Razglednice iz zbirke vnetega zbiratelja Jožeta Gaspariča. Več o njegovi zbirki lahko preberete na strani 8.
Trgovina Jakob Čuček
Sv. Bolfenk v Slov. goricah
Razglednica Trnovske vasi iz leta 1934
VOŠČILO
Naj Vas božični prazniki osrečijo, novo leto 2003 pa obogati z zdravjem, zadovoljstvom in ljubeznijo!
Vam želijo: župan, občinski svet in uprava
BESEDE V DECEMBRU - MESECU UPANJA
Samo nekaj pregovorov o besedah sem si zapomnil. Recimo:	Spoštujmo besede,
vsaka je lahko zadnja! Ali: Človeka spoznaš po besedi! (Čeprav pravi drugi, da po dejanjih!) In: Tudi besede ubijajo!
Kakorkoli, brez njih ne gre. Kakor tudi ni mogoče oporekati, da je največ lepih besed izrečenih v decembru, v mesecu, ki zaključi časovni letni krog in se nas s svojimi človeštva in človeka prevrednotenimi prazniki dotika v našem bistvu in našo individualnost poudarja ter obenem staplja v univerzalnost živečega na drobcu vesoljskega prahu.
Ali prihaja decembrska dobrota iz posledičnega strahu, ne vemo. Sam jo pripisujem človekovemu upanju, kot luč človeštva v naravno najbolj umirjenem in najtemnejšem mesecu, ko človek svetlobo išče v sebi in jo s tem prižiga v bližnjem in s tem omogoča preživetje obema.
A preživeti je za človeka premalo! Če preživeti pomeni vegetirati, životariti kot ujetnik svojega telesa, pomeni živeti biti gospodar svoje duše.
Da lahko preživimo kot skupnost potrebujemo osnovne pogoje za preživetje. Daljnega leta 1976 smo še v občini Ptuj videli prve metre asfalta v domačem kraju. Dvesto metrov regionalne ceste Ptuj-Lenart po zaslugi predsednika izvršnega sveta občine Ptuj Jožeta Butolena, cesto do table
proti Črmlji in Sovjaku, kilometer do odcepa proti Lahovim v Bišečkem Vrhu in cesto proti Vitomarcem, se ve, z našo soudeležbo.
1984. leta je ravninski del občine, Ločič, Trnovsko vas in Biš, začela napajati komunalna voda in klobčič omrežja cest, vode, telefonije, razsvetljave se je začel odpletati vedno hitreje. Z velikimi prispevki krajanov ga ne bi bilo, a žal takšno je (bilo) dejstvo! Šola, grajena pretežno iz državnih sredstev, dvorana za kulturne prireditve, pošta, lovski dom, gasilski dom, zdravstveni dom, čistilna naprava, igrišče, poslovilna vežica so stavbe našega skupnega standarda. Vseh modernizacija še ni dosegla, vendar kamor koli stopiš, lahko vidiš in rečeš: To smo naredili skupaj!
Kaj smo naredili vsak zase, je druga, vsakemu lastna in osebna zgodba. Zgodba življenja, prilik in možnosti, izkoriščenih ali ne, sreče in srčnosti, predvsem pa lastnega dela, najodgovornejšega opravila človeka, naj bo fizično ali umsko. Izobraževanje in poklic, uspešno kmetovanje in enaka obrt so postali osnova preživetja in življenja! (O tem ve in vidi vsak o dmgem bolje kot sam o sebi!) Skupnost, mislim domačo, sestavljamo vsi! Tisti z morda, pišem domnevno, 400 tisočaki mesečnih dohodkov in tisti s 30
' Trnovski '
zvon
Izdajatelj: Občina Trnovska vas
Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Medij TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 107.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: občina .trnovska. vas@siol. net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas
Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, \yPožeg 4, Rače______________
tisočaki socialne podpore ter vsi drugi vmes! (Da bi bilo prvih čimveč in drugih čim manj -predvsem zaradi spoštovanja do njih!) Tisti, ki si načrtno želijo hitreje in dalje, in tisti, ki tega ne zmorejo in je zato skupen korak takšen, kot je, ker smo soodvisni. Ko bomo obvladali svoje osnovne komunalne potrebe, še nekaj cest, skoraj vso kanalizacijo, vzdrževali obstoječe, zgradili otrokom nove pogoje za šolanje in vzgojo - vrtec, šolo in telovadnico - jutri, 9- decembra, sva z gospo arhitektko zopet napovedana na ministrstvu za
šolstvo in šport - ko bodo z znanjem in kulturo bogati mladi ostajali v domačem kraju, bodo začeli obvladovati prostor, ki bo njihova skupna duša, v katerem bodo živeli in mu postali gospodar, ne pa obratno kot je danes. Takrat bo prišel čas življenja, za katerega so podzavestno garali (životarili ) rodovi Slovenskih goric!
A ker ta čas ne bo prišel iznenada, naj ga vsaj malo že prinese leto 2003, mi pa mu s skupnim delom stopimo naproti!
Župan: Karl Vurcer
SVEČANA AKADEMIJA
V petek, 25. oktobra 2002, je potekala v okviru mednarodnega znanstvenega simpozija o Jakobu Gomilšaku svečana akademija.
Ob 17.15 je bil v prostorih zdravstvenega doma organiziran sprejem udeležencev simpozija in gostov častnega odbora. V naš kraj so prišli številni pomembni ljudje, strokovnjaki različnih področij, ki ste jim lahko prisluhnili že isti večer ob 18. uri v dvorani, podrobneje pa so svoje raziskave predstavili v soboto, 26. oktobra.
Ko sem se približevala dvorani, sem ob številnih vozilih ob njej sklepala, da več ne bo prostih sedežev. Pa sem ugotovila, da je bilo več nastopajočih, ki so zapolnili siceršnjo praznino.
Po slovenski himni, ki jo je zapel MePZ Jakoba Gomilšaka, navdušili so nas še z nam vsem dobro znano Prleško in pesmijo Slovenec sem, je navzoče nagovoril župan Karl Vurcer, nato nas je pozdravila še največja poznavalka slovenskih narečij dr. Zinka Zorko. Osrednji govornik večera je bil dr. Franc Rode. Povzemal je najpomembnejše podatke iz Gomilšakovega življenja in odpiral nekatera pereča vprašanja današnje družbe, ob katerih se krešejo različna mnenja. Recitatorji Barbara Vršič, Barbara Dmmlič, Matjaž Kramberger in Roman Maguša so predstavili nekaj pesmi domačih ustvarjalcev. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli Ana Vurcer in Polona Kapun. Posebej se je Gomilšaku kot duhovniku posvetil naš domačin dr. Slavko Krajnc. Spoznaval ga je kot vnetega oznanjevalca človeškosti in duha, ljubitelja narave, vzgojitelja, rodoljuba ... Skupina Spominčice nas je prijetno presenetila s pesmijo in glasbo. Ob koncu so se v narodnih nošah na odru zavrteli še plesalci skupine iz ptujske bolnišnice. Dogajanje je povezoval Danilo Muršec.
Večer je bil zelo prijeten in verjamem, da se je marsikomu vtisnil globoko v spomin.
Anita Vršič
SLOVENSKE GORICE POJEJO IN PLEŠEJO
O naših velikih ljudeh vemo veliko, toda še vedno premalo. Naš kraj so popeljali v svet, veliko so naredili za nas in ponosni smo lahko, da imamo take prednike. Biš je majhna vas, toda tako raznolika in razvita, da s ponosom živimo tukaj. Prav tako so s ponosom, verjetno, živeli tudi možje, ki so zaznamovali našo vasico. Eden teh mož je bil vsekakor Jakob Gomilšak, kateremu je bil letošnji občinski praznik tudi posvečen.
Letos je potekala v okviru občinskega praznika tudi prireditev Slovenske gorice pojejo in plešejo. V soboto, 26. oktobra, je bil v kulturni dvorani v Trnovski vasi res pester, zanimiv in smeha poln večer. Prireditev, ki so jo organizirali PGD Biš in Kulturno društvo Muršec - Živkov v sodelovanju z občino Trnovska vas, je bila res vredna ogleda, kar so dokazali občani sami, saj je bila dvorana nabito polna. Prikazani so bili stari običaji, ki danes že po malem tonejo v pozabo. Najbolj zanimiv je bil prikaz “žganjare”, saj so moški ves večer kuhali domači “šnops”, kot so to počeli včasih, seveda ob kartanju in moškem pogovoru.
Prireditev je bila zaznamovana s številnimi nastopi. Zapeli so nam ljudski pevci iz Trnovske vasi, potem so se z “metl-polko” in dialogom o žganjekuhi predstavili JVIZ Destrnik-Trnovska vas OŠ Trnovska vas, pozabiti ne gre naših obetajočih harmonikarjev, ki so iz svojih instrumentov izvabili prijetne domače zvoke. V goste so prišli tudi ljudski pevci Turističnega društva Vitomarci in Destrnik ter folklorna skupina od Trojice, ki nam je med drugim prikazala luščenje fižola. Prav tako so večer popestrile ljudske pevke PGD Osek. Od srca smo se nasmejali humoristu Blažu iz Lenarta, ki ni imel dlake na jeziku in je nekaj minut zabaval vse občinstvo.
Po koncu uradnega dela je sledilo podeljevanje priznanj.
Občinsko so izročili Francu Kuplenu za aktivno delo v DU in za vsestransko delo v občini ter Elizabeti Ceh za večletno delo v Krajevni organizaciji RK Trnovska vas. Priznanja za najlepšo urejeno domačijo, kmetijo in poslovni objekt so prejeli: Milena in Vlado Breznik, Jožica in Milan Mihelak, Irena in Franc Belec, Marija in Anton Mohorič ter družinsko podjetje Jakoba Emeršiča iz Trnovske vasi. Podeljena so bila tudi občinska športna priznanja za kros, odbojko in košarko (športno društvo), streljanje z zračno puško (SD) in tekmovanje na glinaste golobe (LD).
Po končanem uradnem delu je sledila večerja za vse prisotne.
Večer se je nadaljeval v prijetnem klepetu ob zvokih ansambla Fakin.
Romana Breznik
OTVORITEV MRLIŠKE VEŽICE
V sklopu prireditev ob 4. občinskem prazniku je potekala 20. oktobra 2002 otvoritev mrliške vežice na tukajšnjem pokopališču. Ob navzočnosti številnih krajanov je bila 37 milijonov vredna investicija predana namenu. Blagoslovitev s sveto mašo je opravil domači župnik Jožef Rajnar, vrvico so prerezali člani gradbenega odbora in župan Karl Vurcer. Slovesnost so polepšali domači pevci pod vodstvom Ludvika Krajnca ter Barbara in Matjaž.
Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki investitorjev, projektantka Cveta Fajt iz Maribora in nadzornik Drago Štrafela.
Slavnostni govornik je bil župan Karl Vurcer, ki je spregovoril o pomenu mrliške vežice ter naštel izvajalce gradbenih in zemeljskih del. Dela, ki so jih začeli izvajati februarja letos, so zaključili v zelo kratkem času.
Tehnično karakteristiko za novozgrajeni objekt je podal predsednik gradbenega odbora Franc Pukšič.
Mrliška vežica sestoji iz poslovilne avle (80 m2), prostora za duhovnika (15 m2), pisarne (15m2), čajne kuhinje (24 m2), ostali prostori (18 m2) ter kletni prostori (32m2), ki so namenjeni shranjevanju opreme pogrebnega podjetja.
Gradnja se je financirala iz proračunskih sredstev in iz sredstev občanov.
Avlo krasijo slike domačega slikarja Danila Muršca iz Biša in na simboličen način ponazarjajo žalost in bolečino, ki spremlja ljudi ob trenutkih slovesa od najdražjih. Za okrasitev je poskrbela cvetličarna Beli cvet Andreje Pukšič iz Biša. Okolico zgradbe so uredili delavci gradbenega podjetja Epson, Zidarstvo Horvat in pogrebno podjetje Jančič iz Lenarta.
Župan Karl Vurcer in predsednik gradbenega odbora Franc Pukšič sta se zahvalila krajanom za njihov prispevek in razumevanje pri izpeljavi tako obsežnega projekta, ki bo nam in prihodnjim rodovom v ponos.
Marija Pukšič
VOŠČILO ZA PRAZNIKE
Vsem članom DU Trnovska vas, predvsem pa članom upravnega in nadzornega odbora se zahvaljujem za vse, kar ste z dobro voljo in razumevanjem naredili za društvo v leto 2002. Obenem želim članom DU, krajanom, občinskemu svetu in občinskim delavcem vesel božič in vse najlepše. Leto 2003 naj nam da trdnega zdravja, miru, sožitja in osebno srečo.
Predsednik DU: Franc Kuplen
MEDNARODNI SIMPOZIJ O JAKOBU
GOMILŠAKU
Ali ga poznate, tega možakarja s prijetnim nasmehom, tega vrlega učenjaka in domoljuba? Ali poznate moža, ki nam je spisal pesem Slovenec sem?
Tako je Slovence 1908. leta nagovoril Fran Ilešič v Večernicah, Družbe sv. Mohorja. Bilo je dve leti po smrti Jakoba Gomilšaka.
96 let po Gomilšakovi smrti smo njegovo življenje in delo spoznavali njegovi rojaki.
Bilo je to v soboto, 26. oktobra, na mednarodnem simpoziju o našem rojaku. Na simpoziju, ki se je pričel ob 10. uri, se je zvrstilo kar 14 predavateljev.
Uvodni govor je imel pater dr. Slavko Krajnc, ki se je med drugim tudi vprašal, kaj bi bili Bolfenčani brez tako velikih mož. Dogajanje mu je z lepo slovenščino pomagala voditi Marija Hernja Masten. Zvrstili so se predavatelji:
Domačin, prof. Ivan Lovrenčič, s predavanjem Politično življenje na Slovenskem v Gomilškovem času, ko se je Slovencem oblikovala narodna zavest. Ludvik Krajnc je podal Življenjsko pot Jakoba Gomilšaka. Njegovo življenje od »našega« Biša, do Trsta. Majda Kaučič-Baša je zanimivo predstavila, kakšna je bila narodna misel v delih Jakoba Gomilšaka. Zanimivo je bila njena razlaga, kako je dr. Muršec vplival na Gomilšakovo življenje in delo. Slovenec sem je zapisal pri 22. letih. To je bila zvestoba materi in čustvu.
Jožica Čeh je govorila o pesniškem slogu v slovenskih pesmih Jakoba Gomilšaka. Njegove domoljubne in versko-vzgojne pesmi so bile napisane tudi za 1. in 2. razred srednjih šol v takratnem času. Profesorica dr. Zinka Zorko je govorila o dialektizmih v delih Jakoba Gomilšaka. Izvedeli smo, da je pisal v takratnem knjižnem jeziku. Na video posnetku so gostje slišali tudi govorico Biša domačina Zmaga Šalamuna.
Dr. Mirko Križman je predaval o Gomilšakovih pesmi v nemščini. Ugotavljal je, da so bile nemške pesmi prav tako plod nadarjenega pesnika.
Ivan Fras je imel predavanje Jakob Gomilšak in zgodovinopisje. Irena Stramljič-Breznik je na prijeten in duhovit način razlagala, kakšne so bile besedoslovne lastnosti Gomilšakovega sestavka Čujte, čujte možje. Besedilo je napisal kot tožbo.
Fanika Krajnc Vrečko je imela predavanje z naslovom Gomilšakovi viri za zgodovino protestantizma. Gomilšak je razpravo objavil v sedmih nadaljevanjih.
Marija Hernja Masten je govorila o potopisih in vodnikih Jakoba Gomilšaka (Potovanje v Rim in Vodnik po Trstu). Obe deli bi mirne duše lahko vzeli še danes v roke, če bi potovali v Rim ali bi si ogledali Trst.
Jakob Emeršič, ki ga vsi poznamo kot »živi leksikon« v ptujski študijski knjižnici, je govoril o osebnostih v delih Jakoba Gomilšaka. Metka Elizabeta Vrbnjak je predstavila bolfenško ljudsko šolo v mladostnih letih Jakoba Gomilšaka. Izvedeli smo, kdo vse je poučeval
pri Bolfenku, ko je šolo obiskoval Jakob Gomilšak.
Manja Flisar je predstavila cerkvene pesmarice v Gomilšakovem času. Sledila je razprava, ki se je nanašala na vse teme simpozija. Vsi, ki smo tega dne bili na simpoziju, smo spoznali našega rojaka tako, da nam more biti samo v ponos. Izšel je iz blatnih Slovenskih goric, ki jih je brez sramu odnesel s seboj v svet. Zapustil nam je ogromno dediščino. Čuvajmo in nosimo jo s seboj, kamorkoli bo tudi nas zanesla pot! Ne pozabimo, da smo Slovenci in ne »šprehajmo »in »spikajmo« takoj po nemško ali angleško, ko prestopimo meje iz Neevrope v Evropo!
P. s. Kako spoštuje svojega prastrica, je pokazala tudi pranečakinja Marija Pukšič, ki je z možem ves dan prisostvovala simpoziju.
Milena Meznarič
POROČILO 1. REDNE SEJE
ZASEDALI SO NOVOIZVOLJENI SVETNIKI
V torek, 26.novembra 2002, se je sestal novi občinski svet, ki je imenoval komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V komisijo so imenovani: predsednik Franc Pukšič ter člana Srečko Pukšič in Ivan Lovrenčič.
Svetniki so obravnavali poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in poročilo o izidu volitev za člane občinskega sveta ter potrdili mandate županu Karlu Vurcerju in svetnikom: Andreju Murku, Francu Pukšiču, Francu Tašnerju, Manfredu Jakopu, Srečku Pukšiču, Ivanu Lovrenčiču in Jožefu Potrču.
Na 1. redni seji je bil izvoljen podžupan Franc Pukšič.
Prav tako so bile imenovane naslednje komisije in odbori:
-	v statutarno-pravno komisijo so imenovani: predsednik Ivan Lovrenčič, člana Jožef Potrč in Franc Tašner;
-	v nadzorni odbor so imenovani: predsednica Julija Kurbos, člana Vlado Fras in Alojz Benko;
-	v odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so imenovani: predsednik Ivan Lovrenčič, člani Rajko Vrečar, Jožef Potrč, Alojz Brunčič in Angela Fras;
-	v odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe so imenovani: predsednik Manfred Jakop in člani Andrej Murko, Franc Tašner, Franc Mohorič in Slavko Štebih;
-	v odbor za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja so imenovani: predsednik Srečko Pukšič ter člani Franc Pukšič, Franc Kuplen, Andrej Murko in Roman Fras.
Milena Kapun
Bolfenško žegnanje in odkritje spominske plošče
ZAKLJUČNI DAN SIMPOZIJA IN OBČINSKEGA PRAZNIKA
Zadnji oktobrski teden je našo občino prevevalo znanje, slovesnosti, športne aktivnosti, druženje občanov in še marsikaj drugega. Hkrati s četrtim občinskim praznikom je namreč potekal mednarodni znanstveni simpozij o domačinu Jakobu Gomilšaku.
Zaključna slovesnost je bila v nedeljo, 27. 10. 2002, na bolfenško žegnanje. Ob deseti uri se je pričela slovesna maša v cerkvi Sv. Bolfenka, med katero je bila blagoslovitev Slomškove kapele, ki jo je vodil škof Jože Smej skupaj z domačim župnikom Jožetom Rajnarjem in patrom dr. Slavkom Krajncem. Denarna sredstva za kapelo so prispevali krajani, sliko Slomška je upodobil Danilo Muršec iz Biša. Po končani maši je pred cerkvijo potekalo prijetno druženje ob godbi na pihala z Destrnika ter ob kozarčku dobrega, ki sta ga podarila župan Karl Vurcer in domači župnik Jože Rajnar. Kdor je hotel, se je lahko sprehodil po središču Trnovske vasi in kupil kakšno malenkost, saj so prišli tudi letos prodajalci raznih stvari.
Ob 12.30 se je slavnostno dogajanje preselilo v Biš, na domačijo Jakoba Gomilšaka (k hiši Pukšičevih, po domače Vrbanovih). Tam je potekala
Foto: Zmago S.
zaključna slovesnost vseh dni simpozija - odkritje spominske plošče. Ob tej slovesnosti je spregovoril župan Karl Vurcer, za njim je nekaj besed spregovorila prorektorica Univerze v Mariboru Zinka Zorko, ki je v govoru poudarila, da se zgodovina gradi na koreninah. Prav tako je spregovoril pater dr. Slavko Krajnc. Temu je sledilo odkritje spominske plošče. Ob prisostvovanju župana in patra Slavka jo je odkrila Gomilšakova sorodnica, pranečakinja Ana Pukšič. Ploščo je blagoslovil škof Jože Smej.
Po zaključni slovesnosti je sledila pogostitev, ki jo je pripravila družina Pukšič. Tako smo zaključili eno večjih in pomembnejših slovesnosti v naši občini, ki nam je prinesla novega znanja, podatke ter marsikaj, kar bi sicer utonilo v pozabo.
Barbara Drumlič
ŠPORTNE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ZDRAV DUH JE V ZDRAVEM TELESU
V okviru letošnjega četrtega občinskega praznika Trnovske vasi, so zadnji dve soboti v mesecu oktobru potekale športne prireditve.
Da bi se popolnoma ogreli za vse športne aktivnosti, je najprej, v soboto, 19- 10. 2002 potekal tek po vaseh naše občine. Start začrtane proge za tek je bil na parkirišču pod zdravstvenim domom. Sama pot je bila dolga kar 2800 m. Najprej so tekmovalci tekli po “Humu” vse do mlake v Bišečkem Vrhu, kjer so zavili levo proti Trnovski vasi. Cilj je bil pri občinski stavbi. Najprej so se v teku pomerili mlajši tekmovalci v starosti do 15 let. Skupaj jih je bilo deset. Prvo mesto sta skupno osvojila Roki Pernat in Leon Pavalec, tretji pa je bil Denis Muršec. Za mlajšimi so se v dir spustili starejši tekmovalci, med katerimi je bil tudi župan Karl Vurcer ter edina predstavnica ženskega spola Mirjana Drumlič. Prvo mesto je osvojil Boris Pukšič, ki je na cilj pritekel v manj kot desetih minutah. Drugi je bil Marko Krajnc, tretji pa Tone Pravdič iz Gorišnice.
Vendar še za ta dan ni bilo dovolj športa. Željni športnih aktivnosti, smo se ob trinajsti uri zbrali na športnem igrišču, kjer je potekalo tekmovanje v odbojki. Najboljša je bila ekipa Nabijačev, malce manj uspešna je bila ekipa Funakijev, tretje mesto pa je osvojila ekipa po imenu Kosci.
Čez en teden, torej v soboto, 26. 10. 2002, ob 11. uri so se na športnem igrišču pričela tekmovanja v košarki in nogometu. V košarki so se pomerile tri ekipe. Prvo mesto so osvojili Vikingi, drugo ekipa Nabijačev (oboji iz Trnovske vasi), tretja pa je bila ekipa Next please iz Lenarta. Po tem tekmovanju je sledilo tekmovanje v metanju trojk, kjer je prepričljivo zmagala in ugnala vse fante, domačinka Sandra Požegar, drugi je bil Jože Šomen iz Lenarta.
Na sosednjem igrišču je istočasno potekalo tekmovanje v igranju nogometa. Prvo mesto je zasedla ekipa osmega razreda, drugo šesti razred, tretje pa sedmi razred. Pokale in priznanja so zmagovalci prejeli v soboto, 26. 10. 2002 na prireditvi Slovenske gorice pojejo in plešejo.
Tako smo občani Trnovske vasi in ostali udeleženci športnih prireditev pokazali, da nam zdrav duh v zdravem telesu še zmeraj oz. vedno bolj nekaj pomeni. Upamo, da bo naslednje leto udeležba še večja in vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite, saj bodo le tako tekmovanja še bolj zanimiva, pestra in vznemirljiva.
Barbara Drumlič
PREDSTAVITEV GURMANSKO-ROKODELSKE POTI
V sredo, 26. novembra 2002, je v občini Trnovska vas potekala delavnica, kjer so bili predstavljeni projekti podeželja in dejavnosti podeželskega razvojnega jedra E-Vita. Podeželsko razvojno jedro spodbuja povezave lokalnih skupnosti, razvojnih institucij in drugih nosilcev razvoja ter potrebe prebivalstva na podeželju in s tem omogoča povečanje dohodka v okviru kmečkih in drugih gospodinjstev.
Osnovna dejavnost PRJ E-Vita je razvoj novih dejavnosti, vodenje razvojnih programov, usposabljanje, podjetniško svetovanje, servis za vodenje poslovnih knjig v dopolnilnih dejavnostih, nudenje prostora za dopolnilne dejavnosti (domača in umetna obrt), uporaba naprav in orodij (računalnik, internet, kopirni stroj).
Občina Trnovska vas in Vita iz Maribora izvajata v naši občini projekt, poimenovan Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice, ki je del Razvojnega programa podeželja. Tako se je občina Trnovska vas v juniju skupaj s še štirimi sosednjimi občinami (Sv. Andraž, Juršinici, Dornava, Destrnik) prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter dobila pozitiven odgovor. Program financira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lokalna skupnost ter Zavod RS za zaposlovanje.
Na delavnici, ki so jo vodile sodelavke Vite iz Maribora: ga. Sonja, ga. Dragomira in ga. Olga, so bili predstavljeni vsebinski načrti izvajanja in izdelave programov za projekte Gurmansko-rokodelska pot in projekt CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnove vasi).
Kot smo izvedeli, je glavni namen projekta Gurmansko- rokodelska pot vzpostavitev turistične poti skozi celotne Slovenske gorice. Da bi turisti prišli v naše kraje, jim je treba nekaj ponuditi. To so predvsem dobra hrana, pijača, kulturne in naravne znamenitosti ter izdelki domače obrti.
Program je razdeljen v tri faze. Prva bo trajala 6 mesecev in je preveritvena. V tem obdobju je treba analizirati stanje na terenu ter ugotoviti potrebe in želje ljudi. Torej je treba poiskati ljudi, ki bi bili pripravljeni kaj narediti za kraj. Na terenu izvajajo ankete. Druga faza je uvajalna, ko naj bi se vrnile povratne informacije s terena. Organizirane bodo delavnice s točno določenimi skupinami ljudmi. Ta faza bo trajala 18 mesecev. Izdelan RPP je pogoj za prehod v tretjo fazo, ki se imenuje izvedbena. Časovno ne bo omejena. Na osnovi izdelanega načrta se bodo lahko zainteresirani občani prijavljali na razpise ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavni cilj omenjenega projekta je vzpostavitev turistične poti skozi Slovenske gorice, razvoj tržno zanimivih dopolnilnih dejavnosti, odprtje novih delovnih mest, večja prepoznavnost kraja v širšem prostoru itd. Namen projekta je tudi, da se na zaključenih podeželskih območjih
ustvarijo pogoji za njihov uspešen razvoj oziroma se izboljšajo življenjski pogoji prebivalstva.
Sledila je predstavitev projekta CRPOV (CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN OBNOVA VASI). Izdelava bo trajala 12 mesecev. V program je treba vključiti čim več dejavnih ljudi z različnih področij, kot so: šola, gospodinjstva, kmetije, drobno gospodarstvo, društva itd.
Projekt financira v višini 50 % ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in 50 % lokalna skupnost. Zaradi lažjega dela predvsem pri analizi razvojnih možnosti je načrt izdelave programa razdeljen na pet delovnih področij. To so:
-	življenjski prostor (to je geografski položaj, rastlinstvo, živalstvo);
-	naselitveni prostor (krajinske in urbanistične značilnosti območja, ceste, vodovodi, el. tel. omrežja, prostorski in izvedbeni akti lokalnih skupnosti);
-	družbeni prostor (družabno življenje na vasi, šege običaji, navade);
kulturni prostor (naravna in kulturna dediščina ...);
-	delovni prostor, ki je najpomembnejši in obsega: kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti, obrt, gozdarstvo, turizem ...
Iz poročila gospe Olge smo izvedeli, da na terenu izvajajo ankete, pridobivajo podatke, ki so potrebni za izdelavo seznama ponudnikov. Sledile bodo delavnice po posameznih področjih, kjer bo predstavljeno stanje, ko bodo pridobili povratne
informacije od občanov.
Tako se bo izdelala razvojna strategija kraja v pisni obliki - vizija kraja. Program ima dolgoročne cilje, kot so: celostni razvoj občine, večja usposobljenost in izobraženost, prepoznavnost v širšem prostoru, razvoj dmžabnega življenja, nova delovna mesta itd. Gospa Sonja je udeležence delavnice seznanila s tem, kaj je osebno dopolnilno delo in kaj so dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Za osebno dopolnilno dejavnost šteje, kadar posameznik sam opravlja naslednja dela: pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev ter zelišč, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, za katero ima pridobljeno mnenje Obrtne zbornice Slovenije, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalni način ...
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja kdor koli poleg svojega poklica. Opraviti mora registracijo, to je priglasitev na pristojni upravni enoti in priglasitev na davčni upravi. Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela ne sme presegati minimalne letne plače v RS iz preteklega leta.
Sledila je predstavitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Te so povezane s kmetijstvom in gozdarstvom. Opravljajo jo lahko: lastniki kmetije, najemniki ali zakupniki kmetije in njihovi družinski člani. Podrobnejšo predstavitev dopolnilnih dejavnosti smo vam že predstavili v drugi in tretji številki Trnovskega zvona v letošnjem letu.
Marija Pukšič
PREGLED DELA V DU TRNOVSKA VAS
V kratkem opisu bi želel predstaviti DU Trnovska vas in naše aktivnosti skozi celotno obdobje. Plan dela, ki je bil zastavljen za leto 2002, je bil v celoti realiziran. Kot vsako leto smo tudi to izpeljali občni zbor društva. S trdno voljo, željo in potrebo smo razvili tudi nov prapor, za kar gre velika zahvala vsem članom DU, sosednjim društvom, naši občini in tudi članom občinskega sveta, ki so z razumevanjem prispevali za prapor. Še enkrat hvala vsem, ki ste se odzvali, ker edino s skupno močjo in finančno podporo smo lahko kupili novi prapor.
Če še kdo želi imeti svoj trak ali žebljiček, še lahko prispeva. Vedno ste dobrodošli. Upokojenci DU smo se udeležili srečanja upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu. Zaradi želje naših članov smo organizirali dva nakupovalna izleta na Madžarsko in izlet na Koroško. Obiskali smo Sv. goro pri Novi Gorici in se poveselili na martinovanju v Jablancah na kmetiji odprtih vrat Simonič.
Pomembno je tudi to, da smo trikrat organizirali kolesarjenje po sosednjih občinah z zadovoljivo udeležbo članov, ki se zavedajo, da je kolesarjenje rekreacija, ki je z nobenim fizičnim delom ne moreš nadomestiti. Udeležili smo se tudi 4. občinskega praznika naše občine.
S tem delo v našem društvu za letos še ni končano, saj si želimo obiskati na domu še tiste, ki se naših srečanj zaradi bolezni ne morejo udeležiti.
Finančni položaj ni rožnat. Zahvaljujem se občini za denarna sredstva, ki jih je namenila društvu.
Predsednik DU: Franc Kuplen
KULTURNO DRUŠTVO MURŠEC - ŽIVKOV
Mojca Pokrajculja v izvedbi lutkovne skupine DETEL KD Muršec -Živkov in JVVZ Lenart v Sarajevu
Kulturno društvo MURŠEC -ŽIVKOV je eno najmlajših v naši občini. Ustanovljeno je bilo leta 2001 pod vodstvom Danila Muršca. Člani prihajajo iz Trnovske vasi, s Ptuja in iz Lenarta, zato društvo deluje v celotnih Slovenskih goricah. Ker največ članov prihaja iz Trnovske vasi, ima sedež v naši občini.
V letu, ki se izteka, so se člani največ posvečali organizacijskim zadevam in začetnim težavam. Kljub temu pa se lahko pohvalijo z nekaterimi odmevnimi dosežki. Največji uspeh je zagotovo tridnevno gostovanje lutkovne skupine v Sarajevu. Lutkovna skupina, ki deluje v sodelovanju z JVVZ Lenart pod vodstvom Danila Muršca, je v sezoni 2001/02 odigrala več kot 60 predstav za najmlajše. Pravkar intenzivno pripravljajo novo igrico, prav tako za otroke. Likovna sekcija, sicer maloštevilna, je organizirala likovno delavnico v Trnovski vasi, kjer je ustvarjalo več kot 30 osnovnošolcev. Slike so razstavili ob občinskem prazniku.
Omeniti velja, da je ta ob rednem likovnem ustvarjalnem delu organizirala tudi razstavo slik Danila Muršca v Lenartu in ob tem izdala tudi manjši katalog.
Društvo je intenzivno sodelovalo tudi pri različnih kulturnih prireditvah v občini in pri spremljajočih prireditvah ob simpoziju o Jakobu Gomilšaku, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu.
Konec novembra je začela delo tudi dramska sekcija, ki zajema le mlade iz naše občine. Pod vodstvom Rajka Vrečarja in Danila Muršca vaje že intenzivno potekajo, kaj se pripravlja, pa naj ostane skrivnost.
Pri vseh aktivnostih društva je sodelovala tudi občina Trnovska vas, ki je gostovanje lutkarjev v Sarajevu, izvedbo likovnih delavnic in razstavo v Lenartu po svojih močeh tudi finančno podprla, za kar gre iskrena zahvala županu in občinskemu svetu. Ob posameznih aktivnostih je sodelovala tudi občina Lenart ter podjetja in podjetniki: Prevent Lenart, Servotan Lenart,
trgovina Fram Lenart, pekarna Pacinje - Mirko Skurjeni, s.p., Javni sklad za kulturne dejavnosti Lenart, Demit fasade - Andrej Murko, s.p., Pika - Zmago Šalamun s.p., Tiskarna Grafis - Rače, Jože Dajčman, s.p., Alojz Benko iz Ločiča in še mnogi drugi. Vsem iskrena hvala.
Ob koncu leta je KD Muršec -Živkov z doseženim zadovoljno, načrtovano je bilo še več, vendar nekateri cilji ostajajo še pred
njimi. Ker namerava društvo v kulturi še dolgo delovati, upamo, da bo - v sodelovanju z drugimi - doseglo tudi tisto, kar jim v prvem letu ni uspelo. Kulturno društvo Muršec -Živkov želi vsem občankam in občanom vse najlepše v letu 2003!
Romana Breznik
RAZSTAVA SLIK DANILA MURŠCA
V	petek, 15. novembra 2002, je bila v avli Jožeta Hudalesa občine Lenart otvoritev razstave likovnika Danila Muršca iz Biša. Razstavo, ki je bila na ogled do 14. decembra 2002, je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Lenart pod vodstvom Brede Rakuša Slavinec.
V	krajšem kulturnem programu sta svoj glasbeni utrinek prispevali Polona Kapun in Ana Vurcer. O pomenu razstave je spregovorila Breda Rakuša Slavinec, ki je avtorju slik podarila Prešernove Faksimile. Ob navzočnosti številnih gostov je razstavo odprl naš župan Karl Vurcer.
Spregovoril je tudi avtor, ki je med dmgim dejal, da mu je všeč, da se ljudje različno odzivajo na njegova dela. Le tako ve, da je dosegel želen učinek.
Danilo se je ob kratki predstavitvi razstavljenih del zahvalil tudi svojim likovnim učiteljem, ki so do neke mere vplivali na njegovo slikarsko ustvarjanje. Tako je prvo likovno vzgojo dobil pri gospe Rozini Šebetič v OŠ Tone Žnidarič na Ptuju. V ptujski gimnazije ga je v svet barv popeljal
priznani slikar Albin Lugarič. Leta 1982 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer si je svoje znanje izpopolnjeval pod vodstvom profesorjev Bojana Golije, Ludvika Pandurja in Viktorja Gojkoviča.
Sedaj je Danilo zaposlen na OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi. Nam pa je znan tudi kot uspešen voditelj na radiu Slovenske gorice. S toplim in prijetnim glasom boža naša ušesa, ko ga poslušamo pri prebiranju radijskih novic, oddaj in raznih oglasov. Da je mojster jezika, nam je dokazal tudi ob vodenju prireditev, ki so se odvijale ob občinskem prazniku občine Trnovska vas.
Slike Danila Muršca izžarevajo prijetno toplino in nežno svetlobo ter tako dopolnjujejo prostor, ki ga krasijo. Motive črpa iz narave, ki jih slika v različnih tehnikah, kot so akvarel, pastel, gvaš in akril ter jih prenaša na platno. Iz njegovih slikarskih del lahko razberemo pripadnost Slovenskim goricam, odkoder izvirajo njegove korenine. Navdihuje ga gričevnata pokraji-
na, posejana s številnimi vinogradi, prostranimi travniki, gozdovi, preko katere vodi cesta, ki ga vodi do cilja. Obsežna modrina neba nad gričevnato pokrajino kaže na njegovo odprtost in dovzetnost do vsega, kar ga obdaja.
Danilo se poleg slikarstva ukvarja tudi z grafiko, kiparstvom in oblikovanjem. Oblikuje tudi knjižne ovitke, plakate, simbole. Zasnoval je tudi grb občine Trnovska vas ter naslovni del glasila Trnovski zvon. Zasnoval
je tudi že več postavitev razstav. Kot scenarist in oblikovalec lutk sodeluje pri oblikovanju lutkovnih predstav.
Ob otvoritvi nove mrliške vežice na pokopališču smo bogatejši za nekaj njegovih slik, ki dajejo vsebino prostoru in ga tudi dopolnjujejo.
Njegove slike krasijo tudi občino Trnovska vas, veliko stanovanj, poslovnih prostorov v Sloveniji, nekaj tudi v Avstriji, Kanadi in Avstraliji.
Marija Pukšič
IZ PAJČEVINE POZABE IN PROPADA
LJUDJE, NJIH DELO, OBIČAJI, PRAZNOVANJA IN KRAJI SLOVENSKIH GORIC OD
LETA 1894 NAPREJ
Stara razglednica - papirnat izdelek je bila skozi desetletja zelo izpostavljena poškodbam in uničenju. Nemalokrat so se znašle v smeteh ali v peči.
Razglednica ni niti tako zelo stara oblika sporočanja, saj je bila izumljena in patentirana šele v sredini 19. stoletja. V funkciji sporočanja po pošti je zaživela šele od leta 1894 naprej. Razglednice so bile predvsem enobarvne ali barvne fotografije, ki so se izdelovale do leta 1905 in predstavljajo posebej željeno zbirateljsko blago. Nekatere od njih so prav estetske in umetniške mojstrovine.
Da ne govorimo, kako dober dokument o urbani rasti mesta ali kraja je lahko razglednica, na kateri je videti samo nekaj skromno pozidanih hiš, sedaj pa so na istem mestu strjeni centri mest ali krajev ter dmgi moderni objekti. Zakaj zbiramo določene stvari, kot so star denar, znamke, medalje, razglednice? Težko je razumeti in poznati vse razlage, ker jih je zelo veliko.
Nedvomno sta prevladujoča dva:
- človekova želja po dopolnjevanju zbirke, ki s časom pridobi določeno materialno vrednost, ki jo vsaka zbirka ima. To človeka sprošča, pomirja in ga nauči določene sistematike pri delu, tako kot našega sogovornika Jožeta Gaspariča iz Trnovske vasi 53. Tudi on zbira stare razglednice in še marsikaj drugega. Kaj, nam bo povedal v naslednjih vrsticah najinega pogovora. Naprej pa kratek opis.
Rojen je 9. aprila 1968, osnovno šolo je obiskoval v Trnovski vasi in na Ptuju. Zaposlen je v Nemčiji.
Trnovski zvon: Kdo ti je dal navdih oziroma pobudo za zbiranje starih razglednic?
Jože: Že od nekdaj me je zanimala zgodovina naših krajev. Najbolj pa pričevanje ljudi o spremembah od nekdaj do danes. Tako sem se odločil kar sam in pričel zbirati. To je bilo nekje pred 5 leti.
Trnovski zvon: Kako si začel in ali zbiraš samo razglednice domačih krajev?
Jože: Začel sem s starimi razglednicami Maksa Gasparija iz predvojnih časov. Pohvalim se lahko, s
skoraj celotno zbirko (300 starih razglednic ljudskih običajev, praznovanj, šeg in navad, ki jih je Gaspari upodabljal). Potem sem začel zbirati razglednice ne le domačih krajev, ampak vseh v Slovenskih goricah. Seveda je bil poudarek na razglednicah domačih krajev. Ker pa me je zanimalo tudi delo naših ljudi, njihovi običaji, sem pričel zbirati fotografije, kjer so neznani avtorji slikali njihova dela, praznovanja, poroke pogrebe, razne prireditve. Skratka, pričel sem zbirati vse, kar je staro. V svoji zbirki imam hranilne knjižice, rojstne liste, stara pisma, knjige, stare podobice svetnikov - pileke, spričevala naših ljudi.
Trnovski zvon: Torej nisi ostal le pri zbiranju razglednic iz predvojnih časov krajev iz Slovenskih goric, ampak si zbirko razširil na kraje vsega sveta? Kako obsežna je tvoja zbirka?
Jože: Zbirko sem razširil predvsem zaradi menjave z drugimi zbiratelji. To počnem na raznih sejmih, kjer se zbiramo in med seboj izmenjujemo razglednice. Za to so posebni sejmi, namenjeni le za zbiratelje starin. Poudariti moram, da to ni poceni, če pomislim da ohranjam del zgodovine oziroma ohranjam kos papirja, ki je za nekoga brez vrednosti, jaz pa ga ohranim pred propadom. Imam od 9 do 12 tisoč razglednic. Ne vem natančno. Zraven so še dmge zbirke. Pri zbiranju starih razglednic, ki jih je največ iz obdobja Avstro-Ogrske moraš dobro poznati imena krajev, ker so ta napisana v tujem jeziku. Imam tudi razne priročnike, kjer so napisana skoraj vsa imena krajev iz tistih časov. Povedal vam bom primer: GRUSS AUS ST. LEONARD - Pozdrav iz Svetega Lenarta.
Trnovski zvon: Tvoja zbirka je zelo obsežna: stare razglednice, pisma, knjige, podobice ... iz preteklih časov. Kateri primerek je najstarejši?
Jože: Res je število mojih starin skoraj nepregledno (kdor tega ni videl, si ne more zamisliti, da lahko kaj takega obstaja), vendar, kot vidiš, imam vse urejeno in v
ovitkih, tako da jim zob časa ne more do živega. No, najprej bi začela pri najstarejši razglednici: to je razglednica Ptuja iz leta 1891, sv. Bolfenka, Črmlje in Biša iz leta 1899. Tudi ostale razglednice krajev iz sveta so iz leta 1900. Imam staro pismo iz leta 1874, ko še ni bilo pri sv. Bolfenku pošte (šola je iz leta 1894) in je poslano s Ptuja, prek sv. Urbana k sv. Bolfenku. Potem so tu podobice svetnikov iz leta 1850, stari rokopisi pridig slovenskih duhovnikov (primer Mengeš) iz leta 1851. Vse zbirke so iz časov pred prvo svetovno vojno. Imam tudi stare voščilnice za veliko noč, božič, novo leto, ki so izredno lepe proti današnjim. Fotografije praznovanj, običaji ljudi iz teh krajev so iz časov po dmgi svetovni vojni. Tudi fotografije igralcev prosvetnega društva (ljudska igra I. Šketa Miklova Zala),	koscev	iz
Bišečkega Vrha, predic	iz
Bišečkega Vrha, poroke, pogrebe. V zbirki imam tudi poročno fotografijo tvojih staršev (Potrč: Res, jaz je nimam!), ob pogledu le strmiš in molčiš.
Trnovski zvon: Kako si prišel do vsega tega materiala? Si zbiranje končal? Kaj priporočaš ljudem, ki imajo kaj zate?
Jože:	Že prej sem omenil, da
takšen konjiček ni poceni, vendarle so mi mnogo stvari podarili sovaščani, za kar se jim zahvaljujem. Mnoge primerke sem kupil ali zamenjal z drugimi, da sem prišel do zbirke, kakršno imam sedaj. Ne bom še končal, ker so še mnogi primerki skriti in zaprašeni nekje na podstrešjih hiš, zato pri-
jo, naj mi sporočijo po telefonu: 757 1571. Z veseljem bom prišel. Če je to za nekoga brez vrednosti, prosim, da mi podari, če ne, pa bom odkupil in ohranil spomin starih časov našim potomcem. Zbiram vse, kar je iz papirja in iz starih časov. Če najdete kaj takega, prosim, ne mečite vstran, temveč me pokličite in mi podarite ali prodajte!
Trnovski zvon: Ob pogledu na Jožetove zbirke se zamisliš. Do kod ti sega spomin, se spomniš na otroštvo: ta kraj mi je znan, te jablane se spomnim, te hiše tudi. Danes jih ni več. Tu je stara tovorna tehtnica sredi “Bolfenškega trga” ob Vurcerjevi gostilni, tu, pred šolo, mogočna hruška, vrt in brajde, danes preurejena v trgovino in občinske prostore. Tu so vidne spremembe od nekdaj do danes. Priporočil bi kulturnemu društvu, da se sestane z Joškom in se dogovorijo za razstavo, naj ljudje naših krajev obudijo spomine na preteklost. Morda na kakšni fotografiji opazijo tudi sebe ali nekoga iz sorodstva, ki ga ni več. To bi bilo lepo in enkratno.
Joško, želim ti mnogo sreče pri zbiranju. Da bi še mnoge stvari pridobil in s tem povečal zbirke. Hvala ti, da ohranjaš zgodovino naših krajev, obujaš spomine na naše ljudi iz starih časov.
Prazniki in novo leto 2003 naj ti prinesejo še mnogo uspehov pri tvojem dragocenem zbiranju. Tvoji dmžini, kakor tudi tebi, mnogo zdravja, miru in sreče!
Marjan Potrč
NE POZABIMO SE
Leto se preveša h koncu. Spet je tu prazničen december. Kar nostalgija me popade, ko pomislim na svoje otroštvo in na pričakovanje Miklavža. Drugi dan po njegovem obisku smo v moji šoli nekoč imeli pohod na kraj, kjer sta bila med drugimi v vojni pobita brata Štrafela, po katerih se je imenovala naša šola. Otroci smo se zbirali pred šolo s polnimi žepi Miklavževih daril: s figami, bonboni, keksi, čokolado, z orehi, s pomarančami in še kaj bi se našlo. Pričela se je menjava “naturalij”. Domov sem potem prihajala s čisto drugimi darili, kot mi jih je prinesel moj Miklavž. Mama pa se je čudila, le kateri Miklavž je bil tako bogat, da je pri-
nesel celo žvečilni gumi, ki ga pri nas še ni bilo dobiti. Je bil že kakšen iz Nemčije.
Tudi otroci danes nestrpno pričakujejo svoje Miklavže, božičke, dedke Mraze ... Nekateri pa mogoče le toplo besedo, varno zavetje družine, ljubezen, pozornost.
V šoli smo se odločili, da bomo december preživeli res lepo.Tako bomo zadnji mesec v letu pričeli zbirati razne voščilnice, ki jih bodo učenci prinašali v šolo. Voščila bomo tudi razstavili. 20. decembra ob štirih popoldne se bomo zbrali na prireditvi z naslovom Ne pozabimo se.
Medse bomo prijazno povabili naše prijatelje iz domačega kraja, ki so lani sodelovali v
projektu Drugačni med nami. S to prireditvijo bomo učenci šole s svojimi učitelji zaključili prvi trimester šolskega dela, našim mladim prijateljem pa želimo povedati, da jih nismo pozabili.
December je mesec, ki nam prinaša številne praznike in praznovanja. Nihče med nami si v teh dneh ne želi biti sam in osamljen. Zato prisluhnimo drug drugemu, podarimo si lepo besedo in toplo misel. Kako to znajo in zmorejo vaši otroci, si oglejte v petek, 20. decembra. Vsi, ne samo starši, ste vljudno vabljeni!
Milena Meznarič
CAS OKROG BOŽICA
Čas pred božičem imenuje Cerkev advent, kar latinsko pomeni prihod. Prvič se v dokumentih priprava na božič omenja v 6. stoletju, in sicer na najstarejši znani način - s postom. Ljudje so se vzdržali uživanja mesa in mesnih izdelkov tri dni v tednu -ponedeljek, sredo in petek. Ženitovanj v tem času ni bilo, prav tako ne petja in veseljačenja. Adventni čas obsega štiri nedelje, včasih pa jih je bilo celo pet. Spominjal naj bi na štiri tisočletja od Adama do Kristusa. Advent je tudi čas zunanje priprave na božič. Tako so moški ob večerih izdelovali jaslice; sprva iz lesa, potem pa je razširitev papirja izpodrinila to obrt. Spodobi se in stara navada je, da se za velike praznike v hiši in okoli nje vse počisti.
Da je velika noč največji krščanski praznik, naj bi vedel vsak kristjan. Vendar je po priljubljenosti prav gotovo na prvem mestu božič. To je spomin na Kristusovo rojstvo. Prvi kristjani ga niso obhajali kot praznik, zanimanje za Odrešenikovo poreklo se je pričelo šele v 2. stoletju. Prvič se praznovanje omenja v Aleksandriji (Egipt) okoli leta 215. Strokovnjaki si še danes niso enotni, kdaj naj bi bil Jezus resnično rojen. Rimljani so bili prepričani, da se je rodil na isti dan, kot je umrl. Slovenski etnolog Damjan J. Ovsec ugotavlja, da naj bi bil Jezus rojen v marcu. Enotni pa so si v tem, da ni bil rojen 25. decembra in da je bil na konec koledarskega leta praznik prestavljen naknadno. Čar mrtve narave je tudi čas mrtvih. Tedaj naj bi bil “svet odprt - mundus patet”. V tem
času, takšna je bila vera, po svetu gomazi strahov, vsi duhovi prihajajo na dan. Svet se pogreza v temo, saj so dnevi čedalje krajši in noči vedno daljše. Cerkev se je zoperstavila temu poganskemu verovanju in postavila praznik Kristusovega rojstva v december ter s tem prinesla luč človeštvu.
Božič je bil od nekdaj družinski praznik. V adventnem času naj bi se vsaj ob nedeljskih večerih družina zbrala okoli adventnega venčka, prižgala svečko na njem in nekaj zmolila ali zapela božično pesem. Prižiganje luči je simbolično in kaže na to, da je Kristusov prihod vedno bližji. Vsako nedeljo prižgemo eno svečo več.
Za otroke je prav gotovo najbolj zanimivo postavljanje jaslic. Te so plastična upodobitev prizora Kristusovega rojstva v panoramsko oblikovani pokrajini. Namen takšnega postavljanja prizorov je ljudem v pomoč pri pobožnem premišljevanju Kristusovega rojstva. Prve jaslice so postavili jezuiti leta 1560 v kolegiju v Coimbri na Portugalskem, prve cerkvene jaslice pa so bile postavljene leta 1562 v Pragi. Leta 1644 so se prvič pojavile tudi na Slovenskem v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Hitro so postale priljubljene pri ljudeh in pričeli so jih postavljati tudi doma. Danes lahko jaslice srečamo že skoraj v vsakem domu, vsaki cerkvi, ponekod celo v izložbenih oknih trgovin in prodajaln. Vedno več pa je tudi prireditev s postavitvijo živih jaslic.
Izdelovanje jaslic je bilo zelo priljubljeno med slovenskim prebivalstvom. Mojstri so jih
izdelovali iz lesa, gline, v zadnjem času tudi iz medu, piškotov, kruha, porcelana.
K praznovanju božiča prav gotovo spada tudi obisk svete maše, bodisi polnočnice na sveti večer ali pa katerega od bogoslužij na sam božič in blagoslovitev doma. Prenašanje kadila, škropljenje z blagoslovljeno vodo in prižiganje luči pomeni v krščanstvu nov čas, ki je nastopil s Kristusom. Pri obredu naj sodelujejo vsi domači. Hišni gospodar naj vzame posodico z žerjavico in nanjo natrosi kadilo. Blagoslovljena voda se škropi z vejico božičnega drevesa. Med obhodom družina moli rožni venec ali poje božične pesmi. Enak obred se ponovi na silvestrski večer in na večer pred svetimi tremi kralji (6. januar). Če ljudje na božič ostajajo doma in je to praznik, ki se ga ne sme motiti z obiski, je Štefanovo (26. december) namenjeno ravno temu. Svetega Štefana Cerkev slavi kot prvega mučenika. Pri oznanjevanju Kristusovega nauka je bil tako uspešen, da si je pridobil sovražnike pri Judih, ki so ga usmrtili s kamenjanjem.
Postal je zavetnik konj in živine sploh.
Naj čisto na koncu potrkam še na zavest otrok, ki so upanje, da bodo to bogato mero božično-novoletnih šeg in navad prenesli na svoje potomce. Otroci, bodite iznajdljivi. 28. decembra je dan nedolžnih otročičev. To je dan, ko lahko vi sami pripravite praznik. Dan poprej si priskrbite palico, ni pomembno, katerega drevesa. Zjutraj vstanite pred starši in jih za budnico nekajkrat potolcite po zadnjici, zraven pa glasno govorite:	nedolžni
otročiči, nedolžni otročiči. Na ta dan se namreč spominjamo vseh nedolžnih otrok - novorojencev, ki jih je dal kralj Herod pobiti v želji, da bi pokončal prerokovanega kralja - Jezusa. Vendar ne pozabite: starši se vam morajo na nek način odkupiti, bodisi s sladkarijami, sadjem ali kakšnim tolarjem. Seveda ne pričakujte nagrade za zelo boleče udarce - bodite nežni.
Vir: Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih, internet.
Romana Breznik
MESTNA LASTOVKA V TRNOVSKI VASI
Kjer lastovke gnezdijo so dobri ljudje doma ... Tako poje Miheličeva narodnozabavna pesem. In nedvomno velja to tudi za naš kraj, Trnovsko vas.
K nam se ne vračajo le kmečke lastovke, ampak tudi mestne. Da je to res, so nam v svoji raziskovalni nalogi zapisali učenci lanskega 4. oziroma letošnjega petega razreda. Njihovo delo je vodila in jim tudi pomagala opazovati njihova učiteljica in najboljša mentorica, Angelca Fras. Veliko dela so imeli pri opazovanju mestnih lastovk. Opazovali so jih po svojih vaseh, dve celodnevni opazovanji pa so izvedli pri Emeršičevi gostilni. Novi lastniki stavbe so
mestnim lastovkam vljudno pustili, da so si pod balkoni njihove hiše uredile stanovanje. Gradnjo lastovičjih bivališč je z veliko mero ornitološkega znanja posnel z videokamero ljubitelj ptic, gospod Lasič s Ptuja.
Izdelava seminarske naloge je trajala dobrega pol leta. Vanjo je bilo vloženo ogromno dela učencev in mentorice. Da delo ne bi bilo zaman, so se - letos že tretjič - prijavili na 8. srečanje mladih ornitologov Slovenije na PeF v Mariboru. Na tem srečanju so učenci Doroteja Dvoršak, Ines Švare in Mitja Potrč dosegli 1. mesto in s tem ZLATO PRIZNANJE ORNITOLOGOV SLOVENIJE. Vsi na šoli smo ponosni na njihov uspeh.
Video posnetki, prijetna govorna spremljava učenke Doroteje Dvoršak, brezhiben ustni zagovor naloge, ki so ga izvedli vsi trije omenjeni učenci, in zapisane ugotovitve so prepričali republiško komisijo, ki se je odločila za dodelitev zlatega priznanja ravno učencem naše šole, čeprav so z enako nalogo sodelovali tudi učenci nekaterih drugih slovenskih šol. Iskrene čestitke mentorici in učencem!
Milena Meznarič
JELKA
(Abies, alba, Mili)
Jelka ima vitko pokončno rast. Zraste v visoko drevo. Deblo je gladko, belkasto in brez lusk. Jelkine iglice so ploščate, na koncu izrabljene in imajo na spodnji strani po dve beli podolžni črti, niso nameščene okoli veje, kakor pri smreki, temveč so v dveh redeh. Vonj jelkinih vej je prijeten, smolnat. Okusa so nekoliko grenkega, ter-petinskega, smolnatega. Enakega vonj in okusa je tudi les.
Cvete maja, zori septembra in oktobra.
Jelka je evropsko gozdno drevo, ki ima rada globoko zemljo na ravninah in po senčnih vlažnih dolinah, raste tudi visoko v gorah. Zdravilni deli rastline:
Spomladi nabiramo mlade brste, dokler so še na pol pokriti z rjavimi luskolisti. Brsti dišijo po balzamu in smoli. So grenkega, smolnatega okusa. Smolo in dorasle iglice nabiramo od junija do avgusta. Mladi brsti -spomladanski in tudi dorasle iglice v shrambi - hitro izgubijo vitamin C, s katerim se razmeroma bogate. Pri prelivu za čaj naj bodo tudi sveže nabrani brsti in iglice zaradi vitamina C.
Zdravilne sestavine:
Glavni sestavini sta smola in terpentin. Pridobivamo ga od borovcev, ker je izdatneje. Terpentin vsebuje 15-20 % čiste smole, barnilni acetat, pinene, limonen ...
Zdravilna moč:
Iglavci: bor, brin, jelka, macesen, ruševje, smreka niso pomembni samo za gospodarstvo, temveč tudi za zdravilstvo, kjer jih mnogostransko uporabljajo.
Iz mladih iglic in vršičkov pripravljamo preliv, tako da z vrelo vodo poparimo vršičke in jih pustimo stati od 5 do 10 minut. Najbolje je tak čaj sladkamo z medom in ga pijemo pri nadležnem kašlju, katarju in gripoznih znakih. Uporablja se tudi pri katarju mehurja in za čiščenje krvi. Če pijemo zelo topel čaj v postelji, se spotimo. Čaj dobro deluje tudi proti spomladanski utrujenosti, ker vsebuje veliko C-vitamina, proti krvavitvam iz
dlesni in proti skorbutu. Za pripravo čaja uporabljamo vršičke (1/2 čajni žlički) za 1 skodelico.
Najboljša je priprava kopeli iz smrekovih iglic. Prgišče iglic, vršičkov ali zelenih storžev prevremo, odcedimo in dodamo kopeli.
S terpentinovim oljem lahko zdravimo tudi kronični mišični revmatizem, vnetje sklepov, kožne otekline, za izboljšanje prekrvavljenosti kože. Terpentinovo olje vsebujejo tudi nekatera mazila. Pripravki za notranje jemanje, ki vsebujejo terpentinovo olje, izboljšujejo prekrvavljenost želodčne in črevesne sluznice, izboljšujejo delovanje žolčnika in ledvic, odpravljajo gliste, odpirajo dihalne poti (bronhitis, vnetje pljuč), pomagajo celo pri razpadu pljučnega tkiva. Za vdihovanje vzamemo 1 čajno žličko ter-pentinovega olja in pol litra vroče vode. Ponekod krmijo z vršički celo koze in potem dajejo njihovo mleko bolnim ljudem na pljuča. Lubje mladih poganjkov pospešuje izločanje vode iz telesa.
Spomladi si naberemo nekaj kilogramov vzbrstelih vršičkov, ki jih polijemo z vodo, toliko da so pokriti, ter jih kuhamo na zmernem ognju toliko časa, da dobimo gosto kašo. Na 1 kg vršičkov dodamo Vž kg čebule, Vi kandisa in Vi kg medu in kuhamo tako dolgo, dokler se ne razkuha in nastane sirupu podobna zmes. Napolnimo kozarce, ki jih hranimo na suhem. To je odlično zdravilo proti prehladu, bronhitisu. Sirup uživamo po žličkah.
Povzeto po knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba, avtor Richard Willfort.
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter obilo zdravja, sreče in miru v novem letu 2003.
Marjan Potrč
ZA
PRAZNIKE
Je že res, da smo starejši za leto dni. Morda celo bogatejši za življenjsko izkušnjo.
Veselimo se življenja, ki je pred nami. Odprimo srce drobnim radostim, razdajajmo ljubezen in radi sprejemajmo tudi tisto, kar nam ni pisano na kožo. Bodimo pogumni in vztrajni. Preprečujmo nasilje in izgrajujmo lepši svet.
Prazniki, ki so pred nami, so tudi čas obujanja spominov. Naj bodo ti spomini polni sreče, veselih trenutkov, lepih pričakovanj, predvsem pa zdravja in zadovoljstva. Vse to bi želeli deliti z Vami v novem letu!
Vsem, ki ste nam pomagali oblikovati glasilo v tem letu, se lepo zahvaljujemo in si želimo pristnega sodelovanja še naprej!
Uredništvo Trnovskega zvona
SAMOZDRAVLJENJE IN PRVA POMOČ
KAŠELJ
Upoštevajte enaka navodila kot pri prehladu. Največkrat je vzrok za kašelj suh zrak v stanovanju. Predvsem velja to za kašelj proti jutru. Zato naj bo v prostoru vedno dovolj zračne vlage. Lahko si pomagate z vlažnimi brisačami ali rjuhami. Na peč dajte posodo z vodo in na radiatorje vlažilce ali mokro perilo. Prostor, kjer je bolnik, prezračimo vsaj dvakrat dnevno po 15 minut. V tem času naj bo bolnik v drugem prostoru.
Najboljše sredstvo proti kašlju so čaji, verjetno so celo boljši od zdravil proti kašlju. Ne pričakujte obilnega izkašljevanja. Ponavadi gre za vnetje nosu in žrela, obilno izkašlje-vanje se pojavi samo pri vnetjih spodnjih dihalnih poti in pri pljučnicah. Pri pljučnici je kašelj zaželen, da se odstranijo vnetni izločki in sluz.
Kdaj k dežurnemu zdravniku:
-	če kašlja dojenček.
Kdaj k Vašemu osebnemu zdravniku:
-	če se kašelj v treh dneh ne pomiri,
-	če imate ob kašlju še močne bolečine v prsih,
-	če vas duši ali vam piska v prsih,
-	če imate krvave ali gnojne izpljunke,
-	če kašlja dojenček.
BRUHANJE
Bruhanje je eden prvih znakov številnih bolezni in obrambni mehanizem, s katerim človek iz telesa odstrani zaužite škodljive snovi.
Pijte veliko tekočine, ki pa ne sme biti prevroča ali prehladna. Najboljša je tekočina, ki ima sobno temperaturo. Pijete lahko navadno vodo, čaje, 5% raztopino glukoze (dobite jo v lekarni) in podobno.
Tekočina je še posebej pomembna pri otrocih. Že ko so zdravi, potrebujejo več tekočine kot odrasli, ko zbolijo, pa še posebej. Pijejo naj večkrat po malo, preko celega dneva. Če bi popili preveč tekočine naenkrat, bi se jim želodec preveč raztegnil in bi lahko popito tekočino izbruhali. Lahko jim dajete tekočino po žličkah, po deset žličk naenkrat in praktično vsake pol ure.
Priporočamo, da popijete vsaj 1 dl tekočine na kilogram teže na dan (1 liter na 10 kg teže):
-	otroci, težki 10 kg, naj popijejo 1 liter dnevno,
-	odrasli lahko nekoliko manj (0,5 do 1 dl/kilogram/dan) = odrasli, težki 70 kg, od 3,5 do 7 litrov na dan.
S hrano se ne silite, bistveno je, da pijete. Jejte prepečenec, bobi palčke, slano pecivo, prežganko in podobno. Vzemite tablete ali sirup proti bruhanju (glej zadnji del teh navodil Priporočena zdravila v domači lekarni).
Kdaj k dežurnemu zdravniku:
-	če traja bruhanje več kot en dan,
-	če ga spremljajo močne bolečine ali krči,
-	če bmha dojenček,
-	če je posledica poškodbe.
Kdaj k Vašemu osebnemu zdravniku:
-	velja enako kot za obisk pri dežurnem zdravniku.
Povzeto in prirejeno po Zdravniški zbornici Slovenije in britanskem zdmženju splošnih zdravnikov.
Pripravil: Franc Šuta, dr. med.
PO MNOGIH J LETIH DRUŠTVO KMETIC
SO SE ZNOVA SEŠLI
Hitijo dnevi, minevajo meseci in tako tudi leta, a spomini ostajajo zapisani nekje v nas. Nekje v skritem kotičku vsakega posameznika se skrivajo in ko jih obudimo na naš obraz privabijo smeh.
V marsikomu je že dolgo tlela želja, da bi se ponovno srečal s svojimi prijatelji, sošolci,... To željo je uspelo uresničiti tistim, ki so bili rojeni leta 1932. V soboto, 16. 11. 2002, so se zbrali, da so se skupaj poveselili, poklepetali in spomnili svojih mladostniških dni. Skupaj se jih je zbralo enajst, medse pa so povabili tudi gospoda župana. Najprej so se odpravili v cerkev, kjer so prisostvovali pri sv. maši. Po končani duhovni okrepitvi, so na povabilo gospoda župnika odšli k njemu na kozarček vina. Svoje nadaljno druženje pa so nadaljevali pri baru Siva čaplja. Ob dobri kapljici in hrani so obujali spomine in se veselili do poznega večera.
Barbara Drumlič
Leto gre h koncu. Prihaja zima in s tem čas za aktivnosti v društvu kmetic, čeprav smo šele pred kratkih sodelovale pri občinskem prazniku in s turističnim društvom začele telovadbo za zdravo preživetje zimskega časa.
Zdaj, v predprazničnem času okrog 13. decembra, bomo izdelovale božične in novoletne vizitke. Z gospo Terezijo se dogovarjamo za nove programe kuhe, ker še datumov nismo določile. Nekaj članic se skupaj s turističnem društvom dogovarja za sodelovanje z lokalno turistično organizacijo za sodelovanje na kmečki tržnici. Upamo, da nam bo to uspelo še v decembru.
Marica Maguša
TD TRNOVSKA VAS
Dne 11. maja 2002 je bilo v Trnovski vasi ustanovljeno tudi turistično društvo. Čeprav deluje komaj dobrega pol leta, verjamemo, da ste zanj že večkrat slišali. Morda ste se celo udeležili katerega izmed naših srečanj ali z nami kolesarili po domačih krajih. Če bi radi postali naš član, vas bomo z veseljem sprejeli medse. Prepoznate nas po žigu, na katerem je panonska hiša. Z njo imamo velike načrte. V eni izmed prejšnjih številk Zvona smo vas že pozvali, da ohranjajte vse, kar še najdete na podstrešjih starih hiš. Veseli bomo starega orodja, knjig ... Vse to boste lahko občudovali v Simoničevi hiši. Našo stojnico z domačimi dobrotami ste lahko našli tudi na kmeti-jsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Novi izzivi so nas čakali ob simpoziju o Jakobu Gomilšaku.
Na vsakem sestanku, zadnji je bil 22. novembra, slišimo veliko novih predlogov, kako predstaviti naše lepe kraje in povezati ljudi.
Ker se letu približuje h koncu, vam tudi mi želimo zdravja, ljubezni in osebnega zadovoljstva.
Turistično društvo Trnovska vas
OPERATIVNE AKTIVNOSTI GZ TRNOVSKA VAS - VITOMARCI V ŠTIRILETNEM OBDOBJU
Po razdružitvi oz. ustanovitvi samostojne občine Trnovska vas sta se po želji gasilcev in določenih ljudi občine Destrnik odcepili gasilski društvi Desenci in Destrnik. V naši gasilski zvezi sta ostali še gasilski društvi Biš in Vitomarci s sedežem v Trnovski vasi. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Cigula iz PGD Vitomarci, za poveljnika pa Alojz Fekonja, višji gasilski častnik I. stopnje iz PGD Biš. Tajniško delo je prevzel Andrej Arnuga. Blagajniške posle zveze je najprej opravljala Dubravka Šijanec iz PGD Vitomarci. Sedaj opravlja to funkcijo Julija Kurbos. Za člane predsedstva in poveljstva so bili izvoljeni člani obeh prostovoljnih gasilskih društev. Gasilska društva, gasilska zveza in obe občini so podpisali tripartitno pogodbo o opravljanju javne službe. Pogodba zavezuje gasilsko organizacijo, da izvaja vse za požarno varnost v skladu z zakonom o gasilstvu ter navodilih sistema zaščite, reševanja in potreb občine. Odgovorne za požarno varnost so občine, ki skrbijo za izobraževanje, pravilno opremljenost enot ter tako finančno skrbijo za delovanje društev in gasilske zveze.
Upam si trditi, da sta obe društvi pod vodstvom gasilske zveze izpolnili v štiriletnem mandatu vse pogodbene obveznosti do lokalnih skupnosti. Vsako leto smo izpeljali programske občne zbore po gasilskih društvih in v gasilski zvezi. V obeh društvih smo izvedli dan gasilca, gasilska zveza je sprotno usmerjala društva na društvenem kot tudi na operativnem področju.
V izobraževanju je Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci s strokovnimi kadri in aktivnostmi pridobila od Gasilske zveze Slovenije uradni status za učilnico za poučevanje gasilskih operativnih kadrov v gasilskem domu v Bišu. Zato smo v preteklih štirih letih izvedli naslednja izobraževanja:
-	tečaje za gasilce: 16 gasilcev;
-	tečaj za vodjo skupine: 23 gasilcev;
-	tečaje za gas. strojnike: 28 gasilcev;
-	tečaj za vodjo enote: 48 gasilcev.
Navedeni tečaji skupaj so trajali cca 350 ur, teoretični del, in 380 ur praktičnega dela.
Vsi tečaji so bili v učilnici Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci v gasilskem domu Biš. Tečaje je organiziral in vodil poveljnik gasilske zveze Alojz Fekonja. Predavatelji so bili iz PGD Biš, z Destrnika in s Ptuja. Vodstvo gasilske zveze se je redno izobraževalo v izobraževalnem centru na Igu.
Vsako leto smo organizirali ob mesecu požarnega varstva predavanja na osnovnih šolah, kjer smo šolsko mladino poučevali predvsem o nevarnostih, ki pretijo v življenju ter kako se tem izogniti oziroma kako
ukrepati, če do nesreče pride.
Na operativnem področju smo vsako leto organizirali medobčinsko preverjanje znanja oz. tekmovanje gasilskih veščin. Vsako leto smo organizirali taktične vaje v obeh prostovoljnih društvih. Gasilska zveza je sproti vodila in usmerjala obe društvi v operativnih aktivnostih, povezovala z Gasilsko zvezo Slovenije ter sodelovala z regijskim svetom. Poveljstvo gasilske zveza, načeloma poveljnik, je sodeloval in nudil strokovno pomoč pri vseh požarih v obeh občinah. Mislimo, da je gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci izpolnila vse obveznosti po pogodbi in programu do obeh občin. Da so bile te aktivnosti izpeljane, je bilo treba vložiti precej finančnih sredstev, česar občina ni pokrivala, niti dajala moralne podpore, ampak celo dovolila blatenje zveze in slikanje v omare gasilske zveze. V tej ima navlako občina ne gasilska zveza, kot je bilo navedeno v lokalnem časopisu občine Sv. Andraž. Trditi si upamo, da smo s pomočjo gasilcev in vaščanov gasilstvo v teh krajih postavili na vidno mesto v Sloveniji, česar pa vodstvo občine ne upošteva. Mislimo, da bo moralo vodstvo občine Trnovska vas in Sv. Andraž ter tudi nekateri gasilci in prebivalci spomniti na preteklost gasilstva v teh krajih in primerjati s sedanjostjo ter poskrbeti tudi za prihodnost.
Že prej smo omenil, da občina ni izpolnjevala pogodbe do zveze, saj bi morala po dvanajstinah financirati stroške delovanja
zveze, kot je zapisano v pogodbi in za kar dobiva sredstva od države. Prvo nakazilo je bilo izvedeno v novembru. Do tedaj so delovanje zveze in stroške tečajev financirali izvajalci, predvsem poveljnik gasilske zveze. Po vseh teh ugotovitvah mislimo, da gre za ignoriranje gasilske zveze in tistih, ki so gasilstvo v teh krajih postavili na vidno mesto. Prepričani smo, da je takšno dejanje pravilno in upravičeno, če občina in gasilska društva mislijo, da takšne gasilske zveze ne potrebujejo oziroma ugotavljajo, da bo priključitev gasilskih društev k drugi zvezi cenejše in bolj uspešno.
Spoštovani občani, leto 2002 je za nami, za nami so vzponi in padci, uspehi in neuspehi. Pa vendar bilo je leto, ki ga je bilo vredno živeti. Približuje se novo, leto 2003, ki nam bo dalo nove izzive, nove aktivnosti, nove skrbi in uspehe.
V novem 2003 vam želimo mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva, želimo čim manj nesreč in požarov ter mnogo strpnosti in razumevanja. Želimo vam vesele ter srečne božične in novoletne praznike.
Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci Poveljnik:
Alojz Fekonja, višji gas. častnik /. stop.
LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Da so prazniki pred vrati, se mora poznati tudi na mizi. Danes vam društvo kmetic ponuja, da si pripravite za silvestrsko večerjo ŠVICARSKI ZREZEK in POMMES DUCHESS.
Telečje ali svinjsko meso narežemo na tanke zrezke, jih narahlo potolčemo ter začinimo in napolnimo z rezino sira in rezino šunke. Paniramo jih po dunajsko (povaljamo najprej v moki, nato v jajcih in na koncih v drobtinah) ter ocvremo v vročem olju. Za dekoracijo ponudimo sadno nabodalce.
Za pripravo pomemes duchess potrebujemo:
1 kg pretlačenega krompirja, 3-4 rumenjake, 4 dag parmezana, 4 dag margarine, sol, poper, muškatni oreh, maščobo za pekač.
Izdelava:
Še toplemu pretlačenemu krompirju dodamo začimbe in parmezan ter na koncu rumenjake. Zmes napolnimo v dresirno vrečko, nabrizgamo na pomaščen pekač in damo v ogreto pečico na 220-250 stopinj C. Pečemo dvajset minut. Takoj ponudimo. Zraven pripravimo tudi mešano solato.
Dober tek!
Marica Maguša
SILVESTROVO
Bliža se noč, najdaljša, brez spanja, brez sanj, utopije noč.
Bliža se novoletna noč! Silvestrovo!
Čas se je ustavil.
Kazalca na uri se nočeta združiti, staro leto se noče posloviti, tako je zmeraj ob slovesu! Sedimo za mizo, vsak svojimi željami, vsak s svojimi mislimi, ki jih bomo izrekli svojim dragim, svojim prijateljem, iz srca, iskreno, pošteno. Toda ni še čas, staro leto noče in noče proč.
Kozarci so napolnjeni, šampanjec se peni in iskri in čaka na vroče ustnice, ki so vroče,
čakajoč Silvestrovega poljuba. Nestrpnost, nervoza!
POLNOČ!
NOVO LETO! UTEHA!
Stiski rok,
želje vrejo iz ust iskreno, objemi, Zdravljica,
silvestrski poljubi, solze v očeh - molba.
Ali se bodo izpolnile?
Sanje realnosti.
Le sreče in zdravja vsem zbranim v novem letu, ki je pred nami, tako dolgo pričakovano.
Poslovilo se je staro s svojimi grehi in težavami, v temo silvestrske noči, v temo mlade novoletne noči.
Čas spet šteje ure v novo jutro, v nov dan, v nov teden, v nov mesec v novo leto, v nove skrbi, v novo srečo ali nesrečo.
Kdo ve, nihče ne ve, kakšno usodo mu nosijo: nove ure, novi dnevi, novi tedni, novi meseci, kaj mu prinaša novo leto.
Da bi se le izpolnile, vse želje realnosti!
Sam Bog ve!
Mir silvestrske noči, kali le bližnji ognjemet in pokanje petard
in tudi pad belih nedolžnih snežink!
Marjan Potrč
SLAVICI V SPOMIN
Ti veš,
koliko veselja in smeha je v otroštvu bilo, ti veš,
da koraki življenja se v mladosti začno, ti veš,
kdo ti prvi poljub je dal, ti veš,
kdo ljubezen, življenje je s tabo spoznal, ti veš,
kako smeh otrok ti veselje je dal, ti veš,
da topel dom in družina so prave vezi, ti veš,
da življenje in večnost dve sta plati, ti veš,
da krutost življenja je močnejša kot mi, ti veš,
kje smo še mi, le upati smemo, a enkrat skupaj smo vsi.
Brat Jože
ISKRICA
Želodec, ki je redko prazen, sovraži
običajno hrano.
(Horac)
Narava nam leto bogato je dala, le čemu, ko up tvoj in dih sta že pred zimo zastala.
Vsa polna življenja in družinskih skrbi si odselila se tja, kjer konec je vseh poti.
(Jože Potrč)
SPOMIN
Še vedno je boleč in živ je spomin na 19. november 2001, ko nas je za vedno zapustila draga mama in žena
ALOJZI JA-SLAVICA KOŠAR
iz Bišečkega Vrha 50 a
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob, prižigate svečke in prinašate cvetje.
Za vedno boš ostala v naših srcih.
O, kadar vse luči ugasnejo -ti boš še svit,
in ko vsi studenci usahnejo -tvoj bo še živ.
(A. Gradnik)
V SPOMIN
Pred 10 leti je ugasnilo zlato srce dragemu možu, očetu, dedku
MAKSU KURBOSU
iz Biša 38
Resnica je kruta, nenadomestljiva izguba ostaja. Hvala vsem, ki še vedno s spoštljivo mislijo poskrbijo, da plamen spomina nanj ne bo ugasnil.
V globoki žalosti:
mož Slavko, sinovi Igor, Bojan in Aljaž
Vsi, ki smo ga imeli radi: žena Micka, sin Miran, hčerki Marja in Julija z družinami
ESTRIHI

Jože Pihler s.p.
2254 TRNOVSKA VAS, Trnovska vas 15
Tel.,Fax 02 757-79-91,
GSM 041 739-206
POLAGANJE
CEMENTNIH TLAKOV (ESTRIHI)
IN ZAGLAJEVANJ BETONOV S STROJNO OBDELAVO.
Zahvaljujem se Vam za dosedanje zaupanje in Vam želim vesele božične praznike ter veliko uspehov v novem letu.
Vsem strankam, občanom in občankam obilo dobre volje zdravja in zadovoljstva v letu, ki je pred nami vam želi
$0B0$1SR$W0 - PENIT FASADE
Z*mcD[?®[3 ffltorfk®,
FRIZERSKI SARI N
Zdenka Murko, s.p.
Trnovski Vrh 26a, 2254 Trnovska vas,
Tel.: 02/75715 11, faks: 02/75715 10 GSM: 041/678-960
V________________________________J
Domoznanski oddelek
35
TRNOVSKI zvon 2002
352(497.4 Trnovska vas)
6001359,5
C0BISS s
" ciomu ii ioiuiuuijv,
-	elektro popravila
-	montaža strelovodov,
-	alarmni sistemi,
-	domofoni
-	meritve strelovodov in električnih instalacij z ustreznim poročilom
"N
Želim vam blagoslovljen božič in srečno novo leto 2003
J
cvetličarna
beli cvet
Ptujska c. 1,2230 Lenart, 02/720 12 11,031/648-973
Stopimo v prihajajoče novo leto polni upov in idej,
ki naj postanejo naša vizija, resničnost in naš uspeh, SREČNO 2003
Podjetje za storitve, nizke gradnje Gradnja cest, trgovina v tranzitu EPSON d. o. o.
Gradišče 5,
2285 Zg. Leskovec Tel: 02 788 3020,
Faks: 02 788 3021
NUDIMO VAM:
-	izkope
-	utrjevanje in planiranje cest
-	navoze
-	kiparske prevoze
Vesel božič
srečno novo leto 2003 x________________________________________________________/
VABLJENI
V
BAR
PRI SIVI ČAPLJI
FRIZERSTVA "MIRA"
Mira Arnuga s.p. tS GSM: 031/291-923 Trnovska vas 49
02/75713 31
Za vas poslujemo:
od 8. do 17. ure, v sredo od 12. do 17. ure,v soboto od 8. do 14. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih zaprto.
insrečno2003