KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA mkn PRODAJALNA PLANIKA v BREŽICAH DO 70% NIŽJE CENE OBUTVE IZ PREJŠNJIH SEZON 'N OPUŠČENIH PROGRAMOV ^vilka 81 Leto 4 Cena 240 SIT 29. maj 2003 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 12. JUNIJA 2003. Dobili le delavske knjižice Dobova - 130 zaposlenim v .ti Dobova d.o.o. je vodstvo 'bočilo sklepe o prenehanju dednega razmerja zaradi stečaja. Hčerinsko podjetje naj bi met-*ska mati izpraznila, odpeljali So stroje in računalnike, celo ablo z nazivom podjetja. Direk-orica Karin Čikič je delavcem 9 dni pred tem obljubljala, da bodo lahko odkupili stroje, v kare so vlagali del svojega osebja dohodka. Zdaj jim je pove-a*a, da nimajo premoženja, stečaj pa je bil zaključen v enem dnevu. Sledijo jim pravice z naslova zavoda za zaposlovanje, kjer J* 4500 brezposelnih v Posavju, jtdaj pa se jih obeta še 130 iz Do-°ve in ravno toliko iz sevniške |jrr Direktorica Karin Čikič s sklepi o dokončnem koncu zaposlenih dtranjke. Stopnja brezposelnosti je v Posavju 14,6-odstotna in je nad državnim povprečjem, ki je 11,6-odstotno. Zaposlene zastopata dva sindikata, direktorica je ob delitvi sklepov o prenehanju elovnega razmerja v objekt dovolila vstop le predstavniku Zveze sv°bodnih sindikatov Slovenije, predstavnico sindikata Neodvis-n°st je pustila pred vrati, tako kot novinarje. Oba sindikata sicer napovedujeta nadaljevanje postopkov. V izjavi za javnost, ki naj ‘Jo podala po srečanju z zaposlenimi, pa je Čikičeva, ki je bila ‘a 2001 nominirana za priznanje najuspešnejših podjetnikov 0venije, povedala le, da ne daje izjav. ...na strani 3 Odšle so v solzah Radna pri Sevnici - Konfekcija Jutranjka Sevnica je odpustila 137 Pie VCCV' OdP°vcd je bila načrtovana v programu kadrovskega in finančnega teikturiranja, ki gaje podjetje izdelalo za postopek prisilne poravnave. P® puščene delavke bodo v času 30-dnevnega odpovednega roka ko- e tetni dopust. Direktor uprave Jutranjke Miha Rabič zagotavlja, da 0 Vsem odpuščenim izplačali zakonsko pripadajoče odpravnine. ...na strani 2 Strela je udarila z jasnega Krško - Nevsakdanjo nesrečo je v ponedeljek zakrivila narava. Na igrišču osnovne šole (OŠ) Jurija Dalmatina v Krškem je strela udarila v drevo in poškodovala tri učence razredne stopnje, ki sojih prepeljali v brežiško bolnišnico. Tega dne je sijalo sonce, učenci podaljšanega bivanja so se igrali, učenci vozači pa so odhajali na avtobus, ko je naenkrat zagrmelo. Prvemu gromu je sledil udar strele, ki ga je spremljal oglušujoč pok. “Tri učence, ki so se igrali pod drevesi, je pometalo po tleh. Med učenci je nastal preplah in so se pod vodstvom učiteljic umikali v šolo, poškodovanim učencem pa smo takoj nudili prvo pomoč in poklicali reševalce. Vsi trije poškodovani učenci so bili prepeljani v brežiško bolnišnico, enega so kmalu odpustili, dva pa sta ostala v bolnišnici,” je povedala ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško Antonija Glas Smodiš. Govorice o tem, da v trenutku nesreče v bližini ni bilo učiteljev, ravnateljica zanika. Pojasnila je, Lipa je bila med vsemi drevesi najvišja in na srečo je preprečila, da bi strela povzročila veliko tragedijo. Dokaz, da strela lahko udari z jasnega neba, bo ostal, kajti ta “rana" se ne bo zacelila. da so bili v času dogodka na prizorišču dežurni učitelji, ki so tudi sicer vedno prisotni, med njimi je bila tudi učiteljica, kije usposobljena za nudenje prve pomoči in je otrokom takoj pomagala, prav tako je bil z njimi spremljevalec gibalno oviranega otroka in še učitelj, katerega naloga je dežurstvo na stopnicah med šolo in prostorom, kamor pripelje avtobus za učence vozače. Zanimalo nas je tudi to, ali so otroci resnično plezali po drevesu. Ravnateljica pravi, da ni bilo čisto tako. Otroci niso plezali po drevesu, res pa je, da je bilo to drevo češnja, ki s svojimi plodovi mamljivo vabi, in učenci, ki so stali pod drevesom, so trgali češnje z nižjih vej drevesa. V neposredni bližini omenjene češnje pa stoji lipa, ki je tudi najvišja od vseh tam stoječih dreves, in vanjo je udarila strela. Učenca, ki sta ostala v bolnišnici na opazovanju, sta se dan po dogodku dobro počutila. Lahko bi rekli: “Konec dober, vse dobro.” Karmen Molan Tožba za državne milijone Senovo, Ljubljana - Družba Bonpet Senovo seje leta 1999 prijavila na javno naročilo za izbiro izvajalca, ki bi z novim programom prezaposlil delavce Rudnika Senovo in dobil za nova delovna mesta državno pomoč. V Rudniku so ugotovili, daje Bonpet preobremenjen z obveznostmi, zrel za prisilno poravnavo ali stečaj, ne pa za realizacijo novih zaposlitev in kot tak ni bil izbran za oddajo javnega naročila. Zato se je pritožil na revizijsko komisijo, ki je v postopku Rudnika našla napake in razveljavila sklep o zavrnitvi investicijskega programa družbe Bonpet. Taje leta 2001 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper Rudnik Senovo v zapiranju z odškodninskim zahtevkom za 788 milijonov SIT. V Rudniku so zbrali dokumentacijo, s katero utemeljujejo pravilnost svoje odločitve in je hkrati tako obremenjujoča za tožnika, da v “zmago” Rudnika ne gre dvomiti. Tako meni finančna stroka, a za vsak primer bi bilo dobro, da se v pravdo vključi tudi vlada, saj bo prav ona morala zagotoviti denar, če se s sodbo zgodi “teorija absurda”. ...na strani 3 Svetovni kongres vinskih redov in bratovščin Brežice - S povorko predstavnikov desetih držav oziroma 30 vinskih redov se je v Brežicah začel 40. svetovni kongres vinskih redov in bratovščin F1CB. Okoli 200 domačih in tujih častilcev vin so na njihovo petdnevno pot po državi v Brežicah pospremili predsednik državnega zbora Borut Pahor, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But, evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler ter predsednik FICB Cloud Josse. Lepote se razkrivajo kot v raju Velika Dolina - Enajst pretežno gručastih vasi in dva zaselka, ki tvorijo KS Velika Dolina, se razprostirajo na obronkih Gorjancev na nadmorski višini od 158 do 418 metrov. Večina prebivalcev je zaposlena, kmetijska dejavnost zamira, kljub temu se ponašajo z dobrimi vini, preživljajo pa se tudi s sadjarstvom. Kraj krasijo zelo lepa lega in prijetne poti, ki so v večini žal še neodkrite. Vendar bi se naj to v prihodnje spremenilo, saj si želijo, da bi tudi drugi spoznali lepote Velike Doline. Mi jih tokrat razkrivamo. ...na strani 11 Povorka skozi Brežice Udeleženci so spoznavali značilnosti vinorodnih dežel ter se seznanili s slovenskimi vini in vinskimi sortami ter s slovenskim vinogradništvom nasploh pred vstopom v Evropsko unijo. ...na strani 4 S-METAL KRITINE POOBLAŠČEN! MONTER, Kleparstvo "Vreš", GSM: 041-644-323 ' kritine v obliki opeke so najlažje kritine naravnega izgleda ;'1 « " Oporne so proti udarcem (toži) 'ne ^kopljejo pri temparaturnih spremembah *v ‘težju ne ropotajo zaradi svoje oblike ' Plošče so v enem kosu od žleba do slemena __ _ __ 'v sklopu prekrivanja izvajajo manjSa tesarska dela (izdelava frčad, nadstreškov nad verandami...) ESTETSKO LAHKO TRAJNO UGODNO TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TRGOVINA Samova 8, tel.: ++386(0)7 49 66 650,49 66 651, fax:++386(0)7 49 66 652 Ulica bratov Cerjakov 44, tel: ++386(0)7 49 90150, fax: ++386(0)749 90151 E-mail: tms@8iol.net ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE nvSlCE Posavje o Posavju Če smo v zadnjih mušicah namigovali o Posavju kot Vojni krajini, to ni bilo povsem slučajno. O tem pričata dva visoka obiska na jugu deželice in odločitev carinske uprave, da se umesti na Obrežje, z upravno stavbo vred! V Posavju sta se mudila predsednik države Janez Drnovšek z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom in notranji minister Rado Bohinc, torej osebe, ki dejansko poosebljajo vodjo, vojsko in policijo. To pa so poleg carine oziroma mitnice tudi 'atributi nekdanje Vojne krajine, ki je v obrambi cesarstva in Štajerske pred Turki segala od Karlovca do Varaždina. Nanjo še zdaj spominjajo uskoške hiše in seveda priimki prišlekov z Balkana. Tale uvod je potreben zato, ker se bodo dogodki izpred stoletij lahko kmalu ponovili; kaj bo od nje ostalo, bo pokazal čas, vsekakor pa bodo naši vojaki in policisti na jugu poslej branik Evrope in njenih zunanjih meja. Tega in nevarnosti ob njej se očitno že zavedajo tudi najodgovornejši možje, saj je predsednika Drnovška varoval ducat oseb s temnimi očali in slušalkami v ušesu. Natanko tako, kot pred tedni varnostniki, ki so se v Kostanjevici gnetli okrog Mesiča in Račana. Naši državni organi niso pozabili na osebno varovanje, zato pa so na osrednjo proslavo slovenske vojske v Cerklje pozabili povabiti predstavnike domače krajevne skupnosti. Čemu neki bi jih, saj imajo njihovi prebivalci že tako dovolj ropotanja helikopterjev, brenčanja letal ter odmevov rafalov in granat! Ropotalo pa je tudi ob zadnjem obisku ministra Bohinca. Saj ga na avionski ogled Posavja niso popeljali domači podjetniki, zato pa so ob razpravi o posavski pokrajini v dvorani krškega kulturnega doma cvilili in hreščali mikrofoni. Z njimi je ravnal občinski mož Franc Pavlin, ki bi ga kazalo poslati vsaj na tečaj za radijske tehnike. Najodgovornejši ljudje iz posavske regije, spet je manjkal le poslanec Janc, so namreč govorili o resni temi. Zaradi hreš-čanja mikrofonov so še posebej strigli z ušesi, ko jim je minister Bohinc, kar tako mimogrede, namignil, da lahko dobijo svojo pokrajino! Le kaj že Posavci sedmo leto razsajajo in negodujejo! Dvomljivci seveda menijo, da pokrajin v državi ne bomo imeli vsaj še deset let in takrat tudi Bohinc ne bo več ministroval! Zato pa so preslišali, ko je povedal, kakšna škoda je, ker v Posavju ni več občin. Če bi hodilo v prestolno mesto na različne državne urade prosjačit več županov, bi tudi kaj več dosegli in iztržili. One man band Zlasti brežiška občina bi lahko iztržila več, pa bližine schen-genske meje ne bo dočakala dovolj pripravljena in ne bo izrabila vseh priložnosti, tako kot ne v pri- meru razpisa Ministrstva za okolje in prostor, ki za obdobje 2004-2006 zagotavlja mamljive denarce, Brežice pa se, kot ena redkih občin, sploh niso prijavile na razpis. Menda zaradi tega, ker komunalno podjetje po vsej občini, denimo v Artičah ali na Bizeljskem, ne pobira takse za obremenjevanje okolja. Bo tudi to ena od poslastic bližnjega predvolilnega boja? Ta primer si bodo nedvomno zapomnili tudi vsi trije brežiški občinski svetniki iz vrst Radano-vičeve nacionalne stranke. Ti lahko hudo nagajajo županu Vizjaku, ki se po njihovem obnaša kot ansambel enega, kot one man band, saj se ne dogovarja z nikomer, niti ne sodeluje z nobeno stranko. Zato pa naj bi napovedoval številne prodaje občinskih lokalov, nakup različnih objektov in še naprej vztrajal pri volitvah podžupanov - o njihovih imenih ni nič znanega - v paketu. Kot je bilo slišati na skupščini Društva za oživitev mesta Brežice iz ust predsednika Karla Filipčiča, je župan celo sam napisal študijo o razvoju mesta, ki se mu posebej posveča. Kar mu gre šteti v dobro. Še posebej je bilo zanimivo na predavanju o Brežicah kot braniku ob južni meji, ki je sledilo skupščini. Profesor Granda je menil, da je zgodba o Brežicah kot nemškutarskem mestu virtualna, namišljena, res pa je, da mu je za napredek vedno manjkalo intelektualno jedro. Iz vrst poslušalcev pa je bilo slišati, da zdaj imamo dovolj strokovnjakov, od zdravnikov v bolnišnici in inženirjev v gozdarstvu do profesorjev na srednjih in glasbeni šoli, pa tudi ni pravega razvoja? Kaj to niso intelektualci in res vsi živijo v Zagrebu, v Brežicah pa le služijo za plačo? Kar zadeva v uvodu omenjeno carino in na Obrežje pripeljano samo podatek, da bo s tem pomembno službo izgubilo Krško. Pa so tam že staknili glave in sklenili, da morajo iz tega potegniti tudi koristi. Izpraznjene objekte in površine sedanje carinske izpostave naj bi namenili za različne namene; tja bi lahko preselili poklicno gasilsko enoto in različne druge gospodarske dejavnike, uredili poligon vame vožnje, tekmovališče za “go cart" in še mnogo tega. Dobili bi celo stalni prostor za cirkus. Vino in kultura O cirkusu pa bi lahko razmišljali tudi drugače, denimo tako, da nič več ni tako, kot je bilo. Celo ledeni možje niso udarili in Zofka seje izneverila tradiciji, čeprav že močno primanjkuje moče. Zato pa je v vseh treh posavskih občinah, zlasti krški in brežiški, drugačen cirkus. Zadnje dni je bilo vse v znamenju drugačne tekočine, namreč vina in cvička. V Brežicah so z barvitim ceremonialom slavili vinski vitezi, saj jih je Karlu Recerju uspelo pripeljati k nam z vsega sveta. Le vse premalo ljudi seje zbralo ob ulici, koder je krenila nevsakdanja povorka. Kaj tudi v mestni in ostalih krajevnih skupnostih niso vedeli za dogodek, da bi ljudi opozorili nanj? Medtem sta se po- Bojan Božič slovila dosedanji kralj in princesa in Franc Gramc je postal novi kralj cvička, Erika Avguštinčič princesa dolenjskega posebneža, pisec knjig o cvičku Ivo Kuljaj pa ambasador tega vinca. Seje pa zdaj izravnalo tudi razlikovanje med najpomembnejšima posavskima kulturnima zavodoma. Medtem ko brežiška grajska klet že dolgo služi donegovanju posavskih vin, zadnje čase pa jih v enem od stolpov tudi nudijo obiskovalcem, so pretekli teden prav- Seniorji v TEB cato cvičkovo katedralo dobili še v kostanjeviškem gradu. Poleg direktorja Posavskega muzeja Brežice Tomaža Teropšiča je prišel na svoj račun še direktor Peter Skrivalnik, Vanja Veselič in Stane RadanoviC Cvičkova princesa Zdenka in kralj Marjan sta se poslovila. Tomaž Teropšič v grajski kleti Galerije Božidar Jakac Kostanjevica Bojan Božič. Da ne bo zamere in prehudega prestiža. Naokrog se vidi in SilSI Da se grobo podira nekoč tako ugledno posavsko šiviljstvo, na to so v ponedeljek opozorile tudi dobovske delavke, nič ni več novega, da so v hudih škripcih tudi gradbinci in lesarji. Menda se le svetlika okrog nove celuloze, saj je Franciju Češ-novarju uspelo nekaj dobrih potez. Zdaj je slišati, da bodo v Krškem razrešili zagate okrog Andreja Božiča, ki naj bi, vsaj začasno, postal drugi človek v zavarovalnici na Trgu Matije Gubca. Če bo temu res tako, bo liberalna demokracija izgubila pomembnega človeka, saj ne gre, da bi strankarski človek bil na čelu take institucije. Na Senovem medtem kljub obremenjujočim ugotovitvam računskega sodišča v direktorskem stolčku še naprej sedi in vlada Herman Kunej. Zato pa se v Krškem zapleta okrog občinskih nagrad. V igri za najvišje odličje sta tokrat bila Zveza prijateljev mladine in Termoelektrarna Brestanica. Očitno polstoletno prostovoljno in v glavnem tudi brezplačno delo z mladimi ter visok položaj Damjana Laha nista zadostovala, kajti ob svoji 60-letnici naj bi nagrado prejela elektrarna. V njej so se na svojem letošnjem sestanku članstva pred dnevi mudili tudi zagnani posavski seniorji, ali “oldtajmarji”. Tako jih, malce zaničljivo imenujejo tisti, ki jim ni všeč, da nekdanji vodilni in vodstveni ljudje v interesu celotnega območja vtikajo nos tja, kamor naj jim ne bi bilo treba. Na Bizeljskem se v delo krajevne skupnosti vtikajo drugi in Rok Kržan je zapustil zadnjo sejo, kar pomeni, da se kalvarija nadaljuje. Zato pa je v Artičah vse pod kontrolo, kar seje pokazalo tudi ob jubilejih šole. Otroci in starši so pripravili bogat program, župan je imel lep govor in mladi so se zabavali. Lepo je bilo v Artičah, kot vedno! Vlado Podgoršek Jutranjka odpušča Radna pri Sevnici - Takoj po pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi za Konfekcijo Jutranjko Sevnica je 137 delavk in delavcev prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi-Številka načrtovanih viškov je bila znana nekaj mesecev, saj izhaja iz programa kadrovskega in finančnega prestrukturiranja, ki ga je moralo podjetje izdelati v postopku prisilne poravnave. Delavke, ki so na dan “D” za vedno zapuščale Jutranjko, so jokale. Povprečna delovna doba, ki so jo preživele v podjetju, je preko 20 let, med njimi so tudi take s 30 in še več let delovne dobe. Niso jokale le za zlatimi časi podjetja, ki je pred 15 leti zaposlovalo skoraj 1500 ljudi, ampak zato, ker niti v sevniški občini niti v Posavju zanje ne bo novih delovnih mest. S tem je bila pri pripravi seznama viškov obremenjena tudi vodstvena ekipa, a direktor družbe Miha Rabič je povedal, da v štirih mesecih, odkar je v podjetju, ni imel druge opcije, razen stečaja. Tako pa upa trditi, da obstaja prihodnost za približno 200 zaposlenih Jutranjke. Odpuščeni bodo dobili odpravnine v skladu z veljavno zakonodajo, v času 30-dnevnega odpovednega roka pa bodo koristili letni dopust, ki bo seveda plačan. Zakon rokovno ne opredeljuje, v kolikem času mora firma, kije v prisilni poravnavi, izplačati odpravnine, smo pa izvedeli, da direktor namerava to storiti takrat, ko bo Jutranjki uspelo prodati objekt v Brežicah. V programu imajo namreč poleg popolnega prestrukturiranja poslovanja tudi odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, toda iztržek iz Brežic ne bo dovolj za približno 150 milijonov SIT, kolikor po grobem izračunu znašajo odpravnine, zato bo potrebno sredstva zagotoviti še iz drugih virov. Konfekcionarka Darinka Jesih s Studenca: “Ne vem, p° kakšnih kriterijih so odpuščali-Rečeno je bilo, da jih je preveč v pisarnah, zdaj pa vidim, da smo najbolj na udaru šivilje. Na primer iz ene skupine, v kateri jih je bilo 35, sojih obdržali le 7. Ne vem, kaj bom storila. Stara sem 34 let, 18 let sem bila v Jutranjki, možje brez službe in dva otroka imava.” Podjetje, ki je lansko leto za' ključilo z več kot pol milijarde SIT izgube, namerava letošnje Za;j ključiti pozitivno. Po Rabičevl oceni bodo rezultat dosegli s pr®' I kvalifikacijo in dokvalifikacij0 preostalih zaposlenih, z nujno in' | frastruktumo posodobitvijo pod' jetja in z večjim deležem proiZ' vodnje v korist lastne blagovni znamke. Jutranjka se nameravali čistega proizvajalca otroške koD' j fekcije delno preobraziti še v tT' govca drugih storitev. B.D. 1 Na Bizeljskem izvolili Kelherja, Kržan odstopil Bizeljsko - V krajevni skupnosti so na izredni seji ponovi*0 odločali o vodstvu, potem ko so pred devetimi dnevi dos«' danjemu predsedniku izrekli nezaupnico. Takrat se je večin# svetnikov izrekla za novega prvega moža krajevne skupn0-sti in mu v drugo izkazala zaupanje. 30. maja naj bi noV° J vodstvo pričelo z delom. Zapletlo se je na redni seji že 15. maj a, ko je Franci Kelher pri sprejemanju dnevnega reda predlagal drugi dnevni red z izrekom nezaupnice Roku Kržanu, imenovanjem komisije in novimi volitvami. Kržanov predlog dnevnega reda je padel, zato je zaključil sejo in odšel. Osem svetnikov od trinajstih je ostalo, sprejeli so sklep o nadaljevanju seje, eden od svetnikov je sicer odšel, preostalih sedem, kar je potrebna večina, je izglasovala nezaupnico Kržanu in opravila nove volitve. Za predsednika so izvolili Franca Kelherja, za podpredsednika sveta pa Mirana Kajsa in Milana Zalokarja. Z zapletom in potekom seje so naslednji dan seznanili župana; Kržan je trdil, da ni bilo vse izvedeno po normativih in pravna služba občine je res predlagala ponovno odločanje o zaupnici dosedanjemu predsedniku z obrazložitvijo, daje sklicatelj seje predsednik, omenjeno sejo s spremenjenim dnevnim redom pa je nadaljevala skupina svetnikov. O zaupnici dosedanjemu predsedniku so ponovno odločali minuli petek. Vendar je dosedanji predsednik Rok Kržan odstopil z mesta predsednika, tako da niso odločali o zaupnici, temveč so takoj prešli k drugi točki dnevnega reda glede izvedbe volitev. Skupina je predlagala iste kandi- date, Kržan pa je za predsednik' predlagal Ivana Malusa in # j podpredsednika Srečka DenŽg in Jožeta Geršaka. Pred dobri#1 tednom izvoljeno vodstvo je do^' lo zaupnico tudi tokrat, Kelher f dobil 8 glasov in Malus 5. Franci Kelher Kot je po izidu volitev deJ Kržan, naj bi nadzorni odbor1#' koj pregledal poslovanje, Kr*#j naj bi pripravil kratek zapis# sprejetih sklepov sveta in lejj porabljenih sredstev. Od pebj 30. maja, naj bi novo vodstvo p# čelo z delom. Kelher verjame. ^ se bo dalo delati naprej, tudi s W Žanom kot svetnikom občinsk«! sveta. Svetniki imajo nalogo, j v skupnostih zberejo potreb« ™ sestavijo prioriteto nalog. Suzana Valito" Sava Glas, 295.2003 Kdo je pravni naslednik neobstoječe ■§ družbe? enovo, Ljubljana - Na Okrožnem sodišču v Ljubljani teče pravdni postopek med firmo Bonpet d.o.o. Senovo in Rudni-°m Senovo v zapiranju. Bonpet, ki na javnem razpisu ni bil izbran za sofinanciranje novih delovnih mest za prezaposlitev rudarjev, toži rudnik za plačilo 788 milijonov SIT odškodnine, direktor tožene stranke Herman Kunej pa skuša sodišču dokazati neutemeljenost Bonpetovega tožbenega zahtevka. Ob načrtovanem zapiranju rudnika smo z vso odgovomostjc Pristopili k reševanju kadrovske socialnega programa, v prepričanju, da bodo javni razpisi s sub-Vencijami za nova delovna mesta v ,senovško-brestaniško doline Povabili podjetnike. Veste, Rud i.ne sme ljudi mimo njihove I J® v skladu z izobrazbo in de-ovnimi zmožnostmi kar odrediti novemu delodajalcu, zato je bile reba skrbno pretehtati vsebine Vsake prijave na razpis za sofinan-ClranJe novih delovnih mest,” je Pnpoved pričel Herman Kunej, n j.žava Je namreč za vsakega darja, ki se prezaposli, bodočemu delodajalcu namenila 4,2 mi-«J°na SIT. Na razpis leta 1997 se ThPnjavila firma BonPet dd- iz rbovelj s programom izdelovanja avtomatskih gasilnih ampul pc Japonski licenci, v programu raz-oja pa je ponujala 58 delovnih est. Rudnik je program poslal v oceno družbi v Ljubljani, ki je gotovila, da nameravana investi-'Ja ne izpolnjuje vseh kriterijev razpisa. Ker seje Bonpet pred-. avd s 750 milijoni SIT lastnega Kapitala, kar je predstavljalo 65 stotkov vseh potrebnih sred- ^redlagali so jim še, naj di V°J sedež prenese na Sei ''Polnjen Bonpetov progr; za T dan v oceno> zelen a plenitev tripartitne pog ed Bonpetom, gospodar •uistrstvom in Rudnikom! za V LaP'ranJu Pa je dala kor Det h‘r0 invesdtorjev in sit delovnih mest. Bonpet kmalu po sklenitvi pogodbe ponovno obrnil na Rudnik z željo, da v začetku leta 1998 prezaposli še 31 delavcev. Ker je tega leta vlada sprejela sklep, da se smejo v programe prezaposlovanja iz rudnikov v zapiranju vključiti banke, finančno ministrstvo pa bo skrbelo za mehanizem dodeljevanja povratnih sredstev, je Herman Kunej pričel iskati najugodnejšo banko za dolgoročno kreditiranje podjetnikov, ki bi zaposlili senovške knape. Rudnik Senovo v zapiranju je sklenil pogodbo o depozitu s SKB banko in o tem obvestil vse zainteresirane, tudi Bonpet. Medtem se je izkazalo, da je prva pogodba o sofinanciranju delovnih mest za Bonpet propadla, ker se rudarji niso hoteli prezaposliti. Družba je iskala vire pri bankah in dobila posojilo v višini 180 milijonov SIT, ki jih je zavarovala pri zavarovalnici. Ena od bank, kamor se je Bonpet tudi obrnil po posojilo, pa se je resno lotila obrazcev družbe in ugotovila, da Bonpet d.d. Trbovlje ni bil nikoli vpisan v sodni register, ampak je bila družba ustanovljena samo pred notarjem v Ljubljani. Njeni ustanovitelji so bili Marko Boduljak, Feliks Karlo (direktor), Sandi Karlo, Bruno Škerbic in Matej Škerbic. Vložek Marka Boduljaka naj bi bila njegova licenca za proizvodnjo gasilnih ampul v vrednosti 450 milijonov SIT, z ostalimi vložki bi osnovni kapital družbe znašal preko 750 milijonov SIT. Leta 1997 ustanovljena firma Bonpet d.o.o. Ravne n.h. Senovo z osnovnim kapitalom 1,5 milijona SIT je vpisana v sodni re- gister Okrožnega sodišča Krško, ustanovitelja pa sta Juventa d.o.o.(Škerbic) Trbovlje in Tad Europe inženiring d.o.o. Ljubljana (Marko Boduljak in Feliks Karlo). Banko je zanimalo “trgovanje” z licenco, kjer je denar verižil med družbami in družbeniki in pristal pri Marku Boduljaku kot prodajalcu. Pogodba iz leta 1996 namreč kaže, da naj bi jo kupila družba Tad Europe od japonske firme Tad Corporation kot prodajalca, katere podpredsednik je bil tudi Boduljak. Iz pogodbe o prenosu licence dve leti kasneje naj bi isto licenco prodajala druga japonska firma Kabo Kogyo LTD Tokyo (njen generalni direktor zopet Boduljak), kupil pa naj bi jo Bonpet Senovo. Obstaja pa še tretja pogodba o nakupu licence, ki naj bi jo Marko Boduljak sklenil kot kupec in jo vložil kot svoj stvarni vložek v neobstoječo družbo Bonpet. Aneks k licenčni pogodbi med Kabo Kogyo in Bonpet Senovo razkriva, da so bila sredstva, ki naj bi jih Boduljak plačal za licenčnino, njemu vrnjena zaradi njegove upokojitve. Tako je Bonpet lahko v investicijskem programu izkazoval lastna sredstva le fiktivno. Preverjanje bonitet japonskih firm je pokazalo, da nobena ni imela niti približno toliko kapitala. Kabo Kogyo je po trditvi Marka Boduljaka leta 1999 bankrotiral. Istega leta se je Bonpet ponovno prijavil na javno naročilo za sofinanciranje programov novih delovnih mest za zaposlitev delavcev rudnika. Iz bilance na dan 31.12.1998 je bilo razvidno, da je vrednost kapitala družbe negativna in njene obveznosti večje od vrednosti premoženja. Družba je bila zrela za stečaj ali prisilno poravnavo in kot takšna ne more zagotavljati delovnih mest in ne more izpolniti javnega naročila razpisa, so bili takrat in so še danes prepričani v Rudniku Senovo v zapiranju. Revizijska komisija za javna naročila, kamor se je Bonpet pritožil, ker ni bil izbran, očitno ni poznala dejstev in je verjela lažnim Bonpetovim številkam. Komisija seje namreč osredotočila na sam postopek, v katerem so bile ugotovljene napake, očitno pa jo Bonpet vsebinsko ni zanimal, sicer bi kot “varuh” državnega denarja drugače reagirala. Tako pa je razveljavila negativni sklep Rudnika in Bonpet podučila, da se lahko pritoži. Okorajženi družbeniki, kijih je Herman Kunej ovadil za sum storitve kaznivega dejanja, saj so se na razpis leta 1997 prijavili z družbo, ki je ni bilo v sodnem registru, so izkoristili priložnost za tožbo. Od Kunejeve ovadbe namreč ni bilo dela ne za sodišče, ne za policijo. Policija menda niti v sodelovanju s Hrvati ni našla Marka Boduljaka kot potrebne priče, zato krški okrožni tožilec ni imel možnosti utemeljitve suma in je ovadbo zavrgel. Zanimivo - zasebni detektiv gaje našel v treh dneh, ker živi v Zagrebu in se sploh ne skriva! Morda bo njegovo pričanje potrebno v tej pravdi, če si vpleteni ne bodo želeli hitrega konca, da se ne bo “po nemarnem” izgovorilo še kakšno novo ime sodelujočih v tej nečedni zgodbi. Branka Dernovšek Bo Posavje regija? rško - Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je v krški Kulturni dom na okroglo mizo o regionalizaciji Slovence povabil ranjega ministra dr. Rada Bohinca. Iz Posavja so se razprave udeležili župani in podžupani, poslanci v državnem zboru, avni svetnik, nekateri občinski svetniki ter predstavniki strank. Bohinc je zatrdil, da država ne bo postavila regij mimo •)e ljudi. Regionalizacija bo prinesla tudi fiskalno decentralizacijo, je dodala državna sekretarka Asja Prašnikar. kr^r^Sednik Sveta pokrajine p ’st,jan Jane in krški župan n„ .nc' Bogovič sta uvodoma ide a!a.dosedar*je aktivnosti’ ki da !'ZUjej0 čvrsto voljo Posavcev, Pri-/111 v modelu regionalizacije PolYxStatus P°krajine- Tukajšnje po*,, ne stranke so leta 1998 temPlSa'e '*st'no 0 sodelovanju na S1 P^jelau, kajti regionalizacija - ne stro^6 JC StVar Političnega in nia °k°vnega konsenza. Današ-ea :Ustava po prepričanju Bohin-nost- Pravne stroke ne daje mož-s0tV|'2a ustanovitev regij s preno-bj ( .Pristojnosti države oziroma ^J^Proces trajal predolgo. Po di, ker ne vemo, kaj nas v prihod11 sti čaka. Temeljni vzrok za «0^ J težave je prehod na 9-letno 03 I seveda upad števila rojstev v PosQ\ ju, v Sloveniji. Ob tem se mi P°r \0• Zdaj “na tapeti” dolg za nedobavljeno elektriko frško - Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo so znesek v višini skoraj 54 milijonov dolarjev za nadomestilo škode, ki jo je Hrvaško elektrogospodarstvo utrpelo od 1. julija lani, (o kljub meddržavni pogodbi o NEK ni začelo prejemati električne energije iz Krškega, ocenili kot pretiran in izračunan na nerealnih postavkah. To bo ministrstvo upoštevalo tudi v »redlogu odgovora, ki ga bo predložilo v obravnavo vladi najkasneje v roku treh mesecev od lejema zahteve. Za 10. junij je sicer predlagan prvi sestanek meddržavne komisije za NEK. Minister Janez Kopač meni, da mora Slovenija plačati del zneska, vendar le od 11. marca, k° je Ministrstvo za zunanje zadeve RS hrvaškemu veleposlaništvu posredovalo diplomatsko no-*°> s katero je hrvaško stran obvestilo o ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK, pa do 19. aprila le.tos, ko je HEP začel jemati elek-Wko iz Krškega. O nadomestilu za vmesno obdobje pa bodo po njegovih besedah potrebna dodat-na pogajanja. V Posavju so ministru oporekali in župan Franci Bogovič je dejal: “Izjavo ministra Kopača Menjujemo kot nepotrebno in nevestno. Glede višine odškodnine’ ki jo zahteva hrvaška stran, ahko rečemo, daje bistveno pre-visoka. V sporazumu, ki je uredil razmere za štiriletni odklop, je ta odškodnina 9 milijard SIT, zdaj pa so Hrvati izstavili račun za devet mesecev v višini 11 milijard. Naj se minister in njegova ekipa rajši pozanima in poigra s številkami in ugotovi realni zahtevek in ga potem tudi plača, kajti 9 mesecev smo mi to elektriko koristili dlje, kot je bilo v prvotnem sporazumu dogovorjeno. Vir za ta sredstva zagotovo ni v Posavju. NEK bi to nadomestilo z lahkoto plačala, če bi v 9 mesecih elektriko sama prodajala in ustvarjala dobiček. Razmere so bile drugačne. Profit je bil ustvarjen v elektro-sistemu Slovenije in to je pravi naslov za plačilo. Bolje, da se usmerimo v to, kako se izvaja sporazum, in da poskušamo ohraniti normalno komunikacijo med regijo, strokovno javnostjo in vlado, kajti za reševanje vseh problemov, ki so na vrsti, bomo ta trikotnik zagotovo potrebovali.” Hrvaški minister za gospodarstvo je slovenskemu okoljskemu ministru v prvi polovici meseca poslal zahtevo za mimo reševanje spora v okviru predarbitražnega postopka na podlagi energetske listine. V zahtevi navaja, da bi HEP po meddržavni pogodbi o NEK moral začeti prevzemati električno energijo in razpolagati s polovico proizvodnih zmogljivosti NEK že 1. julija lani, ne pa 19. aprila letos, kot se je to dejansko zgodilo. Zato naj bi HEP utrpel škodo z naslova stroškov kapitala in stroškov dodatno angažiranih dražjih virov. Zahteva pa ne upošteva vprašanja stroškov za razgradnjo NEK in radioaktivnih odpadkov ter iztrošenega goriva. S. V. Vrtnarija Čatež sredi velikih prenov Čatež ob Savi - Vrtnarija se ukvarja s proizvodnjo vrtnin, sadja in cvetja in deluje kot hčerinska družba Cvetja Čatež, ki je specializirano za trgovino s cvetjem. V letu 2001 so Pristopili k sistematični in temeljiti prenovi proizvodnega dela podjetja z uvajanjem najsodobnejših tehnologij in ta del z ustanovitvijo podjetja Vrtnarija Čatež d.o.o. popolno-Oia ločili od trgovskega dela podjetja. Razpolagajo s 6 ha pokritih ogrevanih steklenjakov in 10 ha nepokritih kmetijskih površin. Doslej so za sanacijo investirali okoli 190 milijonov MT, večino lastnih sredstev, lani pa k’ °d Sklada za regionalni razvoj v ^nici dobili 30 milijonov SIT, od !®8a polovico nepovratnih sredstev, 'ako bodo s sanacijo zaključili prej, ot so načrtovali, in sicer že letos je- je pojasnil direktor Janko Bostele. V dveh letih so tako usposobili in Ponovili 85 odstotkov proizvodnih rastlinjakov, jih opremili z vso opre-n?0 za proizvodnjo, v celoti postavili sistem za namakanje, inštalirali najsodobnejši računalniški sistem za Pnpravo vode ter hranilnih raztopin, , J Proizvodnja bazira na hidroponi-‘ donosni so tudi na izgradnjo P°sebnega objekta za vzgojo sadik. •»ostelc poudarja, da so pričeli s Pronovo zadnjega objekta, v katerem °oče; ;z mesec dni stekla proizvodnja gerber. Začeli so z 29 delavci, danes zaposlujejo 60 ljudi, poudaijajo pa strokoven kader. Letos načrtujejo proizvodnjo 1000 ton paradižnika, Janko Bostele 100 ton jagod, 600 ton kumar ter 350.000 sadik in 550.000cvetov gerbere. Direktor družbe poudaija maksimalno izkoriščanje naravnih dano- sti, znanja in tržnih možnosti in tako napoveduje večje investicije v letih do 2007, ko naj bi vložili še 3,4 milijona evrov. Letos za vzgojo gerber in sadik, prihodnje leto za vzgojo vrtnic, vse na hidiioponiki, ter v tretji fazi še v objekta za paradižnik. Tako naj bi imeli okoli 7 ha v celoti pokritih površin, ki naj bi po uresničitvi načrtov v letni realizaciji dale 4,3 milijona evrov. Proizvedeno od leta ’ 97 ponujajo pod blagovno znamko Zarja, Evropske unije se direktor ne boji. Blagovno znamko poznajo na Hrvaškem, kjer imajo objekte v Sveti Nedelji in od letos v Vukovarju, delujejo v dolini reke Neretve, pri nas pa še v Moravskih Toplicah. Kot pravi Bostele, za izvedbo zastavljenih načrtov potrebujejo širšo podporo in zato so na ogled posestva ter predstavitev načrtov privabili številne predstavnike tako iz Posavja kot z ministrstev in skladov. S .V. Vipap - iz starega novo Krško - Državni sekretar ministrstva za okolje Radovan Tavzes spremlja preobrazbo t(>varne Vipap v moderno, okolju prijaznejšo papirnico, ki ima s soglasjem resornega mini-strstva rok za dokončanje ekološke sanacije do leta 2006. Pred dnevi je z zadovoljstvom Potisnil na gumb za zagon industrijske čistilne naprave, vredne 5,2 milijona evrov in si gledal nov plinski kotel, v katerega je Vipap vložil 6,3 milijona evrov. Obe pridobitvi °sta po projektu nadgrajeni, tako da bo skupna investicijska vrednost še precej večja. Industrijska čistilna naprava je ^.aJ večja v Sloveniji in je v prvi 'A 9amenjena prečiščevanju na iz proizvodnje novega ter edelave starega papirja. Z grad-ja? S° Počeli lani poleti, februarje ^t0sje bilo opravljeno testiran-ohs;s‘ema, od marca pa poskusno j ratuje. Prihodnje leto bodo nan-Priključili še preostale vode iz fndjetja, v letih 2005/2006 pa še L- ,T|unalne vode mesta Krško.* nnčna kapaciteta je 160.000 , Pnlacijskih ekvivalentov (pre-lvalcev). , Biološka čistilna naprava ima Cii^n° mehanski del, dve area-Js*ri liniji, črpališče, zalogovnik ata, izžemalnik blata in ostale Driune sklope. Vodja projekta, katerem so bili angažirani tudi Tokrat direktor Vipapa Kettner gleda “pod prste” državnemu sekretarju ministrstva za okolje Tavzesu (sicer je obratno), če bo pritisnil na pravi gumb za zagon čistilne naprave. posavski projektanti in izvajalci, je Jelka Kopše, ki bo v prihodnje vodja obrata. Plinski kotel je v tej prvi fazi namenjen pridobivanju pare, v naslednjih letih pa bodo vgradili še turbino moči 12,5 MW, tako da bo kotel obratoval kot kogene-racijska enota. Konstrukcija kotla, ki mora brezhibno delovati samo kot proizvajalec pare in kasneje s turbino kot proizvajalec električne energije, je bila zahtevna. V Evropi delujejo samo trije takšni kotli. V Vipapu je projekt vodil Marko Grajžl, pri njegovi realizaciji pa so ob glavnem projektantu iz Brna sodelovali tudi domači strokovnjaki. Branka Demovšek Želite delovno mesto, denar ali nasvet? Sevnica - Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli nekaj ukrepov za pomoč obubožanemu gospodarstvu; gre za subvencioniranje novih delovnih mest, sofinanciranje podjetniškega svetovanja ter dodelitev sredstev za promocijo izdelkov in storitev malih in srednjih podjetij. Za subvencioniranje odpiranja novih delovnih mest v občini Sevnica bo občina namenila 6 milijonov SIT, višina subvencije pa znaša do 50 odstotkov bruto plače, ki jo določi delodajalec. Gospodarski subjekti oz. obrtniki na območju občine Sevnica, ki se bodo potegovali za ta sredstva, morajo trajno odpreti novo delovno mesto in sicer za zaposlitev brezposelne obe, prijavljene na sevniški izpostavi Zavoda za zaposlovanje. Novo delovno mesto mora biti ohranjeno vsaj dve leti po enoletni prejeti pomoči. Posameznim upravičencem bo mogoče sofinanciti do 10 brezposelnih oseb, razpis pa zajema tudi program samozaposlovanja. Občina Sevnica pa objavlja tudi razpis za dodelitev sredstev za promocijo izdelkov in storitev malih in velikih podjetij za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Gre za 50-odstotno sofinanciranje nastopov na splošnih in specializiranih sejmih doma in v tujini. V tem letu je na razpolago 2 milijona SIT, zanje pa se lahko potegujejo vlagatelji, ki imajo status samostojnega podjetnika ter mala in srednja podjetja, katerih sedeži ter poslovni prostori morajo biti na območju sevniške občine. Samostojni podjetniki ter mala in srednja podjetja imajo v letošnjem letu tudi možnost koriščenja sredstev, ki so namenjena za podjetniško svetovanje za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini. V ta namen so rezervirani 4 milijoni SIT; občina bo sofinancirala 50 odstotkov upravičenih stroškov oz. največ do 250 tisoč tolaijev. Namen razpisa je svetovanje podjetnikom pri pripravi programov povezovanja, vzpostavljanju skupnih razvojnih funkcij, za tehnološki razvoj, za iskanje novih tržišč ter za pripravo dokumentacije za razpise. Občina bo sofinancirala stroške svetovalnih storitev enkratnega značaja in sicer pri za to pooblaščenih organizacijah. Občina je imela kot pomoč gospodarstvu v načrtu tudi subvencioniranje štipendiranja, vendar so občinski svetniki sklepanje o tem preložili. Vmes je namreč prišla ponudba za vključitev v posavsko štipendijsko shemo, zato bodo Sevničani to dodatno obdelali in se odločili za tisto varianto, ki je najugodnejša oz. ponuja največ. -----Nada Černič Cvetanovski ČASOPIS ZA Sll$0 POSAVSKO DE/.El Niso kupili pašnika Krško - Enajst obrtnikov je preko javnega razpisa od Občine Krško kot prodajalke kupilo komunalno opremljene parcele v obrtni coni Leskovec. Cena za kvadratni meter je bila 6.200 SIT, v ceno zemljišča pa je po vsebini razpisa zajeta možnost priključka na kanalizacijo, vodovod, elektriko, na telefon in na plinsko omrežje. Cesta skozi cono naj bi bila asfaltirana in urejena javna razsvetljava. Vse obljube iz razpisa niso uresničene, zato so se kupci parcel želeli srečati z županom Francijem Bogovičem. Sestanek je organiziral predsednik Obrtne zbornice Krško Dušan Arh. Bojan Unetič, ki bo v obrtni coni v kratkem odprl vulkanizer-sko delavnico, seje kot prvi graditelj srečal s težavami, ki so mu prinesle dodatne stroške. Izkazalo se je, da ima ena parcela dva priključka za elektriko, sosednja pa nobenega, ni takojšnje možnosti priključitve na plin in na telefon, pa tudi cesta ni v obljubljenem dobrem stanju. Omenjeni sestanek naj bi pripomogel, da se pomanjkljivosti odpravijo, saj se še šest obrtnikov pripravlja na gradnjo. Dušan Arh Janja Špiler in Matjaž Pirc z Oddelka za okolje in prostor Občine Krško sta pojasnila, daje razlog trenutnega stanja spre- Bojan Unetič bo prišel do telefona zaradi dobrote soseda Černeliča, ki mu je odstopil dve številki. Na Telekomu je izvedel, da letos v obrtni coni Leskovec še ne bodo polagali kabla. memba starega načrta obrtne cone, ki gaje bilo treba spremeniti in popraviti parcelacijo. Vendar so vse zadeve rešljive, je dodal Bogovič in poudaril: “Poskrbeli bomo, da boste čim prej dobili, kar ste plačali. Saj niste kupili pašnika, ampak komunalno opremljeno parcelo!” Matjaž Pirc je v občinski službi tista kontaktna oseba, ki bo akceptiral stanje na terenu za vsako parcelo in posredoval pri tistih službah, ki morajo zagotoviti storitev. B.D. Objavljen razpis za sofinanciranje delovnih mest Sevnica, Slovenija - Sredi aprila je državna sekretarka na ministrstvu za delo Staša Baloh Plahutnik na posvetu v Sevnici napovedala nov razpis subvencioniranja delovnih mest, ki je sedaj že objavljen, zainteresirani pa dobijo ustrezna pojasnila na območni službi Zavoda za zaposlovanje v Sevnici. Gre za razpis, namenjen za stimulacijo odpiranja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe v regijah z izstopajočo brezposelnostjo in neugodno strukturo brezposelnih oseb, kamor sodi tudi Posavje. Namenjen je tako delodajalcem s profitno kot neprofitno obliko organiziranosti. Poleg drugih področij upošteva delodajalce s področja storitev, sociale, ekologije, kooperativ - to je oblika zadrug, dela na domu, dela na daljavo. Delodajalec, ki bi se prijavil na ta razpis, mora odpreti najmanj dve novi delovni mesti in realizirati zaposlitev do 15. novembra. Za delavca, ki ga zaposli za določen čas najmanj dveh let, prejme milijon SIT subvencije, za zaposlitev za nedoločen čas pa mili- jon in pol SIT. Ob prijavi na razpis mora imeti delodajalec najmanj enega zaposlenega, ne sme biti v prisilni poravnavi, poravnane mora imeti davčne obveznosti in prispevke iz poslovanja, predložiti mora elaborat lokalnega zaposlitvenega programa, iz katerega je razvidno, da se predvideva pozitivno poslovanje. Priložiti je potrebno tudi sofinanciranje lokalne skupnosti, kar pomeni, da program delodajalca pokriva lokalni zaposlitveni program. Stroške elaborata v višini 200 tisoč SIT poravna Zavod za zaposlovanje, pa tudi določeno preusposabljanje bodočega zaposlenega delavca. Omenjeni razpis bo odprt do 5.septembra, vloge pa bo komisija obravnavala vsakega petega v tekočem mesecu. B.D. Vino nagrajeno tudi v tujini Bruxelles, Brežice - Na 10. mednarodnem ocenjevanju vin Con-cours Mondial v Bruxellesu je Vino Brežice sodelovalo z dvema vzorcema vin in za oba prejelo visoka odličja. Za svoje vino laški rizling - ledeno vino, letnik 2001 so prejeli zlato medaljo, za vino modra frankinja - ledeno vino, letnik 2001 pa srebrno medaljo. Na prejeta odličja so zelo ponosni, saj so rezultat njihovega trdega dela in skrbi za kakovost pri pripravi vrhunskih vin, hkrati pa so tudi priznanje, da so na pravi poti pri doseganju čim višje kakovosti njihovih vin, s katerimi bodo zadovoljili zahteven okus potrošnikov tudi zunaj naših meja. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Sola je praznovala Artiče - Na OŠ Artiče pravijo, da se radi ozrejo nazaj in se sprehodijo skozi čas. S ponosom povedo, da letos praznujejo 160-letnico šolstva in 100-letnico šolske zgradbe. Oba jubileja so v preteklih dneh počastili z več kulturnimi in športnimi prireditvami, minulo soboto pa so pripravili še osrednjo slovesnost. Med mnogimi interesnimi dejavnostmi na artiški šoli je tudi ples. Leta 1843 je tedanji kaplan v Artičah Andrej Jug začel s poukom 2 do 3-krat na teden najprej v svoji sobi v župnišču; ko je postal prostor premajhen, je pouk preselil v Glogovškovo hišo, ki je danes ni več. Leta 1862 je bilo odprtje prvega poslopja z eno učilnico in stanovanjem za učitelja, to je hiša, v kateri je danes pošta. Prvi zasebni učitelj je bil Anton Potočnik, za njim pa so v Artičah službovali še Pavel Maček, Budna, Jurko, Poje, Pugel in Kline. Od leta 1903 pouk poteka v sedanji šolski stavbi - to je stari del šole, ki je danes dograjena in daje videz sodobno urejene šole, Ravnateljica OŠ Artiče Vesna Bogovič med pozdravnim govorom ki je kraju prinesla tudi nekaj laskavih priznanj. Vsak dan, od sobote do sobote, se je v okviru praznovanja obeh jubilejev nekaj dogajalo. Ali so šli na izlet v hribe, ali na pohod po sadjarski poti, peš ali s kolesi, pripravili so dobrodelni koncert z naslovom “Kdor hoče videti, mora gledati s srcem”, na katerem so se predstavili pevci in folkloristi, zbrani denar so namenili šolskemu skladu. Praznovanje pa so zaokrožili minulo soboto, ko so na tamkajšnjem šolskem igrišču pripravili še osrednjo prireditev z bogatim kulturnim in razvedrilnim programom. Udeležili so se je nekateri visoki gostje, med drugim državna sekretarka za osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Judita Kežman Počkaj, poslanec DZ Jože Avšič in župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak. Tako župan kot državna sekretarka sta v svojih nagovorih poudarila pomen šole v kraju, in še posebej njeno povezovalno vlogo pri vseh dejavnosti, ki jih je prav v Artičah zelo veliko. Sola, njeni učitelji in učenci, živijo za kraj in kraj živi za šolo. Državna sekretarka Kežman- Počkajeva pa ni mogla tudi mimo dejstva, da se osnovna šola v Sloveniji preoblači, kot se je slikovito izrazila. Mislila je seveda na devetletko, s katero so v Artičah začeli v drugem letu poskusnega uvajanja in letos prva generacija de- vetletkarjev že zaključuje prvo triado. Jubilejna proslava je bila pripravljena za vse; za učence, njihove starše, sedanje in nekdanje učitelje in ravnatelje in za vse krajane. Program se je odvijal skozi glasbo in besedo; delček so ga pripravili učenci s svojimi mentorji, ta je na humoren način prikazal predvsem dogajanje v čisto navadnih šolskih dneh; delček programa so prispevali starši, pela je domačinka Nuša Deren-da, igrali so Brežiški flosarji, najmlajše je navdušila glasbena skupina Game Over in balonarji, ki so najbolj pogumne ponesli pod nebo. Ob tej priložnosti pa so v šoli pripravili tudi razstavo o delu šole, kjer je bilo mogoče videti stare učne pripomočke, ki jih v šolah že zdavnaj ne uporabljajo več, obiskovalci so lahko pobrskali po šolski kroniki, si ogledali nekatere izdelke in fotografije nekdanjih in sedanjih učencev, celo v planetarij so lahko vstopili. Praznovanja so se udeležili tudi gostje iz Italije in Romunije, ki z artiško šolo sodelujejo v mednarodnem projektu Come-nius in so se že v petek družili z učenci v učnih delavnicah; domov s odhajali s prijetnimi vtisi o šoli in kraju, ki zna ceniti svojo zgodovino. Domačini in gostje so se razšli z željo, da se - če ne prej - srečajo spet ob 170-letnici! Jelica Koršič Voila, Kaja ! Sevnica - Kaja Androjna iz Sevnice je dijakinja 3. letnika Prve gimnazije Celje. Čeprav blesti na vseh področjih, ji je najljubši predmet francoščina. Da ga tudi obvlada, je pokazala na državnem tekmovanju iz francoščine, ki je bilo 5. aprila. Med šestdesetimi tekmovalci je Kaja osvojila odlično drugo mesto. Na podelitvi, kije bila konec tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani, je prejela zlato odličje, poleg nje je zlato priznanje osvojilo še osem dijakov, dobili pa so tudi praktična darila. Kaja je za nagrado prejela tudi enotedensko bivanje v Parizu. Sicer pa Pariz že pozna, saj je bila tam lani, ko seje izpopolnjevala v francoščini. Čeprav soji že prvi dan bivanja v Franciji ukradli dokumente in denar, seji Francija ni zamerila, zato bo tudi letošnje počitnice izkoristila za spoznavanje francoske kulture, jezika in življenja Francozov. Ob vsem tem je skoraj odvečno vprašanje, kaj bo Kaja študirala. Francoščino, seveda! N.Č.C. rojstva v porodnišnici brežice V petek, 23. maja, je v brežiški porodnišnici s carskim rezom rodila Renata Furlan iz Sel pri Dobovi. Mali veliki mož je ob rojstvu tehtal 4700 gramov, meril pa je 55 cm; srečna starša, očka je Milan Furlan, sta svojega prvorojenca poimenovala Vid. Od 13.5. do 24.5.2003 Dečke so rodile: Jožica Plevnik iz Bukoška, Mateja Bašek z Dol. Leskovca, Katarina Požun-Brinovec iz Brestanice, Nada Pavlovič iz Bušeče vasi, Renata Furlan iz Sel pri Dobovi in Slavica Golja iz Krškega. ^ Deklice so rodile: Andreja Škoflac s Čateža ob Savi, Marjanca Bevc z Drnovega, Hagjere Mrasori iz Brestanice in Vesna Balon-Kek iz Brežic. Evropa v šoli Krško - V Kulturnem domu v Krškem je v organizaciji koordinatorice regijskega projekta Evropa v šoli - Zveze prijateljev mladine Krško potekala zaključna slovesnost regijskega natečaja “Evropa v šoli”. Organizatoiji so pripravili zelo zanimiv program, ki seje začel s predvajanjem 15-minutnega filma maturantke brežiške gimnazije Maruše Mavsar z naslovom “Moje srečanje z Evropo”. V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik Zveze prijateljev mladine Krško in podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Danvjan Lah, ki je govor začel z delom zapisa prvo nagrajenega literarnega dela letošnjega natečaja Evropa v šoli. V nadaljevanju je pozdrav zbranim namenil tudi župan občine Krško Franci Bogovič. Sicer pa seje na letošnji četrti natečaj “Evropa v šoli”, kije potekal pod naslovom “Različni in enaki živimo skupaj in na planetu Zemlja”, udeležilo skupno 263 otrok in 67 mentoijev iz 17 osnovnih šol. Na literarnem natečaju je sodelovalo 116 učencev osnovnih in srednjih šol, na likovnem 144, na fotografskem pa pet učencev in njihovih mentoijev. Ne le, da so bili številni avtoiji nagrajeni na regijski ravni, tudi na državni ravni so bili uspešni. Še posebno so se veselili učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, člani foto delavnice, ki so se razpisa udeležili na fotografskem natečaju z desetimi fotografijami, svoja dela so naslovili “Sožitje različnosti” in osvojili prvo nagrado na državni ravni. Za nagradojih ob koncu junija čakajo počitnice. Prvo nagrajena trojica fotografskega natečaja: osmošolec Mitja Ogorevc ter sedmošolki Maja Umek in Tanja Cizi pred panojem s svojimi nagrajenimi deli. Sicer pa Zveza prijateljev mladine Krško prav v letošnjem letu obeležuje 50-letnico delovanja in v ta namen so si lahko udeleženci ogledali tudi razstavo o delovanju društva, prav tako pa so bila na ogled v avli doma nagrajena dela regijskega natečaja. K.M. Krvodajalska akcija Krško - Območna organizacija Rdečega križa Krško je v teh dneh pripravila krvodajalsko akcijo. In sicer so v torek, 27. maja, najprej kri darovali v Leskovcu pri Krškem, dan kasneje na Senovem, v četrtek, danes, 29. maja, med 7. in 13. uro poteka akcija v OŠ dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, v petek, 30. maja, od 8. do 12. ure pa bo krvodajalska akcija še v Kostanjevici na Krki. K.M. Gabrova malha premajhna za vse šolske želje Krmelj - Letos spomladi je šolski minister Slavko Gaber že obiskal sevniško občino. Takratni obisk je načrtovalo ministrstvo in je bil vezan na izvajanje regijskih posvetov o devetletki. Pred dnevi pa se je Gaber zopet mudil v občini -tokrat na povabilo stranke. Obiskal je šole v Mirenski dolini* Predsedniku Občinske organizacije LDS Sevnica Andreju Štriclju seje kot sogostitelj pridružil tudi župan Kristijan Janc. Po obisku Osnovne šole (OŠ) Tržišče, ki ima v občini izmed šestih šol najslabše prostorske pogoje, se je srečanje nadaljevalo v OŠ Krmelj. Tam se je Gaber zahvalil kolektivu, ki je med prvimi v Sloveniji smelo zakoračil na pot devetletke in jo pod vodstvom ravnatelja Rada Kostrevca uspešno nadaljuje. Šola, močno vpeta v življenje kraja, deluje na dveh lokacijah in priča- rati in motivirati učence, ne bo uspeha. Daje najpomembnejši človeški faktor, se je strinjal tudi minister Gaber, ki je izpostavil sevniško srednjo šolo, za katero ravno zaradi inovativne ravnateljice na ministrstvu potijujejo dodatne programe, ki šolo ohranjajo pri življenju. Župan Janc je izkoristil priložnost in ministra spomnil na premajhno financiranje novega športnega doma, kjer naj bi imela srednja šola telovadnico. Občina Sevnica kljub skromne- V spomin na obisk je Gaber prejel sliko akademskega slikarja in domačina Milana Rijavca. kujejo, da bodo v prihodnosti dobili eno samo dovolj veliko šolsko stavbo. Hkrati se zavedajo, da se kraju, kjer se zapirajo delovna mesta, brez odpiranja novih obratov ne piše nič dobrega. V OŠ Šentjanž prostorskih problemov nimajo, si pa zelo želijo asfaltno igrišče, saj so sredstva za financiranje že dve leti v občinskem planu. Županje ravnatelju Franciju Bastardiju pojasnil, da še ni prišlo do realizacije zaradi nerešenih lastninskih odnosov zemljišča. Največ težav z organizacijo pouka, ki teče na treh lokacijah, imajo v OŠ Tržišče. Ravnateljica Breda Rman že leta čaka na obljubljeno dozidavo učilnic in telovadnice, zato ji ni več do praznih besedičenj na isto temo, kar je v Krmelju odkrito povedala. Čaka, da se bo pristopilo k realizaciji sklepov o prioritetah financiranja, že pred leti sprejetih na seji Občinskega sveta Sevnica, do takrat pa bodo še naprej dokazovali dobre rezultate, kijih ta majhna šola dosega z odnosom učiteljev do učencev in do okolja. Prostorske možnosti so pomemben dejavnik, vendar brez pravega človeka v razredu, ki zna navdih- mu proračunu za dvig šolskega stan- ; darda namenja kar 20 odstotkov, kar znaša 470 milijonov SIT. V to številko je zajeta tudi dozidave šole na Blanci, ki bo v jeseni zaključena. Poslanec Branko Kelemina je ob tem opozoril, da šoli “zmanjkuje” otrok j in bi bilo smiselno popraviti njen ; šolski okoliš na račun sevniške Soleče bi se po novem nekaj več otrok pripeljalo na Blanco, OŠ Savo Klad- nik ne bi imela prostorske stiske-Danes je v sevniški občini 1650 šolarjev, pred desetimi leti jih je bilo , 2150. Gaber ve, da je mnogo bolj popularno obljubljati dozidavo, kot I ravnatelje siliti k spreminjanju mej3 j “njihovih fevdov”. Ministrstvo bo v zvezi s spre- j jetimi investicijskimi plani skušal0 j tekoče pokrivati svoj del obveznosti, j ne more pa obljubiti razbremenitve občin za sedanji dogovorjeni model financiranja šol in vrtcev. D° sprememb bi lahko pripeljal le konsenz v državi, kjer bi se na nov° postavile prioritete financiranja pr°' jektov na različnih področjih, ki s° zdaj ža majhno Slovenijo po mini' strovem mnenju preobsežno za' stavljeni. Otroci za otroke Krško - Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa (RK) in tedna Rdečega križa so na Območnem združenju RK Krško pripravili velik0 aktivnosti. Za odrasle so bila pripravljena predavanja, za otroke pa s° poskrbeli tudi z dobrodelno prireditvijo, kije potekala v OŠ Leskove0 pri Krškem pod naslovom “Pomagajmo otrokom uresničiti njihove sanje”. Prireditev je bila bogata s kulturnim programom, v katere01 so sodelovali učenci OŠ Leskovec in Plesna šola Anika iz LeskoV' ca. Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali razstavo izdelkov, k> sojih naredili otroci sami, zanje pa so lahko odrasli prispevali prost°' voljne prispevke. Na ta način so letos zbrali kar 320.000 SIT, ki j**1 bodo organizatorji namenili osnovnim šolam za potrebe otrok. Tak0 so tudi otroci sami na svoj način z izdelki pomagali svojim vrstni' kom. Sicer pa je še vedno mogoče darovati prispevke na transakcij' ski račun Območnega združenja RK Krško: 03155-1000004064 s pripisom”Za humanitarne dejavnosti”. Srečanje koronarnih klubov Sevnica - Koronarni klub Sevnica je letos organizator slovenske!?3 j srečanja koronarnih klubov in društev. Srečanje, ki bo 7. junija, se h° začelo z ogledom Sevnice in njenih znamenitosti. Nato se bodo g°3' tje odpravili na Lovrenc in Lisco, kjer bo družabno srečanje. N.C*^' I ( 1 1 1 r 2 s F d v P v h P s: k ti d 4 k k P rt d. P V; ki Či V le te kn vii cv Hi VS| Hi Vz 0o S’ Tč rzs-s ts:tsr SavaGte, 29-5.2003 KMETIJSTVO, PODEŽELJE Vinski letnik 2002 - minus prav dober Otočec - Po številnih ocenjevanjih vinskih vzorcev, ki so jih organizirala posamezna vinogradniška društva, je Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto na Otočcu pripravil še prerez vinskega letnika 2002 za vinorodno deželo Posavje, ki ga je spremljal tudi strokovni posvet z več aktualnimi temami. Osrednja tema posveta so bile Kritične točke v vinarstvu”, na katere je opozorila dr. Tatjana Košmerl z Biotehnične fakultete v Ljubljani, ki je predstavila kri-t'cne kontrolne točke v vinarstvu ali HACCP (Hazard Analysis & Lritical Control Point system). V državah Evropske unije je HAC-LP sistem priporočen (ne obve-Zen), kljub temu je na številnih spričevalih (v Sloveniji imamo °dločbe) mogoče najti poleg Podpisanih osnovnih analiz na vsakem spričevalu (odločbi) tudi analizo na preostanek pesticidov, Vsebnost težkih kovin in celotno mikrobiološko analizo, ne le tes-ov na obnašanje vina na zraku ter |zgled vina in usedline. Poudarila Je> da ima analiza tveganja kritična kontrolnih točk namen zagosti kakovost s pomočjo identi-'kacije in nadzora oziroma spremljanja kritičnih točk med Proizvodnim procesom, zmanjša-možnosti kontaminacije živil j 'hrane in pijače), v primeru vina 0 zajema kemijsko, fizikalno, mikrobiološko in senzorično ana- lizo. Temeljna naloga vsakega vinogradnika-vinarja namreč je, da pridela kakovostno grozdje, da čimveč kakovostnega grozdja predela v čim bolj kakovostna vina ter uspešna prodaja teh vin. V tehnologiji dela od vinograda do vina je zato priporočljiva uporaba točno določenih postopkov in sredstev, ki so dovoljeni in ki ob pravilni uporabi nimajo negativnih učinkov na potrošnika. Z uvajanjem integrirane pridelave je bilo postavljeno ogrod- je, ki je omogočilo zmanjšanje količin uporabljenih sredstev za zaščito vinske trte. Sicer pa so kot najbolj kritične kontrolne točke opredeljene: prevzem grozdja in ocena zdravstenega stanja, dodatek hrane za kvasovke, po vsakem pretoku vsaj senzorična analiza in kontrola prostega žvepla ter filtracija. Za tem je Mojca Jakša z Ministrstva za kmetijstvo predstavila še splošno zakonodajo za vinogradnike, Andrej Bajuk iz novomeškega Kmetijsko gozdar- skega zavoda pa je spregovoril o spremljanju dozorevanja grozdja letnika 2002 v vinorodni deželi Posavje. Prerez letnika vinorodne dežele Posavje je bil letos že četrtič. Vzorce vin je ocenjevala 24-članska komisija priznanih slovenskih enologov in podala oceno minus prav dobro, kar je slabša ocena, kot je bila za letnik 2001 - slednji je bil ocenjen s prav dobro oceno. Po posameznih kategorijah so najvišjo oceno dobili: za cviček ptp (15,92) Robert Jar-kovič z Broda pri Podbočju, ki je dobil najvišjo oceno še za modro frankinjo (17,95), za modri pinot (17,48) Andrej Fabjančič iz Brestanice, za zeleni silvanec (17,62) in beli pinot (17,92) KZ Krško, za chardonnay (17,96) Aleš Balon z Drenovca na Bizeljskem, za sivi pinot (18,03) Gregor Štemberger iz Šentjerneja in za laški rizling - ledeno vino, letnik 2001 je naj višjo oceno (19,41) dobilo Vino Brežice. Jelica Koršič Iz Posavja in okolice so na ocenjevanje za prerez letnika 2002 svoje vzorce oddali in dobili visoke ocene še: - za cviček ptp Franc Martinčič iz Šentjerneja, KZ Krško, Kartuzija Pleterje, Peter Camloh in Rudi Celestina iz Tržišča, Alojz Kerin iz Straže nad Krškim, Marjan Jelenič iz Kostanjevice, Alojz Pirc, Albert Pirc in Peter Janc iz Krškega ter Gregor Štemberger iz Šentjerneja; - za rdečo zvrst vina Alojz Kunej iz Brestanice; - za modro frankinjo KZ Krško in Gregor Štemberger iz Šentjerneja; - za belo zvrst vina Franc Martinčič iz Šentjerneja; - za chardonnav Ivan in Andrej Berkovič z Bizeljskega ter Matjaž Jenšterle iz Krškega. V kratkem širitev klavnice Jevnica - Kmečka zadruga je v začetku lanskega leta pričela z aktivnostmi za širitev svoje klavnice, da bi zadostili Pravilniku o tehnično sanitarnih pogojih v živilstvu in privabili status industrijskega obrata. Tudi novi direktor Joško Kovač, ki je z majem prevzel funkcijo, postavlja klavnico °t prednostno investicijo v zadrugi. V naslednjih dneh Pričakuje gradbeno dovoljenje. , Kmečka zadruga St Racijo 3 milijarde! ; zu°2 ena močnejših -v *vi /.ai ^banska cisuir p Projekta za ši **ki, v kateril ki. . zastopani , vnica in soses 25®- Joško Kc pričakuje gradbeno dovoljenje. Dozidava prostorov s potrebno opremo in čistilna naprava so ovrednoteni na 400 milijonov SIT. Zadruga bo s projektom skušala del sredstev pridobiti iz programa SAPARD. Na vprašanje, če je smiselno graditi lastno čistilno napravo, ko se občina skozi ISPA sredstva pripravlja na postavitev centralne čistilne naprave, je Kovač odgovoril: “Investicija v čistilno napravo, ki ni majhna, bo kasneje upravičena z nižjo takso za obremenjevanje voda. Pričakujemo, da se bo z razliko pokrivalo vzdrževanje naprave in da bo soseska bolj naklonjena razvoju klavnice. Nenazadnje je za kmetijsko področje, kakršno je sevniška občina, pomembna bližina objekta, v katerem lahko rejci koristijo storitev zakola po vseh predpisanih standardih.” Branka Dernovšek Reforma skupne kmetijske politike v EU Črne - Na pobudo Zveze kmetic Slovenije je bila na kmetiji Fabinc organizirana okrogla miza na temo reforme kmetijske politike v EU. Udeležili so se je državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Darko Simončič, predstavnika občin Brežice in Krško, ki pokrivata področje kmetijstva, ter nekaj kmetic, ki so pogrešale prisotnost predstavnikov kmetijske svetovalne službe. Darko Simončič je predstavil spremembe, ki bodo nastale ob vstopu v EU, nov način dodeljevanja subvencij ter rezultate pogajanj za področje kmetijstva. Na vprašanje glede subvencij za zdravilne rastline in subvencij v konjereji je odgovoril, da tržni redi v EU teh subvencij ne predvidevajo, prav tako je bil izvzet krompir. Glede uvoza svinjskega mesa je pojasnil, daje v državi oskrba z njim 85-odstotna, zato je uvoz potreben; beležijo pa tudi pritisk mesno pridelovalne industrije, ki išče najnižje cene, daje lahko njihova proizvodnja še tržno zanimiva Ob vstopu v EU bo trg prost, vendar se padec cen ne pričakuje, ker so trenutne cene na ravni evropskih. V primeru elementarnih nesreč je v pripravi nov zakon, ki bo zadeve sistemsko rešil in sicer v pristojnosti Ministrstva za obram- bo in ne več Ministrstva za okolje, nekaj segmentov iz EU pa je bilo že vnesenih v sprejete interventne zakone. Glede škode po divjadi ni sprememb, škodo bo potrebno prijaviti upravni enoti. Ta bo poskušala poiskati kompromis med oškodovancem in lovsko družino, sicer bo sledila tožba. Glede obnove vinogradov v EU je sekretar pojasnil, da bo v naslednji sezoni veljal nov pravilnik, ki bo določeval pogoje za obnovo, plačila pa bodo z enoletnim zamikom. Zaključek okrogle mize je prinesel spoznanje, da slovenskemu kmetu in kmetijstvu v EU ne bo boljše, da se bo potrebno prilagajati danim zahtevam skupnega trga, doseči čim večji ekonomski učinek, poiskati priložnosti in izkoristiti naravne potenciale, kijih drugi nimajo. N. J.S. i ) ) c e o ■i r h o v i' s P JO 6' C- Vina povprečne kakovosti ^e,ika Dolina - Društvo vinogradnikov Dolina-Jesenice je pripravilo pokušnjo vin s podelitvijo diplom in priznanj za ethik 2002. 95 vzorcev vin je ocenjevala degustacijska komisija v sestavi Darko Marjetič, enolog in predsednik komisije, er Člani Milena Rožman, Vlado Kovačič, Jure Šepetave in Ljubo Bizjak. stočiK k0IT j?i ld. '5, od 46 cvičkov je p^nih 13,25 vzorcev cvička Cj p° naziv PTP- priznano t ] 5 T'?0 Poimenovanje - z oceni j-j K. Sicer pa so komisijo p Sj: 1 «u en vzorec, kar 8 od u ,|Js'užilo kakovostno ocen °c • rimalo, aa oi duo njihovo kakovost |J*>log Darko Marjetič jt vir^n i,Va>rcev dolenjskega r cviai’ ** bi moral biti nudi CviČk M Dl mora' biti nadj ni (Tp Pričakoval več, ker n vsak VlSn° 'e °d narave, terr 1^,8® k*etar.ia in vinogradni i frankinjah je pohv; I OcJJ60,’, dolenjska bela so 0 dobra do kakovostna’ rizling je dober in tipičen zakraj, beli pa sije zaslužila penina, ki dokazuje, pinot je zelo dober, chardonay soli- da so tudi na tem področju naravne den, kemer odličen, vrhunsko oceno danosti za tovrstna vina. N. J-S. Zdenko Ajster iz Brežic z vinogradom na Cimiku, kije s prizadevnostjo kot mlad vinogradnik po stažu, dosegel neverjetne rezultate. Nekateri najboljši rezultati pokušnje vin letnika 2002: Diplome so prejeli Slavko Bizjak za cviček, chardonay in kemer, Mihael Kvartuh za modro frankinjo, laški rizling in laški rizling-pozna trgatev 2001, Zdenko Ajster za beli pinot in laški rizling, Miro Skofljanc za cviček, Martin Šeberle za chardonay, Rudolf Kos za penino ter Adolf Tomše in Stanko Klemenčič za dolenjsko belo. Priznanja pa so dobili Mihael Prah za žametno črnino in modro frankinjo, Franc Kovačič in Anton Žibert za dolenjsko rdeče ter družina Martii\jak in Karl Vučajnk za rose. kmetijski nasveti Za sadjarje Pridelovalcem jablan in hrušk Zaradi padavin v preteklih dneh obstaja nevarnost okužb z ja-blanovim škrlupom na listju in na plodovih. V tej fazi so plodiči pri jablani in hruški še zelo občutljivi, pa tudi prirast poganjkov je velik, tako da na novo izrasli listi že po treh do štirih dneh niso zaščiteni. Pri izbiri sredstev upoštevajte kurativno delovanje, to je delovanje za nazaj. Uporabite lahko CHORUS (ni registriran za zatiranje hruševega škrlupa), ZATO, STROBY ali pa katerega od sistemičnih pripravkov, kot so SCORE ali INDAR. Oba pripravka morate mešati s kontaktnimi fungicidi, na primer CAPTANOM, MERPANOM ali DELANOM. ZATO in STROBY delujeta tudi na jablanovo pepelovko. Varstvo breskev V nasadu sprotno kontrolirajte prisotnost listnih uši in če je prekoračen prag škodljivosti, 7 odstotkov napadenih poganjkov, uporabite CONFIDOR, CHESS, MOSPILAN ali CALYPSO. V tem času breskov zavijač že povzroča škodo v mladih nasadih. Strokovne službe priporočajo odstranjevanje poganjkov tik pod poškodbo, ob intenzivnem letu pa uporabite MATCH, RELDAN ali ZOLONE. Gnojenje po cvetenju Skupna dovoljena količina v integrirani pridelavi dušika za jablane in hruške je do 60 kg/ha, (za zlati delišes do 90 kg), za češnje, slive, orehe in lesko 140 kg/ha, za breskve in marelice pa do 150 kg/ha. Kjer pričakujete normalen pridelek, je priporočljivo pri rednih škropljenih pri pečkaijih in koščičatjih dodajati ureo v količini od 3 do največ 5 kg/ha. Tiste sorte jabolk, ki so občutljive na grenko pe-gavost (predvsem braebum), že lahko pričnete škropiti s kalcijevim nitratom. Začnite s 4 kg/ha. Kalcijev nitrat jablane v tem času lažje prenašajo. Redno izpoljnjujte dnevnike za integrirano pridelavo! Za vinogradnike Glede na vremenske razmere kmetijska svetovalna služba priporoča vinogradnikom, da preventivno poškropijo vinograde proti peronospori. Priporočajo uporabo kontaktnih fungicidov, kot so FOLPAN, FOLPET, EUPAREN, ANTRAKOL, DITAN M-45 in podobne. Proti oidiju dodajte pripravke na osnovi močljivega žvepla, kot so KOSAN, PEPELIN ali KUMULUS. Tudi let grozdnega sukača seje že začel, vendar v sistemu integrirane pridelave grozdja zatiranje prvega rodu gosenic ni dovoljeno. Pred začetkom cvetenja, ki se bo začelo že v tem tednu, je potrebno končati pletev odvečnih poganjkov. Za poljedelce Varstvo žit pred boleznimi in škodljivci V posevkih ječmena je opaziti pospešen razvoj ječmenove mrežaste pegavosti, ječmenovega listnega ožiga in pepelaste plesni, ki se pojavlja tudi na pšenicah. Če ste na svojih posevkih opazili pojav bolezni, je sedaj (v začetku cvetenja) skrajni čas za uporabo fungicidov. Strokovne službe priporočajo uporabo pripravkov, kot so OPUS TEAM. ARTEA 330 EC, EMINENT, TILT CB ali FOLICUR, ki deluje tudi proti fuzariozam na klasu. V ozimnih pšenicah priporočajo, da počakate do oblikovanja polnega klasa in šele takrat uporabite fungicid. Na nekaterih posevkih žit je opaziti ličinke žitnega strgača in listnih uši. Preglejte posevke in ob preseženem pragu škodljivosti (Ido 2jajčeci ali ličinki na zastavičaiju ali 10 odstotkov poškodovane listne površine) uporabite KARATE, BULLDOCK, ENDURO ali RELDAN. Pri škropljenju pazite na čebele. Uporaba herbicidov v koruzi Po vzniku koruze lahko uporabite naravi prijaznejše foliame fungicide, ki so še posebej primerni za uporabo na vodovarstvenih območjih. Za uspešno zatiranje plevela je zelo pomemben čas aplikacije, kije vezan na zadostno razvojno fazo plevelov. Pripravkom dodajte močilo za še boljše delovanje. Za zatiranje širokolistnih plevelov po vzniku koruze uporabite LENTAGRAN 45WP, HARMONY 75 WG, BASAGRAN FORTE, BANVEL 480 S ali CALLISTO 480 EC, ki deluje tudi na travne plevele. Za zatiranje travnih plevelov po vzniku koruze uporabite TAROT 25 WG, MOTIVELL, TELL 75-WG in RING, ki deluje tudi na številne širokolistne plevele. Za zatiranje večletnih širokolistnih plevelov, kot so slak, osat, gabez, po vzniku koruze uporabite BANVEL 480 S, STARANE 250, DIKOCID in HERBOCID. Uporaba herbicidov v krompirju Po vzniku krompirja in plevela, najpozneje pa do 15 cm visokega krompirja, lahko za zaščito pred enoletnim širokolistnim plevelom uporabite pripravek BASAGRAN 600. Za varstvo pred ozkolistnimi pleveli lahko po vzniku krompirja in trav uporabite pripravke FOCUS ULTRA, FUSILADE SUPER, TARGA SUPER in TAROT 25 WG, ki deluje tudi na nekatere širokolistne plevele. V primeru neenakomernega vznika trav, omenjene pripravke uporabite v dveh delih. V krompirjevih nasadih, prizadetih po toči, uporabite katerega od kontaktnih fungicidov, kot so DITHANE M-45, ANTRACOL, POLYRAM DF in druge. Priporočajo dodatek polovičnega odmerka foliamih gnojil. Za vrtnarje Pridelovalcem paradižnika v rastlinjakih strokovne službe svetujejo, da pregledajo nasade glede prisotnosti listnih uši. Za zatiranje uši v paradižniku uporabite PERFECTION ali CONFIDOR SL 200, v papriki pa pripravka CHESS 25 WP ali CONFIDOR SL 200. Vsi pripravki delujejo tudi proti rastlinjakovemu ščitkaiju. V tem času izlegajo jajčeca tudi naravni sovražniki, kot so pikapolonica, parazitska osa, tenčičarica in drugi. Pazite, da z nekaterimi fitofarmacevtskimi sredstvi ne uničite teh naravnih pomočnikov. Kdo bo strokovno spremljal posege v staro mestno jedro? Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice si je ob ustanovitvi pred letom zadalo dolgoročno težko nalogo; skrb za ohranitev zgodovinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti ter spodbujati gospodarski in kulturni napredek. Na vsa dogajanja, ki vplivajo na vrednote mesta, se je namreč nujno hitro odzivati, sicer bo za mesto Brežice prepozno. Skupščino je popestrilo zanimivo predavanje z naslovom “Brežice, branik česa so bile v preteklosti?” prof.dr. Staneta Grande, znanstvenega svetnika na inštitutu za zgodovino ZRC SAZU, ki je poudaril, da si Brežice zaslužijo temeljito študijo, ker niso katerokoli mesto. Zanj je bila vedno pomembna meja na Sotli, potrebno bi bilo prebuditi zanimanje v šolah, kajti niti NATO, ne Evropa, nič ne pomagata, če ne bomo poznali svoje zgodovine. Predsednik društva arhitekt Karel Filipčič je poudaril, da je treba v prizadevanje društva vključiti čim širši krog ljudi, njihove pobude in prizadevanja, uspeh pa vidi v povezovanju med Krajevno skupnostjo (KS) Brežice, Posavskim muzejem, turističnim društvom, mladino in drugimi, ki imajo podobne cilje. Z uspehi dela v društvu niso povsem zadovoljni, saj so v strokovnem in pravnem pogledu v mestu naleteli na neurejene razmere, nizko zavest in vedenje o pomenu mestnega jedra, tudi pri nekaterih, ki se imajo za stroko. Zaradi tega so v društvu že nastali zametki strokovnih sekcij, ki bi dajale strokovna mnenja o perečih problemih mesta z organiziranjem okroglih miz in ki bi se kritično odzivale na nepravilnosti. V društvu ugotavljajo, da po 13. členu odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Brežic za kulturni in zgodovinski spomenik ni bil imenovan in ne deluje strokovni odbor, pa tudi, da Oddelek za prostorsko urejanje in razvoj pri Občini Brežice še vedno nima pooblaščenega arhitekta, ki bi bil strokovno kos urbanističnim in arhitekturnim problemom. Ing. Filipčič kritično sprašuje o razvojni viziji mesta; zanima ga, ali se kdo načrtno ukvarja z obnovo in razvojem mestnega jedra v socialnem, ekonomskem, urbanističnem in arhitekturnem pogledu, ali že kdo pripravlja strokovne podlage o vplivih na mest- no jedro in kakšna bo zahodna podoba mesta po zgraditvi elektrarne Brežice? Z zadovoljstvom pa je ugotovil, da je delovanje društva spodbudilo dva študenta, ki delata diplomi na to temo. Veliko upanje društva je župan mag. Andrej Vizjak, s katerim so člani društva že imeli pogovore o mestni problematiki, na skupščini društva pa je pojasnil strate- gijo razvoja mestnega jedra Brežic od knjižnice, pošte, mestne hiše, Optike Rime, stare osnovne šole, upravne enote, muzeja, prometa in parkirišč. Za društvom je leto skromnih uspehov; da bi stopili korak dalje, so za v prihodnje posredovali predloge v obliki sklepov in sicer naj Občina Brežice v pomoč občinskim službam za hitrejše reševanje problematike mesta takoj imenuje strokovni odbor; ob okrogli mizi bodo obravnavali vsebinske teme o mestnem jedru Brežic, kot so Tržna ulica in pravila prenove, mestno obzidje (nastanek, stanje in pomen danes), historični in urbanistični oris gradu in kašč z okolico, narodnostni boji v Brežicah in današnja vloga slovenskega jezika in kulture ob vstopu v EU, promet v mestnem jedru, povezava mestnega jedra s staro strugo reke Save ter ureditev parkovnih in športno rekreacijskih površin med jezerom HE Brežice in zahodnim obzidjem (predstavitev diplomske naloge). N. Jenko S. Predsednik društva ing. Karel Filipčič in tajnik Florijan Bergant Nakup stare šole in obnova mestne hiše Brežice - Občina Brežice bo letos prenovila fasado in zamenjala okna na mestni hiši na Cesti prvih borcev 22. Tako bo osrednja ulica za kanček polepšana, čeprav za objekt še niso dorečene vsebine. Občina je z lastnikom sklenila pogodbo za nakup stare osnovne šole v ozadju. Celotnemu kompleksu se obeta življenje. Občina bo pristopila k ureditvi čelne fasade, zamenjali bodo okna na mestni hiši, ki je po selitvi glasbene šole že nekaj let prazna. Obnoviti bo potrebno kamniti portal in kamniti del balkona, kovinsko ograjo bo restavriral Posavski muzej Brežice. Vloga za soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto so že podali in opravili razgovor z njihovo predstavnico. Kot pravi župan mag. Andrej Vizjak, je to edini pogoj, saj gre za obnovo objekta, občina pa si mora pri lastnih službah pridobiti še lokacijsko informacijo. Župan verjame, da bodo obnovo, ovrednoteno na 2 milijona SIT, izvedli že v letošnjem letu. Letos naj bi izdelali še projekt za ureditev zadnje strani zgradbe, ki bo s pričeto gradnjo nove poslovne stavke, v kateri bo tudi upravna enota, tvorila celoto. Trenutno vsebina za mestno hišo še ni definirana, tam je le pisarna Občinske turistične zveze, je pa objekt po županovem razmišljanju ena od možnih lokacij za občinsko turistično informacijsko pisarno. V maju je Občina Brežice sklenila pogodbo s podjetjem Sa-tex d.o.o. za nakup stare, na pol podrte šole v ozadju kompleksa, in sicer za 7 milijonov SIT. Po županovih besedah so si s predstavnico zavoda za spomeniško varstvo ogledali tudi ta objekt, ki ga bodo najverjetneje porušili. Po posnetku stanja in statični presoji strokovne spomeniške službe rušenje lahko dovolijo. V neposredni bližini za staro trgovsko šolo in igriščem pa naj bi stala nova pošta. Pogajanja potekajo, za nov poštni objekt pa že nastajajo idejne skice. Novo pošto naj bi zgradili do jeseni 2004. Suzana Vahtarič Oris ima predstavništvo pri nas Brežice - Zagrebško podjetje Arhitekst je poleg svoje osnovne dejavnosti tudi založnik strokovne revije Oris. V nakladi okrog 8.000 izvodov že peto leto izhaja v hrvaško-angleški in slovensko-angleški različici. Vodstvo hrvaške firme je sedež slovenskega predstavništva pred mesecem dni iz Ljubljane preneslo v Brežice. Oris je revija za arhitekturo in kulturo in redno predstavlja najbolj uspele domače in tuje projekte, ob priznanih hrvaških in slovenskih avtorjih pa sodelujejo tudi uveljavljeni evropski sodelavci. Podobno velja tudi za poslednjo številko Orisa, ki je izšla pretekli teden in je v njej cela vrsta nadvse zanimivih prispevkov in drugega dokumentarnega gradiva. Med nosilnimi prispevki kaže omeniti tudi troje projektov z naših logov, natančneje z Dolenjske. Slovenski avtorji namreč predstavljajo novi osnovni šoli v Kočevju in na Drski ter družinsko hišo v Novem mestu. Revija Oris pripravlja ob jubilejni dvajseti številki tudi bogato razstavo risb in skic vseh arhitektov, ki so objavljali svoje strokovne prispevke v reviji ter oblikovne predloge revije Oris. Obstaja verjetnost, da bo izbor iz te zagrebške razstave predstavljen jeseni tudi v Brežicah. Vlado Podgoršek Novo vodstvo Sevnica - Pred mesecem je umrl Slavko Štrukelj, dolgoletni predsednik sevniške borčevske organizacije. Na volilni skupščini so za novega predsednika izvolili Maksimiljana Popelarja, ki je eden najmlajših članov. V sevniški občini je v borčevsko organizacijo vključenih 540 borcev, od tega je skoraj polovica pridruženih članov. V borčevsko organizacijo se lahko vključijo tisti, ki so napredni in so na strani NOB; poleg tega je osnovna naloga borčevske organizacije človek, član organizacije, ki je vsako leto starejši in vsako leto ga pesti več problemov. Borci morajo v sodelovanju z drugimi skrbeti za spomenike in spominska obeležja, za organizacijo in udeležbo na proslavah, kot pravi novi predsednik Popelar, pa naj bi kot obliko rekreacije obudili tudi pohodništvo. Maksimiljan Popelar Prva naloga, ki si jo je zadalo novo vodstvo, je podpis listine o sodelovanju z veterani vojne za Slovenijo in organizacijo Sever. Sevniška občina je namreč edina v Posavju, ki tega dogovora še ni podpisala. Posavski borci, ki bolj kot na Dolenjsko gravitirajo na Kozjansko, se bodo množično sešli 21 .junija ob ll.uri, ko bo v Kozjem proslava Kozjanskega odreda. N.Č.C. Pokrajina Posavje še ni dobljena Brestanica - Posavski seniorji, ki so se pretekli teden zbrali na rednem letnem sestanku v Termoelektrarni Brestanica, menijo, da bitka za pokrajino še ni dobljena. Sicer pa so 1 omenjenim srečanjem počastili 60-letnico tega pomembne-ga elektroenergetskega objekta, v okviru regionalizacije Slovenije tehtno razpravljali o oblikovanju posavske pokrajine in ob tem sprejeli tudi nekaj sklepov. Spregovorili so o svojem uspešnem delu v letu 2002, kar sta jim priznala tudi gosta iz Združenja seniorjev Slovenije, potrdili delovni program za letošnje leto in v svoje vrste sprejeli tri nove člane, med kolektivi pa Integral-Brebus Brežice in Kostak Krško- Posavsko seniorsko združenje, ki po besedah predsednika Edija Komočarja zdaj šteje 55 članov in 13 kolektivnih članov seje tudi lani posvetilo nekaterim pomembnim vprašanjem, ki zadevajo položaj območja. Zadnje čase in še posebej na omenjenem sestanku pa so širše razpravljali o regionalizaciji Slovenije in snovanju pokrajin. Četudi je minister Rado Bohinc ob nedavni okrogli mizi v Krškem menil, da ima Posavje pogoje za samostojno pokrajino, so seniorji sklenili, da kaže nadaljevati z napori za njeno ustanovitev in hkrati preprečiti nadaljnje odtujevanje različnih organov ter njihovo selitev na sosednja območja. Domačim politikom svetujejo, naj hitro poiščejo pot za ustanovitev pokrajine, s pomočjo razvojnih centrov, območnih in občinskih, pa bi se morali že zdaj pripraviti na delovanje v novi pokrajini, sicer, so poudarili, od nje ne bo posebne koristi. Med pobudami posavskih se- niorjev kaže izdvojiti še okroglo mizo o pripravi skupnih projektov, v katere bi pritegnili gospodarstvo, da bi ob domači soudeležbi lahko prejemali tudi denar iz evropskih skladov. Slišati je bilo še predlog, da bi sredstva, kijih bo država namenila kot rento na račun radioaktivnih odpadkov, vložili v posebni sklad za skupne posavske projekte ter ga oplemenitili s svežim občinskin1 in državnim denarjem. Sicer pa so v razpravi povedali, da mora tudi republiško združenje seniorjev bolj stopiti V anonimnosti, za kar imajo dober zgled v Posavju, na vprašanje 0 usodi krške celuloze pa je odgovoril krški župan Bogovič Med drugim je povedal, da so ob pripravi na novo celulozo za zdaj na vidiku le bolj optimistične rešitve, saj so v Krškem uspeb povezati odgovorne ljudi, na rok° rešitvam pa jim gre tudi dinamika gradnje verige savskih elektrarn- Vlado Podgoršek Naj živi ti£ Sevnica - Kot smo že poročali, oddelek za okolje Občine Sevnica in društvo Trg, lani ustanovljeno z namenoin oživitve mestnega jedra, sodelujeta v aktivnostih za pridobitev načrta obnove Glavnega trga. Ker pa je njegov ožji del spomeniško zaščiten, je v postopkih zavezujoč sogovornik tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije* območna enota Celje. Ta je pred dnevi pozval arhitekta Milana Gabriča, naj se na podlagi doslej ponujenih idej0 prenovi trga loti končnega predloga načrtovanih sprememb oziroma dopolnitev. Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je lani pozimi Zavod za varstvo kulturne dediščine zaprosil za izhodišča varovanja objektov v starem mestnem jedru, ki so zavezujoča v primeru prenove trga. Čez nekaj mesecev je zavod poslal kulturno varstvena izhodišča, decembra lani pa je Perčič na razgovor povabil novoustanovljeno društvo Trg, da bi se dogovorili o skupnem sodelovanju pri iskanju primernih rešitev za prenovo in s tem oživitev starega mestnega jedra. Poudarek dogajanja naj bi bil na Slomškovem domu, upoštevaje občinsko stavbo in park med obema zgradbama. Perčič je društva predlagal, da skozi natečaj, h katerem bi povabili domače projektante, zbere več idejnih rešitev, ki bodo pripeljale do končne zaS'j nove urejanja Sevnice pod gradom. Občina in društvo sta se obrala na Savaprojekt Krško, Elite Krško, AR projekt Sevnica, Studi0 Črta Sevnica, na Milana Gabriča in Romana Stoparja, vend^ sta se vabilu z idejnimi variantami odzvala samo Studio Črta, ^ katerim stoji arhitekt Dušan Markošek, in Milan Gabrič. Let0* spomladi sta predstavila svoje videnje obnove Glavnega trga tj več variantah, skice pa še sedaj visijo v prostorih občine na ogle° c zainteresirani javnosti, ki lahko da tudi pripombe. Zavod za varstvo kulturne dediščine se je po pregledu idej0’" , variant odločil za arhitekta Milana Gabriča, ki ima za nalogo, na podlagi izhodišč od življenjskega utripa, prometne ureditve i” L namenskosti posameznih zgradb izdela predlog, ki bo dan v javfl° obravnavo, nato pa še v potrditev občinskemu svetu. Ker je bil natečaj vabilo za brezplačno angažiranje povabijo nih projektanov, je Občina Sevnica ustanovila sklad za nagrade Milan Gabrič bo za 1 .mesto dobil 300.000 SIT, Markošek f 150.000 SIT. Branka DernoVŠe Roman Perčič 31. teden cvička Oblegana Kostanjevica Kostanjevica - 31. teden cvička seje pričel z odprtjem cvičkovega muzeja v Galeriji Božidar akac in predstavitvijo monografije Iva Kuljaja “Zidanice, vinske kleti in hrami na Slovenskem”. Novinar in publicist, ki je pripravil že dve monografiji o cvičku in koledar, ki ilustrirano prikazuje zgodovino tega vina, si je prislužil naziv ambasadorja cvička. Erika Avguštinčič iz Gorenjih Ponikev pri Trebnjem si je nadela krono cvičkove princese, kralj cvička pa je Franc Gramc iz Jablanc. Nosilci teh najvišjih naslovov v deželi cvička so bili oklicani na Množično obiskani prireditvi na ta malem plač’”, kot domačini rečejo prostoru pred Lamutovim salonom. . Nova cvičkova princeza bo [j^ela po zagotovilih predhodnice Zdenke Mirtek veliko priložnosti. da promovira to “radostno” vino. Na Otočcu je namreč v dneh tedna cvička prvič pod njenim pokroviteljstva potekal tudi cvičkov teniški turnir, kjer so se Pomerili vsi tisti, ki so sicer v času Pdprave in sprejemanja zaščitne zakonodaje za cviček stali na isti strani “igrišča”. dvaindvajsetletna Erika Av-SUŠtinčič ob delu končuje Visoko šolo za upravljanje in poslo-vanje v Novem mestu, v službi Pa sije tudi že pridobila določene Promocijske izkušnje in je prepriča, da se bo v vlogi cvičkove Princese dobro znašla, zato se je udi prijavila na izbor. Enakega jttnenjaje bila komisija, kije Eri-dala prednost pred kandidatko Andrejo Kirn iz Goriške vasi pri kocjanu, študentko agronomije. Tudi Marjan Kirar, ki je do Predaje krone novemu kralju cvička Francu Gramcu sodelo-Val na številnih prireditvah, ima ua ta “kraljevski” čas lep spomin. Izgubil sem krono, ne pa tudi številnih novih znancev in prijateljev, ki sem jih spoznal v tej funkciji”, je povedal nasledniku. Franc Gramc ima vinograd s 5000 rodnimi trtami in še 2000 novimi v Zavodah, na ocenjevanju pa je njegov cviček med 328 vzorci dobil oceno 15,92. Skupno je bilo na ocenjevanju, kjer so izbirali letošnjo kraljevsko kapljico, 568 vzorcev vin. Le 4,8 odstotka vzorcev so izločili, kar pomeni napredek v kletarjenju malih vinogradnikov. Sicer pa je lanska cvičkova letina povpreč- ne kakovosti, pozna se prezgodnja trgatev in preobloženost trsov, je povedal vodja ocenjevanja Darko Marjetič. Kako in s čim obnavljati vinograde ter dosajati in ne preobremenjevati trto, so se pogovarjali na skupščini Zveze vinogradnikov Dolenjske in Posavja. Organizacija proizvajalcev grozdja in vina je tista oblika, ki bo vinogradnikom omogočila subvencije in jim hkrati zagotavljala preglednost poslovanja. Branka Dernovšek m Za krono princese sta se potegovali Erika Avguštinčič (levo) in Andreja Kirn (desno). Dokler komisija ni potrdila zmagovalke, Zdenka Mirtek ni dala krone z glave. Dan, da ti srce zavriska! Ledina - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj je pripravilo tradicionalni pohod po vin-skih goricah. Tokrat je potekal po Ostrožnem, Ledini in Zajčji Gori, udeležilo pa se ga je * vinogradnikov. Sonce je sijalo kot za stavo, domačini so pripravili pravo ohcet, vino je teklo v potokih; le kako se človek ne bi veselil takega življenja! ^°j‘' ki jih na Orehovem gojijo Bizjakovi, tega dne niso zarili glave Pesek, ampak so negibno opajali stotnijo pohodnikov, ki je Prernagovala prvo strmino in se Pomikala proti Klanškovi doma-IJl- Tum se je s prigrizkom in šil-Cetn Žganja uradno začel pohod P® vinskih goricah. Sonce je prijet-° grelo in nekateri starejši po-udniki so že ugotavljali, da so Precenili svoje sposobnosti in da Pes ne bo šlo. Na voljo je bilo nekaj ^°mohilov, vinogradnik Ivan astnakje prinesel zalogo kozar-■ evZa tiste pozabljivce, ki jih niso v seboj, in procesija je kre-1 a na “naporno” pot. p » V* n« gradniki so obredli obilo postojank Ustavili so se pri Vovkovih, nato rt Stojsovih, pa pri Možičevih na Zletečah, pri Mastnakovih na Ledini, od o t so P°hodniki krenili v Zajčjo Goro, kjer je bilo treba - v družbi z rastri>m Blanških vinogradnikov - obresti še Mlakarjevo, Pompetovo in °hkrautovo zidanico, pohod pa se je končal v Masmakovi zidanici v Zajčji uri, kjer je pohodnike čakal golaž Vendar pa lakote pohodniki med potjo ,rPeli. Na vsaki postojanki so namreč gostitelji pripravili obilo domačih . r°t, narezkov in potic, kolačev in sladic in pa seveda dobrega vina, "klanega v domačih goricah. “Poletje prihaja” Krško - V organizaciji Varstveno delovnega centra (VDC) Leskovec-Krško in v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami iz Posavja, ki so bile udeležene pri projektu “Spoznajmo se” ter pod pokroviteljstvom Občine Krško bo v četrtek, 6. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu Krško prireditev “Poletje prihaja”. Prireditev, ki jo sofinancira tudi Občina Brežice, sodi v sklop prireditev ob prazniku občine Krško. Predstavili se bodo varovanci vseh treh enot VDC in učenci osnovnih šol, sočasno pa bo na ogled tudi razstava izdelkov, ki so skozi projekt nastajali. Po prireditvi bo sledilo družabno srečanje, vstopnine ne bo. K.M. natu rsčnci Branko Bogovič “ Če je kultura v genih, je to način življenja!” Karikaturist, ilustrator knjig, ki uživa v folklornih plesih in ljubi vse družabne plese, pevec, ustvarjalec emblemov, drugih znakov, danes z glavno ljubeznijo - žganjem slik na les, med njimi so tudi družinska drevesa. Tisti, ki strmi za tem, da se naši običaji ne bi opustili in Branko - tisti humorist, ki je ljubezenska pisma pisal z redkimi izlivi in jih nazorno upodabljal v obliki stripov. Na poti v njegove ljubljene slikovite Loče obiskovalca pozdravi njegov emblem Ločke godbe, ki je narejen tako, da je v liri z gasilsko cevjo napisano ime Loč. Njegov dar je podedovala vnukinja, samo njen stil je drugačen, pove Loriana, medtem ko bratec sladko sanja opoldanski sen. “ 30.6.1938 sem se v Brežicah rodil kot izredno majhen dojenček, mama Tončka je bila zaradi tega strahotno zaskrbljena, pa poglej v kakšnega človeka sem zrasel. Bil sem edinec, kar večkrat ni bilo dobro, ker sem bil kot šolarček tepen za šest drugih, če pa me tepež ni doletel, sem se spraševal, kaj je šlo narobe.” Obdobja izgnanstva ni imel časa pozabiti, ker se je vsa povojna leta neprestano govorilo o izgnanstvu. "Spominjam se s platnom pokritega avtobusa s klopmi, ki je družino transportiral v Nemčijo,” z grenkobo pove. Po osnovni šoli se je odločil za šolo umetne obrti v Ljubljani, kjer mu ni uspelo vzdržati in se je vpisal v mornariško šolo v Puli. Na kratko pojasni: ”To je bila šola za strojne in elektro podčastnike za ladje nekdanje mornarice. Že v šoli sem začel s kulturnim delovanjem, od risanja stenčasov, humorja, petja, igranja na kitaro do plesa. Imel sem tudi očetov fotoaparat in veliko fotografiral.” Po šoli je sledilo službovanje v Boki Kotorski, kjer je risal za mornariške častnike, za mornariški klub je risal razne freske, kjer je izkoristil znanje očeta Franca, soboslikarja, režiral odrska dela in igral v njih ter karikature pošiljal za Ježa. Branko naveže: ”V Kotoiju sem spoznal ženo Mimico in začel peti v MePZ Nikola Djurkovič. Na tekmovanju v Nišu smo dosegli 2. mesto s petjem ene težke kompozicije, dirigenta pa je ob uspehu dosegla celo čestitka kompozitorja. Tam sem pristal tudi v folklori, zanimivo pa je, da jo je raziskovala in nas učila slovenska profesorica, rekli smo ji Matjanica, ki je na novo postavila Škaljarsko kolo. Da sem v Boki Kotorski v civilnem delu kulturnega življenja nekaj pomenil, je zaslužna žena, ki je bila dejavna na tem področju in hkrati uspešna športnica s kar nekaj višjimi priznanji Jugoslavije.” Z ženo in hčerko je leta 1965 zapustil mornarico in odšel domov. Spomini so še vedno živi: "Doživel sem najtežje obdobje svojega življenja; v času reforme sem bil več kot dva meseca brez službe, prvo pa sem začel s polovico manjšo plačo, tako da od obljub, koliko je tu delovnih mest, ni bilo nič.” Najprej sem se šalil na njegov račun, potem pa sem sam za njim vse podedoval. Genom se najbrž ne moreš izogniti. V Ločah so takoj začeli zbirati mladino, Branko je začel učiti skeče in risati humoristične motive, žena pa je na pobudo tasta Franca začela raziskovati “Lučki tajč”, ga osvojila in ga s folklorno skupino poleg ostalih plesov postavila na oder. Leta 1970je postal Branko predsednik zelo aktivnega Prosvetnega društva “Stane Vogrinc” Dobova, ki se je 1990 preimenovalo v KD “Franc Bogovič” Dobova, torej po očetu, ki je bil pesnik in slikar, ustvarjalec kulis in organizator maškerad, Oj, Dobova pa je njegova himna. "Najprej sem se šalil na njegov račun, potem pa sem sam za njim vse podedoval. Genom se najbrž ne moreš izogniti.” In društvu predseduje še danes. Na pobudo sodelavcev IGM Sava Krško in sosednjega SOP-a je za razna praznovanja na lesu ustvarjal vse mogoče motive, ko je šel v pokoj, si je sam kupil stroj. "Čeravno sem po stroki kovinar, me les močno privlači, s tem se pač najlažje izražam,” z zadovoljstvom pove. Sodeloval je pri Naših brazdah in sodeluje pri Pustnih novicah, pri tradicionalni do-bovski maškeradi so z Brankovo zagnanostjo uspeli ohraniti avtentične običaje dobovskega področja (kosce in orače), ki jih upodablja na žganih slikah, na njih upodablja motive iz izgnanstva ter brezštevilne druge. Poleg predsedniškega in organizatorskega dela v društvu, so ustanovili še likovno sekcijo, poje v MePZ, kot predsedniku Krajevne organizacije Društva izgnancev Dobova pa mu je uspelo, da so v kraju postavili spomenik z geslom “Spomin in opomin” ter spominske plošče, za krajevni praznik in dan izgnancev 7. junija pa pripravlja stalno razstavo izgnanskega arhivskega materiala. O namenu razloži: ”Da rodovom pustimo sled za nami, ki naj se nikoli ne ponovi, saj je bilo po šolskih virih izgnanih 92 odstotkov krajanov Dobove.” V smehu pove, da je včasih snemal s filmsko kamero, danes z video kamero in da je postal kolesar na novem kolesu - za kondicijo. Natja Jenko Sunčič Šentjanž - Gostilna Repovž in Turistično društvo Šentjanž sta bila organizatorja 7. finala slovenskih salamiad. Na dvodnevni prireditvi se je pod velikim šotorom zvrstilo 1600 obiskovalcev. Prvi dan so se na kulturno zabavno ponudbo v kraju odzvali domačini, drugi večer - na finalno tekmovanje slovenskih salamar-jev - pa so prišli obiskovalci iz različnih krajev dežele. Med njimi so bili tudi predstavniki Šentjanža pri Dravogradu in istoimenske vasi pri Vuzenici. Ideja o tradicionalnem letnem srečanju predstavnikov osmih krajev v Sloveniji, ki nosijo ime Šentjanž, je zakoličena in prihodnje leto bo udeležba večja. V okviru finala slovenskih salamiad je bil letos tudi prvič organiziran pohod po Krekovih Najboljši salamarski par stezicah s startom točno opoldne izpred Repovževe gostilne. Udeležilo se ga je 80 pohodnikov, ki so v štirih urah zmerne hoje sklenili obroč s kontrolnimi točkami na Leskovcu in Cerovcu, kjer so jih z dobrotami gostile kmečke žene. Pohodniki so pohvalili odlično organizacijo z obljubo, da se čez leto Drugi je bil njen mož Miloš Munih, ki se je kot vešč obrti izkazal že na salamiadah v Sevnici. Tretji je bil Simon Selak iz Šmar-jete, kjer bo najverjetneje naslednje finale slovenskih salamiad. B.D, se spet srečajo. V letošnjem zadnjem ocenjevanju izdelkov slovenskih salamarjev seje znašlo 69 salam, prvo mesto pa je zasedla Meri Munih iz Novega mesta. Do bisernega jubileja z veliko humorja Velik uspeh Doma Črne - Biserna zakonca Ana in Rudi Pavlič pravita, da te sreče nima vsak par. Treba jo je dočakati z mnogimi trenutki naklonjenosti, tu in tam tudi z molkom, gospod se pošali, da je vsa ta leta dobro “asistiral”, da so biseru že nazdravili na Malem Vrhu, kdaj in kje bodo zaplesali, se še niso odločili. Ne ve pa, zakaj bi se še enkrat poročila, ker pravi: “Midva sva se že poročila!” Globokem, se preselili v Brežice magala tudi teti in ta dobrota se in nato na Črne k teti Radanovič mi je vedno obrestovala.” do 1950. leta, teta nama je nato Gospod Rudi pa je dodal: ”To Ana in Rudi Pavlič Marca 1943 cerkveno na Bizeljskem in civilno v Pišecah. A je bil sprejem pri bisernima, 81-letni Ani in 84-letnemu Rudiju Pavličevima na Črncu v družbi sina Rudija in njegove življenjske sopotnice Nade nadvse slovesen, lep in nepozabno prijeten, zaznamovan s čilostjo duha in prazničnega vzdušja. Ana je bila Rožmanova z Malega Vrha, kjer so v družini zrasle tri hčerke in dva sinova, Rudijeva družina v Globokem pa je štela dva sinova in eno hčerko. Tako rekoč soseda, sta se spoznala leta 1941; Anina družina se je v viharnih časih, da ne bi bila preseljena, preselila na grad Pišece in leto kasneje na Bizeljsko v dom usmiljenk, kjer so obdelovali tamkajšnje vinograde. Rudije odšel k partizanom, kjer sta bila že oba Anina brata (eden je padel), vezo sta obdržala, se poročila s harmonikarjem in dobila Rudija mlajšega. Gospa Ana se spominja: “S sinkom sva bila na Bizeljskem, po vojni smo bili kakšno leto v dala parcelo, kjer sva si zgradila hišo. Zelo sva se mučila, da sva jo spravila pod streho in še sedaj sva tu. Jaz sem gospodinjila, imela na skrbi kmečka dela in vse to delo je trajalo od ranega jutra do trdega mraka. Ves čas sem po- so bila res udarna leta. Sam sem se leta 1946 najprej zaposlil kot voznik v trgovskem podjetju v Krškem, potem pa 1959. leta v Zdravstvenem domu Brežice na reševalni postaji, kjer sem bil do upokojitve 1980. To je bila težka in nehvaležna služba brez delovnega časa. Velikokrat smo bili v nemilosti, ker sva bila le dva voznika s terenom od Ljubljane, Podčetrtka do Zagreba, začele so se vožnje dializnih bolnikov, pa ni bilo reševalnih avtomobilov, niti mobilnih telefonov.” Danes imata več časa zase, z Rudijem mlajšim, sosedom, imajo za dušo vinograd na Libni, vse je čisto drugače in se oče Rudi spet pošali: “Žena je dobra kuharica in jaz dober nabavni, ki zna lepo asistirati. Vedno sem bil polno zaposlen, ker rad delam, pa tudi v Brežice grem rad”, žena pa je še dodala, "včasih tudi po trikrat na dan.” Za pestrejšo starost je poskrbel tudi vnuk Sašo z Mojco, ko sta jima pred dvajsetimi meseci poklonila pravnuka Jana in pred tremi še pravnukinjo Gajo. Biserni ples pa v kratkem zagotovo bo, gospa Ana in gospod Rudi bosta še plesala. Le zdravje naj jima bo polno naklonjeno! N at ja Jenko Sunčič Aktiven brežiški Žarek Čatež ob Savi - Člani Kulturnega društva (KD) Žarek Brežice so letno konferenco, na katero so povabili tudi goste, obogatili s kulturnim programom dvojezičnega recitala “Od Villona do Preverta” - s pesniškim očesom skozi francosko kulturno zgodovino, recital pa je dodobra popestrila tudi skupina mladih harmonikarjev iz Podbočja, ki je program pričela s francoskim Can - canom in ga zaključila z Marsclijezo. Brežiški Žarki so se lani od 2. februarja do 11. oktobra predstavili osemkrat in sicer trikrat z gledališko lepljenko Rudija Mlinarja “Franceta Prešerna križev pot”; izvedli so program za brežiško društvo upokojencev in društvo izgnancev; na OS Brežice so z individualnimi programi po razredih sodelovali v okviru dneva odprtih vrat; s posebej pripravljenim programom so popestrili blagoslovitev kapelice na dvorišču domačije Fabinčevih na Črn- cu; v Termah Čatež so sodelovali na literarnem večeru s pesnico in pisateljico s Koroške Tatjano Strmčnik in pripravili skupni literarni večer s KD Literator Mežiške doline. V društvu prav tako skrbijo za izobraževanje članov; tako sta se gledališkega seminarja v Celju udeležili dve članici, skrbijo pa tudi za podmladek in od lani so bogatejši za dve članici. Nenazadnje je potrebno izpostaviti še nagrado Radia Ognjišča in Mohorjeve družbe Rudiju Mlinarju za literarni dosežek ter nekatere individualne nastope članic, je uspehe Žarkov predstavil predsednik Drago Pirman. Sicer pa so bili člani Žarka močno dejavni tudi že v tekočem letu, saj je za njimi 12 nastopov in sicer z večerom “France Prešeren malo drugače” po os- novnih šolah občine Brežice, v Srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice ter v Galeriji Ana Sevnica, literarni program pa so pripravili tudi za Društvo kmetic Brežice; V Mladinskem centru in v Gostišču Budič je bil lepo sprejet dvojezični recital “Od Villona do Preverta” omenitipa velja še odmevno gostovanje Žarkov v dveumi oddaji “Besede, besede...” na 1. programu Radia Slovenija. Tudi za prihodnje obdobje so si zastavili pripravo literarnih večerov, gostovanje pri SKPD “dr. France Prešeren” v Šibeniku, vsako leto bodo pripravili večer enega od književnikov, najprej bo to večer Otona Župančiča, načrtujejo povezovanje in izmenjavo s sorodnimi društvi po Sloveniji, sodelovanje na izobraževalnih seminarjih in kulturnih prireditvah, založniško dejavnost, saj načrtujejo izdajo Zbornika in v nadaljevanju izdaje pesniških zbirk enega od članov društva. N J.S. Del Žarkov na Radiu Slovenija prejeli smo... Izlet na Koroško Člani Društva upokojencev Krško smo se 15. maja 2003 odpravili na izlet na zeleno Koroško. Zbralo se nas je kar 49, vodil nas je gospod Mirko Zorič. Po Koroški pa nas je vodil kustus Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec gospod Marjan Kos. Najprej smo si ogledali cerkvico Sv. Jurija na Legnu. Po topli malici smo se odpeljali na Preži-hovino v Kotlje, nato pa smo se spočili na Ivarčkem jezeru in si ogledali še Rimski vrelec. Pot nas je vodila ob Dravi do Libelič, kjer smo si ogledali muzej in kostnico. Z velikim zanimanjem smo poslušali gospoda Kosa, ki nam je resnično lepo in podrobno prikazal Koroško. Kosilo nas je čakalo prav tam, kjer smo malicali -v gostišču OTT na Selah pri Slovenj Gradcu. S hrano in gostoljubjem osebja smo bili zelo zadovoljni. Veseli, dobre volje in torju se za lep izlet zahvaljujemo polni lepih vtisov smo se vračali in se veselimo novega izleta in domov, saj smo spoznali košček novih doživetij, naše lepe domovine. Organiza- Zdenka Žičkar Udeleženci izleta pri Vorančevem spomeniku Evropski dan parkov v Kozjanskem parku Podsreda - V Kozjanskem parku so ob evropskem dnevu parkov pripravili različne prireditve. Ob biološkem na-tečaju in ureditvi soteske Bistrica so dneve okronali z razstavo o naravi in njenih lepotah domačega fotografa. V Slovensko-bavarski hiši so odprli razstavo fotografij o gozdu avtorja Hrvoje T. Oršaniča. V predstavitvi avtoija Oskar Karel Dolenc pravi, da je Oršanič delu slovenske javnosti, ki spremlja razvoj in dosežke na področju naravoslovne fotografije, dobro znan. “Motivika, ki si jo je izbral iz široke palete naravoslovnih fotografskih možnosti, je gozd in vse, kar gre zraven. Prav uživaško se predaja pestrim barvam in vzdušju gozda, dinamiki gozdnih potokov, avanturam z divjadjo in iskanju sporočilnosti v izraznosti narave. Ob fotografskem ustvaijanju je aktiven na področju naravovarstva in na svojstven način uspešno združuje oboje, meni Dolenc o Oršaniču. Ob evropskem dnevu parkov je uprava kozjanskega parka izvedla okroglo mizo mladih naravoslovcev ob zaključku biološkega natečaja z naslovom “Biodiver-ziteta na primerljivih intenzivnih in ekstenzivnih kmetijskih površinah”^ Kozjanskem parku so vključeni tudi v projekt komunikacijskega usposabljanja, ki ga financira nizozemska vlada iz sklada Matra in je namenjen usposabljanju upravljavcev in svetovalcev v okviru ministrstev in naravovarstvenih organizacij, ki so zadolžene za ohranjanje biotske raznovrstnosti na nacionalni oz. regionalni in lokalni ravni. V program so vključeni s pilotnim projektom “Soteska Bistrica - sobivanje naravnih vrednot in rabe prostora”. Ob zaključku projekta so ob vhodu v sotesko postavili usmerjevalne in informacijske table ter organizirali sprehod skozi sotesko Bistrice. S.V. upokojencev Brežice Izola - Na 10.srečanju pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije, kije sredi maja potekalo na Primorskem, je med 38 pevskimi zbori iz vseh koncev Slovenije zmagal zbor Doma upokojencev Brežice -Žarek s pesmijo “Nocoj je ena luštna noč”. Kot je povedala zborovodkinja Bojana Šekoranja, so uspeha izredno veseli, saj so na tovrstnem srečanju nastopili šele drugič. Brežiški pevski zbor deluje pol drugo leto, vaje imajo enkrat do dvakrat tedensko. Nastopajo ob rojstnih dnevih, materinskem dnevu, ob božiču pa pripravijo tudi koncert. Dom upokojencev Brežice - Žarek po zmagovalnem nastopu v Izoli Na srečanju sta nastopila tudi zbora Doma starejših občanov Krško in Doma upokojencev Sevnica - Lipa. Naslednje leto bo srečanje pev-skih zborov v Brežicah. L.K. Brežičani in Krčani v Nurnbergu Nurnberg, Brežice, Krško - Slovensko kulturno in športno društvo Nurnberg je v prisotnosti uglednih gostov (predsednika Slovensko bavarskega društva, župana Nurnberga, veleposlanice RS v Munchnu) proslavilo 20-letnico Združenega moškega pevskega zbora Simon Jenko in Miško Kranjec. Na koncert zbora jubilanta je društvo povabilo še Policijski MPZ Nurnberg ter slovenske - Mladinski MePZ iz Veržeja, Lovski PZ iz Medvod in Oktet Orlica iz Pišec pod vodstvom Francka Keneja ter brestaniški ansambel Kresničke. Pokrovitelj Društva Simon Jenko je Občina Krško, zato se je slovesnosti udeležil tudi župan Franci Bogovič. Obisk okteta Orlica pri MePZ Simon Jenko in Miško Kranjec Brežiško občino je zastopala svetnica Milena Jesenko, v delegaciji pa sta bili še Jožica Vučajnk in Meta Grahek. Sicer pa je goste iz Slovenije, ki so se domov vrnili s prijetnimi spomini na zadovoljno publiko in gostoljubje rojakov, sprejela predsednica društva Blanka Feldmeier-Lipar (rojena na Sromljah). N.J.S. Aktiv kmečkih žena v Ljubljani Ljubljana - Članice Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci so preC* dnevi gostovale na celovečernem premiernem koncertu Moškega pcv' skega zbora Barje vLjubljani. Na povabilo omenjenega zbora so članice predstavile del svojega letošnjega repertoarja in navdušile število0 občinstvo, ki se je zbralo v dvorani osnovne šole na Galjevici. Tak0 so večer popestrile z že skoraj pozabljenimi ljudskimi pesmimi, ^ jih, kot je povedala umetniški vodja aktiva Katarina Štefanič, zbiraj0 po ljudskem izročilu, ali pa jih najdejo v starih knjigah. Petje so pope' strile tudi z zabavnimi skeči, s katerimi so napovedovale pesmi terv njih predstavile tudi delovanje članic aktiva. Pevke se sestajajo vsak četrtek zvečer in hkrati s pevskimi vujaiO1 pripravljajo še številne druge aktivnosti, ti večeri pa jim pomenij0 tudi zabavno medsebojno druženje. M.Č. KS Velika Dolina “Obudimo žOjM tu kraj!” Velika Dolina - Krajevna skupnost (KS) Velika Dolina je bila nekoč skupaj z današnjo KS Jesenice na Dolenjskem enotna fara in ena občina. Potem pa sta v 50 letih preteklega stoletja n takratnega sistema iz ene občine nastali dve samostojni krajevni skupnosti. Današnja KS Velika Dolina šteje okoli 1800 prebivalcev v desetih vaseh in dveh zaselkih. Nevsakdanje epa, razgibana pokrajina bi lahko ponudila nepozabne trenutke domačim in tudi tujim gostom, a žal je tamkajšnje društveno življenje v pretežni meri zamrlo in tako Velika Dolina °staja zaprta za oči obiskovalcev. Vendar sedanji predsednik Sveta KS Marjan Žibert zatrjuje, da bo naredil vse, da se kraj prebudi in ponovno zaživi v vsej svoji lepoti. Projekt je dobil ime in delavni naslov “Obudimo zopet ta kraj!”. Kraj je bil med 2. svetovno v°jno v celoti izseljen in opu-st°šen. Zato se “ta korak nazaj” Po besedah predsednika Sveta KS Marjana Žiberta v vsakdanjem življenju še vedno pozna. Prebivalci živijo na precej razprostranjenem področju na obronkih Gorjancev v naseljih Rajec, Brezje, Ponikve, Laze, Predsednik sveta KS Velika Dolina Marjan Žibert: ‘Moj projekt je povezati v celoti vsa društva v kraju in s skupnimi močmi obnoviti društveno življenje in dom krajanov, ki je v izredno slabem stanju. Tako slabem, da vam ga tudi pokazali ne bomo, za kar krivimo državo, Saj je v času osamosvojitvene - vojne v domu bivala teritorialna obramba, ki je za seboj Pustila pravo razdejanje. In zdi se nam pravično, da bi pri obnovi objekta sredstva prispevali država in tudi občina, saj navsezadnje KS nima lastnih sredstev za tako velike projekte. Koritno, Cirnik, Perišče Mala in Velika Dolina ter kih Peščenjak in Mladeni bl so pokriti z vinskimi jj H*1’ yeliko lastnikov pri ravninskega dela. Nasp Povsod pozna prepletanji esenice na Dolenjskem, s tara .. i • •^ gozdovi. Lahko bi Oosni tudi na grad Mokr ar ni tako. “Ze v prete . 'zveden sporazum o Clranju telefonije, krate nastal pred leti, ko so v |°lf igrišča”, pravi t ii. .n r-\ i *i .e hi videla predvideni širitve igrišč, kijih Tei hampruv/o;^ “tuliva urugi v ")ert meni, da bi iz sali navezati stikov. . bla Veliki Dolin 63 izveden prvi i j^krat za šolo, v 70 le v občinski refe ,°.so, pravi Žiber et! dlje kot drugi c a|i referendum, p «°bili ničesar, A oesta v vsako vas vedli. Z lastnimi sredstvi so uredili elektrifikacijo, ki je bila leta 1947 razpeljana po celotni KS. Z udarniškim delom so napeljali tudi vodo, kije bila pred 2. svetovno vojno le na Veliki Dolini, kjer so bile tri javne pipe in ena v vaškem središču še stoji. To bi radi zaščitili. V letih 1966-1970 so bili napeljani vsi ostali vodovodi, brez vode so ostali le v Gaju, kjer kljub višinski razliki voda ni tekla po sistemu in tam se problemi s pitno vodo po 20 in več letih vlečejo za nekaj hišnih številk še danes. V KS ni rešen problem vodovoda, okoli 70 km cest, enako zaradi prostorskih (ne)planov ne morejo uporabljati lastnega peskokopa. V letošnjem planu je občina zavrnila tako nadaljevanje tretje faze vodovoda v Gaju, sanacijo peskokopa, prostorske plane in nadaljevanje asfaltiranja cest. Sprejet ni niti eden program, niti predlogi za študije za kanalizacijo ali za plinifikacijo. Predsednik KS pravi, da so dobili le redna sredstva za delovanje KS in so nezadovoljni tako z županom kot s trgovanjem političnih strank. Tako so ostali brez sredstev, nekatere KS pa jih dobivajo z različnih naslovov. So obmejni kraj, finančno gledano v podrejenem položaju, in “servis” sosednji KS, ki uporablja vso njihovo infrastrukturo. Jesenice dobivajo z naslova državnih projektov enako občinsko komunalno takso, občina pa ne uredi, da bi bili na Veliki Dolini v enakem položaju. Tajnik KS Velika Dolina je že od leta 1995 Franci Hedl: “Število prebivalstva v kraju upada. Za to so krive tudi težave z gradnjo oziroma pridobivanjem gradbenih dovoljenj, kajti mladi so bili pripravljeni ostati v kraju in si zgraditi dom. Predvsem se predolgo vlečejo težave z zazidalnimi načrti. Kot primer naj omenim, daje bila vas Brezje še ne tako dolgo največja vas, danes pa je tam število prebivalstva že razpolovljeno.” V minulem letu je potekel referendum za dograditev šole in telovadnice, zdaj Marjan Žibert razmišlja, da bi pridobil soglasje sveta in vseh delujočih krajanov v društvih, da bi se odločili za novega. Sicer pa je prav delovanje društev v kraju “črna pika”, saj jih je večina zamrla. Nekatere tokrat predstavljamo, med aktivnimi pa so še člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Velika Dolina, tudi Krajevni odbor Rdečega križa (RK), aktivno je Društvo izgnancev, Društvo pri- jateljev mladine, športno društvo Krokar, Društvo upokojencev in invalidnih upokojencev, najbolj pa se občuti zaton Turističnega društva in Aktiva kmečkih žena, ki sicer sodeluje na prireditvah, sami pa jih ne organizirajo. So že v devetletki Osnovno šolo (OŠ) Velika Dolina obiskujejo učenci iz obeh krajevnih skupnosti, lani pa so začeli s projektom devetletke. Šolo obiskuje 137 učencev, 22 malčkov obiskuje vrtec, na šoli pa je našlo zaposlitev 22 učiteljev, dva sta “izposojena”. Ravnatelj Florijan Bergant med pomembnejše dogodke v dolgoletni zgodovini Ravnatelj Florijan Bergant šolstva v kraju izpostavlja letnici zadnjih pridobitev, ko so 2. septembra 1997 začeli s poukom v obnovljeni in dograjeni šolski stavbi in telovadnici, leta 1998 pa je v šoli začela delovati tudi šolska ambulanta. Šola je tudi po osamosvojitvi ohranila prijateljske stike z njim najbližjo sosednjo šolo, OŠ Milana Langa z Bregane, s katerimi se srečajo enkrat do dvakrat letno. 50 let Slavčka KUD Slavček bo decembra praznoval 50 let organiziranega delovanja. V preteklosti je društvo dejavno delalo v dramski in pevski sekciji. Pevci so delovali že pred ustanovitvijo društva kot “vaški fantje”, po letu 1953 pa kot MPZ Slavček in tako se imenujejo še danes. Duhovni oče zbora je bil takratni ravnatelj Franc Smrdelj. “Pevci smo še posebej ponosni, ker je naš zbor nekako družinski zbor - sedaj v njem prepeva že tretja generacija ustanovnih članov”, pravi predsednik Sandi Šumlaj. Pevci so zadnjih deset let, ko je zbor po nekajletni prekinitvi znova prevzel Jože Šumlaj, še posebej aktivni, saj vsako leto prirejajo božične koncerte, ki jih popestrijo z gosti iz naše in sosednjih občin. Pripravili so tudi nekaj letnih koncertov. Po Šumlaju in Niku Ogorevcu danes zbor vodi Ignac Slakonja Zadnjih nekaj let v okviru društva deluje tudi sekcija “Koledniki”, v kateri pevci prepevajo domače ljudske pesmi. Nastopajo po celi Sloveniji. Ob jubileju bodo izdali knjigo, tudi na zgoščenki. Projekt bo zajemal projektno - raziskovalno nalogo novinarskega krožka OŠ Velika Dolina. Šola bo v okviru dramskega krožka naštudirala najuspešnejše veseloigre. Jubilej bodo obeležili z veseloigro, venčki najuspešnejših pesmi in ob izidu knjige z razstavo slik in rekvizitov društva. Nekoč je bila pražupnija sveti Križ Župnija je bila ustanovljena leta 1788, v času Jožefa II. To je bila Jožefinska župnija, ki je nastala iz čateške župnije. Župnik Marko Burger, ki na Veliki Dolini službuje od leta 1990, je povedal, daje bila še pred tem pražupnija Sv. Križ - Podbočje. Današnja župnija obstaja 215 let. Poleg župnijske cerkve, ki je tudi najmlajša, so v župniji še tri podružnične cerkve; Sv. Jakob v Ponikvah, Sv. Križ na Cirniku in Marija Magdalena na Jesenicah na Dolenjskem. Najstarejša med njimi je Sv. Križ, kjer je bila prvotno kapela z gotskim prezbi- terijem, ki je stara preko 400 let, ostali dve pa imata blizu 400 let. Sv. Jakob je bil nekoč romarska cerkev. Župnijska cerkev pa je bila zgrajena leta 1886, na istem mestu je nekoč stala majhna podirajoča cerkev. Župnik Marko Burger pravi: “Značilnost naše župnije je, da smo na robu, smo najbolj vzhodna župnija ljubljanske nadškofije”. Vinogradniki nagrajeni Društvo vinogradnikov Doli-na-Jesenice je bilo ustanovljeno leta 1995 in danes šteje 80 članov. Prvi predsednik je bil Stanko Klemenčič, zdaj pa društvo že štiri leta uspešno vodi Miha Kvartuh. Namen društva je izobraževanje članov in promocija tako članov kot celotnega kraja. Leta 1998 je društvo v prostorih Doma krajanov uredilo vinski laboratorij za svoje potrebe in Kvartuh pravi: “ Labolatorij je bila za društvo zelo velika pridobitev, ne le zaradi možnosti stalne kontrole kakovosti vina, ampak tudi zato, ker je s tem društvo pridobilo svoj prostor za druženje. Člani društva so se pred dnevi zelo uspešno predstavili na Cvič-kariji v Kostanjevici na Krki. Na ocenjevanje so poslali 11 vzorcev, od tega so prejeli dve zlati in dve srebrni medalji, kar je za društvo lep uspeh. Med nagrajenimi sta bila dva cvička, eden je bil zlat in eden srebrn, zlato medaljo je prejel še chardonnay, penina pa sre- 9. september KS Velika Dolina obeležuje kot krajevni praznik. Na ta dan se je namreč iz izgnanstva vrnila večina tamkajšnjega prebivalstva. Marjan Žibert predseduje tudi 220-članskemu Krajevnemu odboru Društva izgnancev, ki ga je tudi ustanovil. V spomin na ta del zgodovine so v središču Velike Doline postavili spomenik izgnancem, ki ga bodo letos dopolnili s spominskimi obeležji, na katerih bodo imena okoli 70 v izgnanstvu preminulih krajanov. bmo. Da društvo vodi “pravi” človek, pove podatek, da sta obe zlati medalji prav predsednikovi. Lovci so “najmanjši’' v Posavju Lovska družina (LD) Mokrice je bila ustanovljena že kmalu po drugi svetovni vojni in danes koraka v svoje.šesto desetletje delovanja. Družina šteje 28 članov in dva pripravnika. Področje LD se nahaja ob meji s Hrvaško po reki Savi, po Bregani-ci in po državni meji do Vlaš-kega križa in po obronkih Gorjancev z mejo LD Čatež. “Prvenstvena naloga naše LD je gojitev in varstvo divjadi, izvajanje lova in vse, kar je z njim povezano”, pravi predsednik LD Mokrice Stane Barkovič. Člani LD Mokrice imajo svojo lovsko kočo ob vznožju hriba Korička reber, lani so odkupili še gozdarsko kočo, ki jo bodo v kratkem obnovili. Medse v poletnih mesecih povabijo krajane, za katere pripravijo družabno Predsednik LD Mokrice Stanko Barkovič srečanje z lovskim golažem, kajti pomembno je, da lovci s krajani dobro sodelujejo. Karmen Molan, Suzana Vahtarič Slavčki v domači farni cerkvi Župnijska cerkev na Veliki Dolini, zgoraj župnik Marko Burger Labolatorij Društva vinogradnikov Dolina-Jesenica, na manjši fotografiji predsednik društva Miha Kvartuh KULTURA Mladi brežiški virtuozi najboljši ambasadorji Dobova - V cerkvi Imena Marijinega so se na prvem koncertu predstavili mladi brežiški virtuozi oziroma nekdanji učenci Glasbene šole Brežice. Zamisel o takšnem koncertu je vzklila med dobovskimi glasbeniki in na pobudo predsednice KD “Zvezda” Dobova Darinke Cvetko Segota. Ponos, veselje in zadovoljstvo je ob dovršenem in bogatem koncertu izrazil Dragutin Križanič, ravnatelj brežiške Glasbene šole, saj je bil koncert še en dokaz več, da so na šoli vzgojili izjemen glasbeni potencial. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JS KD), območne izpostave Brežice Simona Rožman Strnad je ob predstavitvi povedala, daje lokalno zamišljen koncert organizatorje kulturnih prireditev spodbudil, da idejo razvijejo in razširijo. Tako so k sodelovanju povabili vse mlade glasbenike iz občine Brežice, ki svoje znanje danes pridobivajo na srednjih glasbenih šolah, glasbenih akademijah, je pravkar za njimi diplomski koncert, ali pa so že naredili prve korake ustvarjalne poti, kot glasbeniki pa so se začeli kaliti v Glasbeni šoli Brežice. V občini je 18 glasbenikov, ki jih je pot iskanja in razvoja glasbenega talenta iz matične glasbene šole popeljala v Ljubljano, Zagreb, Gradec, Rotterdam ali New York, njihove interpretacije pa so prepoznavne na koncertih in tekmovalnih odrih. So kulturni ambasadorji v najširšem pomenu besede. Na prvem koncertu so poslu- šalce navdušili Lucijan Cetin na orglah in klavirju, Andreja Zlatic na flavti, Anita Strgar na citrah, Marko Ferlan na kitari, Mihaela Komočar s sopranom, Ana Vu-grin na klavirju, Petra Uršič kot vokalna solistka, Daniel Ivša na harmoniki in s klavirsko spremljavo Marjetka Kozmus. Sicer pa je napovedan tudi že drugi koncert mladih brežiških virtuozov, ki bo v drugi polovici junija na grajskem dvorišču Posavskega muzeja Brežice, oba pa sodita med spremljevalne kulturne prireditve ob Festivalu Brežice 2003. N. Jenko S. Z zaključka koncerta Borut Peterlin “Ob petih zjutraj” Kostanjevica na Krki - V La- fotografov. Kustosinja razstave Bar- mutovem likovnem salonu je na bare Rupel je dejala, daje avtor z ogled fotografska razstava “Ob petih ustvaijanjem serije začel že pred zjutraj” Boruta Peterlina, ki izhaja tremi leti, v času njegovega sodelo-iz najmlajše generacije slovenskih vanjazBenettonovoFabrico.Priteg- Borut Peterlin nila gaje specifično obarvana jutranja svetloba, trenutek, ko se noč preveša v dan, ko se oblikuje neka nedoločena meja, ko se kontrasti zabrišejo, ko se nam zazdi, da smo priča stvaijenju okoli nas. “Da bi bila pripoved Peterlinove fotografske serije “Ob petih zjutraj” čim bolj popolna in zgovorna, jo je ustvarjal povsod, kamor ga je pot zanesla. Začel jo je v Italiji in doma, nadaljeval na raznih koncih Evrope, v zadnjem času pa jo je počasi zaključeval še v Londonu in okolici. A kljub temu, da seje tematika zaradi vse večje svetovne civilizacijske globalizacije začela v nekem smislu ponavljati, ostaja pripoved na temo ob petih zjutraj nedokončana in za vselej fragmentarna”, meni kustosinja. Razstava bo na ogled do 29. junija. S.V. Zbornik novejših literarnih del Krško - Zavod Neviodu-num Krško je predstavil svoj prvi založniški uspeh - zbornik novejših literarnih del avtorjev iz Posavja. Zbornik z naslovom Fanfare zajema dela 19 domačih avtorjev in predstavlja izbor pretežno iz zadnjih petih let. Na 152 straneh so trije avtorji s proznimi deli, en avtor se predstavlja z aforizmi, preostalo je izbor poezije. Večina avtorjev seje odzvala na javni poziv leta 2000, nekaj sojih privabili tudi sami. Urednik zbornika Fanfare je Silvester Mavsar. Oblikovanje in priprava za tisk je delo hiše Neviodunum. Mavsar poudarja, da je projekt kulturno dejanje, pomembno, ker ostaja zapisano in s tem ohranjeno na daljši rok in ker pomeni pozitivno ustvarjanje v okolju. Zbornik je trenutno izšel v nakladi 300 izvodov, podprli so ga Občina Krško in delno tudi Občina Brežice ter sponzorji. Zaenkrat ga je mogoče dobiti na sedežu zavoda v Krškem, urednik pa veijame, da bo kmalu na voljo tudi v knjigarnah. Sicer pa bodo za njegovo predstavitev pripravili več literarnih večerov. Zbornik je prva antologija po letu 1990, ko je pod strokovnim izborom Tineta Šoška izšel podoben z naslovom “V ograji belih akacij”. Zavod Neviodunum v svoji založniški dejavnosti kmalu napoveduje še izid knjige “Krško in okolica na razglednicah”. S.V. Roženkravtov majski večer Leskovec - Kulturno društvo ljudskih pevcev Roženkravt Krško prireja danes, 29.maja, ob 20. uri “Majski večer”. Ob prazniku Krajevne skupnost Leskovec v dvorani tamkajšnje šole pripravljajo večer ljudskih pesmi s pevci in har-monikaiji, izlet v zgodovino pajim bodo pomagali voditi člani Sekcije za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in Dramska sekcija Kulturnega društva Leskovec. slovenski dom - naš drugi dom Primorska poje 2003 in Društvo prijateljev Bizeljskega Na letošnji reviji Primorska poje je sodeloval tudi Mešani pevski zbor SKPD “Bazovica” Reka; meja med Slovenijo in Hrvaško ni ovira za prijateljske vezi. S-Raka poje - že pet let Raka - Dekliška vokalna skupina je ob peti obletnici delovanja pripravila slavnostni koncert z zanimivim naslovom “S-Raka poje - že pet let”. Živahna mlada dekleta, ki jih vodi Janja Češnovar, Andrej Resnik pa zanje pripravlja aranžmaje in jih spremlja, so kot vedno, presenetila s pestro paleto najrazličnejših pevskih zvrsti; tako duhovnimi kot narodnimi, kjer so uspešno združile moči tudi z MPZ Raka, ter dinamičnimi uspešnicami, ki so bile podprte z bogato instrumentalno spremljavo. Z njimi je zapela tudi nadvse obetajoča vokalistka Jerneja Varšek. Z milozvočnim zvokom tamburic so koncert razmejili na dva dela gostje večera - Ljudski godci Trebeški drotarji iz Artič, za tekoče in simpatično povezovanje programa pa je poskrbela Petra Rep. Srake z Rake (na fotografiji) so tako dostojno proslavile svojo prvo okroglo obletnico, publika pa jih je tudi tokrat toplo sprejela in koncertno dvorano zapuščala zelo zadovoljna. J.Č. APZ Tone Tomšič na Glasbenem poletju Podsreda - V okviru programa “Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2003” se je predstavil Akademski pevski zbor (APZ) Tone Tomšič. Repertoar zbora sestavljajo skladbe vseh stilnih obdobij-Številna nova dela pa so posvečena prav njemu. Koncertira po vsej Sloveniji, svojo kakovost pa potrjuje na mnogih festivalih in tekmovanjih doma in v tujini, kjer dosega velike mednarodne uspehe. Za dosežke in zasluge na državni ravni je APZ Tone Tomšič prejel naj višje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. APZ Tone Tomšič je že od svojega nastanka leta 1926 med najpomembnejšimi usmerjevalci slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko-tehnični plati, ampak tudi po svoji programski usmerjenosti. Zadnjo sezono zbor vodi zborovodkinja Urša Lah. S.V. Odprtje kiparske razstave Podsreda - V galerijskih prostorih gradu Podsreda se s svojimi kiparskimi deli predstavlja akademski kipar Boštjan Novak. V izboru najnovejših del in z izborom starejših del razstava obsega okrog 30 skulptur, premišljeno postavljenih v renesančni galerijski prostor. Kot kipaija ga zanima interpretacija kiparske figure v različnih oblikah gibanja, kije v nekem trenutku zaus- , tavljeno. Delo umetnika je S predstavila kustodinja Na- | rodne galerije Marja Lo- -g renčak, ki je avtorica & razstave. Razstava bo od- g prta do 22. junija. | Novak se je rodil leta * 1966 v Ljubljani, kjer je leta I 1992 tudi končal Akademi- ^ ( jo za likovno umetnost pri Kipar Novak, avtorica razstave Marjo prof. Slavku Tihcu. Živi in Lorenčak in direktor parka Franci Zidal' j dela v Ljubljani. S.V. ob odprtju razstave “Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu z veseljem spremlja udeležbo slovenskih zborov iz zamejstva na reviji Primorska poje. Tradicija petja v matični državi in pri sosedih onstran meje se tako združuje v enoten kulturni prostor, s tefn pa krepi zavest našega naroda. Vse to nas prepričuje v dejstvu, da lahko s skupnimi močmi veliko naredimo za ohranjanje slovenskega jezika onstran naših meja, zlasti med mladimi”, je ob letošnji reviji dejal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Črtomir Špacapan in čestital organizatorjem za množično in kakovostno prireditev. MePZ “Bazovica” na reviji sodeluje že od leta 1974, že 16. leto pa ga zelo uspešno vodi zborovodja Fraiyo Bravdica. Priznanje in pohvale so poželi tudi letos, ko so se v Kulturnem domu Podnanos predstavili s pesmimi “Večernica” Janeza Žirovnika, “Rožmarin” Ivana Ocvirka, “Miruj, miruj” P Kolariča - N. Poljančiča in “Nazaj v planinski raj” Antona Nedveda. Društvo prijateljev Bizeljskega Potem ko je bila vzpostavljena meja med Slovenijo in Hrvaško, se na obmejnem območju organizirajo razne oblike čezmejne- ga sodelovanja, saj so tam ljudje že od nekdaj tesno sodelovali med seboj. Tako kot drugi kraji, tudi Bizeljsko, ki se ponaša z barvito okolico tamkajšnjih vinogradov, že ves čas privlači ljudi z druge strani meje, zlasti Zagrebčane. Za Silvije Degen, znani zagrebški odvetnik in politik, prof.dr. Željko Čim-bur, pobudnik za ustanovitev društva, in Franci Šekoranja mlajši, ki skrbi za zvezo med društvom in Bizeljanci. mnoge tudi sedanja meja ne predstavlja ovir, da ne bi prihajali v ta prelep vinorodni kraj k svojim prijateljem in znancem. Čisto pravo stičišče je daleč poznana gostilna Šekoranja z dvestoletno večplastno tradicijo, ki često gosti mnoge goste z druge strani Sotle. Tam se srečujejo tudi predsedniki in politiki sosednjih držav. Pred nedavnim je skupina Zagrebčanov, med njimi so bili profesorji, novinarji, številni kulturniki in drugi, ustanovila Društvo prijateljev Bizeljskega. To prijateljevan-* je z domačini so popestrili s kulturnim programom, znani bizeljski vinogradniki pa so goste postregli s svojimi najboljšimi vini. Društvo ima namen s svojimi gostitelji na Bizeljskem pripraviti še več takšnih srečanj in na ta način okrepiti prijateljstvo, hkrati pa gostom s Hrvaške strani še bolj približati turistično ponudbo vinorodnega kraja z mnogimi zanimivostmi. Natja Jenko Sunčič napovedi "'A",,. _ ■ - 30. maj Krško - jazz koncert Dejan Pečenko Electric trio, ob 21. uri, klub Zvezda I. junij Brestanica - srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Krško in srečanje folklornih skupin Posavja, ob 18. uri, grad Rajhenburg 8. junija Krško - BIG BAND FEST 2003, big bandi iz Grosuplja, Velenja in Krškega, ob 17. uri, staro mestno jedro 10.junij Krško - odprtje likovne razstave Martine Koritnik Fajt, ob 20. uri, Galerija Krško II. junij Brežice - zaključni koncert solistov in ansamblov Glasbene šole Brežice, ob 18. uri, viteška dvorana Posavskega muzeja 13. in 14. junij Brežice - 30. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ob 20. uri, grajsko dvorišče in obl 8.uri, šolsko igrišče Globoko 14. junij Brežice - letni koncert pevskih zborov KUD Brežice in Tambu-raškega ansambla KUD O. Župančič Artiče, ob 19. uri, viteška dvorana Posavskega muzeja avtomobilizem za lepši videz Renault Grand Espace 3.0 V6dCi Renaultov Espace je, ne glede menska. To je omogočila tudi konkurenco, pravi pionir svoje sprememba konstrukcije, saj Es-zvrsti. Že pred več kot 18 leti, pace ni več delan na osnovi s pa-točneje leta 1984, je bil predstav- neli prekritega ogrodja, pač pa je, Ijen prvi Espace. Prišel je in tako kot običajni avtomobili, se-°čaral, se prodajal in navduševal stavljen iz spojenih pločevin. To ter sproti obnavljal. Prva gene- je omogočilo celo ugodnejšo ceno U - D0-703 racija je bila še oglata (čeprav časa popolnoma primemo oblikovna), druga že bolj zaobljena in fako naprej do predzadnje, ki je nila najbolj okrogla med vsemi. Zamenjal jo je Espace, za katere-Sa ne moremo trditi, da je oglat !n ne, da je zaobljen. Oblikovan Je v duhu Renaultovih hišnih iz-nelkov zadnjega časa. Predvsem oblikovne spremembe so najbolj opazne. Veli-k()jihje in vsaka med njimi je na- žmogljivosti: ' najvišja hitrost 205 km/h 'Pospešek 0-100 km/h: 10,9 s - Poraba po podatkih proizvajalca: 7,4/9,5/13,31/100 km - testno povprečje: 10,71/100 km v primerjavi s predhodnikom. Zunanjost Espace-a je izredna. Prednji del poudarja enoprostorske lastnosti vozila, medtem ko stranski in zadnji del nikakor ne prikrivata dejstva, daje v notranjosti vozila veliko prostora. Napovedujejo ga tudi štiri vrata in velik pokrov prtljažnega prostora, ki seveda odpira tudi potniški prostor. Notranjost je pravzaprav razkošna. V različicah, ki so bolje opremljene (taka je tudi testirana Privilege), je prostornost združena v kombinacijo udobja in dodatne opreme. Radijski aparat, natančna in ločeno nastavljiva klimatska naprava, panoramska streha z možnostjo odpiranja, odličen avdio sistem z daljinskim upravljanjem in še veliko drugih razvad. To so elementi, ki krojijo počutje potnikov in voznika, medtem ko za njihovo varnost skrbijo varnostne blazine in zavese, ABS in ostala elektronika ter trdna karoserija. Prostor in nastavljivost sta prisotna na vsakem sedežu. Zameriti gre morda le teži sedežev, ki jih je potrebno ob premikanju včasih tudi dvigniti. Vsekakor vam svetujem, da ob morebitni spremembi razporeditve sedežev, vsaj na kratko pogledate v servisno knjižico. Premikanje bo veliko rebitni nezgodi. Motor, odličen Common Rail, je turbodieselski šestvaljnik z valji, postavljenimi na “V”. Njegova moč in navor sta osupljiva, zaradi česar je najboljša kombinacija pogona ponujena v obliki samodejnega menjalnika, ki nekoliko ublaži posledice nesmotrne rabe tolikšne moči. Vožnja Espace-a z, po mojem mnenju, najboljšim motorjem in menjalnikom (od ostalih, ki jih v Espace-u ponujajo), je prijetna. Prostora zlepa ne zmanjka, motorne moči in zmogljivosti tudi lažje, čeprav stol tehta veliko kilogramov. Žal lažji ne more biti, saj je delan na osnovi varnostnih zahtev in sil, ki se pojavijo ob mo- Motor: - 6-valjni z valji na V, Turbodiesel Common Rail - prostornina: 2958 cm3 -največjamoč: 177KM(130kW) - navor: 350 Nm pri 1800/min ne, celo nafte v rezervoarju ne. Povprečna poraba je namreč ob običajni uporabi sprejemljiva, če ne že kar majhna. Espace je vsestransko vozilo. Združuje nekatere lastnosti kombijev, nekatere avtomobilov in nekatere zmogljivih limuzin. Če želite kombinacijo naštetega v enem vozilu, z izbiro Espace-a ne boste zgrešili. Aleksander Krebelj Derma Art D.O.O. laserski kabinet Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, Poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) tako poteka laserska odstranitev kapilar Laserska terapija je intaktna, saj se kože med posegom niti ne a°taknemo, skozi povrhnjico prodira le laserski žarek. Ta ima Ustrezno valovno dolžino in se absorbira le v hemoglobin in žilne stene. Ob stiku svetlobne energije s krvnimi in žilnimi strukturami sproži proces fototermolize, kar povzroči koagulacijo - skrk-nJenje. Učinek laserske terapije je ,en takoj, saj drobne žilice cjansko izginejo, na mestih, I ^ so kapilare debelejše ali ez‘j° globje v koži, pa dan po P°segu nastanejo drobne l Ustice. Skoznje se iz kože od-usčijo koagulirani delci de-^'cjših žilic. Tako z lasersko terapijo do-». Zeir>o trajno odstranitev razsrjenih žilic z obraza. Najpogosteje pride do nas-anka žilnih sprememb na ob- utljivih in tankih kožah, stanje pa se lahko zelo poslabša ob ne-Pravilni ali nezadostni negi že tako občutljive kože. Da bi strankam omogočili res " Ml? visoko strokovno mnenje in ustrezna navodila o negi problematične kože, smo k sodelovanju povabili strokovnjaka s tega področja. Lasersko terapijo bo s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami nadgradila dr.med. Ida Prelog, specialistka dermatovenerologinja. v. Stranke, ki prihajajo v bre- >ski laserski kabinet, bodo tako na enem mestu deležne res vrhun-e Medicinske nege kože. Daniela Truden, www.dermaart.si DOVOLJ MI JE / Enough Natakarica Slim (Jennifer Lopez) je mislila, da bo njeno življenje postalo pravljica, ko se je poročila z Mitchem (Billy Campbell), moškim svojih sanj. Po rojstvu njunega prvega otroka pa se njen svet podre, saj odkrije Mitchevo temno plat - njegov lastniški in nasilni alter-ego, kije možen vso ljubezen, zaupanje in mir spremeniti v čisto grozo in nasilje. V skrbeh za otrokovo, varnost Slim s hčerko pobegne, Mich pa jo vztrajno zasleduje in potrpežljivo čaka na plen, kije nekoč bil njegova družina. Končno se mu je Slim prisiljena upreti in pokazati, daje zdaj dovolj! SESTRE / Sorority Boys Barry Watson, Michael Rosenbaum in Harland Williams so glavni igralci komedije Sestre, ki vas bo nasmejala do solz. Trije fra-jeiji in šovinisti ostanejo brez denaija, pa še iz študentske bratovščine jih vržejo. Njihovo edino upanje je sosednja hiša, kjer živi “sestrščina Grdobe”, tam bi lahko stanovali zastonj. S pomočjo ličil in drzne preobleke jim uspe priti v “sovražni” tabor, kjer jim poleg tega, kako se čimprej vrniti v bratovščino, po glavi roji še milijon ženskih težav, kot je britje nog, iskanje dovolj velikih oblek, zaskrbljenost zaradi prevelike riti... BILI SMO VOJAKI / We Were Soldiers Ta film pripoveduje o neverjetnem pogumu in žrtvah vojakov, ki so se borili v Dolini smrti. V nedeljo, 14. novembra 1965 ob 10.48 uri so se polkovnik Hale Moore in njegov odred spustili v dolino la Drang, ki jo v Vietnamu poznajo po imenu “Dolina smrti”. Na bojišču njega in 400 njegovih mož obkoli 2000 severno vietnamskih vojakov pod poveljstvom polkovnika Ahna. Bitka, ki je sledila, je ena najbolj krvavih v ameriški zgodovini, pa tudi eden prvih velikih neposrednih spopadov ameriške in vietnamske vojske. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NEU pri vodovodnem stolpu v Brežicah Feng shui- razmišlanje Franka Brormana Že v prejšnji številki SavaGla-sa sem omenila nemškega frizerja Franka Brormana, ki me je v Darmstadtu navdušil s svojim predavanjem. Moram povedati, da bo opis temeljil izključno na določenih osnovah, kajti študij Feng-shuia ni enostaven in je zelo obširen. Pri nas je zelo malo Feng-shui mojstrov, mogoče eden ali dva, knjig o tem pa je veliko. Velikokrat so te knjige tudi nepopolne, a nekateri se iz njih učijo in mislijo, da lahko to tržijo na lahek način. Toda temu ni tako! Poznam prijatelja, ki je pričel s študijem v Londonu; študij bo trajal tri leta in stroški niso majhni. Vendar le študirane osebe se lahko ukvarjajo z nasveti Feng-shuia, nepopolni podatki pa nam lahko naredijo več škode kot koristi. Zato le previdno, pozanimajte se, kdo vam bo preurejal stanovanje ali poslovne prostore, kajti Feng-shui deluje. Tildi Frank Brorman pravi, da mu je spremenil življen je in dodaja: „Nisem bogat, sem pa srečen!” Naj vam danes opišem samo en del njegovega triurnega predavanja. Frank Brorman je „top akter” pri svetovno znanem podjetju Wella. Delal je povsod po svetu, v Londonu, Aziji, Indiji... Dela tudi svoje lastne kolekcije. Ima dva salona in 40 zaposlenih. Salon, ki si gaje opremil po načelih Feng-shuia, temelji na konceptu dva v enem. Poimenoval gaje MEY WELLNESS. Kaj to pomeni? V zgornjem deluje osnovni koncept, kjer izvajajo striženje, barvanje, skratka klasika V spodnjem delu, v kleti, pa je well-ness koncept sakina (o tem več prihodnjič). Sam pravi, daje za opremljanje takega salona potrebno veliko potrpljenja Zakaj se je sploh odločil za takšen koncept? Sam je napisal knjigo z naslovom ,4Taare gut - Alks gut“! (Lasje dobri, vse dobro!). V knjigi sprašuje, zakaj je angel blond in kodrast, ima dolge lase? Kaj simbolizirajo dolgi lasje na ženski? To je signal, da je ženska prosta, neporočena. Velikokrat opazimo, kako si ženske, ko se poročajo, ostrižejo lase. Le zakry? V Indiji na primer veijamejo, da gre energija skozi lase in zato se ne bi smele striči celo življenje. Spletajo si lase na vib glave. Zanimivo je tudi, na kateri strani nosimo prečo? 90 odstotkov ljudi nosi prečo na levi strani. TI ljudje prinašajo odločitve z glavo. Prečka na desni kaže na emocionalne, čustvene ljudi, odločajo se iz trebuha. Prav tako so dolgi lasje skozi zgodovino znamepje dobrega standarda in ekonomije. Velikokrat opazimo, kako neka stranka izgubi lase. Zakaj? Kadar ženska izgubi lase, pomeni, daje nekoga izgubila, ali se boji, da bo koga izgubila, da česa ne more doseči, je nesrečna S samim pogovorom in opazovanjem lahko veliko izvemo, kako se stranka počuti, kaj si želi in ne nazadnje nam to lahko pomaga pri nasvetih in samem izboru pričeske. Še ena zanimivost; če hočemo vedeti, kako se stranka počuti, jo gledamo v levo oko. Otroci delajo to instinktivno. Levo oko predstavlja žeuski del telesa, desno oko pa moški del telesa. Za vse to opazovanje pa potrebujemo veliko znanja in potrpljenja. Toliko za danes; verjamem, da ste izvedeli veliko zanimivega in koristnega, prihodnjič pa nekaj več o tem, kako izgleda novodobni vvellness salon. Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775) www.AlenkinStudio.com Frank Brorman moda Moda je zelo širok pojem. Torej ne gre le za oblačila, sloge, trenutne smernice, ljudi iz sveta mode, zgodovino, temveč veliko več. Imamo tudi modne horoskope. Pa tudi to ni današnja tema. Verjamete v nekaj, česar ne vidite? Kako se počutite v svoji oblačilih? Ali še bolj podrobno, kako se počutite v barvi, ki jo nosite? Občutite barve? Poznate vede, ki govorijo o duši in telesu kot na primer joga in podobno? Poznate vedo feng shui z daljnega vzhoda? Veda sicer zajema veliko več, ampak nas zanima modna stran oziroma katere barve so namenjene prav nam. V svetu modnih barv obstaja pet pojmov narave: kovina, zemlja, ogenj, voda in les. Določi se po datumu in letnici vašega rojstva. Ker je vse skupaj obsežno, vam bomo v treh delih oziroma v treh zaporednih člankih predstavili vse pojme in bomo zajeli vse tiste, ki spadate v posamezne skupine. Začeli bomo s “kovino", zato poglejte, če spadate v to skupino. Ni namreč pomembno samo, kako izgledate, kakšna je postava, katere smernice so vam všeč, ampak je za tem še veliko več. Vse to uskladiti pa ni lahko. “KOVINA“ Tisti, ki sodite v to skupino, ste tipična osebnost elegance in energije. Vaša barva, ki vam to osebnostno lastnost vedno znova poudarja in vrača, je modra. Če imate radi globoke izreze, vam prav zaradi vašega znaka takrat zmanjka energije, torej poskusite brez! Tildi visoke pete lahko malce pokvarijo harmonijo. Torej ste oseba, ki je polna energije, zato je nikakor ne smete izgubiti, potem to več niste vi. Vse ostalo je skoraj dovoljeno, kajti preveč pravil v življenju pokvari harmonijo in svobodo življenja. Poskusite! 17.2.1950 do 5.2.1951 6.2.1951 do 26.1.1952 28.1.1960 dol4.2.1961 15.2.1961 do 4.2.1962 6.2.1970 do 26.1.1971 27.1.1971 do 14.2.1972 16.2.1980 do 4.2.1981 5.2.1981 do 24.1.1982 27.1.1990 do 14.2.1991 15.2.1991 do 3.2.1992 5.2.2000 do 23.1.2001 24.1.2001 do 11.2.2002 Če tokrat niste bili v skupini, se ne ustrašite, kajti naslednjič ste lahko na vrsti prav vi. Lea Šinko Štraus ŠPORT kolesarstvo Na pot so krenili že enajstič! Krško - Kolesarji-rekreativci iz Krškega so se 25. maja že enajstič odpravili na pot s kolesi. Tokrat bodo do 31. maja, ko se njihovo potovanje zaključi, prekolesarili kar 1050 km dolgo pot od Krškega do Sarajeva in nazaj v Krško. Letošnji kolesarski maraton, ki je vsako leto posvečen prazniku občine Krško, so letos pripravili pod zanimivim sloganom “Razum - ne vojna!”. Več besed, ki bi izrazile želje sodelujočih in namen maratona, bi bilo odveč. V dosedanjih desetih maratonih so udeleženci kolesarili kar v petnajstih državah Evrope (v Sloveniji, na Hrvaškem, v BIH, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, v Avstriji, Nemčiji, Liechensteinu, Švici, Italiji, v Franciji, Monaku, Vatikanu in San Marinu). Njihova prva kolesarska preizkušnja se je začela leta 1992. Takrat so se odpravili na pot “Okoli Slovenije”, dolgo 1100 km. Lani ob deseti obletnici so to pot še enkrat ponovili. Leta 1993 so se odpravili skozi “Pet prestolnic Evrope: Zagreb, Budimpešta, Bratislava, Dunaj, Ljubljana”; ta maraton je meril 1300 km, tretji je sodil med krajše, saj bil dolg “samo” 900 km na relaciji Monako-Krško. Udeleženci 11. kolesarskega maratona so Igor Kranjec, Nelka Šalamon (prva dama, ki seje ekipi “neutrudnih in neustrašnih” pridružila lani na delu poti, bo letos kolesarila od samega začetka), Stane Dvor-šek, Marjan Geršak, spremljevalec v vozilu Božidar Urek in serviser Dušan Čučnik. Tudi naslednji trije maratoni so sodili med “krajše”, leta 1997 so se podali iz Prage v Krško, čakalo jih je 850 km, leta 1998 so prekolesarili 800 km dolgo pot od Dubrovnika do Krškega, leta 1999 pa relacijo Grossglockner - Benetke - Krško, dolgo 850 km. Z letom 2000 so se spet začele dolge avanture, tako so tega leta obračali pedala kar 1000 km, ko so se podali na pot od Rima do Krškega, leto kasneje 2001 pa so jo iz Krškega mahnili v Vukovar in nazaj v Krško, pot je bila dolga 900 km. Jubilejni maraton smo že omenili, letos pa so se odpravili iz Krškega proti Sarajevu, domov v Krško se bodo vrnili 31. maja po 1050 prevoženih kilometrih, predvidoma med 17. in 18. uro. Utrinke s kolesarskih potovanj si lahko ogledate na spletni strani http^usereA^ajiet(maratonk/ Tik pred startom rokomet Sevničani nad pričakovanji Sevnica - Za sevniške rokometaše je po izpadu iz prvoligaške druščine v pretekli tekmovalni sezoni osvojitev 3. mesta vsekakor mnogo več, kot so pričakovali tudi največji optimisti. Skromne želje, s katerimi so Sevničani šli v letošnje prveastvo, so bile očitno mnogo preskromne. Kot je v svojem sporočilu zapisal Borut Simončič iz RK Sevnica, je ekipo, ki je nastopala v 1. A ligi, zapustilo kar 12 igralcev, po jesenskem delu pa je s treningi prenehal tudi Močivnik. Med nosilci igre so se znašli tudi nekateri, ki prej niso bili niti v širšem igralskem krogu. Ton igri so dajali izkušeni Marcola, Simončič in Povše ter povratnika v moštvo Sečki in Krištofič. Svoje rokometno znanje sta pokazala še Ošlovnik in Brečko, vsi mlajši pa so tudi prispevali svoj delež k osvojitvi visokega mesta na lestvici. Ko ljubitelji rokometa analizirajo preteklo sezono, ne morejo mimo dejstva, kaj bi lahko bilo, če Sevničani ne bi izgubili nekaj nepotrebnih točk (poraz doma s Črnomljem, neodločen izid v Črnomlju in z Mi-tolom doma), ko so imeli tekme že dobljene. Trener Simončič je svoje misli strnil takole: "Veseli me, da smo se enakovredno kosali s finančno močnejšimi ekipami. Pred sezono sicer nismo pričakovali takšnega rezultata, saj smo upali le na stabiliza- Petišovci pri Lendavi - Prav gotovo bo speedway steza v Pe-tišovcih vozniku AMD Krško Izaku Šanteju ostala v zelo prijetnem spominu. Ljubitelji speed-waya in predvsem privrženci mladega, tihega in delavnega voznika so se dolgo spraševali, kdaj bo tudi njemu uspela zmaga. Dejstvo namreč je, da je Izak odličen voznik, ki pa ga vseskozi spremlja smola in vzdevek “večno drugi”. Ampak tudi to se je enkrat moralo spremeniti in Izak je povsem zasluženo stal na najvišji stopnički na četrti dirki državnega prvenstva posameznikov. Tokrat mu je v “hrbet gledal” trenutno vodilni skupnega seštevka Ljubljančan Matej Žagar, prijetno pa je presenetil še drugi voznik AMD Krško Denis Stojs. Verjetno gre temu pripisati tudi dej- cijo kluba po izpadu iz 1. A lige. Vendar so rezultati nato pokazali drugače. Naše dobro delo so prepoznali tudi navijači, ki so nas bučno spremljali predvsem na domačih tekmah. S treningi bomo nadaljevali še v mesecu maju, hkrati pa se bomo počasi pripravljali na novo tekmovalno sezono.” Po nekaj nejasnostih v začetku tekmovalne sezone je dobro steklo stvo, da je v krškem klubu zavel nov veter in vozniki so dobili nov polet. Sicer pa je bila finalna vožnja ljubljansko-krško obarvana, saj je bil četrti finalist Jernej Kolenko, ki je zasedel 4. mesto. Vsakdo krškim voznikom privošči srečo in uspeh, saj je za njimi črno obdobje. Vendar pa so vozniki dokazali, da se tudi po slabih sezonah še vedno lahko ponovno povzdignejo. Še posebno se gre veseliti Santejeve zmage, kajti lanskoletna huda poškodba je obetala precej črn scenarij, ki pa se na srečo le ni zgodil. Nasprotno. Dori, kot ga tudi kličejo, je neverjetno hitro okreval in se vrnil še boljši, kot je bil. Tudi za Štojsa so bila minula leta vse prej kot cvetoča, zdaj pa je že nekajkrat dokazal, da se je prelevil v odličnega športnika, doraslega tudi delo z mladimi. Starejši dečki so med drugim sodelovali na finalnem turnirju, kjer so osvojili 4. mesto. Mladinci so žal izpadli iz 1. lige, saj je večina igralcev nastopala v članski vrsti. V tem letu Sevničani praznujejo tudi 45 let igranja te igre z žogo v svojem kraju. Zgodovina je dolga in pestra, visok jubilej pa bodo obeležili s tumiijem v mesecu septembru. in dozorelega težkim preizkušnjam. Nikakor pa ne smemo pozabiti na vzhajajoči mladi moči krškega AMD, Stanka Glavana in Primoža Klenovška, ki se kalita v odlična voznika in že nekaj sezon presenečata nasprotnike. Voznike čaka še ena dirka DP, ki bo šele v jeseni in sicer septembra v Ljubljani, do takrat pa po štirih dirkah ostaja v skupnem seštevku v vodstvu Matej Žagar (AMTK Ljubljana), ki ima 58 točk, le štiri točke za njim zaostaja Izak Šantej (AMD Krško), njegov klubski kolega Denis Stojs je trenutno tretji s 45 točkami, zelo tesno pa mu sledi Ljubljančan Jernej Kolenko, ki za Denisom zaostaja le eno točko. Državno prvenstvo bo še zelo vroče. Karmen Molan Savaria pokal Hardberg - V Avstriji je potekal četveroboj mladinskih reprezentanc za Savaria pokal. Za slovensko reprezentanco je prvič nastopila tudi atletinja AK Sevnica Anita Gnidica in v metu krogle z metom 11 m osvojila 3. mesto. V reprezentanci Slovenije pa sta na tem tekmovanju nastopili tudi dve mladi atletinji AK F1T Brežice. Maja Petan je v teku na 100 m ovire zmagala in z rezultatom 14,38 dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo julija v Sherbrooku v Kanadi. Odlično formo je Maja potrdila tudi v reprezentančnem nastopu v teku na 100 m. Nekoliko presenetljivo je v močni mednarodni konkurenci tekla osebni rekord in celo zmagala (12,53). Maja Petan pa je bila tudi sicer najuspešnejša tekmovalka saj je pomembno prispevala k zmagi Slovenije še v štafetnem teku 4 krat 100 m. Da pa bo veselje v brežiškem klubu še večje, je poskrbela za nov rekord še mlada metalka kladiva Lucija Križnik, ki je 3-kg kladivo vrgla kar 62,28 m in osvojila 2. mesto. To je tudi nov državni rekord za mlajše mladinke. vleka vrvi Gamsi začeli pohod Log pri Sevnici - V organizaciji vrvaškega Športnega društva Gamsi je potekal letošnji prvi meddržavni turnir v vlečenju vrvi za sezono 2003. Tumiija, ki se je odvijal na športnem igrišču na Logu pri Sevnici, so se poleg domačega društva iz Sevnice, udeležile tri hrvaške ekipe (Ma-tulji, Buzet in Kršan) ter dve slovenski (Završe in Zlatorog boysi Veliki Obrež). Po zelo izenačenih in težkih potegih so zmagali člani ŠD Gamsi iz Sevnice, ki poskušajo letos ubraniti lanskoletni naslov meddržavnih slovensko - hrvaških prvakov in seveda tudi slovenskih prvakov v vlečenju vrvi. Na 2. mesto so se uvrstili člani vrvaškega društva iz Matuljev, tretji so bili člani vrvaškega društva Sveti Ivan iz Buzeta, četrti člani vrvaškega društva iz Kršan a, peti so bili člani vrvaškega društva Zlatorog boys z Velikega Obreža, šesti pa člani vrvaškega društva iz speedway Garanje in potrpežljivost se vendarle izplačata gimnastika 12. pokal Šiške Ljubljana - Selekcijske telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško selekcije cicibanke A-program in kadetinje Al-pro-gram so nastopile na 12. pokalu Šiške - drugi prvenstveni kvalifikacijski tekmi za nastop na državnem prvenstvu 2003. Sodelovale so tudi mladinke in kadetinje TD Sokol Brežice. V kategoriji cicibanke A-program je Ana Vodeb osvojila 14. mesto, Ana Račič 16., Klementina Novak 21., Samanta Zbiljski pa je pristala na 25.mestu. Pohvaliti velja lepi sestavi na bradlji in sicer Ane Vodeb, ki je prejela oceno 9,400 točke, in Klementine Novak, ki soji sodnice dodelili 9,200 točke. Ekipa kadetinje Al GD Rain Krško je osvojila 4. mesto s seštevkom 91,550 točke in le z minimalno razliko (pet stotink točke) zaostala za tretje uvrščeno ekipo oz. za dve desetinki in pol točke za drugo uvrščeno ekipo. V kategoriji kadetinje Al-programa je najbolje nastopila Nika Močivnik, ki je v mnogoboju zasedla 10. mesto, 11. mesto je osvojila Urška Štus, Urška Mižigoj pa je zaseda 15. mesto. Nika Močivnik je prejela oceno 9,000 točke na preskoku, kar je bila druga ocena tekmovanja; prav tako je drugo oceno tekmovanja prejela Urška Štus in sicer 8,900 točke za svojo sestavo na dvovišinski bradlji. Telovadke brežiškega Sokola pa so se med kadetinjami ekipno uvrstile na 5. mesto s seštevkom 90,200 točke; najboljša posameznica je bila Asja Omerzu na 6. mestu, sledile soji Anja Lajšček na 16-Žana Hrastovšek 22. in Špela Molan na 24 mestu. Mladinke TD Sokol Brežice so tekmovale samo v posamezni konkurenci, in sicer je bila najuspešnejša Kaja Galič na 5. mestu, Manca Koren je bila osma. Barbara Gerjevič deveta, 11. mesto pa je osvojila Anja Molan. Renato Zorko, trener GD Rain Krško: “Resnici na ljubo je treba povedati, da je ekipno osvojeno 4. mesto ekipe kadetinj Al-programa rezultat pristran- .«£ S skega in rigoroznega sojenja sodnic na gredi, kar je razvidno iz preglednice končnih rezultatov, saj je le 5 od 26 telo- l vadk prejelo oceno pod 6,000 točke, od pj||K tega so takšno ceno prejele vse tri telo- vadke iz GD Rain Krško. Očitno je bilo, daje ekipa kadetinj iz GD Rain trn v peti sodnicam Al-programa Gimnastične zveze Slovenije, saj zadnje tri sezone posega v sam vrh ženske športne gimnastike”. Za vrš. Naslednji turnir naj bi 28. junija organizirali člani vrvaškega športnega društva iz Buzeta. košarka Turnir uspel Brežice - V organizaciji Župnijskega mladinskega centra Brežice je potekal prvi Lovrenčev košarkarski turnir, ki se ga je udeležilo 16 ekip, skupno je sodelovalo 42 udeležencev. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, v starosti od 12 do 14 let in od 15 let dalje. V prvi skupini je zmagala ekipa LMJ, druga je bila ekipa ETA, tretja pa Lakersi. V drugi skupini pa je zmagala ekipa Pivo United pred ekipo Kajba-Vlaški-Vogi in ekipo Nikola-Zajc-Samo-hod. Organizatorje je razveselilo dejstvo, da so se na turnir prijavile tudi deklice, ekipo so sestavljale Manca Molan, Jerca Jeke in Mateja Suban, tudi sicer odlične športnice, ki so si zaslužile še posebne čestitke za pogum. ples Pet medalj za “steparje” Radovljica, Kranj - Državnega prvenstva v stepu za vse kategorije so se udeležili tudi plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Med mladinci je Luka Vod-lan po tretjem in lanskem drugem mestu le osvojil najžlahtnejšo medaljo in tako postal državni prvak za letošnje leto. Četrtič zapored je to uspelo tudi njegovemu bratu Sebastijanu. Državna prvakinja je postala še Vesna Vučajnk. Prav tako pa sta državna prvaka v paru postalaVes-na in Sebastijan. Mala plesna skupina v sestavi Vesna Vučajnk, Tina Metelko, Urška Klakočar, Andreja Malus, Kaja Breznik, Anja Oštrbenk in Sebastijan Vodlan pa je osvojila 3. mesto. S tem so si vsi zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo za mladince junija, za člane pa decembra. Istočasno pa je v Kranju potekal kvalifikacijski plesni turnir v standardnih (STA) in latinsko ameriških plesih (LA), kjer so Lukčevi ple' salci zabeležili naslednje uvrstitve; mlajši mladinci “A” - Simon Cerjak in Maja Omerzel 1. mesto v STA plesih in 4. mesto v LA plesih-pionirji “C” - David Romih in Valentina Romih 2. mesto v STA in LA plesih ter Leon Štrok in Kar-men Kobe 4. mesto v STA plesih in 6. mesto v LA plesih. kolesarstvo Osmi sevniški maraton Sevnica - V organizaciji Kol®' sarskega društva Sevnica in v okv1' ru akcije “Slovenija kolesari” j® potekal osmi sevniški kolesarski maraton s startom in ciljem na Glavnem trgu. Maratona se J® udeležilo 210 udeležencev, ki s° kolesarili na dveh dolžinah prog®’ 22 ali 71 km. Kljub temu da inaTa' ton ni bil tekmovalnega značaja, Pa sta bila najhitrejša udeleženca kal dva, Jože Smole in Igor Kranje®’ oba sta s progo opravila natanko v dveh urah. Najštevilčnejša ekipa Je bila RKD Krško s 17 člani, naj' številčnejša družina pa Perčičevi S Senovega s petimi člani. atletika Marko rekordno Trbiž - Na mednarodnem I pionirskem tekmovanju je at- ‘ let AK FIT Brežice Marko i Špiler zmagal v metu 2-kg krogle in postavil rekord tekmovanja 18,34 m. To je tudi naj' boljši rezultat v Sloveniji dečke do 13 let. Barbara Špil®r j je bila z rezultatom 8,30 m t šesta. ' 1 KRONIKA Minister Bohinc zadovoljen z delom PU Krško trško - Posvet v Krškem je minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc izkoristil za obisk Policijske uprave (PU) Krško. Pohvalil je njihove rezultate raziskanosti primerov, ugodne varnostne ocene in uspešnost pri vračanju ilegalnih prebežnikov. Minister Bohinc je po pogo-v°ru z vodstvom uprave dejal, da ta policijska uprava ni med največjimi v Sloveniji, je pa med naj-h°li pomembnimi zaradi prihodnjega schengenskega nadzora nad mejo. v Posavju sta. dva pomembna mednarodna prehoda, testni na Obrežju ter železniški v Dobovi, ki opredeljujeta tudi kyučno nalogo policistov na tem območju. Minister Bohinc je si-cer varnostne razmere v Posavju °Cenil kot dobre, kar kažejo tudi statistični podatki za lansko in tu-dl letošnje leto. PU Krško je tako P° njegovih besedah na prvem mestu glede na varnostne razmere, zato je upravo pohvalil tudi v Povezavi s preiskanostjo kaz-mvih dejanj. y Posavju beležijo porast riniinalitete za okrog štiri od-stotke, kar naj bi bilo slovensko Povprečje, nadpovprečen pa je Porast družinskega nasilja in mladoletniške kriminalitete, je ojal minister. Po njegovem mne-Ju se je posavska policija dobro 0rganizirala predvsem na področ- ju preprečevanja ilegalnega prehoda državne meje ter ilegalne trgovine z ljudmi, orožjem, drogami in avtomobili. Po Bohinčevih besedah naj bi bilo to tudi v prihodnje ključna naloga krške policijske uprave. Še posebej je pohvalil stanje posavske prometne varnosti. Minister je direktorju PU Andreju Zbašniku predlagal, naj realizirajo namero iz leta 1998 o ustanavljanju sosvetov policije in predstavnikov lokalnih skupnosti, kjer bo z izmenjavo mnenj policija izvedela, kako v posameznih sredinah usmerjati svoje aktivnosti. Za krško policijsko upravo je značilno povečevanje števila policistov od leta 2000, trend pa naj bi se nadaljeval do leta 2005. Danes je tako na krški policijski upravi zaposlenih 475 policistov, leta 2002 pajih je bilo le 325. Zaradi schengenske meje so na novo zaposlili 303 policiste. B.D. Čast še ni oprana Krško - Na tukajšnjem okrožnem sodišču še nadaljuje obravnava, v kateri zasebni tožilci Tone Petrovič, Stojan Šibila in Ivo Abram tožijo Hermana Kuneja, direktorja Rudnika rjavega premoga v zapiranju zaradi žaljivih obdolžite v,saj naj bi o njih širil neresnične stvari. Novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji naj bi Kunej dejal, da je omenjene dobil, ko so poskušali krasti. Ključna priča v tej zadevi je novinar Slovenskih novic Bojan Budja, za katerega Kunej trdi, da mu ni izrekel prej omenjenega stavka in da se z novinarjem pred objavo ni pogovarjal. Budja je že bi zaslišan kot priča, vendar pa je zagovornik zasebnih tožilcev predlagal njegovo ponovno zaslišanje. Budje na obravnavo ni bilo, prav tako pa ne zagovornika zasebnih tožilcev, zato tudi zaslišanje ostalih prič ni bilo mogoče. N.Č.C. Miha Molan, dr. Andrej Anžič, dr. Rado Bohinc in Andrej Zhašnik Varnost motoristov v cestnem prometu ^rško - Policisti Policijske uprave (PU) Krško bodo tudi v et«šnem letu poostreno nadzirali voznike koles z motorjem n motornih koles. Ugotavljajo, da sta tovrstni kategoriji udeležencev v cestnem prometu, zlasti od maja do septem-ra’ pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, tudi z najhujšimi posledicami. . Doli. maja letos so bili omen- di vozniki, da slabo poznajo ne-Jeni vozniki udeleženi v 13 pro- varnosti, ki jim pretijo v cestnem letnih nesrečah, kar 10 pa sojih prometu in slabo poznajo os-^ami povzročili. Samo v zadnjem novna pravila o varni vožnji s nu so povzročili 4 prometne temi vozili. (®sreče, v katerih so bile 4 osebe Zato bodo aktivnosti policis-e esno poškodovane. tov usmerjene predvsem v ugo- tak ve^'n* primerov je vzrok za 2ar° ?tanJe pri samih voznikih, prQa 1 namernega kršenja cestno ki metn*h predpisov ali ravnanj, np Js° v skladu s pravili v cest-neiJ prometu. v ‘)Sebnosti te skupine so predmet ’ ^a kolesa z motorjem in _ °rna kolesa vozijo zelo mla- tavljanje kršitev, kot so prekoračitve hitrosti, uporaba varnostne čelade, predelava vozil, vendar tudi drugih prekrškov ne bodo spregledali. Ob izpolnitvi določenih zakonskih pogojev bodo policisti večkratnim kršiteljem začasno zasegli motorno vozilo. S.V. Je motor za “otroke”? Krško, Sevnica - 17-letni voznik kolesa z motorjem iz okolice Krškega je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Kostanjevica proti Orehovcu. Ker je bil preblizu desnemu robu vozišča, je v ostrem levem ovinku zapeljal na bankino. Izgubil je oblast nad svojim vozilom in kljub močnemu zaviranju zapeljal na travnik, kjer se je zaletel v drevo, sam pa padel v potok. Starši so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih poškodb oskrbeli. Zoper voznika bo podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. To pa ni bil edini primer tovrstne nesreče, saj je 14-letna voznica neregistriranega kolesa z motorjem Tomos avtomatik iz okolice Sevnice vozila svoje kolo z motorjem (brez varnostne čelade) po lokalni cesti v naselju Podgorica. Zaradi neprilagojene hitrosti je v nepreglednem desnem ovinku zapeljala na levo stran vozišča zatem pa po travnati brežini do stare stanovanjske hiše, v katero se je zaletela. V nesreči je bila hudo telesno poškodovana in sojo z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje. Mučenje živali Sevnica 18. - Policisti so zoper 49-letnega EP. iz okolice Sevnice podali kazensko ovadbo zaradi mučenja živali. S svojega dvorišča stanovanjske hiše je streljal z zračno puško. Med streljanjem je ustrelil tudi v sosedovega mačka, ga zadel v oko ter ga tako poškodoval. Ker je s svojim dejanjem surovo ravnal z živaljo in ji po nepotrebnem povzročal trpljenje, so ga ovadili. Za druženje in preventivo Brežice - 18. maja je Športno rekreativno društvo Kojoti iz Župelevca na parkirišču Intermarketa pripravilo tekmovanje v spretnostni vožnji za motoriste v kategorijah do 50 ccm, od 50 do 125 ccm in neomejeno. Gre za prvo tovrstno prireditev v občini Brežice in kot pravi predsednik Karli Količ, bodo prihodnje leto najverjetneje izvedli kar tekmovanja za državno prvenstvo. Štirje člani se državnih prvenstev že udeležujejo. Požar trs(Jof?aj: boste spoznali smisel dogodkov, ki se dogajajo okoli vas, spregledal boste svoje bistvo in življenjsko poslanstvo, hkrati pa boste dob10 ogromno energije, da se še bolj zagnano lotite uresničevanja vsega, k^ želite. Ob tem boste izboljšali odnose z ljudmi, odpravili neprijet0* občutke, predvsem pa boste v življenje pritegnili denar in blagostanje' kajti vse to je medsebojno povezano. S knjigo Preprost«) je boljše V vam bo avtorica svetovala, kako se odzvati na težave, kako preinag# strahove in prepoznati stvari, ki nam povzročajo največ težav. Zato f knjiga z nasveti za doseganje notranjega miru in duhovne izpolnil primerna za vse bralce, ki si želijo obogatiti notranje življenje. Fad®*' man nam skozi prikaz zgodovine moške nadvlade in njihovih pod0^ ženskosti v knjigi Več kot ljubezen moških pokaže tiste vidike žensk* ljubezni, ki so omogočili ozaveščanje žensk o lastni identiteti in težnj0 po vzpostavitvi enakopravnejših družbenih razmerij. V sprehodu °"j romantične ljubezni do sodobnega lezbičnega feminizma izhajaj'J prepričanja, da lezbištvo ni predvsem seksualni fenomen, ampak pi°:’ vsem rezultat “odkritja” žensk in zavrnitev izkoriščanja v hetero#* ; sističnem svetu. Kdo je Satja Sai Baba, za katerega milijoni po cel^j svetu verjamejo, daje avatar, utelešenje božanstva? V knjigi Sai Bar - mit ali resničnost avtor Bojan Gorenc razkrije svojo preobrazbo,^ se je začela po tem, ko se je prvič srečal z njim. Preko avtoijevih lf ; letnih izkušenj boste dobili vpogled v življenje, delovanje, čudeže & \ učenje ene najvplivnejših osebnosti današnjega časa - Satja Sai Bab*' V počastitev 220-letnice župnijske cerkve sv. Lovrenca je bil zbornik Župnija sv. Lovrenca v Brežicah. Prvi del knjige je nuineiTF historičnemu orisu kraja in življenja v njem v obdobju od poznega sr°“ njega veka pa do prvih desetletij 20. stoletja, torej časa, do katerega #*?] spomin naših sodobnikov. Naslednji sklop je posvečen zgodovinske**' pogledu na razvoj župnije in njenega utripa, v tretjem sklopu pa so P1*! stavljene brežiške cerkve, tako na historičnih upodobitvah mesta, kak** tudi v današnji podobi. Zadnji sklop prikazuje življenje BrežiČanU^, domačem kraju in v medvojnem izgnanstvu skozi dve osebni pričevanj Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (htflj'-www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v progf$| Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 30. maja, ob 9.30 ter na ogl3* ni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki, univ.dip od Šo] »ej Ocn bil, ki: Ar 3., Bij Be raz A, ZT; čoj njimi tudi zelo prijazni štirje policisti na kolesih. Pred kolono je vozilo policijsko vozilo, na koncu pa serviser in kombiji, v katerih smo prevažali našo opremo, imeli smo pripravljen prostor za poškodovane in utrujene učence. V Čeprav utrujeni, so učenci dolgo v noč obujali vtise o zanimivostih prvega dne. Po zajtrku in pospravljanju je sledilo predavanje, ki so ga pripravili predstavniki policije o škodljivosti drog in drugih poživil. Obiskala nas je tudi S kolesom po Sloveniji Rekreativno kolesarjenje je ena najbolj zdravih oblik športne rekreacije. Primerna je za vse starostne kategorije in vse bolj prisotna na naših cestah. Vodilna je med rekreacijskimi oblikami v družini.Na Osnovno šoli (OŠ) Jurija Dalmatina v Krškem že tretje leto organiziramo dvodnevno rekreativno kolesarjenje za učence šestih razredov kot obliko športnega dne. Zanimanje za letošnje kolesarjenje je bilo zelo veliko, saj se 8a je udeležilo 75 učencev iz OŠ Krško in kot gostje 8 učencev iz OS Senovo in 4 učenci iz OŠ Brežice. Naše potovanje seje za-celo na železniški postaji v Kr-škejp, kjer smo na tovorni vagon natovorili kolesa in se v potniških Vagonih odpeljali v Ljubljano. Na železniški postaji v Ljub-Jani so nas sprejeli ljubljanski Policisti in predstavniki Sveta za Preventivo in vzgojo v cestnem-Prometu mestne občine Ljublja-na- Sledilo je izobraževanje v oentru Ljubljana. Na šestih postaja* 1 so učencem predstavili vožnjo P° kolesarskih stezah, kako preko križišč, koristno uporabo kole-Sarske čelade, zanimivosti glavnega mesta... Sledila je Vožnja v Tacen na Policijsko aka-en}ijo, kjer so nas pogostili s osilom, ogledali pa smo si tudi o.0- Pred vhodom v šolo so nas Počakali mladinci Kolesarskega oba Krka, ki so z nami prekolesarili del poti po Ljubljani. « Tacna smo se po isti poti Vrmli v center Ljubljane in pot nadaljevali skozi Moste, Ljublja-no Polje v Zalog. Tam smo zaklju-11 kolesarjenje po kolesarskih I ?.te^ah. Od nas so se poslovili tudi Jdbljanski policisti, ki so nas us-Pesno vodili po ljubljanskih uli-nah. Dolga kolesarska kolona je v1 a razdeljena v šest skupin in na Celu vsake je vozil učitelj, na kon-Cu Pa ostali spremljevalci, med Vsi udeleženci kolesarjenja po Sloveniji kombiju smo imeli tudi usposobljeno spremljevalko za nudenje prve pomoči. Vožnjo smo nadaljevali mimo Laz, Jevnice, Kresnic, Litije v Šmartno pri Litiji. Na osnovni šoli nas je sprejel ravnatelj in po programu je sledila večerja in priprava na počitek. Prenočili smo v največji spalnici v šoli - v telovadnici. V telovadnici nas je prespalo več kot sto kolesarjev, kar verjetno predstavlja svojevrsten rekord. ravnateljica iz krške šole, kije zagrizena kolesarka in zelo podpira našo akcijo. Ob reki Savi smo nato pot nadaljevali mimo Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in verjetno enemu najlepših delov poti - po ozki cesti po dolenjski strani do Radeč. Žal nam v OŠ Radeče niso bili pripravljeni skuhati kosila. Tako so nas prijetno pogostili v Gostilni Strnad v Hotemežu. Sledila je vožnja do Sevnice, kjer smo na železniški postaji opravili še zadnji počitek. Sledila je vožnja skozi Blanco in Brestanico v Krško. Naš cilj je bil dosežen, v dveh dneh smo prekolesarili skupaj 142 kilometrov s povprečno hitrostjo 18 km/h. Nasmejani obrazi učencev so kazali veliko zadovoljstvo ob takem uspehu. Nam spremljevalcem pa zadovoljstvo, da nam je uspelo izvesti zahtevno nalogo. Pri izvedbi kolesarskega potovanja, bi se zahvalil Policijski postaji Krško, ki nas je s policisti na kolesih in s policijskim vozilom spremljala ter nam omogočila varno vožnjo; policistom iz Ljubljane, ki so nas spremljali po ljubljanskih ulicah, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ljubljane za izobraževanje v centru Ljubljane, Mladinskemu centru Krško in direktorju Robiju Ostreliču za sodelovanje in finančno pomoč, učiteljem in ostalim kolesarjem, ki so skrbeli za varno vožnjo in dobro počutje učencev, gospe Jelki Zidarič, ki je skrbela za prvo pomoč, Matjažu Gomilšku, ki je skrbel za popravilo koles in hišnikom, ki so prevažali opremo in skrbeli za varnost otrok. Ker je športni dan zelo dobro uspel, že razmišljam, kam prihodnje leto. Mogoče kolesarjenje po eni najlepših dolin v Sloveniji... Tone Zakšek, vodja kolesarskega potovanja Damjana in Palček Muzikalček Brežice - V Mladinski cen-Brežice je prišla Damjana Golavšek. Odraslim to ime ve-'ko pove, otrokom pa morda ne °''ko. Damjana Golavšek je Pevka s čudovitim glasom, ki je Irinoga leta razveseljevala od- I rasle. Zdaj pa se že nekaj let Posveča tudi otrokom, ki jih obiskuje skupaj s svojim malim Prijateljem Palčkom Muzikal-». m- Tako sta prišla tudi v Bre-'^e, k sodelovanju pa sta zva-j. ne samo otroke, ki so posta-1 Pravi mali orkester, ampak bdi velike obiskovalce. Z eno j sedo, bilo je veselo. Jurjevanje V četrtek, 24. aprila, smo imeli jurjevanje. Iz šole smo šli k lovski koči. Tam so nas pričakale gospe Irena, Sonja in Nuška. Gospa Irena nam je ocvrla jajca in pripravila sok. Nato smo preoblekli sošolca Sandija in naredili zelenega Jurija. Dobili smo še sladoled, potem pa smo tekmovali, kdo bo našel več glinastih golobov. Okrog pol dvanajstih smo se vrnili v Y Podružnična šola Kapele Zdravi zobje - lep nasmeh Brežice - Da so zdravi zobje zelo pomembni, še posebno v času J^anja, to vedo že otroci, ki obiskujejo vrtec. Ko prestopijo prag ne 6’Se B°lj podrobno spoznavajo s pomembnostjo rednega in pravil-o^a čiščenja zob. Skozi vse šolsko leto pa za nižje razrede poteka tudi enJevanje oziroma tekmovanje za zdrave in čiste zobe. Tudi letos je k10 tako in na koncu so se vsi sodelujoči zbrali na zaključni prireditvi, ■1^nosila pomenljiv naslov “Zdravi zobje - lep nasmeh”. a ^Jbagovalni razredi iz šol v občini Brežice so postali 3. razred OS 3 Ce 2 učiteljico Danico Avšič, 4.a razred OŠ Brežice z Jožico Kožar Bi»apre^ ■''BP Brežice z razredničarko Jožico Krivec, 1. razred OŠ Bel u 0 s Tino Krmpotič, 3. razred OŠ Cerklje ob Krki s Sergejo r uhan, 4. razred OS Dobova z Gabrielo Hauer, 4/9 OŠ Globoko z 4 edničarko Zdenko Bregar Umek, 2. razred OŠ Kapele z Vido Urek, ^... azred OŠ Pišece z Anico Butkovič in 2. razred OŠ Velika Dolina Edničarko Jožefo Tomše. Mladi pevci v viteški dvorani Brežice - Mladi člani mladinskih pevskih zborov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja so se zbrali v viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah na inedobmočni reviji mladinskih pevskih zborov (MPZ). Revijo je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Brežice. ePe< čiste in zdrave zobe je potreben trud, ki je bil tudi nagrajen. Nastop MPZ OŠ Brežice Predstavilo se je devet zborov in sicer MPZ OŠ Brežice, MPZ OŠ Vinica, MPZ OŠ Dobova, MPZ OŠ Žužemberk, MPZ OŠ Adama Bohoriča Brestanica, MPZ OŠ Globoko, MPZ OŠ Grm Novo mesto, MPZ OŠ Mirana Jarca Črnomelj in MMPZ Gimnazije Litija. Ko je majhnega konec, napoči veliko Brežice - V Prosvetnem domu v Brežicah so se predstavili otroci, ki obiskujejo Vrtec Mavrica Brežice. Prireditev so poimenovali “Ko je majhnega konec, napoči veliko”. To je bila vsakoletna tradicionalna zaključna prireditev, ki jo pripravijo vzgojiteljice in njihove pomočnice, pri pripravi programa pa sodelujejo prav vsi zaposleni v vrtcu. Seveda imajo glavno vlogo otroci. Letošnja prireditev je imela še poseben pomen, saj se v vrtcu poslavljajo od zadnje generacije otrok, ki so bili vključeni v program priprave na šolo. Otroci so staršem predstavili, kaj vse so se naučili in kaj znajo. Pokazali so, kako pomemben člen otroštva je obiskovanje vrtca, druženje z vrstniki in odkrivanje skrivnosti odraščanja. Kajti res je tako, kot so zapisali v naslovu prireditve; ko je majhnega nekoč konec, takrat pride čas “velikega” - ta pa je drugačen od brezskrbnega otroštva. Kviz o cestnem prometu Na naši šoli se vsako leto učenci sedmih in osmih razredov pomerijo v znanju o prometu oziroma cestnih predpisih pod mentorstvom učiteljice Rezike Gašparinčič. Vprašanja je postavljal Božo Knežič, predstavnik Avto šole in hkrati tudi predsednik komisije, katere članice sta bili še učiteljici Ivanka Baškovič in Ruža Prahin. V finalu sta se pomerili skupini iz 7.a in 8.a, ki sta odgovarjali na različna vprašanja. Morali so prepoznati različne prometne znake in povedati, kakšno funkcijo opravljajo v prometu, opisati, kako pravilno prevozimo križišče, in ugotavljati, katera vozila imajo prednost. Na koncu so z vsemi možnimi točkami zmagali učenci 8.a razreda. Za nagrado so zmagovalci prejeli 5000 SIT in čokolado, drugo uvrščeni pa 3000 SIT in čokolado. Takšen način prevajanja znanja nam je bil zelo všeč, saj smo na zabaven in tekmovalen način ponovili, kaj znamo o prometu. Jerneja Bohm, 8.b, OŠ Dobova Zanimiv kulturni dan v Šentjanžu Že nekaj dni pred dnevom Zemlje smo se pogovaijali, kako pomembno je, da skrbimo za okolico, kjer živimo, da znamo pospraviti smeti za seboj in če se bomo tega navadili v mladosti, tudi kasneje ne bo težav. Pobarvani smetnjaki in njihovi “avtorji" Prvomajske počitnice so že zdavnaj za nami, mi pa se še vedno spominjamo zadnjega dne v aprilskem delovnem tednu. V šolo smo se odpravili nekateri z navdušenjem, drugi pa z nejevoljo, saj so nam naročili, da moramo ta dan prinesti v šolo čopiče, ker se bomo “šli slikaije”. “Brez veze”, je bilo zjutraj mnenje nekaterih, okoli desete ure pa je bilo povsem drugače. Iz telovadnice se je slišala glasba in prepevanje sošolcev, ki so se pripravljali na “Korajža velja”, ostali z višje stopnje pa smo z veseljem barvali “kontejnerja” in plastične posode, ki bodo krasili okolico naše šole. Ponosni smo bili na svoje delo in tisti odklonilen odnos nekaterih je počasi izginjal in se spreminjal v navdušenje vse tja do enajste ure, ko smo kulturni dan zaključili s predstavitvijo naših sošolcev na prireditvi “Korajža velja”, kjer smo slišali kar trideset pesmic. Upamo, da bodo poslikani koši polni papirčkov, saj bomo tako najbolj vedeli, da tisti petek ni bil samo zanimiv in zabaven, ampak tudi koristen. Mlade novinarke in mentorica Majda Podlesnik Repovž, OŠ Milan Majcen Šentjanž OGLASI stran 18 Sava Glas, 29.5.2003 — I U^LfiU 'llclelm f°t°9Mfij iz vseh digitalnih medijev „ do metrskih povečav ROZMAN LAMUTOVA 16,BREŽICE tel.:07/49 90 260 {gltaln,h _ ,A^ , petek, 13. Junij, grajsko dvorišče Posavskega muzeja Brežice. rogistov Slovenije sobota. 14. junij. Globoko-pod šotorom, organizator: KD Globoko The Real Brasll 13. Junij, Diskoteka Paradlso, organizator: Mladi center Brežice PULZ & Mega3ce nedelja, 15. junij,'10.00-22.00, Cesta prvih borcev Brežice, organizator: ŠD Muha. Društvo študentov Brežice, Mladinski center " lll.fašjenkov niknit fflBIffjlilfffrKpff. sobota, 21. junij. Mlhalovec, organizator: TD Dobova m .sobota, 21, junij, viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice, organizal JSKD Ol Brežice . nedelja, 22. junij, 20.00, grajsko dvorišče Posavskega muzeja Brežice, organizator: JSKD Ol Brežice , junij, Brežice, organizator: Društvo likovnikov Brežice . junij, Kapele, organizator: Društvo konjerejcev Kapele , zadnji teden v juniju, Kapele, organizator: Turistično dnrštvo Kapele , petek, 27. junij-nedelja, 6. julij, mesto Brežice, organizator: Mtadlnm Brežice Počitniške aktivnosti Medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev Srečanje godb Ples združuje narode ponedeljek, 30. junij-petek, 4. julij, 9.00-13.00, Mladinski cente Brežice, organizator: Mladinski center Brežice itnisv. tcN.i , ponedeljek, 14. julij-sobota, 19. julij. SRC Grič, organizator. Mladinski center Brežice , prvi teden julija, grajsko dvorišče Posavskega muzeja Brežice, organizator, JSKD Ol Brežice , nedelja, 6. julij, Kapele, organizator: KD PO Kapele prvi teden avgusta. Prosvetni dom Artiče, organizator: KUD Oton Župančič Artiče sobota, 16. avgust, Bukošek, organizator: Turistično društvo Bukošek Krajevni praznik 2003 Prodajno servisni center za BMW AG P.S.C. ŠKOFLEK DOBOVA f TELEFON: 07-49-67-043 07-45-22-173 E-MAIL: dusko.skoflek@siol.net ® AKG| * o mEPlA&N PREGIB KUMATSHH NAPRA' OKULISTIČNA AMBULANTA +1 L 3 > ________ SEVNICA. Trg svobode 14a Tel.: 81B2 E20 KRŠKO. Dalmatinova I Tal.: 49 22 812 ''I&ffHrd mš , ^ L' ■ ■ OuDotilDDatKscslivs Q®Osxnxsfe6Qe03S) gsuBtol lutToTtnTila trlui Agencija Utrinek je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo ali prijateljevanje. Če ste osamljeni, pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za vašo življenjsko pot. Tel. štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515. RADIO REŽlCf mm,y •» *»,•1 & ^ % <11 $ m % *• 0» Sv- \ % c TOM pri »MS OHZMAftN KUCVMk POHODU* PO jŽ \ y@p§)w b Melita iz Krškega je v bodi-izpostavila most na Čate-zu; pravi, da je vozišče pred semaforjem povsem uničeno. Svetovalka direktorja na Direkciji Republike Slovenije Za ceste Meta Cestnik je v odgovor pojasnila, da se zavedajo* da je del vozišča na mostu eez Savo na Čatežu, ki je v celoti dolg 360 metrov, v dokaj slabem stanju. Gre za poškodo-vano oz. nagrbančeno asfaltno Površino na 50-metrskem odseku v smeri Čateža, kar je posledica zelo povečanega tovornega Prometa. Dodatne poškodbe povzroča ustavljanje težkih tovornih vozil Pred semaforjem, saj sile, ki nastanejo pri zaviranju in speljevanju, dodatno deformirajo asfaltno prevleko. Za izboljšanje obstoječega stanja bo pred-V|(loma do konca tega meseca v okviru rednega vzdrževanja 'zvedeno rezkanje neravnin na vozišču. Če bodo v proračunu 2a prihodnje leto zagotovljena zadostna finančna sredstva, bo v letu 2004 izvedena trajnejša sanacija objekta. V okviru pred-V|denega ukrepa bosta na pevcem 50-metrskem odseku iz-Vedeni hidroizolacija ter nova usfaltna prevleka. Omenjeni ukrep bo bistveno izboljšal stanje vozišča in omogočil normal-n° prevoznost mostu. Pavla iz Kostanjevice je opozorila na zapuščeno cvet-ično gredo sredi Otoka, ki so •1° lani postavili ob mednarod-nem ocenjevanju, letos pa je sramotno zapuščena. Zanima •J®' kdo jo je financiral in kdo Postavil, zdaj pa nanjo po- Andrej Božič je kot vodja Projekta mednarodnega ocenje-Vanja Etente Florale pojasnil, da Je bil projekt ureditve celotne-8a naselja, ki ga je pripravil rboretum Volčji Potok, finan- ciran v okviru praznovanja 750-letnice mesta. Projekt je predvidel tudi postavitve omenjene cvetlične grede, ki jo je zasadilo HPG Brežice. Letos niso imeli izvajalca, je pa po 1. maju Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki ureditev grede dorekla z domačim izvajalcem, ki naj bi z urejanjem začel okoli 15. maja. Marija iz Bukoška je vprašanje naslovila na dimnikarsko službo; izpostavila je, da kuri na trdo gorivo, dimnik pa je bil nazadnje očiščen oktobra ali novembra. Meni, da to ni dovolj in bi morala dimnikarska služba čiščenje opraviti bolj pogosto. Direktor energetskega servisa Brežice Miran Planinc je v odgovor zapisal, da glede na razgovor s poslušalko Marijo ugotavljajo, da so “problem” že rešili. Pravijo, daje bila zaskrbljena, ker je dobila informacije, da ne bo več dimnikarskih storitev v občini Brežice oz. da teh ne bo izvajal Energetski servis d.0.0. Brežice. V podjetju so to zanikali. Pravijo, da dimnikarske storitve izvaja še vedno Energetski servis d.0.0.0 morebitnih spremembah bodo občani pravočasno obveščeni. Glede na vrsto goriva in vrsto kurilne naprave je v skladu s predpisi predvideno izvajanje storitev 3-krat na leto oz. na dva meseca v kurilni sezoni. Pri pregledu evidenc so ugotovili, da so pri uporabnici opravili čiščenje jeseni in v mesecu maju. Izpuščeno je bilo eno čiščenje v kurilni sezoni, ker štedilnik po njenih navedbah uporablja samo občasno. Seveda pa je imela uporabnica možnost, da bi naročila dimnikarske storitve. Tudi v preteklih letih je bila s to dinamiko dimnikarskih storitev zadovoljna in so bili prepričani, da njen podatek o uporabi naprav drži. Ivan s Črnca je izpostavil, da naselje nima krajevnih označb, tako se z nobene strani ne vidi, kje se naselje pričenja. Izpostavil je še lokalno cesto od Nakupovalnega centra do Črnca, za katero pravi, da jo zdaj, ko je asfaltirana, uporabljajo vsi in ni nikjer označbe, da je namepjena le za lokalni promet. Vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bo"-jan Tičar je glede označbe naselja Črne pojasnil, daje zakon o prometni signalizaciji določil rok 10 let, v katerem je potrebno vse označbe naselij obnoviti. Naselje Črne je predvideno v letošnjem letu, tako da bo letos naselje dobilo označbe, skladne z zakonodajo. Glede povezovalne ceste je povedal, daje bila kategorizirana v lokalno cesto leta 1999 in je v skladu s kategorizacijo predvidena za ves lokalni promet. Enako bo v letošnjem letu skladno z zakonodajo označena. Darinka iz Krškega je izpostavila pozabljen zabojnik na poti za Sremič. Motijo, da je velik zabojnik na samem v gozdičku, daleč od naselja in očitno pozabljen. Pomočnik direktorja za komunalne dejavnosti na Kostaku Krško Jože Leskovar je pojasnil, da so izpostavljeno lokacijo takoj preverili in zabojnik še istega dne tudi odpeljali in okolje počistili. Sloje za večji zabojnik, ki gaje naročila Krajevna skupnost Krško zaradi izvedbe čistilne akcije. Sicer občane pozivajo, da tovrstna vprašanja glede odpadkov, črnih odlagališč ali ekoloških odtokov posredujejo na Kostak Krško na tel. številko 07/481-72-29 in jih bodo v obojestransko zadovoljstvo poskušali še hitreje rešiti. mali oglasi Oddam v najem vinograd na Sromljah, ki je razdeljen na tri parcele, posamezno ali skupaj, in sicer po letošnji trgatvi: - prva parcela ima 46 vrst, donos 12 do 14 ton, - druga parcela ima 21 vrst, donos 10 do 12 ton, - tretja parcela ima 13 vrst, donos pa 4 do 5 ton. Grozdje je žametna črnina. Pokličite 07/49-77-708, zjutraj ali zvečer. Prodam vikend s kletnima prostoroma, bivalnim prostorom in kletarsko opremo ter vinograd, pašnik in gozd v skupni izmeri enega hektara. Posest se nahaja v okolici Krškega (Čela), na atraktivni lokaciji, ob asfaltni cesti. Pokličite 031-669-810. V dobre roke podarim mlade psičke, stare 12 tednov, mešance med kraškim in nemškim ovčarjem. Pokličite 49-67-129. Prodam suha mešana drva, metrska ali žagana. Pokličite 041-653-875. Prodam Fiat 127, letnik 1983, ka-ramboliran, za rezervne dele. Pokličite 031-548-273. Prodam sadjarski traktor Hurli-man, 75 KM, s 370 delovnimi urami. Pokličite 041-613-776 ali 03-56-87-450. Gostilna in pizzeria Santa Lucija iz Brežic zaposli natakarja ali natakarico, lahko tudi pripravnika oziroma pripravnico, in sicer za delo v strežbi. Oglasite se osebno ali pokličite nti številko 041*624-596. Prodam več starinskih predmetov, različne skrinje in starinsko pohištvo. Pokličite 041-579-401. ALOJZ ZOKAU - DIDI (1918-20031 Neizprosnost časa in bolezen sta boleče posegla v družino Žokaljevih, občina Brežice pa je izgubila če enega častnega občana. Alojz Žokalj-Didi se je rodil 23. decembra leta 1918 v Krški vasi. Mladost mu je tekla ob reki Krki, v šoli v Brežicah in ob delu pri odvetniku /Zdolšku. Ta starosta brežiškega Sokola je v telovadne vrste pritegnil tudi mladega Alojza. Že leta 1941 je zapisan med borci NOB kot eden od organizatorjev odpora v podgorjan-skem svetu. Kot obveščevalec je deloval v Gorjanski četi in Gorjanskem bataljonu, zatem je prevzel naloge namestnika komisarja in komisarja, ki jih je opravljal v različnih partizanskih enotah; v bataljonu Cankarjeve brigade, v 12. brigadi, v Notranjskem odredu ter v Šlandrovi in Zidanškovi brigadi. Njegova zadnja in najpomembnejša dolžnost, ki jo je prevzel v NOB, je bila mesto komisarja XIV. divizije. V eni od bitk 1944. leta je bil tudi ranjen. Še pred koncem vojne so ga poslali na vojaško akademijo v Sovjetsko zvezo. Leta 1946 se je vrnil kot izšolan vojaški kader. V JLA je bil med drugim komandant XIX. divizije na področju Dalmacije, načelnik štaba korpusa v Nišu in Kragujevcu, predavatelj na vojaški akademiji, ataše v Budimpešti in Sofiji. V Slovenijo se je vrnil 1958. leta kot načelnik korpusa. Kmalu zatem se je v Ljubljani demobiliziral. To pa je tudi pomenilo začetek njegovega aktivnega civilnega družbenega in političnega življenja. Vsakršnih življenjskih izkušenj mu ni manjkalo, zato ga rudi hitro najdemo na mestu republiškega sekretarja za promet in zveze, kasneje je bil predsednik Cestnega sklada SRS in 6 let predstavnik mednarodne finančne korporacije za investicije v Sloveniji. V tem času je bil tudi zvezni poslanec in kar dva mandata republiški poslanec v gospodarskem zboru, kjer je zastopal brežiško občino in Posavje. Alojz Žokalj je opravljanje pomembnih funkcij razumel kot izjemno priložnost in možnost pomagati svojim krajem. Vključeval se je v razreševanje številnih gospodarskih vprašanj. Iz tega obdobja sta na primer mostova na reki Savi na Čatežu in Krki v Krški vasi ter proizvodni obrat INO, ki ga najbrž brez njegovega zavzemanja in podpore ne bi bilo. Vključil se je v razrešitev hudih težav v Rudniku Globoko in Opekami Brežice. Tako je prišlo do povezave s Salonitom iz Anhovega. Podobna situacija je bila ob težavah dobovskega Dekorlesa, ki se je povezal s Tovarno pohištva Brežice in Lesnino iz Ljubljane. Vsi ti posegi so ohranjali in izboljševali ekonomsko in socialno podobo naših občanov in občine. Ko je danes znova aktualna regionalizacija Slovenije, kaže poudariti, da se je bitka za regijo Posavje dogajala že v 70-tih letih z aktivno vlogo Alojza Žokalja. Sodeloval je pri pripravi koncepta dolgoročnega gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja Posavja. Tisti koncept je postal vzorčen tudi za druge občine v Sloveniji. S takratnimi aktivnostmi so uspeli dokazati, da ima Posavje vse pogoje za samostojno regijo in nikakor ne želi biti suh regija Celja ali Novega mesta. Njegovo povezanost z življenjem in razvojem naše občine so cenili tedanji odgovorni ljudje v družbenopolitičnih organizacijah in v občinski samoupravi. Zato so mu leta 1977podelili Oktobrsko nagrado, leta 1983 pa naziv "častni občan občine Brežice”. Generala Alojza Žokalja je življenjska pot vodila v različne države, kraje, vez z rodno Krško vasjo pa je ostala. Rad je prihajal tja in v Brežice. Njegova srečanja z ljudmi, s katerimi je soustvarjal lepšo in prijaznejšo podobo naše občine, so bila oživljanje malega zgodovinskega spomina, malih mozaičnih kamenčkov, ki so z dodajanjem novih, z delom in znanjem naslednjih generacij ustvarile podobo brežiške občine sedanjega časa. Zato ob zadnjem slovesu še enkrat: “Hvala, general, ker si se boril za svobodo domovine, hvala rojak, za tvoj prispevek k razvoju naše skupnosti. Mag. Andrej Vizjak, župan ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka MARTINA ROSTOHARJA s Ponikev pri Veliki Dolini . se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, pri-1 .lem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče za denarno pomoč. Posebej hvala družinam Budič, Biščanič, rce. Rostohar, Leskovec in Godec za pomoč v najtežjih tre-nJitkih. Hvala kolektivoma Kraškomerca in Ministrstva za 0 tambo Slovenska vas, PGD Velika Dolina za zadnje slovo, §■ Medlu za besede slovesa, g. Staniču za zaigrano Tišino, g. uPniku Burgerju za opravljen obred in g. Žičkarju za pogrebne hv ^VC ^sem’ k* so bili z nami v teh žalostnih dneh, najlepša Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Globoka praznina in bolečina sta ostali ob spoznanju, da ga nikoli več ne bo nazaj v svoj rojstni kraj, kjer je pognal svoje korenine in zapustil nepozabne spomine moj dragi in nikoli pozabljeni brat IVAN GERMOVSEK Daleč je njegov poslednji dom, daleč stran od domovine, v tolažbo pa mi je vsaj to, ker upam, da je, čeprav v tuji zemlji, našel svoj spokoj. Sestra Zora z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata MATEJA ZORKA s Senovega se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Krško, g. župniku za opravljen obred, Srednji tehnični šoli Krško, Osnovni šoli Brestanica ter Gasilskim društvom Senovo, Brestanica in Veliki Kamen. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe, sodelavcem Pošte Slovenije -Poslovne enote Novo mesto ter vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, a jih nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.0.0., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA špranje in okenca posavcev Miran Rudan: “ Miran:” Moral bi biti rojen v Brežicah, pa so okoliščine prinesle, da sem se rodil 16.8.1965 pri teti v Zagrebu na Medveščaku s slovenskim državljanstvom in potnim listom. In Hrvati imajo nekaj lepega, kar mi skorajda nimamo, Jadransko morje. Rad potujem z vlakom, ker sproti lahko opazujem naravo in živali.” Raziskoval je tudi korenine svojega priimka in povedal: ”Že stari oče starega očeta je bil Rudan, ki je malo dalmatinski, podatki segajo še v Trst, danes pa smo Ru-dani - jaz, sin Lukec in stric Albin, znani dolgoletni klarinetist pri Avsenikih. Včasih sva se malo sporekla, ker je trdil, daje on šolan glasbenik, jaz pa ne. Vendar sem prepričan, daje talent nekoga tisto, kar je v srcu in duši. To, kar gre iz srca, ljudje tudi čutijo. Od sedmega leta igram kitaro, od štirinajstega pojem, po glasbi pa sem tako vedno hrepenel, čarala me je, očarala in začarala.” Otroštvo z veliko prijatelji je preživel v Krškem in se ga takole spominja: "Ves čas sem tudi ljubitelj športa, igral sem rokomet, tudi tekme med Brežicami in Krškim. Ko pa sem bil še pevec v velikem šolskem zboruje Tito polagal temeljni kamen za nuklearko. Zbor je takrat pel, mene pa zaradi bolezni ni bilo in mi bo vedno hudo, Nekatere stvari moramo doživeti, da se skalimo!” da Tita takrat nisem videl tako od blizu, kar sem si vedno želel. Tita nimam za kralja, se ga bom pa vedno rad spominjal, saj imajo vsa zgodovinska obdobja lepe in manj lepe stvari. Škoda, da smo ljudje taki cepci. Z Lukcem obiskujeva Kumrovec, tudi letos bova šla.” Sledila je trgovska šola v Brežicah z dobro štipendijo Elektrotehne: ”Na tiste čase imam lepe spomine na kolege in profesorje. Vedno sem razmišljal o tem, da profesorji delajo to, za kar so se učili. Če sem zaslužil grajo, sem jo dobil po pravici in se potrudil, da jo zbrišem. Včasih mi je bilo hudo, da so bili gimnazijci in eko- nomci več vredni kot mi. Še kar pozabljamo, da moraš imeti talent, da znaš dobro prodajati. Ko sem šolo pred kratkim spet hotel videti, sem presenečen ugotovil, da je tam, kjer je bila, ni več. Po šoli sem se zaposlil v Elektrotehni v Ljubljani. Vedno jim bom hvaležen, kar so naredili zame. Namestili so me na oddelek s ploščami, saj so vedeli, da mi je glasba blizu in me je zanimala.” Sicer pa je, kot sam pravi, pobeg iz Krškega leta 1984 in srečanje s akupino Rendez Vous za “zbeganega” 19-letnega dečka bilo usodno. V skupini je zamenjal Wolfa, ki gaje zelo cenil, skupino z glasom nekako rešil, saj so posneli tri močne plošče, album “Debela dekl’ca” pa prodali v 130.000 primerkih. Na Splitskem festivalu 1989 je sodeloval s pesmijo lo te amo Maria s Pop de-signom in leto kasneje kot solist s pesmijo Maria Elena in obakrat zabeleži lep uspeh. Pa je tu še sodelovanje s skupino Moulin Rouge, Totom Cotugnom ter skupino Pepel in kri z evrovizijsko zmago Insieme, izdaja štirih samostojnih plošč, številni koncerti in lepi nastopi od Kopra do Maribora, izdaja zgoščenke “V srce” in vseskozi bitka - postati “No 1”. Ko ta številka po nesreči 4.8.2000 zgubi ta pomen. Miran pravi: “Naslednja moja zadeva je odpiranje vrat glede nesreče. Mediji so iz tega naredili 500 zlaganih in 100 resničnih stvari. V štirih letih do današnjega dne mi niso dali možnosti resnice, ki je doslej edina ta, da avto ni bil pravilno parkiran in ne ob pravem času in z napisom Miran Rudan. To je naloga sodišča, če je sodišče pravo, bo resnica prišla na dan. Če sem storilec nesreče, sem pripravljen plačati, rad pa bi povedal svoje z dokazi.” Za april pomladi 2004 pripravlja novo zgoščenko: "Pomlad je tista, ki eksplodira pri meni. Življenjski cilj je ta, da naredim to, kar želim in ugotovim, če še imam v sebi tisto, kar so ljudje radi poslušali ob meni. Je velik zalogaj. Ne računam finančno, ne tekmujem, želim le, da se spozna, da se z mano da delati. Odgovor j>a bodo dali ljudje.” Življenje mu je glasba in Lukec mu je življenje. Oba leva se gledata prijateljsko. Svojemu skoraj dvanajstletniku ne vsiljuje glasbe, ki ogromno zahteva, čeravno gre Lukec rad na koncerte in pove: ”Rad imam prosto, enostavno življenje. Dokopal sem se do spoznanja - delaj in živi danes!” Natja Jenko Sunčič 25. maj v Kumrovcu Kumrovec, Krško - V Kumrovcu je 25. maja potekala slovesnost ob 111. obletnici rojstva predsednika nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita. Na prireditvi, kije potekala pod geslom “V mladosti je radost - v radosti je mladost”, se je zbralo okrog 6000 Titovih častilcev s Hrvaške, iz Slovenije, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in z Madžarske. Po pripovedovanju domačinov je že nekaj let med obiskovalci vsaj polovica Slovencev. Srečanja so se udeležili tudi člani Združenja borcev NOB iz Brežic. Prav tako se je v Kumrovec odpravila skupina kolesaijev iz Krškega ter motoristov iz Župelevca in z Bizeljskega. Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško pa je dva dni pred tem na Trgu Matije Gubca pripravila tradicionalno prireditev “25. maj”. S prostovoljci Zveze prijateljev mladine Krško so izvedli popoldanske delavnice za otroke in piromagični spektakel ob nastopih mladih glasbenih skupin. S.V. Posavci opazni na Bledu Bled - Na 14. kongresu Gasilske zveze Slovenije so množično sodelovali tudi posavski gasilci, saj je vsaka od treh posavskih gasilskih zvez za parado prispevala en ešalon gasilcev. Poleg tega so gasilska društva predstavila tudi pestro kulturno dejavnost; iz Posavja sta se predstavili vokalna skupina Zefir, ki jo vodi Silvija Blaževič ter Gasilka godba Loče. Na kongresu so najzaslužnejšim gasilcem podelili tudi odlikovanja in nagrade. Podeljenih je bilo šest nagrad Matevža Haceta, med nagrajenci pa sta bila kar dva Posavca Anton Koren iz Sevnice in Slavko Šribar iz Krškega. N.Č.C. 30. slovensko srečanje (lovskih pevskih zborov in rogistov) Brežice, Globoko - KD Globoko Lovski pevski zbor bo letos že četrtič gostitelj srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. V petek, 13. junija, bo ob 20. uri na grajskem dvorišču v Brežicah koncert zborov in rogistov. Nastopili bodo Lovski pevski zbor Globoko, Zbor lovskih rogistov iz Prekmuija, Lovski oktet Podgorje, Zasavski rogisti in Lovski pevski zbor Dekani. V soboto, 14. junija, pa bo ob 18. uri pod šotorom na šolskem igrišču v Globokem nastopilo okoli 40 zborov in skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, zamejstva in sosednje Hrvaške. Po sprejemu vodij skupin pri županu si bodo skupine ogledale okoliške znamenitosti. Ob zaključku koncerta pa bo še skupen nastop vseh sodelujočih skupin in zborov. Redko cvetje izginja Sevnica - V Posavju imamo nekaj zelo znanih rastišč redkega rastlinja, ki je zaščiteno oziroma razglašeno za botanični in naravni spomenik. Medtem ko drobcen cvet jarice na Bohorju še ni tako na očeh, pa sta encijan na sv.Lovrencu (na fotografiji) in azaleja pri Boštanju, Krmelju in Topolovcu vse v sevniški občini vedno bolj ogrožena. Pravzaprav podobno, kot znane bele poljane narcis pod Golico. Očitno so posredi spremembe v načinu kmetovanja, množičen obisk na obeh lokalitetah ter objestnost ljudi. Temu bi zaradi trganja cvetja, pa tudi hoje po njem ter celo izkopavanja, lahko rekli vandalizem. V Sevnici bodo morali naravovarstveniki nekaj storiti čimprej, sicer bo Posavje izgubilo dragocene naravne vrednote. Nekaj skrbi za rastišče encijana oziroma Clusijevega svišča je že opaziti v okviru Kozjanskega regijskega parka, domačini pa so začeli iskati rešitev tudi za azalejo oziroma Rhododenddron Iu- ____________________________ teum na Vrhku. Prav letos so tradicionalni pohodniki pod vodstvom rojaka Lojzeta Štiha iz Krškega pripeljali s sabo ljubitelja rastlinskega sveta in pisatelja dr. Matjaža Kmecla ter znanega biologa prof. dr. Toneta VVrabra. Slednji naj bi skušal poiskati rešitve za vse bolj prazno in ogroženo rastišče pontske aza-leje na Vrhku. V.P. Predizbor za Rock Otočec 2003 Brežice - Ker se bliža letošnji naj večji rockovski dogodek v Sloveniji, to je Rock Otočec 2003, seje organizator odločil izvesti avdicije po vsej Sloveniji, na katerih bodo najbolj talentirane mlade skupine skušale prepričati žirijo, da jim da priložnost zaigrati na velikem odru omenjenega rockerskega festivala. Tak predizbor se je zgodil tudi v Mladinskem centru Brežice, kamor se je na natečaj prijavilo šest skupin. Bottom of society, Fortaste, Ad libitum, Incubator of death, Elina ter Blsted mind so bile skupine, ki so se potegovale za naj večjo naklonjenost žirije. Vsaka skupina je imela na voljo pol ure, da predstavi svoj repertoar, nato pa se je žirija zaprla v svojo sobo in začela izbirati dve zmagovalni skupini. Po tem, za skupine napornem čakanju, je vodja žirije Matej Leskovšek razglasil zmagovalca. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili skupini Bottom Of Society iz Brežic ter Fortaste iz Krškega. Fantje bodo svoje obleganje velikega odra Rock Otočca nadaljevali v ljubljanskem klubu K4. M.L. S 40. svetovni kongres vinskih redov in bratovščin - F.I.C.B. je bil uradno odprt v Brežicah s prihodom eminentnih gostov, parado udeležencev od gimnazije do gradu, kjer se je svetovni dogodek nadaljeval še na grajskem dvorišču, v viteški dvorani, zaigrani sta bili viteška in evropska himna in tako dalje. Svetovni dogodek torej, ki bi sam po sebi zaslužil vašo in našo pozornost. Pa so meščani - Brežičani “gor vstali” in sprožili verigo vprašanj: “Kdo je zamočil?” Organizator, občina, turistična zveza ... , ki bi lahko meščane in občane ob tako pomembnem dogodku ustrezneje seznanili, povabili in kar je še takšnega. In vsaj malce spromovirali to mestece. Kije še vseeno po svoje lepo in naše. So pa po soboti naokoli še vedno konjske fige, ki dajo vedeti, daje neki dan tu bilo nekaj. k Š V pripravah na 31.cvičkarijo v Kostanjevici je od neznanca priletela zlobna pripomba: “Na Dolenjskem je prašič kralj živali cviček pa kralj voda!” S prvim delom trditve so se strinjali tako gostilničarji, ki so ponujali odojka, kot gostje, ki so vse hrustljavo zapečene “male kraljeviče ” s slastjo pojedli. Da pa je cviček kralj voda, se gotovo nihče od številnih obiskovalcev od Vipave do Pirana ni strinjal, še manj policija, ki je ob cesti Drnovo razpostavila vse razpoložljive sile. Če ste pred ambulanto na internem oddelku brežiške bolnišnice slučajno omagali od žeje, vam avtomat za pijačo gotovo ne bo pomagal pogasiti žeje ali vas potolažiti s čokoladico. Kajti avtomat že en teden vztrajno pobira le denar, v zameno dobite samo žličko, ob tem pa lahko nemo opazujete svojo plačano kavico, ki teče v prazno. Glede takšne ali drugačne ažurnosti v tej ustanovi pa tako ne gre izgubljati besed! mra »pcciau KZASKCtAli W w m Hl>—tmkm um* jjjj toupKHfriii ^ mIhuumu PRIPRAVA J Ko so gospodinje zaradi službenih obveznosti v stiski s časom, družina pa hoče kosilo ali večerjo, se poslužijo možnosti za hitro pripravo hrane. Tudi pice dr. Oetherja so dobrodošla rešitev v takih primerih. Vse bi bilo lepo in prav, če te ob vroči pečici ne bi pogrelo še spoznanje, da nekateri še vedno ne ločijo Slovenije in Slovaške■ In potem te kljub praznemu želodcu mine volja, da bi jedel. Ob glasovanju o zaupnici predsedniku Krajevne skupnosti Bi' zeljsko je dotedanji predsednik Kržan naši novinarki dovolil spremljanje seje, ki je bila sicer zaprta za javnost. Iz njegovo obrazložitve je bilo razbrati, da novinaiji zanj niso javnost. „ AMD Smrnu'”- Krško ZLATI ZNAK OBČINE KRŠKO IN POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV v petek, 6.6.2003, ob 19. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem Uradni trening: od 17.15 do 18. ure Sodelujejo vozniki iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Danske, Švedske S predstavitvijo bo sodeloval tudi Moto klub "Rodeo Riders". ČLANI MOTO KLUBOV IN ČLANI AMD KRŠKO IMAJO OB PREDLOŽITVI ČLANSKE IZKAZNICE POPUST PRI NAKUPU VSTOPNIC. Otroci do 15. leta imajo vstop prost! vwvw. amdkrsko-drustvo. si / Manja Vreš s p Letuš 81. 3327Šmartno ob Paki / /