezero je bilo zelo zato se je Voltair neH' tavljal, stopiti v čoW'
—	Kaj je, gospod? da bojite za svoje porogljivo vpraša krWJ'
—	Seveda! mu o'
GIOVANNI MARTINELL! V OPERI "LA GIOCONDA'
IZ PRIMORJA
—	Jaz sem vendar''' nič ne bojim!
—	Seveda, seveda, Voltaire, kraljev je tair je en sam."
kadar

JOHN BROWNLEE




Kraja konj
Kilovče pri II. Bistrici — Že pred časom je vojaška komisija pri nas pregledovala konje za nakup, 8. januarja pa so odbrane konje prevzeli in plačali. Na postaji v Kilovčah so jih takoj vtovorili v vagone, ki bi se imeli priključiti naslednjemu vlaku za prevoz v Trst.
Ko pa so zvečer okrog 8 ure ob prihodu vlaka hoteli vagone priključiti vlaku, so opazili, da je eden vagpnov odprt. Pri pregledu so ugotovili, da je iz vagona zmanjkalo 2 para konj. Za tatovi nikakega sledu, vendar so varnostne oblasti vneto na delu, da pojasnijo to drzno krajo in ugotovijo krivce.
Prometna nesreča Mala Pristava. — 6. januarje je peljal voznik trgovca z vinom Brigati-jar iz II. Bistrice v Št. Peter 7 sodov z 18 hI vina. Ko je voznik pripeljal kake 3 km od. Ribnice proti Pristavi, je na poledeneli cesti zdrknil voz čez škarpo v poto^ Sušico, kjer so se vsi sodi razbili. Ljudje so j vneto lovili in točili vino po mrzlem potoku, škoda je precejšnja.
Najbolj ogroža ta duh nevtralne države, ki so nevtralne ali iz oportunitete zaradi občutka varnosti, ogrožanja ali tudi zaradi gospodarskih razlogov, ker je v vojni se drugi tepejo, dobra gospodarska konjunktura. '
Seveda je pritisk na nevtralne države hud. Ta je gospodarski ali politični. Vprašanje pa je, kakšne utegnejo biti posledice za "nevtralne" države, če ta ali oni pritisk uveljavlja.
Izkušnje imamo doslej te-le; Najprej sklepajo velike države prijateljske pogodbe z malimi. To je politična pogodba. Potem se usidrajo v njih gospodai-sko. Ko je ......
to delo izvršeno, prihajajo z večjimi zahtevami, ki P^'! javila pri prošlem gostovanju; vodilne vloge v "Aidi" v pone-sezajo že v suvereniteto (samostojnost) in spor je : Metropolitan opere v Clevelan-; deljek 8. aprila zvečer, in v "La
Sledi mu sila	du nova zvezda, ko je John | Gioaconda" v soboto 13. aprila j la pridobivati kakšna rudnina
V takem nevarnem položaju se nahajajo danes vselBrownlee iz Avstralije nastopil j zvečer. Oruge opere, ki bodo pe-jali karsibodi dcugega. Posebno
.	lil'	1	Iv vloci katero le imel peti te omenjeni teden so. "Tann-•
nevtralne države m je^ prav lahko mogoče, a j _ 1 Lawrence Tlbbett, in je preko' haeuser" v torek 9. aprila: "La nost dejansko še bolj škodljiva, kakor poseg v spoJ, ce j	senzacija.	IBoheme" v sredo 10. aprila;
nevtralnost ni tako široko organizirana, da zaščiti nevtral-1 y Qevelandi se zopet vrne ob "Carmen" v četrtek 11. aprila;
nost dejansko in ne le navidez, če ne leze s svojo nevtral- priliki petnajstega gostovanja "Tristan und Isolde" v petek 12.
nostio prav tako v odvisnost, kakor ob opredeljenem sta- Metropolitan opere v našem rn®"| aprila zvečer, in "La Traviata"
stu v tednu od 8. do 13. aprila,.
Železniška nesreča pri Postojni.
Trst. — V sredo dne 17. januarja popoldne ob pol 2., se je zgodila na progi 'med Postojno in št. Petrom težka nesreča, ki je zahtevala veliko človeških žrtev. Vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 10. dopoldne, je v Postojni dobil električno lokomotivo in je nato nadaljeval pot proti Št. Petru. Ker je bila ta proga v velikih snežnih zametih, je bila železniška uprava prisiljena poslati na progo veliko delavcev, da očistijo tire. Večina delavcev je bila iz okoliških vasi.
Tako je na tej progi kidala sneg skupina 32 delavcev. Zaradi snega in ker električna lokomotiva že itak tišje vozi, niso delavci pravočasno opazili bližajočega se vlaka. Le v zadnjem rtiomentu se je le nekaterim posrečilo skočiti v stran, večino pa je zadela lokomotiva. K nesreči je precej pripomogla tudi nepreglednost proge.
Strojevodja je vlak ustavil šele, ko se je že nesreča zgodila. Železniško osobje je takoj prihitelo na pomoč in izvleklo ranjene in mrtve izpod vlaka in snega. Posledice nesreče so bile strašne. Po prvem pregledu so ugotovili osem mrtvih in dvanajst ranjfcnih.
Na kraj nesreče je takoj prišla komisija, ki je proučila vzroke. Vlak je nadaljeval svojo pot" s triurno zamudo. Naši ljudje pra,vijo, da sc je zgodilo v zadnjem času že' precej sličnih nesreč, seveda pa z manjšim številom ljudskih žrtev.
"Oprostite gospod, ^ %li del, čemu tako pozoi mojo ženo?"
"Ali vam moraW ^ ki ti?"
"Kakšno vprašanj^,
vara. da mi to povest«' kji
"Nu, pa naj bo! vse« 'Jlpc jo pogledam, zahvali"" %Vi to ni moja žena . • • .
el I]
In
Grei
GIOVANNI MARTINELLI in "LA GIOCONDA"
Na opernem obzorju se je po- bo pri letošnjem gostovanju pel
AUTAKKIJA IN PREMOG
Trst, — Posledica sedanje vojne je, kot po drugih državah tudi v Italiji, pomanjkanje onih proizvodov, ki so navezani na u-voz. 2e med abesinsko vojno je Italija napela vse sile, da bi se gospodarsko osamosvojila, zato je vlada izdala nalog, da se preišče teren povsod tam, kjer je bi lo količkaj upanja, da bi se da-
liščlJ.
pozornost je vlada posvetila is kanju nahajališč premoga in preiskovanju že otvorjenih premogorovov.
Dosedanji rezultati dokazujejo, da Italija eksploatira vsega komaj eno petino premogovnih nahajališč. Zato je vlada vrgla
... ,	J v sredo 13. aprila popoldne.
.	-i. 1	i. i	ter se ga bo shsalo v "Madam,
To vprašanje m tako enostavno. < c	Butterfly", ki bo peta v petek I Sedeži po cenah od $1 do $6 med narod parolo, da se ne sme
12. aprila popoldne.	! so v predprodaji v bančni čakal- niti ona peč kuriti z inozemskim
Sloviti tenorist Giovanni Mar-' niči Union Bank of Commerce, premogom.	'
Pepe je bil statisti^ ; ^ mogel nikjer ločit* številk. Nekoč je	j
k t,
m: "Da se toplo človeštvo na zemlji. H osemsto milijonov " j meniš, koliko tega odr# be?"
Žena, ki ni bila a se je znala spretRC vsakem življenjskei^i o
je odvrnila:
"Ena sama ovčica gi možiček!"
S •»te
N.

Dva požara Prem. — Na sam dan Božiča sta bila na Ratečem brdu hudo prizadeta kar dva posestnika. Iz še nepojasnjenih vzrokov se je pojavil ogenj na svinjaku posestnika Masla p. d. Maklavina, ki ga je veter zanesel tudi na hlev Požar je uničil obe poslopji do tal, ker je bilo gašenje radi pomanjkanja vode skaro onemogočeno. S poslopji so zgoreli tudi prašiči, perutnina in vse seno, tako da je škoda razmerom zelo velika. Lastnik je bil sicer zavarovan toda dobil bo le polovično odškodnino, ker so bila poslopja s slamo krita.
Isti dan se je pojavil iz neznanih vzrokov ogenj na gospodarskih poslopjih posestnika Mrš-nika p. d. Boštjana, ki so tudi vsa pogorela, z njimi pa tqdi vse gospodarsko orodje.
200 kvintalov sena in drugo, Ic živino KO k sreči rešili.
Slednji je še veliko hujše priza-
navje hočeta ostati 'nevtralna. Ali v ta-^iamen se morata organizirati, ustvariti edinlco, ki jima bo jamčila, <la jima nevtralnost ne pi'inese nobenih razočaranj ne med tinelli, kije že 27 let član Me-j Euclid Ave. in E. 9th St. in spre-[ istočasno pa skušajo merodajni det, ker kljub temu, da je bil za- sta; voiiio in tudi ne po vojni.	tropolitaii opere v New Yorku, i jemajo četudi uamčila pu pušti. faktorji čim bolj pospešiti otvai'- varovan, ne bo dobil odškodjii- Gill
ne ker ni plačal rovalnega obroka. ^
v- H
Ratečevo brdo 1®^' ^ * v soko v hribu in je 1® "] i, tjo zvezano s cesto ^ ke, zato je bila poOi(^ ^ in bistriških gasilcev le z velikim trudom lij mi vaščani požar o0^\ ni razširil tudi na o® .j, is pja, ker je sicer ^ c nost, da bo požar uni"',
Oškodovanca si boS*^,^ pomogla, ker sta od^, od domačega pfidelk gozda, niti možnosti ga zaslužka v tak' sti od prometnih , je pa še posebno slimo, da.je nastala ^ zime ter bodo nesr®^ odvisne le od podp"*^^ nov.
i
pki'
k %
DR. KOROŠEC JETSKO
Iz Beograda se voditelj slovenske

stranke dr. Anton ^ je predsednik j senata, te dni imel terem je ostro nize m in sedanji Rekel je, da je dom na malo	r
udarec dobremu vanskih narodov, i" da vlada zatre ji) rhunistov, liberale^J ,'l skijevcev v Beo^r^' "T
valeč new-yorš
ke^^,
pravi, da je Kof


povzročil veliko se smatra, da armade in regentsk
Elcor, Minn. —■ minul Mr. John , star 35 let. PokoV« Iberlu.
»ttarca, 1940.
ENAKOPRAVNOST
STRAN &
Zanimivosti
Zgodovina brade.
^8. tudi o bradah je mogoče , W Zgodovino. Pri starih Gr-■ ^ Rimljanih na pr. je bila OSW ^ časteh in znak i|>^^^stva, moči in učenosti.
® in rimske bogove si je .. predstavljati le bradate. , stokel in Periklej sta no-®Po naviti bradi. Šele ma-kralji so nastopali o-• J. ^ Rimu so se celo kasneje t ' briti. Scipij Afričan je rimski plemič, ki se je ^i dan bril. Njega so kma-snemali tudi drugi. Cezar
AV;
*ku,
M
Syst sta bila brez brade.
je napravil v tej ®6sar Hadrijan, ki si je pu-^°8očno brado, a le zato, ^ ^ril lepo število brada-obrazu. Dvorjani ^Seveda takoj vrgli po naj-^Zgledu. Stari Germani
Win *>ili
J Sami bradači. Da so bili jj Langobardi, pove že (langer Bart—dol-^da). Tudi papeži so no-šele Leon III., ki je Karla Velikega, se je ' je postalo nato med
ovsči:
običajno. Vendar je
h'lf
sta kasnejša papeža In !" Julij II. nosila bra-
Napoleonova sabla v Moskvi.
Zgodovinski muzej je pred tedni dobil Napoleonovo sablo z napisom "N. Bonaparte, prvi konzul francoske republike." Sablo je dobil Napoleon po svojem povratku iz Egipta in jo je nosil, ko so ga poslali na otok Elbo. Ruski grof Kuvalov, ki mu je ruski car Aleksander I. naročil, naj pregnanega cesarja spremlja na Elbo, je dobil sablo v dar od samega Napoleona. Po ruski revoluciji je oddelek rdeče vojske zaplenil premoženje naslednikov grofa Kuvalova in eden izmed rdečih vojakov se je polastil zgodovinske sable, ne da bi bil vedel, kakšno vrednost ima. Vojak je bil nepismen in seveda ni znal prečitati napisa v ročaju sable. Po zmagi boljševikov je vojak izročil sablo svojemu poveljniku. Sabla je nato romala v muzej rdeče vojske, od tod pa pred tedni v zgodovinski muzej v Moskvi.
Društveni
g t^ko dalje. Tudi danda-bradače, če bi ,f#kQ	se ne brijejo, bi
'isali, da hočejo s tem 1 Jr ^^vadno je vzrok [Pa t predpostavljenega da z njo zakrijejo , ^Btatek na obrazu. Mno-
njC' te!" '\JS^ 'Ji
Jim
ti
ol
^UJi y. . .
|i h	brado, da dajo
8tv tisti poudarek, ki ^"^nik sicer njih postavi

, So se prepirali pre-^^^^lijanskih mest Rave
odp®'
zaradi Dantejevi .1 Mllepn b.».o-io	tftVl
it j	kraja. Vsako teh
ta okušalo dokazati, da je
^j^ečji pesnik vseh ča-^ njem. V Raveni se Dantejev grob, v mnogi njegovi roko-je italijanska vlada ltej^^''®dila, da pripada čast rojstnega mesta
Vojska je draga reč.
f
Ljudje imajo pred vojsko velik strah, ki seveda ni neupravičen. Vendar tako hudo spet ni, kot si kdo predstavlja, ko bere o grozotah vojske. Bombe, granate, torpeda in podobna uničevalna sredstva so namreč silno draga. Pomislimo samo na torpeda in podmornice. En tor-pedni izstrelek velja danes ^6,-000 do 120,000 din. Za vsak tak izstrelek bi si torej človek lahko nabavil že kar prvovrsten luksuzni avtomobil. Seveda, če s torpedom zadenejo kakšno tako ladjo, kot je bila potopljena angleška "Royal Oak," ki je veljala 800 milijonov din, potem se tudi tak izstrelek izplača. Podmornice imajo različno ceno, kakor so pač velike in o-premljene. Njih cena se je gibala ob izbruhu vojne med 40 in 80 milijoni dinarjev. Podobno dragi so torpedni čolni.
iic^ jtn
'K
MARCH
24. marca, nedelja. — Društvo Spartans, 198 S. S. P. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
SO. marca, sobota — 23rd Ward Democratic Klub priredi ples j v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
80. marca, sobota. — St. Vitus Cadets priredijo ples v Twi-Light Ballroom.
30. marca v soboto, — Ples St. Vitus Cadents v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
30.	marca, sobota. — Društvo "Nanos", št. 264 SNPJ priredi plesno veselico v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 De-nison Ave.
31.	marca, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi Pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
31. marca, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo zRd. priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.

'''»ne oboroževanje.
jI
leži le S o v ItlO^ ;ev
fi s® , o®'
gro jnič' lOSt* od^ elha iti iki ZVB&
fiud";
jao"
sre^" ipore
pof^
ke
goS^"^
^ Hitler je v nekem povedal, da je ^ 'zdala za svojo oboro-zadnjih 6 let nič milijard RM, kar ;(t , ^ milijard dinarjev.
je tedaj Nemčijo Hijj.. stalo povprečno din ali skoraj 18 'k<; ^^^^ačunov Jugoslavia ^^su je izdala Angli-' iin '^^^vanje le 549 mili-ferij J. Lucija celo le 353 tei(j & Poljska zgolj 69 totv ^^^jev. Skupno so te-
Dohodki Mussolinija in Hitlerja.
Kakor znano niti Hitler niti Mussolini ne prejemata nobene plače iz državne blagajne. Zato se marsikdo izprašuje, od česa ta dva moža živita in kako plačujeta svoje uslužbence. O tem nihče ne more ničesar izvedeti. Sklepajo pa, da dobi Hitler lepo premoženje iz izkupička svoje knjige "Mein Kampf," Mussolini pa iz dobička dnevnika "Po-polo d'ltalia," katerega je on ustanovil in je njega lastnik.
APRIL
6. aprila, sobota. — St. Vitus Booster Klub priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Avenue.
6.	aprila, sobota. — Prireditev skupnih društev Zapadne slovenske zveze v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. •
7.	aprila, nedelja, — Koncert in igra mlad. pev. zbora "Kanar-,
čki" v S. D. D. na Prince Ave. 28. aprda^nedelja,
7. aprila, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Vcrovšek,
priredi igro v Slov. del. domu lavskem domu na Waterloo Road.
7. aprila, nedelja. — Soc. pev.
zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18. aprila, sobota. — Jugoslav Camp, številka 293 W. O. W.
priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14, aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. aprila, nedelja — Proslava obletnice otvoritve klubovih prostorov v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20.	aprila, sobota. — Outdoors-men Gun Klub priredi ples v Slovenskem narodnem domv na St. Clair Ave.
21.	aprila, nedelja. — Samostoj. pev zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
21. aprila, nedelja; Spomladanski koncert Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. v Slov. domu na Holmes Ave.
21. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26.	aprila, petek. — White Motor Union local 32 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	aprila, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, št. 50 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	apiila, sobota — SSCU Tournament Committee priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.	aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Cvet" v S. D. D. na Prince Ave.
28. aprila, nedelja__Koncert in
ples priredi pevski zbor Adri-ja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Dram dr.
"Ivan Cankar" predstava • v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
Mladinska Šola S, N. D., pomladanska prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12. maja, nedelja. — Slovenska ženska z^'eza, št. 41 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
18.	maja, sobota. — Društvo Sveta Anna, št. 4, S. D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
19.	maja, nedelja. — Skupna društva S. S. P. Z., prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue
19.	maja, nedelja. — Mlad. pev. zbor "Kraljički" priredi koncert v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights.
20.	maja, ponedeljek. — Priče-tek konvencije S. S. P. Z. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21.	maja, torek. — Skupna društva SSPZ priredijo igro v avditoriju Slovenskega delavskega doma n^ Waterloo Rd.
22.	maja sreda. — Skupna društva SSPZ priredijo banket v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
24. maja, petek. — Skupna društva SSPZ priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26. maja nedelja. — Jugoslovanski del. nar, dom na W. 130th in McGowan Ave. praznuje 20-letnico z varietnim programom in plesom.
Naprej št. 5 SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ.
JULY
4. julija, četrteč. — Piknik društva "LoyaUtes" št. 590 S, N. P. J. na izletniških prostorih društev SNPJ.
7. julija, nedelja: Društvo Delavec, .št 257 SNPJ priredi svoj letni piknik v Domu Zapadiuh Slovencev na 6818 Denison Ave.
7. julija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na Mo-
7. julija, nedelja. — Piknik Socialističnega pevskega zbora "Zarja" na izletniških prostorih društev SNPJ.
14. julija, v nedeljo. — Piknik Slovenske Zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi.
14. julija, nedelja. — Predstava v prosti naravi, in piknik Dramatičnega dr. "Ivan Cankar", na izletniških prostorih društev SNPJ.
21. julija, nedelja. — Klub Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
21. julija, nedelja. — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450, SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ.
28. julija, nedelja. — S. Nr P. J. dan članstva države Ohio, katerega prirede skupne Ohijske federacije SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
i^dlij^^dlčliil^iui i biki v /Lurtri. žkipiiSča sealJtx S^^Uard m.ni irnf NAm-i Chicago. — Stanko Zadel,
Virginia, Minn. — Dne 10. ' t. m. je pri svoji sestri v Moun-Itainu Ironu umrla Mary Kožar, -- ()bc»%)ševa,ije'stani 77 let. Tf Idlniiescti je ži-ki % brnijo pmt^vda ^ btin d«-og40 kAje
za
nwn nam znwwJ čbnl%am^^:v^%W!%m^Lje,w
id	ki sta jih An- zval publiciteto v lokalnem ca-
rmv	pn
%%bje twkK!, ko se|"ba8keKwJk:," ki irtejieria^ nje precejšnje uspehe. Te dm se bo Zadel kosal v višji skupini petorice, imenovane Chicago
^Začela.

13.	aprila, sobota: Društvo Commodores, 742 SNPJ priredi plesno veselico v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
14.	aprola, nedelja. — Igro "Pogodba" vprizori Gospodinjski Klub "Na Jutrovem" V S. D.
. D, na Prince-Ave.
14. aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor "Zvončki" priredi koncert x JDND v West Parku.
MAY
i maja, sobota. — Častna straža S. D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
. maja, nedelja. — Spring Blosom Dance, priredi Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
' 5. maja, nedelja. — Pevsko dru-
štvo "Planina" Maple Height priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu v Maple Hgts.
5. maja, nedelja. — Koncert . Mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11. maja, sobota. — Cleveland-ski Slovenci, štev. 14 .S D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
JUNE
2.	junija, nedelja. — Oficijelna otvoritev izletniških prostorov društev S. N. P. J. v Cle-velandu in okolici, ter otvoritev sezone za 1940.
3.	junija, nedelja. — Slovenski | Dan, Proslava 125 obletnice trpljenja prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. — Volitve ljubljanskega župana za leto 1941 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O.
9. junija, nedelja: Društvo Do-služencev priredi piknik na Stuškovi farmi.
9. junija, nedelja. — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ, na izletniških prostorih društev S. N. P. J.
16. junija, nedelja — Piknik društva "Vipavski Raj" št. 312 S. N. P. J. na izletniških prostorih društev S. N. P. J.
16. junija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Jadran" na Pintarjevi farmi.
28. jiuiija, nedelja. — Piknik dr. i "V Boj" št. 53 SNPJ na izlet- j niških prostorih društev S. N. i P. J. ,
23. junija, nedelja. — Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi.
23. junija, nedelja. — Prvo ob-letničo proslavlja Dom Zapadnih Slovencev v svojih prostorih na 6818 Denison Ave., s piknikom.	j
AUGUST
4. avgusta, nedelja; Pevski zbor "Sloga" priredi piknik na Stuškovi farmi.
11. avgusta, nedelja. — Piknik Cankarjeve ustanove, na izletniških prostorih društev S. N. P. J.
11. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča", št. 26 SDZ v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
18. avgusta, nedelja. — Federacija jugoslovanskih narodnih domov v Ohio priredi "Slovenski dan" v Gordon park shell.
25.	avgusta, nedelja. — Piknik Socialističnega kluba št. 49, na izletniških prostorih društev SNPJ.
SEPTEMBER
22. septembra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Tabor, št. 139 SNPJ in razvitje zastave v S. D. Dvorani na Prince Ave.
OCTOBER
6. oktobra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Mir št. 142 SNPJ s programom v Slov. domu na Holmes Ave,
6. oktobra, neddja. — Prir^i-tev mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.^
26.	oktobra, sobota, — Zabaven večer Slovenske Zadružne Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.

Acqinliitod with ftis new mrtil ibal cooki bett«r, pcntuuMBliy Htdu Ita gkmmlRK bistra womt #Wm, mM or 4itfkcii. cleans euier, buta loocer
mti Mfegnarda hoaltibu Try it in ram tma, Utehen-—it's best detnonstr*. tlon yoa can nuke of the economy md valns of this beautiful cooking wmr&
- 3
SEE IT TODAY AT
SUPERIOR HOME SUPPLY
6401-03 SUPERIOR AVENUE.
12. maja, nedelja. — Slovenska 30. junija, nedelja. — Piknik dr.
% ^^jdragocenejša snov
^^^Socen le po Bruns. Vi ceni, temveč prav

iS-
pez"!
svojega ogrom-V zdravilstvu. Z edino mogo-
IZ NAZILANDA
Pred nek^J meseci je glavar nemške delavske fronte Robert
iko

,:x'
'n gg gotova rakasta obo- Ley kupil v bližini Berchtesga-V^jJ^katere druge bo-'jena hišo, za katero Je plačal letno pridobijo |ioO,000 mark. Anti-naci j ski kro-Na,	30 gramov j gj pripovedujejo, da se je v prvi
>1	svetu se na- ^ j^oči, potem ko se je Ley preselil
okoli 500 v novi dom, na vratih na skriv-gram radija|nosten način pojavil napis: 1)	milijonov din. j "Kje je Ley dobil 100,000 mark,
^ Lon-' ki jih je plačal za to hišo?" To il' ^eh	nevarnosti jg Leya silno ujezilo in še tisti
P'komisijo, ki bi (jan je objavil naznanilo, v ka-se spričo mož-jterem je ponudil 1,000 mark za ^^Padov spravi prijetje osebe, ki je bila odgo-prestolnice, vorna za napisa na vratih, k80 milijonov| ge isto noč se je na vratih
fa-.. '• Sn o-.._____»______X
rac efc'^-,pv'
pogo' živ#
tfkes^"
k
J
po večmeseč- jijegovega doma pojavil drug

)V'
,aii
v shrambo,' skrivnosten napis, ki se je gla-Xny, % pod temelji gii; "Kje je Ley dobil 101,000 ^ boliušiiice.	mark V"
Hi
e
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
^ 6231 St Clair Ave,, HEnderson 5311-5312 |
Vi
Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku...
CAHKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike I
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VA2NE REVIJE POSTANITE ŠE DANES I
mPHBMP
NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1
za
Kdor tekom kampanja pošlje «n dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
" CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio

E A E o ? R A v o s
' 5

ytTtTt*iTi>'cm;
■/svrK?Xixs)(?^-i-/sy?x3i^^
Claude Farrere:	24
PRIGODE TOMAa JAGNJETA
POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV
<^*B®gX»XS)®g)®®®(ŽXjXS(«X5®®^^
8
Od desne in leve se je pomolila kopnina iz morske gladine. Kmalu so dospeli v njeno bližino. Pred kopnino se beli vrsta čeri, ob katere bobni valovje. Za njimi se dvigajo bele stene kredastega nabrežja. Za tem skalnatim, zobčastim nabrežjem so nakopičene strme bele stene.' Še bolj v ozadju pa kipi v nebo velikansko gorovje z mnogimi koničastimi skalnatimi 1-glami in strmimi gorskimi pobočji. Spredaj in na desni strani se kopnina umika morju v širokem loku, ki tvori nekakšen zaliv. Nekje v ozadju zaliva se iz- zo liva reka, kar spoznajo naši mornarji po številnosti plitkih peščenih otokov iz naplavljene sipine, slično kakor je v bližini domačega Saint-Malo-a reka Ranče naplavila nizke peščene otočiče. Na dveh otokih spoznajo mornarji dvoje visokih stavb stroge geometrične zunanjosti, vendar zaradi prevelike oddaljenosti še ne morejo določiti, kakšne so te stavbe. Za njimi se pomaljajo v sinje nebo še druge stavbe, vitki stolpi kažejo, da stoji tu ono mesto, ki mu je pohod namenjen, sijajni Ciudad Real na Novi Granadi, ob reki Rio Grande, kakor je domača Sevilla zgrajena na obalah Gua-dalquivira.
Tomaž Trublet se sedaj spomni pripovedovanja Juane o ] Guadalquiviru.	}
"Lepa podlasica" je samcata in drobna, vendar hrabro jadra z razpetimi jadri. Odkar so odrinili od Tortuge, niso napravili nobenega plena. Na krovu je še vse tako, kakor je bilo pri odhodu. Posadka šteje tristo trideset in šest Flibustejcev, pripravljenih na vse in odločenih, da zmagajo ali pa umro. To pomeni gotovo mnogo, vendar pa zopet malo, če pomislimo, koliko je sovražnikov in kakšne so njihove utrdbe.
Tomaž Trublet prešteva vse to na svojih prstih, premišlja in prevdarja, pa vsak račun mu pove, da pride na poedinega pustolovca po štirideset do petdeset nasprotnikov. Sličen račun mu je že enkrat delal velike preglavice in ga spravil v obotavljanje, onega jutra, predno je napadel špansko galijono. Toda takratni Tomaž in današnji Tomaž sta si že zelo različna. Današnji Tomaž koraka od enega konca zadnjega kastela do drugega s trdim gospodovalnim korakom, kakor divja zver, njegov pogled je uprt v daljavo naravnost, in to pot se Tomaž prav nič ne obotavlja, od časa do časa se celo glasno zasmeje s hri-pavim, kakor blaznim smehom, ki velja sedanjim in bodočim o-pasnostim. Tomaž se jih ne boji, Tomaž jih išče.
"Tile kameniti kupčki tam," razlaga Benečan Loredan s svojim običajnim ravnodušnim glasom, "oni kupčki, ki jih vidite na otoku pred izlivom reke v morje, so same trdnjave, ki hočejo sovražnim ladjam zapreti dostop do mesta, šest jih je, in od ene do druge sta po dve morski milji razdalje. Najšprednej-si je fort Svetega Jeronima. To je navadna baterija, obdana ž obzidjem; branik meri* če se prav spominjam, šest čevljev, jiazija pa tri in pol. V bateriji je osem železnih topov za krogle po šest, osem in dvajset funtov, in pri njih je posadka petdesetih mož. Druga trdnjava tam-le je fort Svete Tereze, ki ima dvajset težkih topov. Ta trdnjava je čisto nova, ima štiri basti-je in širok jarek, toda brez vode. Razven navadnih baterij ima
tudi še šest orglic, vsake orglice po dvajset musketnih cevi, dalje moštva za devetdeset pušk, dvesto granat in potrebne množine strelnega- prahu, svinca in vži-gal. Dalje zadaj je platforma Brezmadežnega Spočetja in za njo platforma Božjega Zveličar-ja, potem ..."
"Dovolj za sedaj", ga prekine Tomaž. "Ta gnezda bomo že še sklatili. Stvar utegne postati še celo dolgočasna. Da pa pridemo okrog mestnega jarka, rabimo kakšno posebno, skrito stezo, ki nas pripelje naravnost pod ba-stijo. Ali ne veš za takšno ste-
9"
"Morda je že kje kakšna," odgovori Loredan ravnodušno, "toda še nikdar nisem slišal o njej ..."
stanega ognja Jastnih dečkov, skoči Tomaž na čelo dvajsetih najhrabrejših v jarek. Oni mu nastavijo svoje hrbte in po njih se vzpne Tomaž na branik ter skoči v notranjost baterije.
V prihodnjem trenutku mu sledi še polovica spremljevalcev. Toda že ta trenutek je Tomažu zadostoval, da ko blisk pobi je s širokimi zamahi svoje težke sablje šest Špancev. Ostali rjovejo strahu in dvigajo roke v zrak. Toda zaman, večino revežev Fli-bustejci pokoljejo. V zadnjem hipu. se Tomaž še-Ie spomni, da potrebuje jetnike, in jih ukaže povezati. Osmim povežejo roke in jih brez odloka preneso na fregato. Plima je med časom priplavila nove vode in "Lepa podlasica." je že zopet plavala, novim zmagam nasproti.
Predno se pa jadra zopet o-brnejo po vetru, pristopi še oni iz Dieppa, ki so mu poverili skrb za vrvi in jadra, k Tomažu, in ga vpraša, v kateri smeri naj vozi, saj so napadli fort Svetega Jeronima edino le v svrho,' da vzemo nekaj jetnikov in si preskrbe poročila o skriti stezi. Po svoji stari navadi se je
odgovor, se obrne k Tomažu in reče zasmehljivo;
"Strela! Kaj ti nisem že prej rekla, da ne bodo govorili? Kar obesimo jih brez odloka, da ne zgubimo preveč časa."
Tomaž jej pa ves rdeč psomo ukaže: "Molči! Govorili bodo, pravim, in ti počakaj!V
Jetniki nemirno gledajo kapitana. Ta pa pristopi k njim, ne da bi črhnil le besedico, in potegne svojo težko sabljo. "Misliš li," se iznova oglasi Mary Račkam, "da bodo z razklanimi glavami raje govorili?"
Toda Tomaž jg že s prvim zamahom odrobil prvemu ujetniku glavo, ki odleti kakor iz frače izstreljena v velikem loku Mary Račkam pred noge in jo vso poškropi s toplo krvjo.
Ostalih sedem Špancev zatuli groze. Ne brez vzroka. Tomaž pristopi k drugemu, molčeč kakor prej, toda rdeč kakor puran. Instinktivno se ujetnik umakne za korak, kakor da hoče pobegniti. Ta hip mu pa Tomaž zasadi svoj okrvavljeni meč dvakrat zapored v trebuh in prsa. Španec i se zgrudi pri priči usmrčen. Tre-
Vsi častniki se gnetejo okrog Tomaža: Rdečebradi, oni iz Diep pa in oni iz Olerona in Mary Rackham v moški obleki, kakor vedno. Ona se usti in preklinja hujše ko vsi štirje Flibustejci skupaj
Tomaž strpno upira svoje oči v sivo črto trdnjav, premišlja in se potem naglo odloči, ne da bi bil koga vprašal za svet:
"Ujetnikov!" se oglasi. "Ujetnikov trebam sedaj! Če sploh je takšna steza, kakor jo iščemo, poizvemo zanjo le na ta način, ali pa je moj sloves pri vragu!"
Z gospodovalnimi koraki pohiti sedaj sam h krmilu in zapo-ve obrniti jadra, kakor jih potrebuje, da se ladja obrne v smeri na fort Svetega Jeronima. "To staro zidovje," pravi "nam ne bo vzelo mnogo časa. Saj je v njem le petdeset strelcev, baš dovolj za črviv zob. Če se takoj udajo, jih pomilostimo. Ce se pa branijo, jih posekamo in si prihranimo le deset do dvajset mož, da nam bodo za vodnike."
"Kaj pa če nočejo?" vpraša pustolovec iz Dieppa.
"Če nočejo? Grom in strela! Potem jih pa kratkomalo obesimo, saj ni treba za vrat!" odgovori
kam in se glasno zakrohota.
"Bodo že hoteli", zagotovi Tomaž Trublet.
Tomaž vrnil iz boja ves teman jzavpije: "Milost! ! Toda in strašen v besni ljutosti. Že I gluh in nem mu Tomaž razkolje pričetni odpor ga je razdražil
Strahopetnost sovražnikov ga je pa sedaj skrajno ražbesnila. Ko bi'ska z mečevo konico po raz
z enim samim udarcem vse telo od rame do popka in potem po-
njegovo upanje ugasne že ta hip. "Vrv!" kratko ukaže Tomaž. Dva FHbustejca priskočita z vrvjo. "Zvežite mu roke in noge. Tri vozle in zanjko."
Zgodilo se je.
"Krog vratu, in vso butaro v morje!"
Stoj obsojenca utone v valo-vju.
Še štiri ujetniki žive. "Ta tukaj." pravi Tomaž iil ogleduje petega. Potem se prekine in pogleda Mary Račkam. "Kaj si rekla?" jo vpraša. "Da ni druge poti v Ciudad Real kot po reki ?" Pri tem ostro pogleda Špancu v oči. "Ni druge poti?" Španec se že pripravlja, da nekaj zine. "Še to uro bom vedel za dve ali tri druge steze. Ta možakar tu pa gotovo ne pozna nobene."
Za pasom inia Tomaž dve pištoli. Sedaj potegne jedno in jo dvigne pred jetnikov obraz. — "Steza ..." za jeclja jetnik, bolj mrtev ko živ. "Nobene!" nadaljuje Tomaž in sproži. Razstre-Ijeni možgani poškrope vso okolico. "Sed&j pa, kar se tega tiče," nadaljuje Tomaž in stopi pred predzadnjega, pol Katili-janca, pol Indijanca.
"Snor Capitan," zavpije ta o-bupano in se vrže na trebuh, "ne ubijte me, milost, vse vam po-
je končno sam preplezal zidovje in pričel klati, mu je zavrela vsa kri. Krvavo klanje, ki je sledilo, ga ni ohladilo, /ampak je njegovo razdraž^nost povečalo do blaznosti. Moral se je silno krotiti, da je ukazal, naj prihranijo vsaj zadnjih osem mož, ki jih potrebuje za svoje namene.
Ko ga sedaj oni iz Dieppa iz-prašuje, kako naj obrne ladjo, se Tomaž samo hripavo zakrohota in z grmečim glasom ukaže, naj mu privedejo onih osem ujetnikov, in naj jih postavijo v eno vrsto pod veliki jambor. Pustolovcu iz Olerona, ki govori najčiščo španščino, pa pomigne Tomaž, naj pristopi, in mu z o-strim glasom ukaže, naj raztol-mači ujetim Špancem kratko in jasno, kaj pričakuje od njih: Naj namreč povedejo četo do pod mestno obzidje po skriti stezi, tako da se umakne ognju trdnjav na otokih.
trošenem drobu, kakor da išče kaj po njem. Nato se obrne k četrtemu. Ta je padel na kolena in vsi tovariši z njim. Ne da bi le poskusil pobeg pred groznim krvnikom, se trepeta je priporoča bogu. Pred četrto žrtvijo se Tomaž ustavi, toda ne udari, marveč vtakne meč v nožnico. Revna žrtev vztrepeta v novi nadi. Glavo vzdigne k Tomažu, kakor da mu hoče kaj reči. Toda
vem!" ■
"Oho!" odgovori Tomaž ravnodušno in prekriža roki. Pri tem pa ne gleda na mulata, ampak na Mary Račkam.
"Seveda poznam stezo, prav zanesljivo stezo", zagotavlja mulat po španski, kakor da je v tem najstrašnejšem trenutku popolnoma pozabil vsak drug jezik in tudi flibustejski dialekt, ki se sicer govori po vsej iztočni ameriški obali.
"Kaj sem ti rekel?" pravi Tomaž k Mary. "Kaj sem ti rekel? No, ali je kakšna pot ali je ni?"
"Ta steza vodi okrog gorovja, zapadno, dvajset milj od tod. Tam je tudi gaz čez reko. Ce ste jo .pregazili z levega na desni breg, se obrnete skozi jelovje in j pridete brez zaprek v Ciudad Real ..."
"Na tej stezi", nadaljuje Tomaž še vedno obrnjen k Mary Račkam, "na tej stezi bi nas
■A
prav lahko čakala zased® ^
"Le tega ne mislite, kapitan" ,živahno pgovarj« nik. "Ni zasede, istino r rim ..."
"Pa če bi zaseda nadaljuje Tomaž, "bi najhujše, kar more dolete'J vodnika, ker jima v tem potegnem kožo z živega jaz lastnoročno . .
(Dalje sledi)
Pozor
Slovenske gospodinje čete postreči svojo dru®"*, dobrimi domačimi klo' želodci in šunko, pridite Imamo vse po najnižji Pošljemo tudi po pošti, poročamo
VIKTOR IN JOSEPf^' KOSIC 951 E. 69 St
*ti
Sf
Vtn

Išče se
Strežajka, stara nad 21 let, ki ima skušnje. — Vpraša se od 5. do 7. ure zvečer na 747 East 185th St.

VELIKONOČNE PRAZNIKE
praznujete najbolje, ako bodete poleg pirhov '" % drugih dobrot postregli svoji družini z dobi''"^' okusnim in prvovrstnim doma sušenim meso"' kot: klobase, želodce in šunk. Pri nas je bero tudi lepa perutnina, vse po zmernih cen
JOSEPH TREBEČ
Slovenska mesnica 1423 E. 55 St. vogal Prosser Ave.
HEnderson 1559

L. R. Miller Coal Co.
1007 East 61st St.
Quality coal anytime and anywhere ENdicott 1032
Mož iz Olerona stori, kakor ukazano. Toda njegov nagovor ni imel željnega uspeha. Španci se le spogledajo in izjavijo potem na en glas, da ne morejo iz-tqeuhaaa, Iwr jeečUni dostop do mesta Ciudad Real mogoč le po reki; ta reka je pa v ognju ostalih petih trdnjav. , Ko zasliši Mary Račkam ta
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
Rogel Dry Cleaning
6526 ST. CLAIR AVE. I
Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo.	I
ALI VAŠ RADIO DOBRO DELUJE?	I
Strokovnja.^ko povpravl janje; radio aparatov. Pokličite ENdi-! cott 3880 za približni račun., Vse delo garantirano,	|
ACME HARDWARE i 7002 St. Clair Ave. |
Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje.
Mandel Hardware
15704 Waterloo Rd.
KEnmore 1282
D
Ta dan so bratje z morja zopet enkrat imeli priliko, da vidijo in občudujejo spretnost svojega kapitana pri manevriranju. Fregata je lavirala tako gladko,
da je pri drugem okretu kakor slučajno nasedla na peščino, ob oseki seveda, jedva sto sežnjev daljave od forta Svetega Jeronima, pa vendar izven donosa španskih topov.
Severozapadno je namreč molila pred baterije druga peščina, in line baterije niso bile tako o-brnjene, da bi mogli iz njih topovski streli zadevati cilj, ki je onostran te peščine. V tem zavarovanem prostoru je torej "Le pa podlasica" nasedla. Onih sto Flibustejcev pa, ki jih je Tomaž v to svrho že poprej odbral in se jim osebno postavil na čelo, je na ta način doseglo platformo baterije brez enega strela.
Branilci zato takoj zasedejo strelne line in sprožijo svoje puške, toda brez velikega uspeha. Korzarji pa, najboljši strelci in točnejši ko katerikoli vojak na svetu, odpihnejo s svojo salvo vse, kar je stalo španskega na linah in tudi vsakega drugega radovedneža, ki je pomolil svojo glavo izza obzidja. Branilci se ^
zato poskrijejo in streljajo izza O zaslona na slepo v zrak, ne da' bi merili. Od takega streljanja seveda Flibustejcem ni pretila večja opasnost. Vkljub temu je začelo vse skupaj Tomažu kar presedati. Zavarovan od nepre- 0£
O
o
Q
Ravnokar je izšla ...
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
spisal Dragotin Lončar
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiŠi kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
BRAZIS TAILORS
vam nudi najnovejše v Izgotovljenlh OBLEKAH IN POVRŠNIKIH vse volna
$16-50 in več
Narejene po meri; mnogo vzorcev
$22*^® in več
Naročite sedaj za veliko nod 6113 ST. CLAIR AVE.
Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bančne knjižice.

POSAMEZNI SEDEŽI V PREDPRODAJI J
pod pokroviteljstvom NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION' " ^
METROPOLITAN OPERNI
Association of New York. Edward Johnson, General Edward Zlegler, Ass't Gen. Manager, Earle R. Lewis, Ass't Gen.
8. APRILA DO 13. V PUBLIC AVDITORIJ^ .
MADAME BUTTBB^U
r
AIDA
V PONEDELJEK 8. APRILA Bampton, Castagna, Votipka, Martinelli, Warren, Pinza, Pan-izza.
TANNHAEUSERg. aprila
Fiagstad, Thorborg, Melchior, Tibbett, Kipnis, Carter, Ballet, Leinsdorf.
LA BOHEME J %%
IMoore, Dickey, Kullman, DeLuca, Cordon, Cehanouvsky, D'Angelo, Papi.
CARMEN	II'^PYila
Swarthout, Albanese, Votipka, Olhelm, Tokatyan, Tibbett, Ballet Pelletler.
v PETEK POP. 12.
Burke, Petina, Stelim% M man, Brownlee, De don, Papi._
TRISTAN UND
V PETEK VEČER,
Flagstad, Thorborff, Hueuhn, Kipnis, Bal*"'''
LA TRAVIATA is.
Jepson, Votipka, Croo^' I De Paolis, Ballet,
il
LAGIOCONDA 13.
Milanov, Castagna, _ Martinelli, Warren, M"' Panlzza.
Cena sedežem; $1, $2, $3, $4, $5, $6, (Nobenega davka) (Ako pošljete naročilo po pošti priložite povratno koverto *
UNION BANK OF COMMER^^
v bančnih prostorih — E. Ninth at Euclid — MAin Blagajna odprta od 9. zjutraj do 5:30 zvečer,
Pridružite se kupovalcem oblek za velikonočno parado
Waterloo Dept
Store
15404-12 Waterloo Road

rP
Polna zaloga oblek najnovejšega kroja za celo družino. Posebno veli ra ženskih in otročjih oblek, kakor tudi za može in fante.
Pri nas dobite trpežne čevlje za vso družino. Kupujete pri nas in denar.
'THE STORE OF VALUES"
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem-'

Knjiga je vezana - stane $1
pobi se v uradu Enakopravnosti,
/
6231 St. Clair Avenue
(E-2)
SREBRNIKA
Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09.
[me
Naslov____________________________________




iH.V. Ii	liL..- -•	.i 'I..
v: ..L