91. številka. V Trstu, v sredo 15. novembra 1893. Tečaj XVII „EDINOST" iahajti dvakrat na teden, vsako gredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane : za vse leto f. H.— ; izven Avstrije f. 9.— za */, let« » > • * 4.50 za */4 leta „ 1.50; „ „ „2.25 x „NovI6ar"-Jem: ta vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— ta «/, leta * 3.50; „ „ 5.- za «/4 leta »1.75; „ „ „ 2.50 Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka V Trutu po S nvč., v Gorici in v Ajdovščini po O nvč. „N0V1ČAR" po 2 nvf. EDINOS Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica petita; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Voštana, osmrtnice in Javne za~ hvale, domači oglasi itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiljajo urodniitvn: Pitizzn Caserma St. 2. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ne ne spro jentnjo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase apre-jeuia upravništvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacijo bo proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. , r ««r«i a j* mo* f. Kriza je rešena. Nad tri tednu ne je zavlačevala ministarska krita avstrijska. Padec minister-fltva Taaffe-oega provzročil je vseobče in nenavadno gibanje po vsem pnlitiškero svetu. Skozi celih štirnajst let umel je sukati »▼•jo ladjico tako spretno v raznih viharjih —r in teh je bilo dokaj —, da so se njegovi gibčnosti kar čudili. Često je srašel v tako kritično položaje, da se je videl njegov padec neizogiben, da bi bil odstopil vsakdo drugi — on pa je ostal. Vztrajal je v najtežavnejših položajih in se vsikdar srečno isvil iz zagate. Nemški levičarji so gotovo premeteni politiki in izborni taktiki, toda niti oni niso mogli grofu Taaffe-u do živega. Skozi vseh 14 let, ko je. bil na krmilu grof Taaffe, bilo jo vso njih mišljenje in vso njih prizadevanje prerečunjeno v to svrho, da ga strmoglavijo. Ali ni jim slo ispod rok. Narobe: človeku se je dozdevalo, da se z vsakim korakom le oddaljujejo od cilja. — In sedaj je vender-le pal po fttirnajst-letni borbi, po štirnajstletnem vztrajanju. Že to samo na sebi znači nenavaden in imeniten dogodjaj, ako pade toli žilavo mini«rorstvo ; ako pade miniscerstvo, ki je doživelo toli nenavadno, toli visoko mini-stersko starost. A kakor je bila nenavadna grofa Taaffu-a žilavost, kakor je bilo nenavadno dolgo njegovo ministersko življenje, istotako jo bil nenavaden padec njegov. Združili so nasprotniki in prijatelji njegovi, da ga strmoglavijo. To je moralo vzbuditi senzacijo po vsem svetu. In dal je: kakor sta bila nenavadna in posebna žilavost in spretnost grofa Taaf-fe-a. kakor je bi) nenavaden način njegovega padca, tako poseben in težko umljiv je bil vzrok njegovi nagli, n e n a- PODUSTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Gjalski. Prva povest. (1848—1855) (Dalje). — Torej, to je v vaših očeh tudi že greh ! pretrga Magdica glavarja, kajti jo je že minola vsa bojazen. Silno jo je bolelo čuvši tako krivico, da se jej je četo očitalo bojevanje očetovo, ki je nafte) smrt aa svojega cesarja, — in še kakftno 1 Razžaljena jo bila do dna svoje plemenite dufte. — Tedaj so govorili gospdda, da vsakdo stori le svojo domovinsko dolžnost, ako gre v boj za ohranitev cesarja, katerega •o gonili ras prestol; tedaj so nam oblju-bovali cesarsko hvaležnost in sedaj se ni šteje v greh, ker sem hči takftnega nesrečneža, ki je v obrambo cesarstva sgubil svojo glavo ! — Oh ! veklikne dekle ter gorko zajoče. — Oho — ho — poglej si, kako je to ognjevito, razburjeno, naglo ! Kaj, tako se govori pred menoj — v o. kr. uradu, tukaj, kjer zastopam njeg. prevzviienost gospoda ministra .... pardon, zmotil sem se — zastopam Njeg. Veličanstvo — popravil se je nagloma, kajti v svojem klečeplaztvu je imel ministra na viiji sto- dejani smrti. Politiški dogodki, nastavši ob predloženju volilne reforme, presenetili so ves svet. In kako bi ne! Kakor je težko umeti, kako so Be mogli združiti liberalci in konservativci, kako je mogel katoliiki konservatizem podati roko židovskemu liberalizmu; kakor je težko umeti, kako je prišel s 1 o v e n n k i poslanec grof Hohenvvart do tega, da pripomore nemškim levičarjem, tem najhujšim sovražnikom naroda slovenskega, do vladnih jaslij, in po takem do se večjega upliva, kakor ga imajo že tako po starih tradicijah neumljive politike avstrijske — istotako čudno in nad vse značilno za našo strankarske razmere je to, da so se sicer nespravljivi liberalci pomirili in sporazumeli s konservativci ravno tedaj, ko je hotel grofTaffe izvrftiti zares liberalen čin. V novejem času smo opetovano naglanali breznačelnost, ki je glavni znak našega parlamentarnega življenja. Vzroki avstrijski krizi in ves nje razvoj dali sn nam spričevalo, da smo jo dobro pogodili. Le pri taki kričeči breznačelnosti je mogoče, da konservativci podpirajo liberalce, da se „ustaverci* upirajo nakanam, katere merijo na to, da bi se okrepilo ustavno življenje in da liberalci pobijajo sare* liberalne predloge. Vse, vse je bilo čudno, neumljivo in tudi nenaravno: vzrok krisi, združenje provzročiteljev krize, ves nje razvoj in nje rešitev. Nad tri tedne se je mučil ubogi Knez Windischgratz, da reši — personalna vprašanja, le personalna, kajti načela in tradioije so legle k mirnemu simskemu spanju. Novica se je podila za novico, kar je veljalo danes kot gotovost, pokazalo se jutri kot kombinacija, kot račun brez krč-marja. Sleherni dan se je premenila lista pinji, kakor samega vladarja in samega Boga. — Dk. — pred menoj tako — no, jaz že utolažim to gorko kri I No — no! Prosim vas gospod aktuvar, vzemite kazneni register — mi končamo kmalu in potem pričnemo s to malo republikanko. — Kako vam je ime, koliko let imate, kaj delate in kake ste rodovine P — vpraša h kratu jezni glavar. Magdica ^a ni razumela takoj; ko pa sta on in aktuvar ponovila prašanje, dala je potrebni odgovor. — A, toraj plemenita I Ha — ha — ha ! To nič ne dč. kajti danes smo, hvala Bogu, prosti vseh privilegij in se poprimemo popolnoma plebejske kazni. Ha — ha — ha! Tedaj je nastavil izpraševanje in ko je v glavnem izprašat vse jetnike in izpolnil vse rubrike — proglasil je kazen : — Po c. kr. patentu z dne 10. aprila 1854, §. 11, v konkurenciji §. 12 črke a) obsodim Hagdico pl. Dragoslavie, Jurija Preboja it,. — • a telesno kazen, in sicer : Magdioo pt. Dragoslavie, s ozirom na nje spol, na šibe, število dvanajst, — vsi ostali dobe isto število batin, kakor zgoraj. Proti tej obsodbi v slučaju Magdice p). Dragoslavie v smislu ustanov §. 12, črke s) in §. 13. o. kr. patenta ni mesta vtoku in se kazen ima precej izvršiti. — Prane izročite to dekle Pepici, vaši ženi, naj jo preobleče — in tedaj me pokličite, da bo- bodočih ministrov in nekega dne raznesla se je bila govorica, da se je knez Windiscgratz naveličali tlačiti v skupno življenje take življe, k i o b s o 1 u t n o skupno živeti ne m o r o j o ; oficijozna glasila so namreč namigavala, da knez Windisohgrats izjavi cesarju, da se mu „poskus" ni posrečil. No, v zadnjem trenotku, tako rekoč ob 11. uri, zbali so se gg. provzročitelji krize svoje lastne sramoto. Da: sramote. Kaj bi se bil vender mislil svet, ako bi ti modri in odlični državniki, ki so Sli takim svetim ognjem v boj proti „sovraŽeniku* „človeške, družbe", „javnega reda" in „državnih usta-novw, nastalem v volilni reformi grofa TaafFe-a — kaj bi si mislil svet, pravimo, ako bi morali vsi ti velmoŽi in patrijotje priznati očito, da so sicer porušili volilno reformo, da pa sami nimajo česa boljšega postaviti na nje mesto. Po dolgem barantanju so se vender pogodili in sestavili so novo „koalicijsko*4 ministerstvo. Imena novega ministarstva prinašamo na drugem mestu. Mi se svojega avstrijsko-slovanskega stališča je no moremo biti veseli. To je pač koalicija posamičnih strank, nikakor pa ni koalicija avstrijskih narodov. Obsojati je moramo, ker v njej ni zastopano nadarjeno, kulturno ni imovito pleme češko, ker prezira vse avstrijsko Slovanstvo, isvzemši samogoltne Poljake. Naša sodba je oelć ta, da ta koalioija ne prezira samo vsega avstrijskega Slovenstva, ampak mu je naravnost nasprotna. Oglejmo si samo imena članov novega ministarstva! Prvo naB zbćde v oči ime g. P I e n e r j a, vodje nemške levioe. G. Ple-nerja ime samo snsči cel program — progam centralizacije, program german-zacije, program nadvladanja nemškega plemena v mnogojezični Avstriji. Polog Ple-nerja sedijo v ministarstvu levičarji B a e- dem navzoč pri kaznovanju. In vi ostali, ali se atrinjato z obsodbe P To morate precej povedati. Vi sto tihi — torej se zadovoljujete. Frane — vseh četirinnjst oseb dobodo palice — dvanajst vsaki — pripravita se vi in prnfos — moški bodo sledili po dekletu. Še-le sedaj je razumela Magdica, kaj se nameruje ž njo. — Skočivši hkratu ka kor besna proti vratam — ne snajoč prav sama za-se, — hotela jo je popihati. No, Frane jo je že imel v rokah. Za pol ure odmevalo je z dvorišča strašansko upitje dekletovega grla. — Po tem je nastala za nekaj časa tišina . . . . da jej sledita zopet obupno in bolestno klicanje in jok, ki je odmoval daleč na cesto in v vse kotiče o. kr. urada. Tega dne se Magdica ni mogla povrniti domov ; morala je ostati pri profoaovi ženi, ker jo je napadla vročnica. Druzoga dne prišla je mati po njo, ki je še-le zve čer zvedela za vso nezgodo. Starka je ma hala z rokama, bila z glavo ob sid in kosala predpasnik. — Joj —joj! to amo torej dočakali! Oj, moj Štefan, kaj sa to si sgubil glavo, da ti sedaj šibajo otroka, kakor kakšno — — — oh — sramujem se reći — tožila je starka pred profozovo ženo. Magdica je v enomer ležala v omedlovici in v močili vročici. . t Se dva tedna je tako trpela. Tudi quehom — ta mož sioer formalno ni nikdar pripadal nemški levici, se svojim srcem pa je bil vsikdar na njeni strani — in grof Wurmbrandt. Plener je dobil listnico finančnega minister-stve, in po takean je on skoro najodlič-neji član vsega ministarstva. Kajti njemu pripade naloga zastopati proračun pred zbornico in po takem zastopati v velikih črtah politiko v«ega kabinete. Đacquehem pa je dobil notranje ministerstvo. Po njegovi volji sukati se mora javno politično življenje, v kolikor je zavisno od države ; njemu je poverjeno tolmačenje važnih sa-konov o združevanju, sbok česar mu je možno ovirati politiški razvoj tudi mej ne-zavianimi slojevi; njemu pripade naloga, voditi volitve v slučaju razpuščanja poslanske zbornice. To poslednjo okolnost moramo naglašati posebno, kajti pri naših avstrijskih odno-šajih je prav mnogo le od njega zavisno, kakov obraz dobi nova zbornica in potakem tudi, kako smer dobi vsa naša notranja politika. Wurmbrandt je dobil trgovino. To ministerstvo je sioer le strokovno, a vender dovelj važno. Plenerja, Bacque-hema in Wurmbrandta smatrati je ne le zastopniki Nemcev, ampak zelo uplivnimi člani ministorstva. In važno mesto je dobil Poljak Ma-deyski: portfelj naučnega ministarstva. Madeyski je že od davna snan kot velik prijatelj — Nemcev, o čemur priča že to, da se je gospod Plener najbolj trudil za njegovo imenovanje. Varali bi torej samega sebe, sko bi ae avstrijski Slovani nadejali kake zaslombe od tega gospoda. Poleg Madeyskega sedi ie jeden Poljak v ministerstvu — g. Jaworski. Ja-worski je miniater trorasredno in da se v ta namen zistemizuje mesto aa tretjo učno moč, ter je pozval krajni šolski svet v Lovranu, preskrbeti potrebne prostore. V seji krajnega šolskega sveta sklenili so s tremi proti dvema glasovoma, kojima poslednjima se je pridruži! tudi predsednik, upotrebiti prostor občinskega urada za dotični tretji italijanski razred, doeiii je bila manjšina s predsednikom vrud tega menenja, da tretja učna sila ni potrebna in tudi ue utemeljena v zakonu. Občinski svet, pozvan pripraviti prostore za tretji razred, je sklenil v seji z dne 4. maja 1893 uložiti utok pri visokemu c. k. ministerstvu za nauk in bogočastje proti omenjeni naredbi c. k. deželnega šolskega sveta in sioer iz tega vzroka, ker zistemi-zacija mesta za tretjo učno silo na italijanskem oddelku ni utemeljona v zakonu. In župan je res uložil ta utok v odprtem roku. C. k. deželni Šolski svet je dne 5. septembra t. I. Št. 1140 prijavil občini, da se je utok sicer predložil visokemu c. k. ministerstvu za nauk in bogočastje, da so to poslednjo izreče o njem v drugi istan-oiji, da pa nima odlošne moči, ker se utok ni predložil v roku 14 dni; zajedno je v zmislu sklopa posebne seje z dne 23. avgusta t. 1. pozval občino preskrbeti dotične prostore ter jej zažugal, da se preskrbe prisilnim potem na stroške občine, ako jih poslednja ne preskrbi v nekoliko dneh. No, pri Številu Italijanov v krajni občini Lovranski, navedenem že začetkom, — in če bi tudi vseh 229 bivali v šolskem okrožju Lovranskem — je na italijanski vsporednioi šole v Lovranu k večem potreben jeden razrod, da ne govorimo o drugem, ali cel6 tretjem razredu. Število učencev na tej vsporednici napravili so umetno in po raznih spletkah, in že okolnost sama, da se župana in dvema občinskimi svetovalcema ni dovolilo biti navaočima pri upiaovanju, zadošča, da moramo dvomiti na tem, da bi se bilo pri upisovanju postopalo nepristransko. Ali recimo, da je italijanska vspo-rednica v Lovranu res potrebna, recimo, da so Htariši upisali vanjo svoje otroke, ne da bi bil kdo uplival nanje, vender pa število istih v poslednjih treh letih ni tako veliko, da bi se moral sanje ustanoviti tretji raared, in po takem ta razred ni utemeljen v zakona. Po §. 11 državnega Aolskega zakona je računati pri poludnevnem pouku 100 učencev na jedno učno moč, in še le potem je preskrbeti še jedno učno moč, ako se to število rea doseže povprečno v treh naalodujočih se letih. Na italijanski vsporednici v Lovranu bilo je povprečno število v poslednjih troh letih upismih učenoev 168 '/»> i" to po podatkih c. k. dež. šolskega sveta samega. Da je imel le jeden razrea te vsporednice poludnevni pouk, potem bi moralo znašati povprečno število učeneev v poslednjih treh letih vsaj 180 za ustanovitev tretjega razreda; prt poladaevnem pouku v obeh razrodih narasti bi moralo povprečno število učenoev v poslednjih treh letih najmanje do 200. Ne da bi proiskovali, kako se je v Lovranu osnoval italijanski razred, kako se je prišlo do ustanovitve druzega itali-lijtnvkega razreda; ne da bi preiskovali, kdo je sprožil misel o tretjem razredu; no da bi hoteli naglašati okolnost, da v Poljanah istega okraja Vološkega in pod istim c. k. deželnim iolskim svetom stoji Šolsko poslopje že tri leta in da še danes ni tam zistemizovana od odna šola, dasi imajo nad 100 za šolo godnih otrok; ne da bi se ozirali na nadaljno okolnost, da imamo v Istri, zlasti v hrvatskih krajih, pripadajočih k italijanski mestnim občinam, na stotine in stotine, d£, na tisoče aa iolo godnih otrok, kjer aa obstoji nikaka šola, ter da se isti o. kr. deželni šolski svet ni čutil primoranoga pozvati dotične občine, sapretivii jim s prisilnimi sredsvi, naj preskrbe prostore sa dotične šole ; ne da bi se osirali na te, kako se v Trstu in v Gorioi savlačuje ustanovitev slovenskih dol, dozvoljujejo si podpisani, sklicevajo se le na ja-ino določilo zakona, povprašati njegovo ekscohnco gospoda naućnega ministra: sJe-li njegova ekscelencA pri volji, ugoditi utoku občine Lovranske proti preskrbljenju prostorov za tretji razred na tamošnji italijanski vsporednici, ter razveljaviti naredbo c. k. deželnega šolskega sveta za Istro v Trstu z dne 31. decembra 1892 št. 1655, oxi-roma ono z dne 5. septembra 1893, čt. 1140 P* Na Dunaju, dne 27. oktobra 1893. S p i n č i č, Peric, Dapar, Spindler dr. Dyk dr. Slavik, dr. Engel, Alfred Coronini. dr. firzor&d, Biankini, Addrack, dr. Laginja, dr. Šamanek, Eim, Schwari, Form&nek, dr. Tuček, dr. Kramar, Cestmir dr. Vasaty, Lang, Purghart, BrezDovskj, Politični pregled. Notranja dsžsls. Ministerska kriza je vendar končala. Omenili smo že, da mora končati bodisi že tako ali tako, ker je cesar dne 13. t. m. odpotoval v Monakovo. No, po raznih pogajanjih in brezštevilnih avdijen-cijah, posrečil se je knezu Windischgr(itKU njegov «poskus*. — Cesar se je juko prisrčno poslovil od odstopivših ministrov; vsakemu je podaril v dragocenem okvirju svojo podobo v opravi generala konjištva in napisal pod podobo lastnoročno .V hvaležen spomin, Fran Josip", Posebno pa je odlikoval grofa Taaffe-ja, katerega je cel6 osebno obiskal in bil nad pol ure pri njem. — Novi ministri položili so svojo prisego v nedeljo, dne 12. t. m. v roko vladarjevo. Sestavljeno je tako-Ie: Knez Windischgratzt, predsedništvo; marqui» Bacquchem, prej trgovino, sedaj notranje zadeve; dr. p). Plener, finance; Wurmbrand, trgovino ; grof S o h o n-bom ostal je pravosodni minister; grof Falkenhayn, poljedelstvo ; vitez II a-d e y s k i, nauk in bogočastje ; grof "Wel-sersheimb je ostal minister domobranstva, vites Jaworski pa je gališki minister brez portfelja, Tak6 imamo v novem koalicijskem miniatersterstvu vsaj po imenu tri konservativce, dva levičarja in dva Poljaka. Grof Welsersheimb in marqais Bacquechem se sioer ne prištevata k nobeni teh strank, vender pa je poalednji zelo prijazen levičarjem. To je torej naše novo .koalicijsko* ministerstvo, v katerem pa pogrešamo — Slovane, kajti skušnja nas uči, da Poljakov nikakor ni smeti prištevati Slovanom. Tukaj podajemo nekoliko podatkov o novih ministrih. Knes Alfred Win-dischgratz rodil seje leta 1851. v Pragi; študiral je pravo, podedoval je že po svojem očetu sedež v gosposki zbornici. Drže ga za dobrega jurista, a poznan je tudi kot nasprotnik Mladočehov. Po* bijal je leta 1891. tudi Zallingerjev predlog (proti svojemu prepričanju, pravi), o povrnitvi papeževe države rimski stolioi, češ, da se mora rešiti to vprašanje v Italiji sami, ne da bi se vtikala Avstrija. — Poročen jo od leta 1877. s kneginjo Au-erapergovo; od 1. julija 1893. je tajni svćtnik. — Apalinar vitez Javo r s k i je star 68 tat. Študiral je pravo v Lvovu in na Dunaja. Državni poslanec je od leta 1870., ni bil pa nikdar prav srečen v svojih govorih. — Stani-slav vitez Madeyski rojen jo leta 1841 v Sienavi v Galiciji. Študiral je pravo v Krakovem in v Lvovu. Služil je nekoliko čaaa v pravosodnem ministerstvu, potem je bil notar, pozneje profesor na Krakovskem vseučilišču. Bil je vedno prijatelj združenju Poljakov z nemško levico. Pobijal je Wurmbrendov predlog o uve-denju nemščine kot državni jezik; imenovan je bil drugim podpredsednikom poljskega kluba kljubu živahni opozioiji; tudi sedaj ustavljalo se je mnogo Poljakov njegovemu vstopn v ministerstvu. Zadnji čas bil je rektor magnifikus Krakovskega vseučilišča. — Ernest p I. Plener rojen ja 18. oktobra 1841 v Hebu na Čeftk ♦■m. Oče njegov bil je finančni in trgovinski minister. Študiral jo pravo na Duimju in V Berlinu ; leta 1865. bil je poslaniki attachć v Parizu, I. 1867. v Londonu. Leta 1873 vstopil je v drž«vn: zbor kot poslanec domače trgovinske zbornicu 11a mesto svojega očeta in takoj mh je pokazala njegova nadarjenost in omamljiva zgovornost. Od leta 1889 smatra se kot vodja nemške lovice. — Gundaker grof"Wurm-b r a 11 ti rojen je dne 9. maja 1838. Spočetka bit je vojak; leta 1879. prišel je v parlament kot odposlanec graške trgovinske zbornice. Pripada z dušo in telesom nemški levici in že leta 1880. stavil je svoj zloglasni, pokopani predlog o .nemškem državnem jeziku." Novi ministri bešli ao se že dne 12. t. m. v prvo sejo, dne 13. predstavili so se razni ministerski uradniki in dne 14. prevzeli so svoja službovanja. — Državni zbor skliče se dne 23. t. m. Bivši minister dr. A I e x a n d e r baron Bach, .dobrega" spomina, umrl je dne 12. t. m. v 90. letu življenja na svojem posestvu v Unterwaltcrsdorfu. Vnanje država. Francoska poslanska zbornica odprla se je dne 14. t. ro. Bržkone odbije zbornica denarno pogodbo italijansko, kateri se ustavlja cel6 Švica. V Parizu zaprli so več anarhistov vsled nečloveškega atentata z bombami v Barcelonskem gledališču „Lyccum*. Iz Rima javljajo, da dnč 23. t. m., t. j. na dan odprtja državnega zbora, skliče Giolitti sedanjo večino v posvetovanje, da se dogovori o državnozborskem delovanja. Govori se, da bode večina prihodnjega drž. zbora sicer jako neznatna, vender pa zadostna, da se vzdrži Giolitti na krmilu. Grška ministerska krisa bila je naglo končana. Novo ministerstvo sestavilo se je tako-Ie: Trikupis predsed* aedništvo in finsnoe; Budifes notranje zadeve; polkovnik Tsamados vojni minister j korvetni kapetan Bubulis mornarstvo} Calliforn&s nauk in bogočaHtje; Stefanfts pravosodje in začasno tudi vnanje zadeve. Angleška vlada imenovala j» svojim novim odposlancem v Rimu dosedanjega odposlanoa v Carjemgradu Forda. Marokanski sultan odposlal je dnć 11. t. m. sosebnega odposlanca špa-nijolskemu generalu Maoiasu in zahteval premirje aa teden dnij. General zahteval je jamstva ; ker mu pa Kabili niso odgovorili, nastavil je geueral Mucias bombar-dovanje Kabilskih utrdeb. Braziljski ustaški poveljnik, admiral de Mello, odposlal je raznim vladam okrožnico, v kateri zahteva, da ga pripoznajo kot bojujočo so, redovito stranko^ Doslej je odbila to zahtevanje vlada Zedinjenik držav severoameriških. — De Mello začel je s nova bouibardovati mesto Rio Janeiro. V 0 h i c a g u končale so »tlavnosti po zaključenju svetovne razstave dne 12. t. m. s svečanim banketom, kateremu je predsedoval avstrijski generalni konzul Pa-litschek. Zastopniki inozemskih držav odpotujejo početkom decembra meseoa. Različne vesti. Boj za slovenske šole v Trstu. Vse dotiCue očete, kateri so podpisali zadnjo prošnjo za ustanovitev slovenske osnovne šole v Trstu, poživljamo, da gredo brezpogojno v poslopje italijanske šole pri sv. Jakobu, kjer naj se predstavijo dotičnemu magistrat-uemu komisarju. Vsak naj prinese seboj krstne liste svojih otrok. Odgovarjati mora na ta-le vprašanja ; 1. Da-li je podpisal dotično prošnjo? 2. Koliko let stanuje v dotičnem okrožju ? in 3. Kedaj so rojeni njegovi otroci? (Dan, mesec in leto). Toraj uaj nihće ne čaka posebnega povabila, marveč prijavi naj se od 10. do 12. ure predp. komisarja v italijanski šoli v Via delle Scuole. Nj. Vel. ceear prispel jo dnć 13. t. m. v Monakovo. Na kolodvoru pričakovali so ga princ-regent bavarski, vsi vojvode in visoki dostojanstveniki. Prebivalstvo je cesarja navdušeno pozdravljalo. — Kmalo za cesarjem dospel je nadvojvoda Josip s svojo rodbino. Novo ministerstvo. V sedanjem ministerstvu je najmlajši predsednik Win-dischgiiitz (rojen leta 1851); za njim je po starosti Bacquehem (rojen I. 1847); potem so štirje ministri rojeni leta 1841 (Madoynki, Plener. Schdnborn in Welsers-heimb,) potem Falkonhayn (rojen I. 1829), in najstarejši jo Javorski 1. (roj. 1825.) Poreškl ikof mogr. Flapp od peljal se je dnć 12. t. m. preko Gorice v Rim. Žnj im bilo je nekaj isterski romarjev. Notarsko mssto. Tržaška notarska komora razpisuje notarsko mesto v Tolminu, katero je izpražnjeno vsled smrti Josipa Ivanoiča. Prošnje do 28. t. m. Nadejamo se, da dobi to mesto le tak kandidat, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika. K pravoslavni veri pristopili ao mi-nolo nedeljo en trgovec, en trgovski pomočnik in ena ženska. „Roka roko umiva* uči nas le star pregovor in baš na ta pregovor skliouje se podpisani odbor v teh kratkih vrstah. Pričela se je za nas doba — reči moramo — težavnega in sitnega dela, ko nam bode treba hoditi od hiše do hišo po darov za naše božičnice. Da se nam to delo nekoliko olajša, prosimo slavno občinstvo, ki pride v a o bo to 18. t. m. k veselici v Čitalnico, da odda podpisanemu odboru namenjeni dar aa božičnioo. Prihranili ao nam tako mnogo truda, slavnemu občinstvu pa tudi nekaj sitnosti. Odbor si zapiše v tem večeru gg. darovatelje, ki bodo prosti aa letos našega nadlegovanja. Priporočamo te vrste v premislek, upajoč, da najdejo odmeva v dobrih in mehkih sroib naših Slovanov. Na srečno sviđanje torej 18. t. m.! ODBOR trž. ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Za dru2bo sv. Cirila in Metoda nabralo se jo pri ženitovanju Antona in Marije Metlika 1 gld. 50 kr. — Ana Hribar 55 novč. „Slovanska Čitalnica" v Trstu vabi vse čč. gg. člane na aabavut večer, katerega priredi v soboto dne 18. novembra 1893. Razpored: 1. A. Dvorak: vKje dom je moj P", ouvertura aa glasovir na štiri roke. 2. F. S. Vilhar; „Sloveneo i Hrvat", moški abor. 3. A. Nedv6d : .Darilo", samospev aa bariton a »preinljeva-njem glasovira; poje g. S. Bartelj. 4. F. Jjisat: »Ogerska rapsodija", glasovir na žtiri roke. 5. F. S. Vilhar: „Slovo", mo-ški zbor in samospev aa bariton s sprem-Ijevaujem glasovira; samospev g. dr. G. Gregorin. 6. I. Paukner: „Nos gospoda aoduika". Komičen priaor s »premlevanjem glasovira. Zbore vodi g. S. Bartelj ; glasovir igrata gg. Zd. Vrbka in J. Mac&k. Mej 5. in 6. točko daljši prestanek. Prosta zabava. Začetek točno ob 8){ uri avečer. Gostje dobro došli I Plssne vajo V tržaški .Slovanski čitalnici" prično se noooj in se bodo vršile tedno vsako sredo. Začetek ob 8>/> uri zvučer. Ustop je dovoljen samo članom in vpeljanim gostom. Pevsko druitvo .Danica* na Konto-velju priredi v nedeljo dae 19. t. m. veselico b plesom v gostilni .Štoka". Program priobčimo prihodnjič. Mestni svet triaiki imel je svojo javno sejo v soboto večer. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 40 avetovalcev. Po odobreujn sapisuika poslednje seje prečitala se je interpelaoija, podpisana po svetovalcih Naborgoju, dr. Sanciuu, DollenzuinGoriu-p u. Povod interpelaciji dala je okolnost, da morajo v okrajih Općina in Prošek zdravniki pregledovati klavno živino, ker v teh dveh okrajih ni živinozdravnika. Tem zdravnikom pa so mora plaćati za pregled 20, tudi 50 kr., na Opčinah cel6 70 kr., kot odškodnino za voz. Interpe-lantje imenujejo pobiranje take takse zlorabo ter vprašajo župana, da-li mu je znana ta okolnost in k.iko misli postopati proti njej in kaj namerja ukreniti za pri-hodnjost. — Župan je odgovoril, da odredi dotično preiskavo in da odgovori na interpelacijo v jedni prihodnjih sej. Objavlja nadalje, da je v seji dne 21. septembra interpeloval svetovalec Dollenz glede vodnjaka v Rojanu. Isti vodnjak se je izči-stil in znižal za 3 metre ; sedaj bode znižan so za drugih 5 metrov. Dollenz je zudovoljen s tem odgovorom. Ker sta svetovalca Nabergoj in Goriup podpisala na interpelaciji svoje krstno ime Ivan, interpeluje Rascovich župana, kdo sta ta dva gospoda? On da pozna slučajno dva svetovalca z istim priimkom, toda zoveta se jeden G i o v a n n i Nabergoi in drugi G i o v a n n i Goriup ; Ivana ne pozna nobenega. Morda da sta ta dva gori omenjena svetovalca? Žu-pan je res duhovitega interpelanta zavrnil, da on tema gospodoma ne moro zabraniti, da se nazivljata .Ivan", kajti isto ime imata ceI6 na svojih vizitnicah. Smatra torej to zadevo kot končano. — Zatem se prečita vladina naredba, vsled katere se odvzimlje magistratu pravo ekse-kutivnega izterjevanja zaosta-I i h d a v k o v. V tej naredbi navedeno je dejstvo, da je mestna občina koncem I. 1892. a a o a t a I a sa 741 tisoč goldinarjev in da so vladni opomini za istirjanje tega dolga ostali brezvspešni, vsled česar ae je vlada osvedočila, da nima magistrat potebne ener-ž i j e za iztirjanje in zbok tega odločila so je do te naredbe. Prečitala se je tudi vladina odredba glede pokritja deficita. V tej in v prvi zadevi stavlja mestna dele-gscija na široko obrazložen predlog, da se sprejme vladina naredba na znanje in da se preide na dnevni red. Ta predlog je obveljal, kajti izvzemii okoličansko svetovalce, bil je vsprejet soglasno. — Potrditi se isvolitvi Karla Hermeta v II. mestnem razredu in Ivana Marije Vatovoa v III. okol. okraju, potem se sprejme ustanova pok. Jakoba Bunnerja v snesku 10.000 gld. za podporo propadlih tržaških trnovcor s 30 glasovi proti 10. Potem se sprejme in potrdi obračun mestne uprave za leto 1892., mestnega zaklada, meatne zastavljavnice in mestne ubožnice. O tej priliki priporočala sta Nabergoj in D o 11 e n a , da se bolj obzira na prošnje siromašnih okoličanov, katerim se dovoljuje v najboljšem slučaju 2 do 3 gi. podpore, dr. S a n o i n pa priporoča uboge pohabljence, kateri so nesposobni za delo in ker nimajo sredstev, se nepreatauo zapirajo radi pobajevanja. — S tem je končala javna seja in sledila je je tajna. .Ob&no delavsko izobraževalno, pravft varujoče in podporno druitvo* bode imelo v nedeljo 19. t. m. mesto mesečnega zborovanja izvanredni občni aborv gostilni .Zur Stadt Marburg* na vogalu Via Carradori in Via Ghi'ga. — Začetek ob 3. uri popoludne. — Člani so naprošeni, da prinesejo seboj svoje knjižice. ODBOR. Porotne razprave pričele so danes, 15. novembra s konećno razpravo proti Juriju Kritikos-u, kateri je, kakor se č. naši čitatelji gotovo šo spominjajo, ustrelil iz ljubosumnosti dnč 14. juliju t. 1. nad* poročnika Leopolda Ledineka v ulici S. Giovanni. Kritikos je obtožen goljufije, umora in prekršaja nedovoljenega nošenja orožja. Za to razpravo doloćeni so trije dnevi, zatoženca brani odvetnik dr. Rabi. O iaidu razprave in o razsodbi sporočimo v prihodnji Itevilki. Posojilnica na Slapu pri Vipavi pri-; čela je svoje redno poslovanje 1. novembra. Poslovanje je pričel tajnik „Zveze slovenskih posojilnic", iz Celja do&li gosp. Lunčar, nadaljno poslovanje pa bode vodil zadružni načelnik, g. Fran Punčub. Za osnovatev te posojilnice stekel si je mnogo zaslug državni poslanec dr. Andrej Ferjančič. Nezgoda. Dne ll. t. m. vrgla je burja 47 letnega kočijaža Jakoba Rapotca, sta-nujočega v ulici Miramar, na velikem trgu raz kozel kočije. Pobil se je na nogah tak6, da so ga morali odvesti v bolnico. Nagla smrt. 74letni Anton Bagato, čuvar mrtvašnice pri sv. Justu, obče znana tipična oseba, umrl jo nagloma dnć 13. t. m. Bagato ju bil dobra duša, sočutnega srca. N. v m. p. I Samomor. 341etni krojač Maksimilijan Greblo, stanujoč v ulici del Ponte hšt. 2 končal je svoje življenje, saduSivSi se prostovoljno v svoji sobi pri žarečom oglju. Greblo se je poskusil že večkrat končati; bil je nekoliko umobolen. Sodnijsko. 33letni težak Ljudevit Serna iz Trsta obsojen je radi goljufije na mesec dnij ječe. Pomanjkljivi bankovci. Te dni menjala je avstro-ogrska banka v Trstu več bankovcev po 10 gld., kateri pa so bili skrajšani, vsled tiesar si je banka itdatno svoto o itegnila. Vzrok temu skrajšanju je ta-le : Nedavno nsšlo se jo več tacih skrajšanih bankovcev po 1 gld., katere je skrajšala neka fina glavica na ta način, da j« izrezala tanko črtico iz jednoga bankovca, potem poleg togu ,pasa" iz drugega bankovca drugo črto, iz tretjega zopet tretjo itd., dokler ni dobila iz teh črt celi bankovec iz aamih takih tankih pasov. Ostali polovici se lepo slepijo in, ako človek po sebno ne pazi, niti ne pozna, da je bankovec nekaj ožji od običajnih. Tak6 se je izračunilu, da je ta fina glavica navila iz 12 bankovcev 13. To je že dobiček, ki so iz-plače ! Ker se pojavljajo sedaj taki skrčeni desetaki, opozarjamo naie čitatelje na preloplene bankovce. Riunione Adriatica di Sicurta 24-21 v Trato. Zavnruje proti požarom, provozu po nuli^m, rekah in m morju, proti loči. nn živonjo ▼ vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra IM92. Glavnica društva gld. 4,000.000 — Premijna reserva zavarovanja na življenje „ 13,328.34H-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,B32.248 22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 49.465.07 Reserva na razpolnganjo „ 500.00'J'— Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 3:13,822'42 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (It) „ 24'-l.3Sr83 Ileaerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenj« „ oOO.OOO- — Občna reserva dobičkov „ 1.1H7.1C.4-I:« Urad ravnateljstva : Vin Vnldlrlvo, l>t-. t (v Uftnej hiSi.) Mama, ali dobim za Božič novo d o-datno omarico? Tako čujemo povpraševati mnogo otročičev, in previdnejši mej njimi pristavljajo se : Mama ta in ta itevilka mora biti in tudi sidro mora biti n« njej, sicer je ne morem rabiti k moji sidrasti omarici kamenenih stavbenic. Da, tako je tudi, kakor je razvideti iz lepega oenika tvrdke F. A d. It i o h t e r & C o m p. na Dunaju, zbok česar moramo priporočati čitateljem, da so previdni, kedar kupujejo omsrice ae kamenenimi stavbenioami. Neprijetno bi bilo, ako bi se na praznik prepozno prepričali, da nismo kupili alovite omarice a kamenenimi stavbenioami ae sidrom, ampak le kako manj redno pona-rejenje; bilo bi ob lep del veselja. Mej božičnimi darili stoje slej ko prej omarice se kamenenimi stavbenicami na prvem mestu; kdor je je videl pri prijatelju, kupi je gntovo tudi sam, in kdor jih že ima, ^.omoožuje jih vsako leto z •dno ali već omaricami. To ni mož no pri drugih igračah, ki zgube kmalo svojo vrednost. Omarice a kamenenimi stavbenicami pa ostanejo dobre mnogo let in se torej gledć na trajnost najcenejše darilo. — Štv. 801 Razpis učiteljske službe. V Knperskem iolsketa okraji je stalno ali provizorično popolniti mesto poduči-teljice na dvoraaredni ljudski ioli v Dekanih. Popolni razpis te službe objavil se je v uradnem listu „Osservatore Triestino". C. kr. okrajni šolski »vet, Koper 2. oktobra 1893. RAZSTAVA meblev in tapecarij Vla Torrent« fit. 82, I. nadstropje. Velika izbor finih ili navadnih meblev. Različna uprava zn kompletno sobe. Množica cvetličja iu priprav sn tspnei-ran je. Krasne kredenc, mize in moli. Velika zaloga drusih meblev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah, Kdor nakupi za IOO gld.v dobi jeden umetnostni predmet v i2- i darilo« Odprta od 7. zjut. do 6. ure zveč. Za dežele zaboji brezplačno. SVOJI K SVOJIM! Pfl7flD V Podpisani naznanja, da jo odprl I UfcVln . »rojo krčmo r ulici Media 8. „Ostoria alla buona bo t ta". Toči izvrstna I-trska vina. ter se nadeja obilnega obiska. Priporoča ho torej slavnemu občinstvu 8-4 I. PIRI H Gostilna „Stoka", STK-BiS?. poleg kavarne „Fabria", priporoča se Blovonrom v mostu in nn deželi. Točijo se izborna Tina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meftčanom, kakor na deželo. Cl. brivec v _ '9 ulici Stadion it I, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanj«. Ct. Josip Kocjančič, Via Barriera veo-elita št 10, trgovina z meianim blagom, moko, kavo, riiem in razuovrBtnimi domnčimi in vnaqjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andnino de Frani" v ulici Ireneo ae priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. ROJANSKO POSOJILNI) IX KOKSUMNO DRUŠTVO vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trata priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno (v ulici Belvedere fit. 8) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni 1« t noga čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno kr&mo v Rojanu (poprej n&rtotovo) 10 minut oddaljeno od meata, z obiirnim senčnatim ▼rtom in dvemi dvoranami, kjer ae točijo izborna domaia vin«, t«r«n, pivo v atekl«nle«h itd. Točna postrežba z gor-kum in mrzlimi jedili. 9C Novi člani ■e se vedno sprejemajo »b uradnih urah vnak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob aedeijab od 9 — 10 ure predp. 104—32 Gostilna Josipa Katalana v Bojana, „Pri dvanajstih murvah", priporoča h« alavnemu alovenakeinu občinstvu za obilnn obisk. — Točila ae bodo ■atuao domaČ* Izvrstna vina. 104 -9 jedilnih stvari po jako nizki eeni. Prodaja Jožef Carn« Plazia deli« Cuerma it. 1 (uhod Vla Gdaga). Cl. Mlekarna Frana Gržine lw» na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnoria žt. 5 (1'iasza PonteroanoJ. Po dvakrat na dan friino opr«»no mleko po 14 kr. liter ne-doaredno iz P«lra, svsž* (frižna) amotana. .Commcrcio' In ,Tadoaoo' v ulici Ca-erma, glavni »hajal iri tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpolago »o čaaopiai v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča A n t o a Bori i, Cl. kavamar. Anton Počkaj, KSMS.SSE dom Alt žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemškc-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. r ulici Sorgente (Via Torrent it. 30) toči izvrstna vir.a in prirejuje jako okusn i jedil«. Prenočiiča neverjetno v ceno. Cl. Gostilni .Ml« citta di Grar» poleg kavarne „lTnivor*ou priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstn i vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. z odličnim spoštovanjem ci Jakob kumar Martin Kržp f'a via Ghega 2, hiša Brunner Zadnji \ KDOR NE VERUJE l M nuj prido pogledat, da se prepriča o ^ m resnici. |f ! Gene so ^ J znatno znižane in nejsolidnejše blago, £ ™ n. pr. : blago /a moško obleko, maje, P 4 veliki in mali ogrtači za zimo, bar- j) { hant (frstajn) raznih vrst, platno, ko- p M tonina, nmsnlin in razni drugi manu- m fakturski izdelki pri jjf J T. Vidrichu, » £ Corso, IS. 104-15 k Gostilna „Alla Citti di Vlenna" S5££ (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina T. kakovosti in gensko pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom. in sicor ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni : Teran iz Aubern, po 42 nč in najboljša ister»ka vina po 28 nč. — Za oldla naročila so priporoča Ant. Brovertani. 10*-23 urar, Corso štv. 39. m-ioi 5*rodaja in ;>o|>i-n vlj:i uro. 2 Dominik Lušin | ».♦JI tudi opeko, apno, pesek itd. Naročila izvršujejo so točno in po naj- jlb ^jj nižji ceni. 104-7 I., Singerstrasse 15, Dunaj. lekarna „Zum goldoiieii Reiclisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici jo mnogo boleznij, pri katerih so t" kroeljice pokazale svoj izvrsten učinek Že več desetletij so te krogljice povsod razširjene in malo družin utegne so najti v katerih bi pogrešali malo zalogo tega izvrstnega domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo te krogljice kot domačo sredstvo, posebno pa proti boleznim po Nlnhl prebavi in zabantaniii. Te krogljice stanejo: m ikatljlca z 15 kroKljlenml SI n«., Jedel! z n vi tok O ikatljlc 1 «ld. Si mfi., pri nefrankovani pošiljatvi 1 *»©. — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : I zavitek krogljic l g Id. 26 nč., 2 zavitka 2 gld. 80 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. <«0 nč 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitok se ne pošilja). Prosimo, da se Izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je. da ima pokrov "«wko Skatlji<-e lati podpis »f. Pmorhoter v rmlećlll pjsn.euib, ka*er<»ga je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline ^Si nine 65 nč. Trpotče 4 sok, 1 Steklenica M nč. Amerik, mazilo za trganje, J,n£đic„vć! Prah proti potenju nog, i^gS: Balzam za goltanec, i.^Lfo Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenčica 22 nč. J Angleški balzam. 1 steklenica 50 ne. Fijakerski prsni praiek, jaSf S& 60 ne. Tanokininska pomada p<>- škatljfca 2 gld. speđuje rast las, 1 Univerzalni plašter z°r: steudela'1 po8°- 75 nč. lica 50 nč., pošt. prosto Univerzalna čistilna sol ti proti posledicam slabu prebave, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovnih izdelkov dobivajo .o šo drugo tu- in inozemske farmacoutično spe-cijalitote, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene; in se na znhtevanjo točno in v ceno preskrbljajo rudi prodmeti, kojih ui v zalogi. — Razpošiljanj«* po poŠti vrše se točno, h treb« je denar poprej doposlati; reČju naročila tudi po poštnem povzetju. dopošiljatvl denarja p« poštni nakaznici sstane porto doMtl manj kakor po povzetju. i2—4 2T i C : ■S? s! a 3 ; g. g. o J B s 2 ■ ® » 5 9 ■* * Z 5'®1 s s c t r- f b n Ji i c W (J o < 38 3 _ Z *a * o ; lEi.s lir pr' ® e- J • g« a. x o - • O«*- CD CD CD CD O a ^ -3 3 a o • s- a. p j? 1 f* « Mi i r »• a- % o S S »M nebyly dosud a take nebudou dostiženy; Isou nej oblibenijil vinočni direk pro ditky od tH let. Jsoi lacinfijši, než všelike jine darky, ponfivadž m no h o let vydrii, a že dooela i po dlouhe dobft možno je doplniti a zvfitšiti. Prave Kotvov6 stavebnice kamenn6 jsou jedina hrafika, ktera dodelala a« ve vieoh zsmioh nadilaA ohvily, a ktoroa každ.v, kdo jeu ji seznal, z pfesvčdčoni milerad dale dopora-Cuje. Kdo noznaš dosud teto svortzno a druhu sveho jedine zAbavky a pomi*icky n« camSstnani, ten dej si zastati dole podepsanou firmou co aejdHve aovy, bohsti illustrovany oennik, a . , proč ti si otistfine v nčm volioe pKznive po- 8udky. — PH kupovani v5ak rač žadati „„ „„m., m v^slovn«: Rlchtrovu Kotvovou stsvebnici kamennou, a odinitm kaidou »uvebnioi bez ochranno znamky tovarni „kotvy" raznč Jako nepravou. Kdo tak noučini, tomu dostati bo muže velmi snadno monč cennoho, prauhatrneho padčlku. Pravi Kotvove stavebnice kameani jsou na skladS po 35 kr., 70 kr., 80 kr.až 5 si. a v?6e -"M v Tiech ćelnćjtich obchodeeh hračkšfsk^ch. »- 1 Rich.trovy hr? trpčlivosti: Vejce Kolumbovo, Hromosvod, Pythsgoras, Vrtocnobi|ce, Hnevomir atd. Nove soSity obsahuji take volice aujimavo ukoly ku dvena hram wyednou. Cena jedne hry obnAsi 35 kr. Prave jen s kotvou I F. Ađ. Ftichter a spol. Prml rak^uher. o. a k. pri v, tov&rna na kamennd stavsbnloa Vidni. XIII/,, Hlttilng5 a pinirn« I. Nibelun(?en(t»»ne i, «uat«, Nerlmbsrcg. ^ Olt>n«. RottraSiii. LondjnS t.C.. Novim Vpro«. INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC. glavni dobitek OOO goldinarjev k SO nč. priporočajo: Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & Cv Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris, 1k;v1|.V» /j-'Ju V, " . . 6fc< Isf^l^^fci Lustnik pol. druitvo .Edinost". IsUajalelj in odgovorni ucoJnik Maka Cntifc. Tinkama Oolanr v Trstu