UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 8 {tiskarna 1. nadstr.). UradnB ure za stranke eo od 10. do 11. dopoldne in od 6. do 6. nof oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirona pisma se ne j ;	sprejemajo	: s s
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	:	;
Posamezne številke po 8 vin.
ZaRJa izhaja vsak d&n razen neaetje in pravnikov •’ •' •’	ob pol 11. dopoldne.	\	\
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od 3. do 7. z večer Inseroti: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — i.u.iuL rtejema upravništvo. s
k
Netrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo "	Reklamacije	lista	so	poMnlne	proste.	i
Stev. 493.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 27. januarja 1913.
Leto III.
Mladoturški prevrat.
VCarigradu so zagospodarili mladoturki. Nesreča I určije, na bojnem polju poražene, gospodarsko skoraj do poloma omajane, je za tre-netek postala sreča mladoturške stranke. Ce bo v tej sreči tudi kaj trajnosti, je seveda drugo vprašanje, o katerem mladoturška gospoda oči-vidno le malo razmišlja. Kakor je bil romantičen njen pohod, romantična vsa njena dosedanja zgodovina, tako ima tudi revolta z dne 23. januarja veliko bolj romantičen kakor političen značaj.
Mladoturki so odstranili Kjamilovo vlado baje zaraditega, ker je hotela navaliti s predajo Odrina neizbrisno sramoto deželi, in ker hočejo Enver beg in Mahmud Sevket paša preprečiti lo sramoto. To je vseskozi romantičen motiv. Izguba Odrina je za Turčijo pač bolesten dogodi. in gotovo se čuvstvena stran ne sme podcenjevati v življenju narodov. Ali postavljati sentimentalnost na prvo mesto, je v politiki največja napaka.
S turškim srcem je računala tudi Kjamilova vlada. Sama se je obotavljala, dokler je bilo le mogoče. Po njenih navodilih so turški pooblaščenci v Londonu odrekali vse. kar se je dalo ourekati, zlasti pa Odrin. Šele ko so velesile po dolgem zavlačevanju storile svoj korak pri No-radungiianu in ic Kjamilov kabinet spoznal, da je odločilna beseda neizogibna, je sklenil žrtvo-> ati, kar sc ne more ohraniti, pa rešiti, kar se da rešiti. In carigrajski časopisi, ki so po Kjami-lovem navodilu pisali, da bi malenkostno barantanje, pri katerem bi vlada morala popuščati danes košček, pa jutri košček, bolj škodovalo ugledu Turčije kakor žrtev brez obotavljanja, so imeli prav. Čast otomanske države bi bila s Kjamilovo taktiko toliko rešena, kolikor sploh more biti rešena izza nesrečne vojne. Obenem pa bi bili zavarovani tudi najvažnejši interesi, na katere mora Turčija misliti v svojem položaju. Velesile so ji obljubile moralno in finančno pomoč; oboje bi bila krvavo potrebna, da bi spravila svoje zadeve v red, da bi uredila svojo poslej skoraj izključno azijsko državo in v njej izvedla one reforme, brez katerih je tudi njen zadnji ostanek ogrožen.
Mladoturki so naskočili Kjamilovo vlado zaradi te politike, ki jo imenujejo izdajniško. Kjerkoli prihaja zdaj mladoturek do besede, povsod pripoveduje svetu, da je Odrin >con-ditio sine qua non« — pogoj, brez katerega je v.caka beseda z njim zaman. »Odrin ali pa pogin!« — »Odrin ali pa smrt!« — to je geslo, ki ga trobijo z najmočnejšimi glasovi na vse strani. Odrin je klin, na katerega obešajo usodo države in naroda.
Oeslo zveni hrabro; lepo je slišati, in marsikomu iinponira. Ali v politiki je modrost vsaj toliko vredna kolikor hrabrost. In v mladoturški politiki ni modrosti, žrtvovati rajši vso Turčijo kakor Odrin. je zločin, za katerega sme samo kakšen pustolovcc prevzeti odgovornost, nika-»r Pa I,e stranka, ki je stopila v življenje z zastavo napredka, svobode in kulture.
Seveda, odkar je mladoturška stranka odstavila Abdul Hamida, se je njena ponosna zastava že zelo potrgala. Družba oficirjev, ki je imela med mladoturki v prvih dneh glavno besedo in jo ima očividno tudi danes, je takoj, ko je prišla do krmila, pozabila na velike ideale iz svo je puntarske dobe. pa je nastopila pot šovinistično fevdalne politike. Mladoturška stranka je napravila veliko zmešnjav, reforme, ki bi .bile kaj koristile deželi, pa ni izvršila niti ene. V Albaniji je povzročila dve veliki vstaji neturške narodnosti je razdražila s svojim slepim nacionalizmom, naprednejše delavstvo je odbila s svojim protisocialnim delom. Demokratizma ni v dejanju nikjer pokazala, in niti tam ni znala uspešno reformirati, kjer bi bilo to od nje najbolj pričakovati. Balkanska vojna je pokazala, da mladoturški oficirji kot gosDodarji države niti armade niso znali tako učvrstiti, da bi bila mogla v boju izpolniti svojo nalogo.
Mladoturki torej niso neznana veličina. Kaj znajo obljubovati, kako ne znajo izpolnjevati, že vemo. Zato tudi ni pričakovati, da bi bili sedaj prinesli kdove kakšno modrost in umetnost na Visoko Porto. Pnpovedovanje, da je vojska boja željna in da je zdaj vsa preurejena in v občudovanju vrednem stanju, je prav lepo slišati, ali realnih dejstev ne morejo niti najbujnejše fraze premagati. Mogoče je tudi poraženo vojsko z novimi četami in z zboljšanjem discipline dvigniti na gotovo višino; čudežev pa ne more delati ne Enver beg ne Mahmud Sevket paša. V času premirja so Turki spravili precej pojačanja pred Cataldžo, Ali s tern so zdaj tudi že precej pri kraju. Klicali so šestinštiridesetletne može pod orožje; veliko več jih ne bo mogoče klicati. Vojaki sami pa tudi še niso vojska. Če nimajo orožja, delajo na bojišču le napoto, in bolje bi bilo, da ostanejo doma. Za orožje in munieijo pa je treba denarja; in kakor ga ni mogel dobiti Kjamilov kabinet, tako ga tudi Mahmud Sevket ne bo dobil. In brez denarja tudi ni hrane, ki je na vojni skoraj tako važna kakor municija. Najlepša disciplina, ki jo je morda vpeljal slavni Enver beg. dasi tudi 011 ne more biti več kakor Človek, se skrha, kadar vojaki preveč stradajo.
Številke pravijo, da turška armada tudi z rezervami, ki jih je dobila iz Anatolije,^ ni močnejša od vojske, s katero lahko operirajo zavezniki. Najbrže je še za par tisoč mož slabejša.
Ako se obnovi vojna, je pričakovati, da bodo zavezniki prav previdno ravnali. Že preden so velesile nastopile v Carigradu, je bilo slišati od bolgarske strani, da zavezniki pri čataldži ne mislijo na ofenzivo. Počakati hočejo najbrže, da pade Odrin. Ako se to zgodi, združijo lehko čete, ki zdaj oblegajo trdnjavo, s čataldžko armado, ki se na ta način pojča za petdeset do šestdeset tisoč mož. če bi hoteli Turki preprečiti to, bi morali napasti oblegajočo vojsko; to pa je zelo riskirano podjetje, ker bi se na ta način oslabeli pri Čataldži. Mogoče je sicer na vojni marsikaj in nihče ne more prisegati, da morajo imeti zavezniki vedno enake uspehe. Toda noben pameten poveljnik ne hodi v boj samo sreče iskat, ampak mora imeti pogoje za zmago, ki jih pamet lahko potrdi.. Danes pa je to pri Turkih zelo dvomljivo.
Če ni popolnoma gotovo, je pa vendar zelo mogoče, da zmagajo zavezniki tudi v obnovljeni vojni. In če se to zgodi, >e popolnoma naravno, da bodo potem zahteve balkanske zveze večje od sedanjih. Carigrad bi bil v tem slučaju neizogibno veliko vprašanje, na katero pa bi imeli Turki nemara najmanj odgovarjati. Mladoturki postavljajo torej zaradi Odrina sam Carigrad na kocko. Zakaj če se po krivdi Turkov vojna nadaljuje, jim ne bodo mogle velesile rešavati glavnega mesta. V slučaju novih porazov bi se patudi v Mali Aziji Jehko zgodilo marsikaj, na kar tudi mladoturki niso pripravljeni, zakaj tudi tam so Turki pač gospodarji, ali ne edina v onih krajih živeča narodnost. V Mali Aziji pa nimajo Turki danes vojske, ki bi prišla v poštev, če se tam položaj zaplete; kajti kar je za boj sposobnega, je že odvedeno v Evropo.
Kaj smejo torej mladoturki upati? Pravijo, da jim ne gre za nadaljevanje vojne, ali Odrina da ne dajo. Torej morda pričakujejo, da bodo velesile, ki so svetovale Kiamilu, naj izroči Odrin Bolgarom. Mahmud Ševketu obljubile, da ostane turški? To bi bila otroška igra, ne pa politika velikih držav. Ne dati Odrina se pravi hoteti novo vojno. To pa se pravi gnati Turčijo v pogubo.
Mladoturki so mislili bolj na svoje, nego na državne interese. Ali niti z njihovega strankarskega stališča ni pametna njih politika. Zakaj če bo Turčija zdaj diplomatično ali pa vojaško poražena, zadene odgovornost lnladoturke. Kar bi bili Turki od Kjamila sprejeli kot »kismet«, to lahko uniči ugled mladoturške stranke za vse čase. Ali ob tem lahko pogine tudi Turčija sama.
Petrolej se dražf.
si je amerikanski petrolejski kralj Rockefeller na vso moč prizadeval, da spravi avstrijsko petrolejsko industrijo pod oblast in pod kontrolo svojega trusta. Ker je
vstal proti Rockefellerjevi nakani tedaj z vseh strani mogočen odpor, je zbrala tudi avstrijska vlada ves svoj pogum in napovedala boj ameri-kanskemu trustu. Na državne stroške je zgradila velike rupe za shrambo sirovega olja, ki niso veljale nič več kot dva ali tri miljone kron. Nato se je trudila, da združi lastniRe galiških petrolejskih vrelcev v kartel, da odpravi nedo-statke pri shrambi in čiščenja sirovega olja. Navsezadnje je z administrativnimi odredbami prisilila petrolejsko čistilnico Vacuum Oil kom-panije v Dziedicah, da je zaprla svojo fabriko; s tem je oprostila avstrijske čistilnice amerikan-ske konkurence.
Za vse te vladne usluge so se morali kar-telirani petrolejski fabrikantje zavezati, da ne zvišajo petrolejske cene preko meje, ki jo postavi vlada. Da je vlada preprečila podražitev petroleja, je bil glavni uspeh draginjskih demonstracij jeseni leta 1911. Doslej so se petrolejske čistilnice držale dogovora, pred kratkim pa so povišale ceno daleč preko vladne tarife.
Najprvo so čistilnice zvišale ceno petroleja na 36 kron za metrski stot, pred nekaj dnevi pa so sklenile poskočiti s ceno še za eno krono.
Posestniki petrolejskih vrelcev, ki jim je vlada na račun države zgradila moderne shrambe za sirovo olje, so zvišali ceno sirovemu, neočiščenemu olju, in petrolejski rafinerji, ki jih je vlada združila v kartel in jim odpravila z vratu nadležno amerikansko konkurenco, so vsled podražitve sirovega olja poskočili s ceno očiščenega petroleja. Kaj jim mar, da si je vlada izgovorila za svojo uslužnost odločilno besedo pri določanju cene?
Podražitev petroleja pa je tem predrznejša, ker je znana stvar, da so petrolejski baroni spravili lani mnogo večje dobičke nego prejšnja leta. Oališka prikarpatska petrolejska družba je za minulo poslovno leto povišala dividendo od 35 na 50 kron. Petrolejska družba v Shodnici bo zvišala dividendo od 15 na 25 kron. Petrolejska čistilnica »Apollo« bo tudi za minulo poslovno leto izplačala dosedanjo dividendo 14 K itd. V času, ko je vsa industrija udarjena od težke krize, cvete petrolejskim monopolistom bogat dobiček, a vzlic temu podražujejo petrolej. Na ugovor vlade, ki jim je pred leti naklonila izdatno podporo in ki je na povelje poljskega kola vpeljala celo na železniških lokomotivah petrolejsko kurjavo, žvižgajo ti gospodje in državno dobroto plačujejo s tem, da prav nesramno plenijo ljudske žepe.
Kaj pomagajo vse lepe besede zoper draginjo, ki je vlada v draginjskih debatah prav
radodarna z njimi, ako pa uveljavlja svojo av-toiiteto in veljavo samo tedaj, kedar siromak, ,vsled draginje obupan, zdrobi nekaj cestnih fatern? Zganjarskim in sladkornim kartelistom so se pridružili sedaj še petrolejski monopolisti — nova korporacija za oplenitev ljudstva! Plenitev bi bila nemogoča, ako ne bi bili produkti kartela^vsled visoke carine varni tuje konkurence. Spiritov kartel gre jutri narazen, če vlada samo zagrozi, da odpravi kontingentiranje. Ampak vlada ne le ne stori nič zoper oderuštvo kartelov, temveč jih še prav izdatno podpira. Zoper podražitev petroleja je vlada dolžna nastopiti, ako noče pred vsem svetom snesti dane besede in ako noče zapraviti prav vse veljave.
Impozanten shod v tržaškem »Delavskem domu“.
Po dolgih letih politične apatije, ki je pahnila v obup mnogo dobrih in pridnih agitatorjev in organizatorjev se je naselila v naše vrste vse oživljajoča pomlad, doba življenja, doba mogočnega hrepenenja po življenju. Naša lanska deželna konferenca, naši mnogoštevilni letošnji politični, strokovni in gospodarski shodi, naša predavanja in vse naše prireditve do zadnjega železničarskega shoda so bila mogočna znamenja tega hrepenenja. Zadnji politični shod v »Delavskem domu« v potek 24. t. m. pa je bil triumf novega življenja v strankinem gibanju.
Dvorana je natlačena do zadnjega kotička in med zborovalci vlada veselo in živahno razpoloženje. Ko vstopijo v dvorano zastopniki političnega odbora s poročevalci, so pozdravljeni z gromovitim aplavzom, ki ne neha. dokler ne da predsednik znamenja za otvoritev zborovanja. Shod otvori predsednik političnega odbora sedrug Milost. V iskrenih besedah pozdravi navzoče in se jim zahvali za tako velik in časten obisk. Zastonj so bila vsa obrekovanja in vse. laži naših nasprotnikov. Današnji shod pvavi sodrug Milost — je pošten odgovor poštenega slovenskega delavstva na vsa obrekovanja in na vse laži. Sledite mirno izvajanjem naših poročevalcev in nadaljujte potem še z večjo vnemo ono socialistično in razredno agitacijo, ki nam mora doprinesti, da bodo prihodnja leta v mestnem svetu slovenski socialistični zastopniki odgovarjali na napade proti nam od strani slovenskih nacionalističnih mestnih svetovalcev. (Burno odobravanje.) Zatem dobi besedo sodrug
Ivan Regent,
ki poroča o drugi točki dnevnega reda, in sicer o občinskem proračunu za leto 1913. in o stališču socialne demokracije.
Vsako leto je tržaška socialno demokratična stranka povedala svojim pristašem, kakšno stališče bo zavzela glede proračuna. To dolžnost izvršimo tudi letos in nam je zato tem lažja, ker se razmere v mestnem svetu niso za las izpremenile. Par stavkov bi bilo dovolj. Italijanska nacionalitična stranka tvori v mestnem svetu večino. Ona upravlja občinsko imetje po svojih meščanskih in protidelavskih načelih. Za svojo upravo naj tudi nosi sama odgovornost. Socialni demokratje ne morejo in ne smejo prevzeti odgovornosti za delo, ki so ga izvršili drugi v protidelavske namene. Pa tudi ako ne bi bilo principa, da mora nositi večina odgovornost za svojo upravo, bi bilo tudi drugih vzrokov dovolj, da bi socialni demokratje nasprotovali proračunu za leto 1913., iz katerega veje prav močno meščanski, kapitalistični duh. In ta proračun govori jasno, da so italijanski naeionalci nesposobni administratorji. Občinske finance so skoraj v polomu. Dolgov je vse polno. Dohodki ne rastejo nikakor z naraščanjem prebivalstva in z naraščanjem potreb. Letošnji proračun se zaključi zopet 7. deficitom, ki se pokrije z novimi dolgovi ali z novimi davki. Dolgovi naj se najemajo ravno sedaj, ko je nemogoče dobiti denar pod ugodnimi pogoji. Predlaga se povišanje lii-šno-najemniskega davka pri staraninah od350 kron naprej. Torej naj se obdačijo tudi revni sloji. Na drugi strani hoče večina stiskati ravno tam, kjer bi se moralo več potrositi. Poleg drugega hoče magistratna gospoda potrositi manj kakor dosedaj za mestno snago, s katero se danes itak ne moremo ponašati. O proračunu in o meščanski občinski upravi so povedali socialistični mestni svetovalci že svoje mnenje odločno in odkrito. Brez socialnih demokratov bi bila izvršila večina še veliko več grehov na račun mestnega prebivalstva. Tramvajsko, vodovodno in mnoga druga važna vprašanja, o katerih smo podali svoj čas obširno poročilo, pričajo dovolj o devalnosti naših zastopnikov v mestnem svetu. Zato se pridružujemo odkrito vzkliku sodruga Pitto-nija, ki je dejal, da pojdemo pred volilce z lahko in mirno vestjo v prepričanju, da smo branili koristi delavstva in splošne koristi tržaškega prebivalstva. Ampak dočim so naši zastopniki napadali večino in njeno upravo, so slovenski nacionalistični zastopnikfi napadli nas, kakor da smo mi odgovorni za grehe večine. Ne samo v mestnem svetu, tudi na shodih so slovenski nacionalci napadali edino nas, ki smo v mestnem svetu tudi manjšina. Ampak smešna, otročja je kritika slovenskih na-
cionaleev proti nam. Dr. Wilfan je dejal, da zahtevamo več davkov. Res je; socialisti so povedali, da bi imela občina lahko veliko več dohodkov. Povedali so pa tudi, kje naj se dohodki vzamejo. Povedali so, da ne bodo dovolili. da bi se obdaeili revni, marveč bogati sloju Predlagali so svoj čas popolnoma nov davčni načrt, po katerem bi plačeval največ oni, ki največ ima. Predlog je bil odklonjen in so rajše obdačili reveže. Čudni so slovenski nacionalci Dr. Wilfan pripoveduje, da hočemo obdačiti ljudstvo vedno bolj; dr. Rybaf pa pravi, da v državnem zboru ne dovolimo vladi novih davkov. Kdo izmed njiju ima prav? Nadalje je pripovedoval dr. \Vilfan. da zahtevamo, naj se potrosi več za šolstvo. V »Narodnem domu« so mu zato ploskali in mož si je mislil, da nas bo sram. Mi smo pa ponosni na to zahtevo naših zastopnikov. Dr. Wilfan je glede šolstva menda prijatelj kranjskih klerikalcev. Mi nismo! Olede šolstva se nima Trst nič bahati. Mnogo nismo na boljšem od Kranjske. Tudi v Trstu je mnogo otrok brez ljudske izobrazbe, ker ni za vse dovolj prostora. Kaj ni sramota tržaške občine, da si pusti vzdrževati otroške vrtce od Lege nazionale in da si pusti vzdrževati slovenske ljudske šole od Ciril-Metodove družbe? Kaj ni sramota za tržaško občino, da v nekaterih krajih okolice nimamo niti ljudskih šol? In odkod naj se vzame denar za vse te šole, ako se prej ne sklene povišati izdatek za šolstvo? Ako pravi dr. Wilfan, da občina ne sme potrositi več za šolstvo, je znamenje, da ne mara. da bi občina prevzela v svojo režijo slovenske Šole. Socialisti niso zahtevali večjega izdatka le za italijanske šole, marveč za šolstvo, za izobrazbo sploh.
Slovenske šole tvorijo za slovenske narodnjake še vedno agitacijsko sredstvo in dru-zega nič. In umazana in nekulturna je ta agitacija. žPlemenito zahtevo vseh tržaških Slovencev izrabljajo v strankarske svrhe. Očitajo nam, da nasprotujemo slovenskim šolam. Za slovenske šole smo hoteli s slovensimi narodnjaki celo na Hlieo. Skupno smo se hoteli bojevati. Bili so slovenski narodnjaki, ki so skupno delo za skupno stvar odklonili.. Socialni demokratje so zahtevali in dosegli, da je začela vlada podržavljati Ciril-Metodove učitelje; v mestnem svetu so socialisti predlagilr, naj občina da Slovencem v mestu šole. Pa imajo pogum nam očitati, da smo proti slovenskim šolam. I11 njihovi ljudje jim celo verjamejo. Tisti ljudje so zares usmiljenja vredni. Ako bi bili v mestnem svetu socialni demokratje v večini, bi imeli Slovenci že davno svoje resnično potrebne šole. Toda oni. .-io-venski narodnjaki, ne marajo šol. Oni le izrabljajo to šolsko vprašanje v volilne in protisocialistične svrhe, ker nimjo proti nam 110-benh resnih argumentov. Sedaj so skušali malce operirati s svojimi bankami in svojimi voditelji, pa s protisrbsko agitacijo. Ako imajo v sebi še kaj čuta poštenosti, bi se tega početja morali sramovati. Pa pravijo, da se hočejo bojevati z uma svitlim mečem. Kaj je laž in obrekovanje uma svitli meč? Kaj so napadi s kamenjem na naše shode, organizirani od članov, odbora političnega društva »Edinost«, bojevanje z uma svitiim mečem? Kaj je boj z uma svitlim mečem, da sc je zalučalo sodru-gu E. Kristanu na shodu v Skednju kozarec v glavo? Obrekovanje, sumničenje, laži. dejanski napadi in obmetavanjem z blatom, to imeujejo naprednjaki svoj uma svitli meč. In lažnjiva poročila o naših shodih, kakor o zadnjem železničarskem shodu, je tudi uma svitlti meč. Tak je naš nasprotnik, poln divjega sovraštva proti nam. Dobro ga poznamo. Pa se ga ne bojimo, ne ustrašimo. Volilni boj se bliža. Biti bomo morali vsi na svojem mestu. Boj bo ljut. In čim bolj bo hud, tem bolj energično moramo nastopati. Neradi bomo sledili v bo]u sredstvom nasprotnika. Dr. Wilfan bi rad imel kompromis z italijanskimi nacionalci proti nam. Privoščimo mu ga in si ga želimo. Naj se prične pešten volilni boj. Na eni strani mednarodno združena buržvazija, na drugi strani mednarodno združen proletariat. Boj principov, boj med interesi nemaničev in interesi posestnikov. Ampak kakor dosedaj, se bomo bojevali tudi nadalje odločno, energično, nikdar trudni, nikdar upehani v prepričanju, da zmagamo. Ako bomo vsi na mestu, tedai bodo prihodnje volitve poslale v mestni svet tudi slovenske socialistične zastopnike, da bodo tam na kompetentnem mestu odgovarjali napadom na nas in kontrolirali neplodovito delo slovenskih nacionalcev. (Dolgtrajno odobravanje).	(Konec prih.)
Ljubljana in Kranjsko.
— Občinski svet ljubljanski bo imel izredno sejo v sredo dne 29. t. m. Prihodnja redna seja meseca februarija se preloži, ker je prvi torek v mesecu pustni torek, na torek dne 11. februarija.
— Kako »Slovenec« opravičuje kranjsko šolsko mlzerijo? Minuli teden smo objavili nekaj uradnih številk o stanju ljudskega šolstva na Kranjskem. Te neme številke kriče, da je naše ljudsko šolstvo grdo zanemarjeno. Povedali srno, da je na Kranjskem 2250 otrok, t. }. 2.4% izkljttčenio od šolskega pouka brez lastne krivde in brez krivde njihovih staršev. Nadalje smo z uradnimi podatki podprli tritev, da se }e
v zadnjih štirih letih skoro potrojilo število otrok, za katere v obstoječih šolah-ni prostora. Nadalje srno omenjali strašno prenapoljenost šol, ki škoduje učnim uspehom in dela veliko krivico šolo obiskujočim otrokom. Povprečno je na Kranjskem v vsakem razredu natlačenih 90 otrok, državni ljudskošolski zakon označuje SO otrok-na razred za najvišje dopustno število. 150 do 200 novih razredov bi bilo treba, da bi kranjsko ljudsko šolstvo ne stalo v kričečem konfliktu s širokovestnim državnim šolskim zakonom. Najmanj 600 novih razredov in torej 600 več učiteljev in učiteljic, bi bilo treba da bi ljudska šola na Kranjskem rodila kolikor toliko ugoden uspeh v okvirju svojega programa in da bi učiteljstvo ne bilo pretežko obremenjeno in zdravje šolske mladine ne izpostavljeno prehudi nevarnosti. 'Po so bila gola dejstva, z uradnim pečatom klerikalnega de-'deželnela šolskega sveta potrjena. Na podlagi te uradne preiskave smo dvignili javno obtožb:) faktorjev, ki so v deželi kranjski odgovorni za ljudsko šolstvo. Očitali smo prejšnjim deželnim gospodarjem, liberalcem, da so nesramno zanemarjali liudsko šolstvo in sedanjm gospodarjem deželnega dvorca smo povedali, da se pod njihovim režimom že itak globoko pasivna liberalna šolska dedščina pogreza še v hujšo pasivnost. — Dočim so liberalci utemeljeni očitek molče vteknili v žep, ker jim očividno ni do tega, da bi se njih polpretekli politični grehi nad kranjskim prebivalstvom javno premešavali, skuša klerikalni »Slovenec« opravičevati svoje gospodarje. Ljudsko šolstvo na Kranjskem je hudo zanemarjeno, tako trdi uradna statistika:	kakod puščava Gobi
je, tako je zapisano v številkah deželnega šolskega sveta! »Slovenec« je drzen dovolj, da z dvema, tremi oazicami taji puščavo, da z dvema, tremi Patjonkinovimi vasmi v ljubljanski okolici izpodbito upravičenost naše obtožbe in pere krivico s klerikalnega deželnega odbora. Ampak ta metoda sc klerikalnim obtožencem ne more izplačati. Zakaj če je nekaj šol in krajev v navedenem* pogledu v resnici precej ugodnih, je jasno, da so ostali kraji in šole v deželi tembolj zapuščeni in zanemarjeni, ker je povprečna statistična sredina tako žalostna!
— »Slovenec« napoveduje poročilo o »razvoju« šolstva, odkar vladajo v deželi kleraklci: ampak s tem poročilom — izdal ga je klerikalni deželni šoski svet — smo ga prehiteli!
— Umrli so v Ljubljani: Franc Hladnik, zasebnik, 59 let. — Rajko Tscherne, tovarniški delavec, 47 let. — Jožefa Mulej, delavkina hči, 3 leta. — Janez Simčič, mestni delavec, 73 let.
— Albin Pančur, rejenec, pet tednov. — Ignacij Urbas, rejenec, 4 dni. — Janez Levec, tovarniški delavec, 39 let. — Ivan Černe, pleskarski pomočnik, 52 let. — Stanko Hilbcrt, sin c. kr. stavbnega svetnika, 7 let.
— Nekdaj in sedaj. V ljubljanskem uradnem listu z dne 25. t. m. je nekdo objavil naslednji »Cenik jedil in pijač« gostilne pri »Slonu« (preje »Pri Mokarju«) v Ljubljani, Kapucinsko predmestje št. 13, z dne 9. marca 1859.: Juha: kruhova juha z jajcem 7 krajcarjev, riž 7, riž s sirom 9, mehko jajce 3, gosja juha 7 krajcarjev; govedina: s čebulno omako ali kislim hrenom ali kislimi kumaricami ali krompirjem ali sardelno omako ali kislim zeljem 18 krajcarjev; obara: ocvrta teletina 21 krajcarjev, ocvrt prižljec 18, beefsteak s krompirjem 26, dunajske klobasice s hrenom 11 krajcarjev; pečenka: telečja (stegno, ledvična, prsna) 18, pol porcije 14, zrezek z limono 21, zarebernica 18, zarebernica z limono 21, pržola 18, pržola s krompirjem 26, svinjska pečenka 18; močnate jedi: ponvičnik 18, makaroni s parmezanskim sirom 21, mandljevi loki 1 kos 5 krajcarjev, jabolčna ali smetanova gibanica 18, žemeljni cmoki 18, kruhova ali linška torta 18; ribe: ščuka 28, sardele s kisom in oljem 21; solate: motovilec ali krompir 10, motovilec z jajci 18, fižol s hrenom 10, trijet 18, ukuhano sadje 35; mrzle jedi: teletina s kisom in oljem 21, ementalski sir 16, Škofji sir 10; gorke pijače: črna kava 10, kava s smetano 21, čokolada 21, vinska juha 26, inaseljc kuhanega vina 35, pivova juha 26; vina: dolenjsko bokal 42, bizeljsko 56, furlansko črno 63, avstrijsko 72, beli voslavec 84. pristen šampanjec velika steklenica 3 gld. 68 krajcarjev. — Čašica ruma 6, steklenica rogaške slatine 16, maselc 4 krajcarje.
— 16 kazenskih obravnav je bilo v soboto proti mlekaricam, ki so prodajale z vodo pomešano mleko.
— Z monoplanom iz Gorice v Ljubljano. V soboto smo že poročali, da je nadporočnik R. Holeka, prideljen vojaškemu zrakoplovnemu oddelku v Gorici, poletel z Etrich monoplanom v Ljubljano. Vzdignil se je v petek v Gorici ob pol 11. Letel je čez Ajdovščino, Vipavo,Debeli vrh (najvišji vrh Nanosa), Hrušico, Spodnji Logatec, Vrhniko in dospel ravno ob 12. uri v Ljubljano. Preletel je daljavo 120 kilometrov v poldrugi uri, in dosegel višino 2400 metrov. Nadporočnik je naprevil v soboto med 11. in 12. uro nekaj letalnih poskusov na tukajšnjem vojaškem vežbališu in vzletel nato zopet nazaj v Gorico.
— Proti modrasom, V občini Slavina so pokončali lani 385 modrasov, v občini Vinica 165.
— Odgnane! leta 1912. Vsota odgnancev lanskega leta v Ljubljani je znašala 2053 oseb in sicer vseh skupaj, t. j. onih, ki so šli iz drugih krajev skozi ljubljansko odgonsko postajo in onih, ki jih je dala po odgonu ljubljanska mestna policija.
— Samomor služkinje v Tržiču. Tereza Štucin, rojena leta 1883. na Cerkljanskem, je služila za natakarico. Par dni je bila brez službe ter je stanovala v Tržiču pri prijateljici Josipini Kobalovi v hiši »pri črnem orlu«. V pondeljek okolo poldne je pila strup in umrla. Zdravnik je sicer hitro prišel in skušal izprazniti jej želodec, toda revica je bila že mrtva. Preden je izpila strup, je pisala več pisem, iz katerih je razvidno, da se je zastrupila iz obupa, ker je odšel njen ljubček v Ameriko, kakor jej je pisal iz Hamburga.
— V AinerlKo se je V petek z južnega kolodvora odpeljalo 14 Hrvatov.
— Izgubljeno in najdeno. Delavec Fran Tihel je izgubil denarnico, v kateri je imel zastavni list, na katerem je bila zastavljena zlata ura. — Prostak-godbenik 27. pešpolka je izgubil tri srebrne klarinetne obročke. — Neka gospodična je izgubila zlat ženski uhan. — Občinski tajnik g. Fran Mrcina je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Služkinja Meta Gu-stičeva je našla žensko krilo.
— Nič ne ujezi človeka bolj nego slaba kava. Ta jeza je pa popolnoma nepotrebna, odkar imamo Kolinsko kavno primes, s katero se napravi najboljša kava, ki vsakemu ugaja. Našim gospodinjam si ni treba torej več beliti glave, kako bi napravile dobro kavo, ker imajo na razpolago izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes. Pri nakupu pazite na varstveno znamko »Sokol«.
Listnica uredništva: J. M. v C. — Naznanilo seje smo prejeli prepozno za sobotno številko.
Poročilo dež. predsedništva zidarjev v Trstu za leto 1912.
Leto 1912 je bilo za našo organizacijo na jugu leto dela in uspehov, bilo je tudi leto krize in izkušenj. V prvi polovici leta je bila konjunktura splošno zelo dobra. V tem letu smo sklenili s podjetniki šest novih delovnih in plačilnih pogodb s popolnim uspehom. Prvo v Trstu, drugo v 1 ržiču, tretjo v Gradišču, četrto v Gorici, peto v Korminu, šesto v Zadru. Štiri smo sklenili brez stavke in dve s stavko. Stavka v Gorici je trajala 56 dni in je stala našo zvezo nad 13.000 kron in je končala s popolno zmago zidarjev. V Zadru je stavka trajala štiri tedne in je kou-čala s 15 % povišanjem plače, a brez pogodbe. (To stavko so zadarski zidarji napravili na lastno roko, brez privoljenja zveze, zato tudi ni mogla naša zveza te stavke materielno podpirati.) Delovno pogodbo smo potom organizacije sklenili šele meseca septembra. Pogodba je precej podobna tržaški, samo da so v zadarski upeljane tri plačilne tarife in deseturni delovni čas. Pri vseh teh pogodbah smo upeljali minimalno plačo, odpravo akorda, priznanje organizacije in v dveh krajih skrajšanjte delovnega časa, v Gorici pol ure in v Gradišču eno uro na dan. Na plači smo za 4000 zidarjev dosegli od 6 do 12 vinarjev na uro več plače in za 500 zidarjev skrajšanje delovnega časa. To so uspehi, ki smo jih dosegli potom naše organizacije, na katere smo ponosni in s katerimi smo našim zidarjem pokazali, kaj se lehtoo doseže potom močne centralne organizacije, brez katere bi bili naši uspehi nemogoči, ker podjetniki gledajo vedno na finančno moč organizacije, proti kateri se morajo bojevati. Zaradi tega smo mislili, da bodo naši zidarji spoznali moč in potrebo močne centralne organizacije in se iste še trdnejše poprijeli kakor dosedaj. Ali število članov, ki je bilo lansko leto okolo 3200, je to leto padlo na 2329, in te smo izgubili v drugi polovici leta. Skoro vse te člane smo izgubili v Trstu in v Pulju. Da je število članov padlo je več vzrokov, ali največji vzrok je temperament južnih zidarjev, ki še vedno mislijo, da postane, ko je enkrat sklenjena tarifa, organizacija nepotrebna. To velja zlasti za Trst. V Trstu je večina zidarjev, ki tako mislijo. Kedar čutijo potrebo, se takoj vsi organizirajo, ko dosežejo kar so hoteli, postane organizacija nepotrebna. Da pa tega ne povedo, iščejo druge vzroke, zlasti prav jim pride povišanje tedenskih prispevkov, katerih ne morejo pretrpeti. Takoj ko je organizacija povišala prispevke od 40 na 50 vinarjev na teden, smo izgubili par sto članov. Ko je prišla delovna kriza in so prihajali zunanji zidarji v Trst iskati si delo, so takoj tržaški zahtevali od organizacije, da mora ista izgnati vse zunanje in postaviti na delo vse 1 ržačane. Niso pa hoteli čakati na delo v posredovalnici, katera je imela to moč, da je poslala najprej v delo domače in potem še le zunanje. Ako so le dobili delo, so šli brez posredovalnice in na ta način onemogočili delovanje iste. Posledica tega je bila ta, da so podjetniki, ko posredovalnica ni več delovala, jemali na delo večinoma zunanje in domači so ostali v velikem številu brez dela. Namesto, da bi sedaj spoznali, da so sami krivci, da so brezposelni. so zopet dali krivdo organizaciji, da je ona kriva, da so brez dela, ker organizacija favorizira zunanje pred domačimi in zaradi te protiagitacije smo zopet izgubili precej članov, čeravno je organizacija napravila vedno svojo dolžnost.
To še ne zadostuje, s prvim marcem 1913 bo organizacija zopet povišala tedenske prispevke od 50 na 60 vinarjev na teden, kakor to zahteva pravilnik. Gotovi smo, da bomo tudi zaradi tega poviška izgubili veliko članov. Seveda se organizacija tega ne ustraši, ker je prepričana, da člani ne odpadajo zaradi visokih prispevkov, temveč zato, ker niso še tako zavedni, da bi spoznali potrebo organizacije. Te člane bi izgubili ako bi prispevke še znižali. Na vsak način smo gotovi, da ostane organizacija v Trstu močna, ker v dveh letih naše vztrajne agitacije smo veliko dosegli in napravili lep korak naprej. Zavedamo se, da je delo za organizacijo v Trstu zelo težavno. V Trstu se nahajamo v najhujšem nacionalnem boju, zaradi katerega je tudi veliko zidarjev zaslepljenih, ki ne vidijo svojih razrednih interesov in se prepuste nacionalnim kapitalističnim strankam, ki ustanavljajo svoje žolte organizacije, s katerimi hočejo onemogočiti naše delo. Ali največje težkoče imamo zaradi tega, ker je velik del tržaških zidarjev vzgojen v kampanilističnem duhu in celo sovraži zidarja, ki ni Tržačan, naj si bode Slovenec ali Italijan. Zaradi tega težko organiziramo zunanje zidarje, ki delajo v Trstu. Naravno je, da mi ne moremo tega sovraštva podpirati, ker je proti našim principom in proti interesom zidarjev samih. Ali tudi v tem oziru smo napravili velik korak naprej, ker smo to
sovraštvo precej omejili, zlasti pri izobraženih domačih zidarjih, ki ne goje več sovraštva do zunanjih, temveč jih smatrajo za svoje tovariše. To delo hočemo tudi v bodoče nadaljevati.
V Pulju, kjer je bila organizacija vedno močna in najtrdnejša med vsemi, smo to leto izgubili veliko članov. Ali v Pulju jih nismo izgubili zaradi istih vzrokov kakor v Trstu, temveč zaradi velike delovne krize. Zadostuje, da povemo, da je lansko leto v tem času delalo v Pulju okolo 600 zidarjev, med tem ko jih dela sedaj k večjemu 100, zaradi tega je morala organizacija nazadovati, ker je večina zidarjev odšla drugam.
Na Goriškem je organizacija ohranila skoro isto število članov, kakor jih je imela lansko leto. Ali na Goriškem bi lahko napredovali, če pomislimo, da smo napravili štiri plačilne tarife, l>otom katerih smo dosegli poboljšanje plače in skrajšanje delovnega časa. Tudi tukaj opazimo med zidarji precej apatije do organizacije. Tu imamo še veliko število zidarjev, ki niso organizirani in ravno isti, ki so se za časa stavke v Gorici organizirali zamo zato, da so prejemali podporo, so nehali biti člani organizacije, ko je stavka končala. Ali te si bomo zapomnili. Tudi v Gorici se morajo prispevki povišati od 40 na 50 vinarjev na teden.
V Dalmaciji imamo dobro organizacijo v Zadru, kjer so vsi organizirani. V Splitu bi bila lahko boljša kakor je. V Šibeniku in Dubrovniku je organizacija slaba. V Dalmaciji je agitacija zelo težavna, kjer je preveč daleč od Trsta. Za Dalmacijo je potrebno ustanoviti tajništvo za vse organizacije skupaj, ako hočemo imeti večje uspehe in manjše stroške.
Na Kranjskem smo ostali tam, kjer smo bili lansko leto, brez nobenega napredka, ker je celo leto bila velika delovna kriza, zato je bil napredek nemogoč. Toliko o splošni situaciji organizacije.______________________(Konec prih.)
Štajersko.
— Dva poizkušena samomora v Mariboru.
V Mariboru se je zastrupila 17 let stara Marija Potočnik iz Poberša. Prepeljali so jo v bolnico. Zaradi prepira v družini se je zastrupil železniški čuvaj Alojzij Jež, a so mu zdravniki rešili življenje.
— V krojaški delavnici gospoda Maksa Za-bukovška v Celju se je pojavil delovni spor, ker hoče gospod mojster delavce terorizirati in Je nekaj organiziranih krojačev odpustil od dela; za organizirane krojače je delavnica gospoda Maksa Zabukovška zaprta in krojači naj ne Jemljejo dela tam, dokfer konflikt ni poravnan.
Trst.
Važno zaupnlško zborovanje bo v Četrtek dne 30. t. m. ob pol 9. zvečer v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ul. Madonnina 15. Na zborovanju bo poročal o važnih zadevah v imenu izvrševlnega odbora sodrug Čobal iz Zagorja. Vsem sodrugom zauonikom priporočamo prav toplo, da se udeleže tega važnega zborovanja v velikem številu.
— Prvi slovenski socialistični ples bo torej v soboto dne 1. februarja. Za to prvo veliko slovensko socialistično plesno prireditev vlada med slovenskimi delavci opravičeno veliko zanimanje. In kako naj bi bilo drugače? Namen prireditvi je blag. Čisti dobiček bo uporabljen v izobraževalne svrhe. Poleg tega pa bodo imeli udeleženci obilo zabave. In tudi naša »Zarja« dobi svoj del. Zatorej v soboto vsi na prvi slovenski socialistični ples v »Delavski dom«, ul. Madonnina 15.
— Posnemanja vredno! Na občnem zboru tržaške skupine zidarske organizacije, o katerem bomo objavili obširno poročilo, so sklenili zidarji darovati »Zarji« 100 kron. Vse organizacije bi se morale spominjati našega delavskega časopisja ob priliki svojih občinskih zborov!
— Vlakospremno osobje državne železnice bo imelo v sredo 29. t. m. ob 8. zvečer v »Delavskem domu« važen shod. Nihče naj ne izostane!
— V imenu Ciril-Metodove družbe, ki bi
morala biti nepristranska in nadstrankarska, je bila izdana te dni posebna številka »Brivca«, ki bi bil rad šaljiv in duhovit. V tej številki se v imenu Cirila in Metoda blati in zasramuje soci-ano demokratična stranka in socialni demokrat-je. Tako daleč so šli, da pripovedujejo, da so korita najvišji cilj socialistov. Priporočamo našim sodrugom. da uvažujejo to sramotno izkoriščanje šolstva v umazane strankarske namene tržaške narodnjakarje. Naj le pridejo še kedaj in pripovedujejo, da je Ciril Metodava družba nepristranska.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Snoči je bila premiera. Malce čudno se to sliši, zakaj Offenbach počiva že od leta 1880. na montmartreskem pokopališču v Parizu, peli so pa njegovega »Orfeja v podzemlju«. Toda vseeno — bila je noviteta. In občinstvo, ono, ki ni poznalo te »burleskne opere« in ono. ki jo je poznalo, se je zabavalo, vsaj tako dobro, kakor če bi bili uprizorili kakšno moderna opereto. Koliko se sodobni glasbeni fabrikanti producirali samozavestnih operetnih del, pa jih je pogoltnil orkus, preden so bile prav vpisane v muzikalno literaturno kroniko. Marsikatera kakšnih deset let stara opereta se nam zdi že kakor delo iz dobe naših dedov, katerim se čudimo, da so se navduševali ob taki mnogo hoteči naivnosti! Offenbachova dela pa imajo res že častitljivo starost, pa učinkujejo tako sveže, kakor da so bila pravkar kompronirana. »Orfej v podzemlju«, sicer ne doseže »Hoffmanno-vih pripovesti«, ali operetnemu repertoarju dela vso čast. Parodistična vsebina brez prevelikih pretenzij je duhovita, glasba pa je kakor šampanec, sveža, melodiozna, ljubezniva, živa, polna humorja; posamezne točke pa vsebujejo lepoto, da se človek čudi, koliko krivice so storili razni »moralni« sodobniki komponi-
stu. uprizoritev je bila taka, da smo z oži* rom na naše skromne razmere zadovoljni Iz*' vedba dela težave. Osebe, ki nastopajo v »Or* feju«, so od prve do zadnje karikature, in to jo' zelo nevarno, ker prelahko zapeljuje v preti* ravanje; kdor se hoče temu izogniti, pride pa lahko v nevarnost, da popolnoma zgreši figu* ro — prava Skila in Haribda. Celkoma je sno-čnji amsanibl dobro zadel srednjo pot, in da io bilo to prav, je pokazala veselost, ki je ves čas vladala v avditorju. Po našem mnenju je bilo sicer nekoliko preveč lokalnih rozin v potici*-priznavamo pa, da so o tem lahko različni nazori — kdor sliši rad kaj tudi o »Francki pri Belem volku«, naj mu bo. Osobja je bilo na odru veliko, in vsled tega je morala priti tn patam kakšna partija v roke, ki niso dovoli krepke zanjo. Dobra volja in izvrstno razpoloženje sodelujočih pa je pomagalo, da je gledalec tudi v tem oziru pil iz reke Lete. Bil je torej prijeten večer, ki se bo nedvomno dostikrat ponavljal. O posameznih pevcih povemo kaj po reprizi.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v torek, dne 28. jan. 1913 ob 6. zvečer. Dnevni red* 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Iz gospodarskega odseka a) blagajnikovo poročilo o 1. 1912 in proračun za 1913; b) društvena hiša. 5. Slučajnosti'
Si duo faciunt idera, non est idem.
Ako dva eno in isto izvršita, ni isto! Ali res ne?
Da, človek, ki imaš podaniško pamet, uči se spoznavati, da črno ni črno, osel ni osel,’pUj sek ni pujsek, da tri ni tri, ena ni ena in da čin' vek ni človek?
Da, človek s podaniško pametjo, ako ti go, spodar zapove, da sta dve popolnoma enaki in podobni reči različni, tedaj moraš smatrati črno za belo, osla ali tepca za učenjaka, moraličnega pujska pa za najbolj krepostnega človeka, volka za ovco itd.! Ako ti gospodar zapove, tedaj se morajo trije bogovi izpremeniti v enega, v prihodnjem trenotku pa en bog v tri bogove, ne glede na sv. pisemske besede: »Jaz sem tvoj gospod, tvoj bog, poleg mene ne imej še druzih bogov«. Na povelje svojega gospodarja moraš smatrati ogromno večino ljudi za garjeve pse medtem ko moraš priznati, da je majhna peščica ljudi Bogu podobna.
Človek s podaniško pametjo, nehaj dokazovati svojemu gospodarju, da je vse lahko tako kakor je v resnici. Nehaj I Tvoj gospodar se opira na puške, bajonete in topove in ti kliče nesramno v obraz: »Sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas!« — Tako hočem, tako zapo-dujem, namesto zdrave pameti vladaj v resnici moja volja.
Ali še ne uvidiš, človek s podaniško pametjo, da je ves svet narobe, ako tvoj gospodar tako ukaže. Obračunaj torej z Bogom iu se daj zagrebsti, preden se tvoj gospodar po-služi »ultima ratio regis«, zadnjega sredstva, ki so topovi in puške, ki nosijo gorje vsem tistim, ki nočejo preklicati resnice.
Pravično bi bilo. kar trdiš, človek s podaniško pametjo, da bi dva človeka za eno in isto hudodelstvo morala sprejeti eno in isto kazen, posebno če sta bila v enakih okoliščinah.
Vidiš, človek s podaniško pametjo — »v enakih okoliščinah« — prav v tem grmu leži zajec. Vidiš, vsa človeška družba se deli v dva tabora. »Dva naroda sta na svetu, prvi ima ostroge, drugi sedlo ob porodu.«
Ali razumeš, človek s podaniško pametjo? Vsaki človek lahko doseže pravico. Ali pravica je le prazna pena. Le kdor lahko z gorjačo brani svoje pravo, uživa tudi pravo! Kdor itna moč, lahko vsako krivico izpremeni v pravico in prisili vse druge ljudi, da priznalo njegovo pravico. Zato je kot pravica razglašena krivica postala meso in kri v zakoniku. Zato je j>o-stalo načelo, če dva storita isto, ni eno in isto.
In česa si se iz tega naučil, človek s podaniško pametjo? Povem ti na kratko: Na vprašanje, kdo uživa pravico, ti povem, da tisti uživa največje pravice, kdor poseduje najvefi moči. Edino sila je odločevala in delila do sedaj pravice.
Pripovedovali so nam o pravici in siromaki smo vzeli vse za zlato. Verjeli smo juristom, ko so pred mnogo sto leti razglasili: »Sine ju-stitia nulla iibertas.« Verjeli smo, da sta pravo in sodišče neobhodno potrebna za človeško družbo.
.Pravo! — Da, spomnjamo se ga s solzami v očeh in ga proklinjamo, ko se je izrabilo proti nam.
Kako čudežno se je vse vršilo. Pravo je majhno peščica ljudi obogatelo, ogromno množico je pahnilo v največje siromaštvo in bedo.
Krasti je prepovedano. Tudi umor se strogo kaznuje. Laži in kriva prisega so prepovedane. In vendar se mori, krade, laže in po krivem prisega — pravo je proti tem zlom izgubilo svojo moč.
Tisoč krivic se izvrši vsak dan, ne da bi bile kaznovane; naobratno mnogo ljudi prosjači za skorjico kruha, vzlic temu pa ostajajo vzroki te nesreče neizpremenjeni. In ljudje, ki črpajo svoje dohodke iz teh razmer, hodijo brezskrbno po svetu in uživajo najvišje časti. — Vsi so pred zakonom enaki: ali malo muho, ki stori kak pregrešek, zmečkajo škorpijon, ki je izvršil hudodelstvo, pa ostane pri življenju.
Koliko državnih pravdnikov je moralo že priznati, kedar se je izvršilo kako veliko hudodelstvo, da je roka pravice preslaba, da bi dosegla hudodelca!
»Ne kradi!« se glasi sedma zapoved božja, tudi kazenski zakonik prepoveduje tatvino. Ali, če dva izvršita eno in isto, ni isto!
»Ne ubijaj!« se glasi peta zapoved božja in tudi po kazenskem zakoniku se prepoveduje ubijanje. Ali. če dva izvršita eno in isto, ni isto!
V današnji družbi so zakoni koristni le za bogatine; siromake pa zakonitim potom plenijo, izkoriščajo in izsesavajo. Kdor ima moč, uživa vse pravice, tu odločuje le moč. Zakon pravi,
2a ima vsak človek pravico do .blaga, katerega si je pošteno pridobil. Ali kapitalist ga delavcu vzame. Dobiček spravi v žep, uživa rento. Kaj pa delavec uživa? Nizke plače, ki so za življenje premajhne, za umiranje previsoke. In to je zakonito!
Po zakonu ne smeš ubijati. Ako si pa dosegel dostojanstvo v človeški družbi, potem lahko moriš. In če v vojni pomoriš mnogo ljudi, toliko
višje časti boš užival. In če se temu morjenju upreš, te zadene kazen. Tako je dandanes na svetu.
Tukaj zopet lahko spoznavaš, človek s po-daniško pametjo, da ubijanje množic ni umor, da sovražni človek ni človek, pač pa klavniška živina, ki se daruje blaznosti. Pravice ni na svetu, pač pa pravo sile, ali razumeš, človek s podaniško pametjo?
KONFERENCA SOCIALNO DEMOKRATIČNIH OBČIMSKIH O^BORLIKOV.
Dunaj, 27. januarja. Dne 17. februarja bo v favoritenskem »Delavskem doinu“ na Dunaju konferenca socialno demokratičnih občinskih odbornikov, ki se je udeleže socialno demokratični občinski zastopnki iz vse države.
DVAJSETI STRANKIN ZBOR NIŽJEAVSTRIJ-
SKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Dunaj, 27. januarja. Za 15. februarja je sklican na Dunaj dvajseti strankin zbor nižje-avstrijskih socialnih demokratov. Na dnevnem redu je med drugim tudi deželnozborska volilna reforma.
DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
Zadar, 26. januarja. Iz ozirom na zunanji položaj ne bo sklican dalmatinski deželni zbor, ker si vlada ni mogla zagotoviti, da se ne bo bavil z vprašanji, ki ne spadajo v njegovo kompetenco. (To je čuden argument.)
VOLITVE V DUNAJSKEM NOVEM MESTU.
Dunajsko Novo mesto, 27. januarja. Danes se prično tukaj občinske volitve po novem volilnem redu, ki določa proporc in obligatorično listo kandidatov. Danes voli četrti volilni razred, ki šteje 4760 volilcev. Vseh občinskih vo-lilcev je 7692. Socialisti kandidirajo v vseh štirih razredih. Ženske imajo volilno pravico v prvih treh razredih. Agitacija je zelo živahna.
NADVOJVODA RAINER.
Dunaj, 26. januarja. Stanje nadvojvode Rainerja se je tako poslabšalo, da je katastrofa neizogibna.
ČEHI IN POLJAKI.
Poljska Ostrava, 26. januarja. Ker se Čehi upirajo poljski zahtevi, da bi občina Poljska Ostrava prevzela poljske okoličanske šole, so Poljald sklenili, uprizoriti stavko šolskih otrok, ki se ima jutri pričeti.
EKSPLOZIJA NA PARNIKU.
Trst, 26. januarja. Snoči se je priinerija na parniku „Nesazis“ grozna katastrofa. Eksplodiral je dinamit, ki ga je menda imel neki mornar skritega za ribolov. Pri tem je bil kurjač Anton Zanetič težko ranjen, mornarja Dominik Bernardo in Marijan P i 11 a e c o pa ubita in grozno razmesarjena.
PREPOVEDANE ZRAČNE POTI.
Dunaj, 26. januarja. »Wiener Zeitung« objavlja odredbo ministrstva za notranje zadeve od 20. januarja 1913 glede prepovedanih zračnih potov za letala. Na Koroškem prepoveduje odredba letalom ozemlje med tekom Drave od Greifensteina do Beljaka, dalje na cesti, ki vodi od Beljaka do Podkorena do kranjsko-koroške meje in do deželne meje med Koroško in Goriško, do državne meje do Pontebe in do jarka Bombaš, do potoka Trogel do \Vatschiga in cesti VVatschig-Smolior, VVeiBbriach-Greifen burg.
PROTI LUKACSEVEMU VOLILNEMU ROPU.
Budimpešta, 27. januarja. Včerajšnji izredni zbor socialno demokratične stranke se je izvršil sijajno. Udeležba delegatov iz vseh krajev dežele je bila velikanska. Zastopano je bilo tuda mednarodno socialistično tajništvo v Bruslju, Avstrijski in hrvaški socialisti so poslali svoje zastopnike. Med mnogobrojnitni pozdravi, ki žel ogrskemu proletarijatu zrnago v boju za volilno pravico, je tudi pozdrav jugoslovanske socialno demokratične stranke in »Zarje«. Vlada s« je tako živo zanimala za to zborovanje, da je delegirala dopoldne policijskega svetnika Jeszen-skega, popoldne pa Aranyija na zbor. Edina točka dnevnega reda je bila »Boj proti vladnemu načrtu volilne reforme«. Poročal je sodrug Ga-raml. Po obširni debati je bila soglasno sprejeta tesolucija. ki protestira proti nameravanemu volilnemu ropu Ticze in Lukacsa ter pozava delavstvo, da se bojuje proti njemu s splošno stavko. Policijski organi so marljivo beležili, ker so imeli nalog, obširno poročati. Natančnejše pročilo sledi.
Lukacs krošujari.
Budimpešta, 27. januarja. Lukacs išče stikov z voditelji Slovakov in Rumunov, da bi jih pridobil za svoj volilni načrt.
GflRGEY BOLAN.
Budimpešta, 26. januarja. General Artur Gorgey, ki je pred tedni težko obolel, a pozneje precej okreval, je zdaj tako oslabljen, da se zdravniki boje za njegovo življenje.
(Gorgey je bil rojen BO. januarja 1818 v Toporczu na Gornjem Ogrskem. Leta 1848. je na Košutovo željo prevzel poveljništvo ogrske revolucijske armade. Dne 13. avgusta 1849. je kapituliral pred Rusi. Madjari so ga dolgo imenovali izdajalca. Zlasti stari Košut ga je hudo napadal. Doživel pa je še zadoščenje; dokazano je nad vsak dvom, da je bila kapitulacija pri Vilagosu neizogibna.)
SRBSKA TRGOVINSKA POGODBA.
Belgrad, 27. januarja. Poslanik Jovanovič posreduje pri avstrijski vladi zaradi obnovitve srbsko-avstrijske trgovinske pogodbe. Pričakovati je, da bodo vsa vprašanja v kratkem ugodno rešena in da nastanejo potem normalne razmere med Avstrijo in Srbijo. Avstrijska industrija dobi v novi pogodbi znatne ugodnosti.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA ANGLEŠKEM.
London, 26. januarja. „Times“ poročajo, da je naznanil predsednik poslanske ^ zbornice ministrskemu svetu, kako da bo odločil o ženski volilni pravici. Ako bo sprejela v zakonski načrt vlade dovolitev volilne pravice ženskam, tedaj bo predsednik odločil, da se je spremenil princip zakona in da je nadaljevanje razprave proti poslovniku. Ministrski svet ni sklenil še nič definitivnega. »Times" menijo, da bo vlada opustila razpravo o zakonu za žensko volilno
pravico. Tudi „Daily Ohromele* piše, da je predsednikova izjava pokopala zakonski načrt o volilni pravici in da je ministrski svet sklenil, da opusti zakone o volilni reformi.
NESREČA NA MORJU.
London, 26. januarja. Na vožnji iz Osten-da v Dover je poštni parnik »Clementine« v angleškem kanalu zadel ob neko barko. Dva mornarja s poštnega parnika sta utonila. Moštvo barke je vzela »Clementine«. ki je močno poškodovana, na krov in ga pripeliala v Dover, pričanja trdijo, da je to nekolikokrat odločno pravlja dosedanjo prepoved nočnega prometa
IlUSINSKI ZAUPNIŠKI ZBOR.
Črnovice, 26. januarja. Včeraj se je tukaj sešel zbor zaupnikov rusinske stranke, katerega se je udeležilo 2000 zaupnikov. Sprejel je resolucijo, ki graja dosedanje gospodarstvo v zvezi rusinskih raji*ajzenovk. Zaupniški zbor odobrava sklepe na lvovskem shodu rusinskih prvakov glede na stališče ru-sinskega naroda v slučaju vojnih zapletijajev; geslo vseh Rusinov bodi: Za Avstrijo, za habsburško dinastijo, proti carizmu in proti panru-sizmu! Naposled se odobrava sodelovanje bukovniških rusinskih poslancev z gališkimi v zadevi rusinskega vseučilišča.
Sl AVLA NATAKARJEV V NOVEM JORKU,
Novi Jork, 26. januarja. Na tisoče slavku-jočih natakarjev in velika množica, ki simpatizira s natakarji so demonstrirali v petek. Po hotelih in restavracijah so pobijali okna in na-
Eadali natakarje, ki se niso pridružili stavki, »emonstrantje so tudi streljali, več oseb je bilo ranjenih. Mnogo velikih hotelov in restavracij je moralo vsled stavke prekiniti z obratom.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in slane naročnina
celoletna	Za avstro-ogrske kraje:	K 2160
polletna	V	* 	*•».** • • • • * # • • 4 « Za Nemčijo i	, 1080
četrtletna		. 540
mesečna		» 180
celoletna		K 26 40
polletna		
četrtletna	t < 1 i l f # 1 • 1 1	„ 660
mesečna	it' • • .%-» «*•>	. 220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakamah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : U pra a ništvo „Zarje“ v Ljubljani..
Novice.
* Nestrpnost. Znani socialistični pisatelj sodrug dr. Gustav Eckstein, ki je avstrijski državljan, je predaval na strankini šoli v Berlinu o »Zgodovini in socializmu.« Pred nekaj dnevi je pa bil pozvan k oblasti, kjer so mu povedali, da je postal s tem, da je predaval na strankini šoli, nadležen inozemec in če bo nadaljeval s predavanji, bo izgnan iz Pruskega.
* Iz kapitalističnega paradiža. Tovarnarji, ki izdelujejo margarino (umetno maslo), so leta 1911 osleparili Zedinjene države za 1,500.000 dolarjev na davkih. Da izgine »neljuba afera« z dnevnega reda. so se zedinili, da plačajo le 100.000 dolarjev odškodnine in da se vsako na-daljno kazensko postopanje napram njim ustavi. Pošteni zlikovci in malopridneži na debelo so na ta način prihranili 1,400.000 dolarjev.
* Zakonska tragedija v sodnijski dvorani. Pred sodnikom v Luttichu je bil ločen zakon 301etne žene in sicer na njeno zahtevo. Po izrečeni razsodbi je ustrelil ločeni mož iz revolverja večkrat na ženo in jo zadel na vrat. Nato je ustrelil še sam sebe.
* 171eten morilec in samomorilec. Veliko pozornost vzbuja v Černovicah v Bukovini dejanje 17letnega gimnazijskega učenca Stanislava Morškoja. Sel je v bordel, kjer je ustrelil neko dekle in nato še sam sebe.
* Alkoholni odlok na saksonskih železnicah. Glavno ravnateljstvo saksonskih državnih železnic je iz varnostnih razlogov prepovedalo železniškim uradnikom dve uri pred nastopont službe in med službo vživanje alkoholnih pijač. Prepoved velja tudi za odmore in za čas, ko morajo biti pripravljeni za službo. Dovoljene so brezalkoholne pijače. Tudi uslužbencem, ki ne spadajo k obratnemu osobju, priporoča ravnateljstvo, da uvažuje navedeno odredbo. Uslužbenci, ki alkoholizirani pridejo na službo, ne smejo nastopiti službe; ako se pijanost ponovi, jih sme železnica sama odpustiti. Predstojniki morajo posebno pažnjo posvečati pijači vdanim osebam, jih poučevati o škodljivosti alkohola in jim priporočati pristop k abstinentovskim društvom.
* In Bog ti bo pomagal . . . John D. Rockefeller Jr. je pred kratkim povedal na nekem zboru »Krščanske mladinske zveze« v Tarry-townu, N. Y„ da je štiri leta molil in prosil boga za srečo in uspeli, ki ga je končno tudi dosegel. Tristo kosmatih medvedov! Torej Rockefellerja je bog vendarle uslišal in mu nasul žepez mi-ljoni dolarjev. Seveda, zdaj bodo duhovniki kazali na Rockefellerja! Kaj pa je s tistimi siromaki, ki tudi molijo vse svoje žive dni — pa! so vsako leto bolj siromašni in končno jih morajo pokopati na občinskem polju med trnjent in koprivami? Rockefeller je znal, da ima pred seboj ljudi, ki se dajo radi potegniti, zato jih je pa prav pošteno potegnil. Kdor zna, pa zna!
* 350 romarjev je utonilo. 400 indijskih romarjev je na potu med Medina in Yambo presenetil močno narasli gorski potok. 350 oseb ie utonilo, samo 50 se iih ie rešilo
IZZA REVOLUCIJE.
Vlada bi se rada pogajala brez velesil.
Carigrad, 26. januarja. Nova vlada se bavi z odgovorom, ki se izroči velesilam na njihovo noto. V ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da nova vlada noče vojne za vsako ceno, ali da bi mogla skleniti mir le tedaj, če ostane Odrin turški. Vlada se bo baje poskušala pogajati z zavezniki brez posredovanja vesesil.
Obiski.
Carigrad, 26. januarja. Včeraj popoldne so vsi poslaniki obiskali novega velikega vezirja Malimud Ševketa. Nekateri poslaniki so obiskali tudi Kjamila.
Zapiranje.
Carigrad. 20. januarja. Drugega sultanovega komornika Rešid bega, ki se je skrival v sultanovi palači, so prijeli včeraj popoldne prav tisti hip, ko se je hotel vkrcati na rumunskem parniku, da bi se odpeljal v Evropo. Zaprli so ga v ječo vojnega sodišča.
Nič se ne ve.
Carigrad, 26. januarja. Po mestu krožijo najraznovrstnejše vesti, ki jih prebivalstvo nekoliko radovedno, večinoma pa apatično posluša. Včeraj sc je nenadoma raznesla govorica, da je sultan odstavljen. Druga vest je pravila, da bo odstavljen in da vpeljejo mladoturki vojaško 'diktaturo. Na drugi strani zopet govore, da bodo pristaši stare vlade odstranili mladoturški kabinet, ki baje nima veliko pristašev. Mladoturški manifest ni napravil nobenega znatnega vtiska. Med ljudstvom ni opaziti nobene želje po nadaljevanju vojne. Kakšno presenečenje nikakor ni izključeno.
Sultan odstopi.
Carigrad. 27. januarja. Med vsakovrstnimi vestmi, ki se raznašajo po mestu, je tudi ta. da hoče sultan prostovoljno odstopiti na korist prestolonasledniku. Z glasom popolnega prc-priačnja trdijo, da je to nekolikokrat odločno izjavil, češ da zahteva situacija krepkega vladarja. Pristaši prejšne vlade pripovedujejo, da je sultan z novim kabinetom navskriž; nasprotno pa zatrjujejo mladoturki, da je sultan zelo zadovoljen s preobratom, češ da je zelo nerad pritrdil Kjamilovim predlogom glede na Odrin. Med novo vlado in sultanom je baje nalepši sporazum.
Sultan jetnik?
Carigrad, 26. januarja. V sultanovi palači so se baje odigrali burni prizori. Novi kabinet ravna s sultanom kakor z jetnikom, ker mu ne zaupa. Vojni poveljnik je izdal ukaz, ki od-ravlia dosedanjo prepoved nočnega prometa no ulicah. Mesto je tudi zanaprej v obsednem »danil! Vlada je ukrenila obširne priprave, da prepreči cventaulno protirevolucijo.
Odkod dobiti denarja?
Carigrad. 27. januarja. Vlada misli najeti notranje posojilo in upa, da sc ji posreči dobiti toliko, da bo mogoče pokriti najnujnejše izdatke. Posamezni mladoturki so obljubili znatne svote. Razpiše se tudi javna subskripcija. (Ali to ne more zadostovati za vojne potrebščine 0
Nemška prijaznost.
Pariz, i’6. januarja. »Ecbo de Pariš« javlja po izjavah nekega turškega pooblaščenca, 'da dela Turčija zlasti Francoze in Angleže odgovorne z pretečo noto velesil. Zdaj so prišli do vlade možje, k! so vdani Nemčiji; to se je zgodilo glavno zaraditega, ker je Nemčija preprečila pritisk Evrope.
Turki zaupajo v Avstrijo?
London. 26. januarja. »Daily Express« pravi, da zaupajo Turki v Avstrijo in da je to povzročilo prevrat v Carigradu. Anglija in Francija sta prijateljici Rusije, ki podpira Bolgarsko in Srbijo. Če bi bila enkrat evropska Turčija izgubljena, bi se Turki rajši izročili Avstro-Ogrski, kakor kakšni slovanski državi. Zadnje tedne da so sc vršila pogajanja po katerih bi Jurčija izročila Avstriji Solun in ozemlje med Bosno in Egejskim morjem, zato pa bi morali Turčiji ostati Odrin. kos Maccdonlje in nekoliko otokov.
Sestava ministrstva.
Carigrad, 27. januarja. Vojno ministrstvo, ki ga provizorično vodi Mahinud Sevket, prevzame šef generalnega štaba Izet beg. Za zunanjega ministra prihaja razun Maki paše tudi predsednik državnega sveta Sajd Haiim v poštev, ffaki paša bo baje odklonil.
Položaj v Carigradu.
Carigrad, 27. januarja. V Caiigradu je mir. Mlad°turški a?itatorji so na delu, da bi navdušili prebivalstvo za novo vlado. Ljudstvo pa je 'ravnodušno in ne kaže nobenega zanimanja. 'Očividno bi mu bil mir najljubši, da bi si gospodarsko opomoglo, ker je vsled vojne vse tiudo trpelo.
Razpoloženje armade.
Carigrad. 27. januarja. Prevrat ne nahaja »piošnih simpatij v armadi; kjer imajo mlado-ffitrki veliko nasprotnikov, ki obsojajo, da se zopet častniki mešajo v politiko in pravijo, Sa ie bila Kiamilova vlada vlada treznosti, JVlahmud Šveketova pa je vlada nepremišljenosti.
vprašanja.
> 'i'}
Zunanje ministrstvo.
Carigrad, 26. januarja. Vprašanje, kdo bodi naslednik zunanjega ministrstva Noradungijana, i dela velike težave. Ponudili so listnico poslaniku v BerlimiOsman Nizimiju; ta pa je odklonil. Bivši veliki vezir Maki paša pa je zahteval, naj počakajo do pondeljka, da preuči diplomatični položaj.
Odgovor Turčije.
Carigrad, 27. januarja. Odgovor Turčije na noto velesil se izroči danes poslanikom.
KRIŽARKA HAMIDIJE.
Suec, 26. januarja. Včeraj je turška križarka „Hainidije odplula proti jugu,
BALKANSKA ZVEZA.
Srbi za vojno.
Belgrad, 26. januarja. Z ozirom na prevrat v Carigradu sodijo tukajšnji politični krogi, da bo posredovanje velesil brezuspe-š n o. Ministrski svet je poslal srbskim poslaništvom okrožnico, da hoče vlada še nekoliko počakati na odgovor Turčije, potem pa otvoriti vojno. Srbija ne bo več dovoljevala, da bi Turčija zavlačila zadevo.
Konferenca pooblaščencev.
London, 26. januarja. Pooblaščenci balkanske zveze so imeli včeraj in danes sestanke in pričakujejo inslrukcij od svojih vlad.
VELESILE.
Trojna vzajemnost.
Pariz, 27. januarja. Minister za zunanje zadeve Jo u nart je konferiral z angleškim poslanikom. V diplomatičnih krogih pravijo, da se je hotel poučiti o angleških nazorih glede na izpremenjeni položaj v Carigradu. Poslal je tudi francoskemu poslaniku v Peterburgu navodila, da se pouči o ruskih nazorih. Trojna vzajemnost hoče v balkanskih vprašanjih solidarno nastopati.
Konferenca poslanikov.
Pariz, 27. januarja. Pričakuje se, da predloži trojna vzajemnost današnji seji poslanikov predloge glede na nadalnje postopanje velesil napram Turčiji. V tukajšnjih diplomatičnih krogih pravijo, da bo trojna vzajemnost priporočala odločen nastop, ker bi popuščanje ogrozilo mir na Balkanu, obnovljena vojna pa bi lahko imela dalekosežne posledice.
Francija in Nemčija.
Berlin, 27. januarja. Francoski poslanik je obiskal državnega tajnika J a g o w a. Po zanesljivih virih je imela konferenca namen doseči složno postopanje trozveze in trojne vzajemnosti napram novemu položaju v Turčiji.
Rusija.
Peterburg, 27. januarja. V tukajšnjih političnih krogih so slejkoprcj mirni, ker sodijo, da prevrat v Carigradu ne bo imel večjih posledic. V lastnem interesu ne more Turčija siliti v vojno, ker bi s tem riskirala še večje izgube. Treba je le. da ostanejo velesile složne.Zato ne misli Rusija na kakšno vojaško akcijo. Tudi vesti, da hoče razviti armenska vprašanje, se ne vjemajo z resnico.
Rusija želi mir.
Berlin. 27. januarja. V tukajšnjih ruskih krogih zatrjujejo, da hoče Rusija na vsak način ostati mirna, ker ima prihodnji mesec slavnost tristoletnice dinastije Romanov, in želi, da bi to bila slavnost miru.
Francoske ladje.
Pariz, 27. januarja. Mornariški minister je ukazal, da sta dve novi bojni ladji pripravljeni, da na prvo povelje leliko odideta na vzhod.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Rutmuiski ministrski svet.
Bukarešt, 26. januarja. V soboto se je sešel ministrski svet, na katerem je zahteval poljedelski minister Filipescu, da naj vlada energično nastopa za koristi Rumunije v rumun-sko-boglarskem spornem vprašanju. Ministra Cantacuzene in Margiloman sta podpirala izvajanja poljedelskega ministra in zahtevala hitro rešitev vprašanja. Nato je bil izdan naslednji oficialni komunike:	»Ministrski	svet
pod kraljevin predsedstvom, ki se ga je udeležil tudi prestolonaslednik, je trajal dve uri. Ministri so se zedinil o postopanju, s katerim se čimprej reši sporno vprašanje z Bolgarijo.«
Izjava ministra za notranje zadeve.
Bukarešt, 26. januarja. Med prebivalstvom se je močno razširila vest, da hoče vlada mobilizirati in da bo izročila Bolgarski ultimatum. Minister za notranje zadeve. Take Jonescu, je izjavil, da so vse te vesti L rez podlage in da ne bo vlada pripustila zavlačevanje rumunsko bolgarskega spornega vprašanja.
Runmnska liberalna stranka in rešitev bolgarske krize.
Bukarešt. 27. januarja. Liberalna stranka je izdala komunike, v katerem pravi med drugim: »Rešitev balkanske krize je nemogoča brez Rumunije. Pri rešitvi morajo z vso resnostjo upoštevati naše pravice in naše zahteve.
* Avstrijska strahovlada v Bosni. Nas
bratski list »Glas Slobode«, ki izhaja v Sarajevu piše: »Predavanje, ki je bilo napovedano za pretečeno nedeljo, je prepovedal vladni zastopnik. V odloku pravi, da on ne more prej dovoliti predavanja, dokler ne pošljejo na cenzuro tekst vsega predavanja. Dalje tudi zahteva, da se označi ime predavateljevo. Prišlo je torej tako daleč, da nam je onemogočeno vsako delo. Zdaj zabranjujejo tudi poučna predavanja, ki smo jih smeli doslej neovirano prirejati. Na predavania prihaja itak policijski zastopnik, a vendar zahtevajo od nas, da predložimo besedilo predavanja, kar je nemogoče in česar tudi nočemo storiti. Prav smešna je pa policijska zahteva po imenu predavatelja, ker smo objavili njegovo ime v listu in *a policija dobro ve.« — Tako torej širi Avstrija kulturo po svojih kolonijah. Ni dovelj, da ne ustanavlja potrebnih šol, ne, tudi tega ne pusti, da bi se delavstvo samo izobraževalo. Kulturno delo, ki ga opravlja socialna demokracija, je naši’ vladi skrajno neprijetno in z vso silo ga hoče zatreti. Da se ji to ne bo posrečilo, o tem je lehko prepričana.
Ciganski pogreb. Kdor je bral v romanih Walterja Scotta krasne opise ciganskih taborišč, se ne bo čudil, da je Angleška do naj-novejšega časa posebno ugodna dežela za proučevanje življenja teh čudovitih nomadov. 2e popreje je bila na Angleškem družba za proučevanje ciganov, ki pa je polagoma ponehala, dokler se ni v 19. stoletju prebudila k novemu življenju. Družba izdaja svoje lastno glasilo in to glasilo je dokaz, da ima cigansko življenje še vedno mnogo zanimivih posameznosti; list prinaša zanimive prispevke sotrudnikov iz vseh evropskih dežel. V zadnjem zvezku je več prispevkov o pogrebnih običajih pri ciganih ob priliki smrti enega najbolj znanih in uglednih članov ciganskih bratovščin na Angleškem. Ta mož. Izak Heron, je užival splošno spoštovanje med cigani in so ga pokopali s posebno svečanim pogrebom, pri katerem so z največjo skrbnostjo pazili na starodavne pogrebne običaje.
'1 ruplo so položili v krsto iz hrastovega lesa, mrliča so oblekli v belo platneno srajco, na nogah je imel nogavice in cipele. Pod mrličem ic bila njegova vsakdanja obleka, spalna suknja. tod« tako, da je bila notranja stran posamičnih delov obleke obrnjena na zunaj. Razenja so dali mrtvecu na pot denarja in dragotin v žepe. Po pogrebu, ki se je izvršil na krščanskem pokopališču, so mrtvaški voz razdejali, posamezne dele spravili za spomin, posamezne pa sežgali. Posebno določilo ciganskega pogreba je, da morajo ležati mrtvečeve roke tesno druga ob drugi na isti strani.
Dvojna mera. Če bi kdo v javnem parku s palico ubil veverico, bi ga očividci ne le obsipali z lepimi imeni, ampak bi mu jih tudi pošteno našteli na hrbet in na tisti del života, kjer hrbet izgubi pošteno ime. Ako pa dečki in deklice, ki delajo v tvornicah — peklih, v nežni mladosti umirajo vsled izkoriščanja, tedaj sc fine dame, ki z drobnimi in belimi ročicami nasipajo po zimi.zrno gladnim pticam, ne zmenijo za te žrtve krivičnega sistema. Srečna je veverica, srečna je mačka, srečen je psiček! Ali gorje, trikrat gorje otroku, ki se je porodil siromaku. Ljube živalice in — siromašni otrok v slabi obleki! Revščina ni v današnji gnili človeški družbi le sramota, ampak je hudodelstvo. Da, še huje je! Ptica lahko svojim mučiteljem ubeži, siromak pa nosi svoje težko breme vse svoje žive dni, dokler ne leže k večnemu počitku.
* Velikanski slapovi. Dosedaj je veljal niagarski slap za največjega na svetu. O vodo-padih reke Iguasu pa trdijo, da prekašajo Niagaro. O teh vodopadih je prvi poročal argentinski komisar na geografkem kongresu v St. Louisu. Iguasu je pritok Parane. Kakih 18 kilometrov poprej, preden se izliva v Parano, teče z veliko brzino, se naglo vpogne na desno ter dela imenovane vodopade, ki so po sodbi imenovanega komisarja, ki je videl vodopad
Niagare in Zambezija, mnogo veličastneji kot prva. O Iguasovih vodopadih širši svet dosedaj zategadelj ni vedel, ker so sredi skoraj nepristopnega pragozda nad 150 kilometrov oddaljeni od cest in naselbin. Ako pa se kdo vozi po cele tedne v čolnu po reki, kakor je to napravil argentinski komisar, potem zasliši že milje daleč bobnenje velikanske vodne množine, ki pada preko raztrganih skal 70 metrov globoko. Niagarski slapovi so le kakih 50 metrov visoki, na najširšem mestu 574 metrov Široki ter pada v eni uri preko njih kakih 100 miljonov ton vode. Jguasovi slapovi pa so 3400 metrov široki, tedaj skoraj štirikrat širji kot Niagare ter pada preko njih v eni uri kakih 140 miljonov ton vode. Vrhutega se vodna množina pri Niagari spreminja po letnih časih; pozimi n. pr. slap zamrzne. Iguasu ima vedno enako vode, le za časa deževanja naraste tako. da je reka pred slapovi čez 10 kilometrov široka. Brezdvonmo se bo moderna tehnika polastila te največje vodne sile, kakor se ie polastila Niagare.
.* Električni ljudje in električni kraji. Bralka njujorškega »Heralda« je opazovala na sebi električne pojave in se je vznemirjena obrnila na uredništvo lista za pojasnilo. Vznemirjeni gospe je bil pojasnil zanjo nenavadni pojav Ca-mille Flaimnarion in ji dokazal, da to ni nič nadnaravnega. Flammarion pripoveduje: Lepa dama je prišla lepega mrzlega zimskega jutra k meni in me vsa osupla in vidno razburjena vprašala, kako to, da njene posteljne odeje po noči gore. Sel sem ž njo v temačno sobo in videl, da se utrinjajo od njenih las praskatajoče iskre, ako jih češe z glavnikom. Prav tako so pi išle tudi iz njene svilnate in volnene obleke svetle iskre, ako si jih pogladil. Slične pojave so mi sporočili tudi očividci, ki se nanje lahko zanesem. I a pojav se da lahko čisto lepo razložiti z zračno elektriko, v kateri smo časi tako potopljeni kakor v kopelj. Precej redki so ti pojavi po naših krajih, kajti porajajo se samo ob posebnih vremenskih okoliščinah, ki ob našem zmernejšem podnebju niso tako pogostne. V nekaterih deželah, kjer pritiska ob suhem in električnem zraku zelo strupen mraz, so ti pojavi navadni. 1 ako v Kanadi. V Vinipegu naraste ob določenih dnevih zračna elektrika do take višine, da začutita dve osebi ščipanje v rokah, ako si ju podata in da prasketajo v temi svetle iskre iz prstov. Ta dejstva so mi opisali razni opazovalci, med njimi velika tragedinia Sara Bernhard. ki je bila v teh krajih. Redkejši so ti pojavi v gorkih deželah, kjer je zrak prav tako suh in nasičen, na primer na Tenerifi in v
Moderna veda in === socializem =s==
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č.
To knjigo toplo priporočamo. Cena 120 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi .Zarje.*
Žepni koledar za 1913
Važno za vsakega delavca
Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljna načela socialne = demokracije =7=
  v Trstu —- -
se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v ^Delavskem domu‘, ulica Madonina 15.
(Erfurtski program)
Napisal Karol Kautskv. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek).
Cena vsem avezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena via III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v založbi .Zarje".
n.
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
NAZNANILO OTVORITVE.
Začenši s 1. februarjem 1913 se bodo sprejemali bolniki v privatno zdravišče
Najmodernejši komfort:
novo poslopje, zdravnik stanuje v hiši, električna razsvetljava, centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi vodovod s toplo in mrzlo vodo. Avtoklav (sistem Schaercr) 2-5 atmosfer, 138« C.
Sanatorium
EMONA
Ljubljana, Komenskega ul. 4.
Najmodernejši komfort:
novo poslopje, zdravnik stanuje v hiši, električna razsvetljava, centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi vodovod s toplo in mrzlo vodo. Avtoklav (sistem Schaerer) 2 5 atmosfer, 138» C
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Privatno porodništvo. — Medicinalne kopeli (radij, elektrika, ogljenčna kislina, kisik, žveplo, smrečni ekstrakt itd.)
Porodništvo:
Oskrbnina na dan: 1. razrdd 12 K.
Prof. dr. A. pl. Valenta-Marchthurn n- razred 8 K-
primarij porodniSko-ginekološkega oddelka deželne bolnice.
Lastnik in šef-zdravnik: dr. Franc Derganc
primarij prvega kirurgičnega oddelka deželne J>olulce.
‘t-
CD
SZ
a f mm
C®
03
-+-c
■ *mm
~cB
m —m
O
O
c?.
>co
c«
„J.iker Medicini
•••• is idnavilniS
^°vpoSabenikt5isK3
pri ljubjjsni __ «
T*
O
cm
CD
r?
<73
03
O
5’
CD
33
Za veselice!
Velika izbira s£ajcenejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir-land, koriamloli, serpentin in drugih reči.
Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-peča sprejmem po veselici nazaj.
lato i elf;i za vsa /jmanf a naročita.
FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12.
»!
m
hranilne vloge članov
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom sklepa skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 19^3 obrestuje odslej
od dne vloge Q do dne dviga.
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000 K. Dosedanje stanje deležev 32.000 kron. Rezervni zaklad 8000 kron. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 kron 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški:.Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spodnji Šiški, Celovška cesta.	NAČELSTVO
NADZORSTVO.