Foštnlnn plBčana i gotpplnl XVII« lejfnik, 1939. 20. 6. mimerft. Mesečne verske novine. Vu Im6nl pr§kmurske evang. ilnjorfje reditel i vSdavnlk: FLISAR jAnoS, Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; Im6 ,,Duševni Hst" M. Sobota. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zv&nstvo 30 dln., v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 din. Izhaja edndk na mesec. Naprejplačllo gorivieme vsaki ev. duhovnik i vučitel. HristušovovnebozosfoplBnje A3. dj. 16 11. Ali se ne čiije čiidno ta reč ,,nLba" pred tem denčšnjim Človekom, ki je tak preveč kcoj prikapčeni z telom i diišov k griidam ete zemlč, tak preveč rob etoga premenlivoga sveta ? Kak šte se Čiidno glasi i kak ŠtL ništerni nevorvano pravijo: Ka nam gučiš od nebes, za štere nišče ne ve i od šterec je ešče nišče ne prišo; itak trdim — i to poleg Kristušovoga evange-liuma, — da jestejo nebesa. Jeste eden driigi, nepremenlfvi svet, kde mesto nepra-vičnosti pravica, mesto odiirjavanja vočna lubezen, mesto siromaštva, nevole i smrti blajženstvo i vočen žftek kraliije, dr tam se vedno samo ta dobra, popolna i sveta Boža vola godi. Zetnla je tisfo mesto, kde vsaki člo-vek poleg svoje, vaogokrat grehšne, sebič-ne vole ščč živeti, kde je vsaki narod na tom, da bi kraluvo obri driigoga ndroda. Nebesa so pa mesto, kde se vsaki stvor poleg Bože vole ravna, Njega sliiži i diči. Zemla je naše začasno prebivališče, nebe-sa pa to vokivočno. Zato se radiije naša duša, da nam je naš Zveličitel Jezuš po-kazo pot v to vočno domovino, dao natn je vupanje, da mi vsi za Njim mamo iti ednok zetoga tužnoga dola. Jezuš veli, da pripravi batrivno prebi-vdlišče svojim vornim. Ali mi ludjč smo takši, da se skub^mo, mantramo, teremo tak eti na zernli, da bi na voke t(i ostali. Tak živemo, grehšimo, da bi nam irgdar n^ trbelo ta stopiti pred nebeskoga Očo i Njemi račun dati. Iščemo na zemli ta pred-nja mesta, z-toga se pa spozabimo, da mo prvle-sledi vse tu mogli nihati. Če bi se z toga ne spozabill, te bi se paščili tak živeti, da bi ^tudi v nebesaj zadobili to prvo mesto. Ar — kak Jezuš ve!i — vno-go prvi bode zddnji i vnogo zadnji pa prvi: Ne spozabimo se zato nigddr z toga, da smo mi ne samo sinovje ete zemle, nego ttidi sinovje i hčeri Oče nebeskoga ki nas vse čaka nazaj k sebi, da nas na svoje očinske prsi obine. Ali to samo one, ki so pobožnoga živlenja i kak takši, so vredni Bože sinovčine. Te hiide i never-vane Bog ne piisti pred sebe, nego bodo vrženi v zviinešnjo kmico, kak sinovje po-gibelnosti i tam bode jokanje i zobno škri-panje, ravno kak na zemli. Prosimo zdto od Jezuša moč Dtiha Njegovoga, naj smo zmožni Njegovi vorni ostati do smrti i kak te apoštolje, z reč-jov i živlenjem glasiti njegov sv. evange-lium pred svetom, da tak nas ednok k sebi vzeme v nebesa, kak navoke odkiip-lene i zveličane. Juventus. Vnogi svoj slab spomln zamenjajo z dobrov diišnov vestjov. Krščenik tak more živeii, ka driigim ležej spddne v Bogi vervati. Strdn 62. DOŠEVNI LIST mdjuš 20. Materski dčn. HARI LIPOT ev. duhovnik. Z lepim rcajušom je tudi k nam prlšo tisti lepi svčtek, šteri svčtek že dnesdčn po celom sveti svetijo, to je ssetek materske lubezni i ver-nosti, Dosta lepi človeči reči č&jetno na raater-ski dfcn, dosta deklamacij i veliki goForov guči od dobre, verne, delavne matere Ali dobro bi pa bilo posltišati tudi na tfsto rcč, štero nam na materski den, na materski svčtek sam B6g pravi. Zato bode hasnovito za vsžkoga človeka, či je stari ali mladi, či je starii, vu^itel, vzgoji-tel, ali kakšegakoli sfa*na i poklca človek, da si naj prečlč hiitorijo v stdvoga zakona Kralov prve knigev \7-tom taii, hijtorijood Šarepfanskedovicc. V toj hišioriji ?ezdLlnjega sveta sliko, kčp vidiroo pred sebom. Bog je po svojem proroki EJ'a"ši straino sodbo dao glasiti ednorai v svoji veliki grehaj pofapJajočcmi se s?eH. G!dd, trple nje, staranje, piač se vfdi i čiije povsod. Dosta tškši tragedij «e ponai/la v živlenji vezd^injega ladstva. Ttsta slromaika Šsreptanska poganska dovica se ffidi z tcžklmi brfgami more boriti. Tak misli, da je prišla v svojem živlžnji do zadnje granice, zato pripraviti if^ za sčbe i za s?ojega sina zadnjo hiano i potom sc pa obadia. mati i dete prJpraviti ščč!a na srart i roreti, da bi nji ma več ne trbelo glada i strddaoja trpeti, V toj žalostnoj stšvi jo nijde E'iai prorok, k? njej od j Boga edno prošnjo i edno obečanie prisesč, Prosi • jo nsj v svojoj tužnoj stavi odprč svoje srce i svoje rok^ i naj spuni božo proinjo i zapoved. Naj njerai da s?oj siednji falajček ktfiha. I zdaj bože obečanje dobi: niti mela v krbiili, nlti oli v vrči ne zmenkata nigdar. Ta poganska dovfca — mati je poslfiaola božo reč, spunila je Nje-govo prošnjo i vervala je Njegovorai obečsnji. Ona na božo reč clmpra i zida. Edino v tom vidi pcmoč i oslobcdUelstvo, Če bode bogala če bode po boži zapovedaj živel« i delala, kak človek, kak mati. Z vere vupanjom se odpove zždnjemi falajčki krtiha, i ne vkani se v svojoj veri, ir je jela ona, Eliaš prorok i Bjčia cš3a držina. Takše globoko jc bilo te raatere viipanje v Gospodncga Boga obečanji, da se e&če sim Je-zuš KristuŠ spomene ? svojem včcnje z tč dovice. Ce se na matersk! den dosU starišov stara, če se očevje i materc bojijo za bodočnost s?oje dece, zato njim prav toplo prlporačam, naj sebž i svcjo deco na nebeskogt Olo zavtipajo, &r bodo tak tfidi oni čfiii Božo trdštajočo veseio rfič: Pogledaj, t70j sin žke! Starlije, očevje, matere poklfknlte si doli pred Božov smileoost-jov, ponizno vadliivajoči ono vcicivecno istino : Zdij znatn, da je boža reč istina. Zžto na mstcrski dčn vsi ponizno niolimo za ivojo drago, Iflb!6ao maier. V s?ojoj vreloj molitvi naše detinske liibemosti lepi vencc po-iožmo na njeao triidno glžvo. Ki dnes dosegne svoje malcr^ roko, naj jo gor^^e kiišne, ar je i se vr(6čo deklino, naj se ta neobrr 6, je oča erkao: — Vidira, ka se lfibita ... bojdita blajženiva ... Gospodin Bog v^j bJagoslovi, dobra mojadecaf Z mrzlov roko? je vktiper stisno tiva mladiva vkOp držččivi roke. I potom je vu nasledfivajo-čoj minuti že na ednoga rartvoga i na edno omedleno deklino vrgao pčči plamčn s\?oj erd^-či posvet. I po žalnom pokopi je Irma vkOppobravša celo svojo tndč, vu sebi je dokončala: - Naj majuš 20. DUSEVNI LIST Strna Kak rada bi se njej za-hvdliia za vso dobrotc, pa nemrem več. Pre-kcsno je, nega je več, z'ate moje tnamice. Franc: Ne joči se zžto, Marija. Pri Bogi jc ivoja tr>ati. Pa vseedno vldi, ka jo Ifibiš, ka se žalostiš za njd. Samo dobra bojdi, pa te eščc rurtva tvoja mati biagosiovi. P i i t a : jaz pa tUt kaj znam I V nai ograček fdemo, tam natrgamo korfrie t nesčmo na Marljine tnaterč grob, gor na cintor. Lejpo ga okinčamo i tak pokaže tQdi Marija svojo 1U-bezen i zahvalnost svojoj nirtvoj aiateri. Bar žal&stiio, ali ceid mircvno je govoriia: — Duzna sem njioi zahvaliti ono veiiko dobroto, itero so oči tak nesebično doprinaiat gotovi bili i ešče bi njim nika rada pravla. Železen je gori stano pri pisalnom »toli i z-popolnim poštufaniem, milo gledao na njo: — Naj zapovejo. — Moj drigi oča so le niogočc vkanili i zato njihovo slednje želenje, naj Vas nezaveže, ka bi je dužni biii zdržati . . . Železen se je ožaro vu obrazi, zvišeno jc gori zdigno glavo i hladno je samo teliko cd-go?oro: — Kak šč^jo. Na td je deklino naednok povrgla moS, na eden stolec se je obrnola, zaktlia si je obržz i od znotresnjcga kucanja je pogibala. — Mladč-nec jo g?ed?, glčda, potom jo je pomilUvao: SirOta deklins! K-koncovi nemre od toga, či Stršn 64. DUSEVNILIST majuš 20. Domine quo vadis? Gospodne kama ideš ? (R i m s k i s p o m i n ) (Pisao: Hegediiš Ištvan, poslov, Flisar Janoš ) Čiiden en' zaton v-vrčmena Oceani, Šter', kak smehčč zible, se nalehci vtoni; Vu tekočem vali tak lepo nihani, Obarvani vu toj precimbnoj lepoti. Ober riiša stojfš i z«tre jezero let Paula vo zideš, tak sveklo blišččč stojiš; Tre svetov spomenek, dela ino posvet So z-tebom, štere tl sveklo preživiš. Zda plahoče vis'ko obladno znamenje, Vjedinane mile domvine zastava, Eden narod moli to drdgo znamenje, Z-možnov svojov ramov obarje, obldda. Ali či bar tužni riiši glasjo diko, Štera nigda bila: svetlost, iišč, lepota, Ali dokeč se zgora zelci gostfjo, Vremen tla podkopa, pride katakomba. Ober manternikov stojijo porčdi, ObJadavne vere velke svekle cerkvi. Poganskoga hipa velka svetlost gde si ? Li na stebraj stoji krotek obraz večni. Z-sveta vč sprešani kinči tak predragi, Poganski bogecov svekli pantheani So vsi tak preslabi, da nemrejo zmočti, Ves njih lišč, prčcimba, tam ležijo v-prahi Z-žalodca zemle gor' tere živa vera — Obri zemle svetlost, obldst, vse premine, Človek je malo ta preminoča svetka Obarvati, štere vremen zniči, požre. Legiov zmožnosti i maglje goreče, Bilinčje železni i temnfc lakati, Sveta znanje, modrost i krone blisččČe: Žive vere moči nemro zastaviti. Na reči boja mesti, v-Rima hatdri Cerkev stoji, od štere se etak piavi : wŽive vere spotnin", vu vsakom stopdji, V-diihi se mi plarnni, gori mi vu giavi: Prestrahšeni Peter vkraj beži od krfža, Šteri je pripravlen k-njega mantrnikstvi, Ali na poti se z-vučitelom srčča, Kf prihžja k-njemi vu odičenosti. ,,Gospodne, kam' Ideš ?'* ga Peter opita, ,,Idem, da gor' vzemem on križ tak preteški, Pred šterim t\ bežiš — strahota te tira". Od srarnote njemi obraz; srdce gori, Povrne se, — vmerjč. Svčt obraz Kristuša Presveti Ritn varaš i vsi boži stebri Obkamnijo trdo, ar je vera mrtva, Obtrdi njih obraz odičeni svekli. V-tak divjem vremeni se te obraz sveti, Z-nebeskim posvetom to zemlo obleče, Žitek čl'eka je tu li tenja na zemli, Ali duh se v-nebo k-oči nazaj vrnč. neffiti tak, kak on . . . Z-milim glšsom nje erče: — Bojdite mirovni i či tak ič^jo, odločva se tak, kak indašnjiva dobriva prijatela. — Ščem! skoz nad tekoči skui, je zahvdi-no gledala vu raladenca oči. — Jško dubri s!e bill . . . Bog Vas blagoslovi za vse, nigdir, nigdar Vani nepozabim i kak je trepetajočo ir^io roko njemi fž por udila; znova jo je joč obladao i doli sc je pokrila na baricnjski stolec, Mladdnec nje je kOino vu rdki držečo ma!o rokd i hitro je odhajao. Potom so jako, jako (ii!ni dn^?i nasleduvali za siroto čarno deklino. 14. Že so tri Jeta minola, kak Zadvjova pri jakom skOpom zcti je miloiče kifih i na nje se je tfidi spuno on pžverski govor: Od oponoše-noga grata človek debeliN. Pa je dosta jokala, dosta se je čemerila i dGnok se je podkrmiia. Malo, ka se je od zdravja ne gori počila. Ab" z-lepe njene ?6d, z Margilke je edna bleda, po-vehnjena ženska gržtala. Hej ! ne je ona za takio niisllla barOnojco. I n]6 niož, ki je jo sarco za lcpote volo polfibo, je tadi požsliivao to ženi-tev; kak je lepota taminola. Mrzel, kisiii žitek je bio prl baronovi i Marglt raaroa je po vn6-gom bojl, k-koncovi etak pisala Irmiki, itera je je že tri Ieta hodila v žensko vučftelfiče: MLGb'čna moja či! Nikak nemrcm pretrpeti daie etakii žitek! Vu tcbl mam celo vupaoje i iroit i či ednok v mezto prldeš, nespozabi se, ksj je tvojoj dosta maniranoj m&teri jako po-trebno edno milošče mesto, gde nje nedo nesta-noaia čutiti dLli žnjov milošče kruha britkosti. D& si čedna blla že kak reala deklina, gda tl je v raisel prižlo vučitelišče, te se mi je to ne vidilo, zda pa nezadovoI6m Bogi hvžliti tvojega čednoga mišienja. Imam ešče nika, štero bi rada na dobro obrnoia; mogOče mi ednok doptisti majuš 20. DOSEVNI LIST Stra"n 65. Ta veika svetlost, je minola vu kmici, Mesto pra"ve vere je slepost ladala, Štera se netila v-goreči maglj plamni, Vere » misel peroti nje žežgala. I visiki cerkveo v-nčbo gledajoči Tormi i fa gori želejoče diiše, Te bojdikaj božne ošpotavajoči Tak, dabi pitale: Vera v-vami žive ? — Žive, — ne je vmrla, ali gori maglja! Vidi Hus, strahši se ... Davi ga britek din. Zoči ide Mešter tužnoga obraza Pitajoč: - ,,Kam'ideš"?-Idemza te v-ogen! Povrnč se, vmerje. — Svet' obraz Jezuša Presveti pali poti te prišestnosti. Zaman se zlanca, zveže misli bistroča, Njo je nemogoče zakriti staviti. Luthera je tiidi te htidi skiišavao, Naj povrže, niha ino vero oda, Ali pred njega je Kristuš tudi prišao, Pobiti vobrazi, — ,,zaka ideš?" — pita: ,,Idem, da mesto te' velki boj zbojiijem". Luther se pcvrne na boj pripravleni. Zaka je ne vido tvoj obraz presvetšen, Zburka ga vulkana v-gorečetm plameni Danton. A titanov šegavi odvetek, Sveta gibajoče vdlovje, naturnost, Štera je njega, kak vihčr maii listek Vnesla i odnesla v-nepoznano skritost. Ino kelikokrat, kelko diiš nedužni Zoči stane srdčno viseči na misli, Svedostvo čineči pri Jezuša Križi, Ki je pravica stalna, v-toj Božoj reči! Nepita : ,,Kam' ideš" ? Ne vere nihavec! Ar bi mogao čiiti »odgovor tvoj dani" : Jdem niesto febe" ta" k-tvojemi križi, Ar U živo vero nenihaš vesnoti. Vi, ki se štimate z-ve!ikimi misli, Nevervajoč gučite v-vere imeni, Jeli ta vera bo te tudi vu vami Či, ki jo vadliije, čaka ga šorš smrti? Či bi se skazao Jezusa obraz svekli, Či bi ga pitali: »Kam' ideš Gospodne" ? Na njega višno reč, na aldov veiiki, Jel' bi vas naišao idti na smrt gotove?! Dober paster. Vnog! gizdavi siaovje den^šnjega časa s pomiiuvanjem glčdajo nazij na s?oje očake, na prcminiena vremena. Ka so znali sinovje cnoga vremena? Kak zacsfšnjeni so bili! Ali mi smo nikaj! Pred naiui vsakii lehko krš^ak zdlgne, ar se našc znLnje more spoštuvati i eeniti. Kak blisk vozijo naži vižkl, po rad 6ji v ednom dn^-vi zvemo, ka se je v nA\dalein\em koti sveta zgodilo i na eroplLnaj se aad oblake znamo povzdigncti. Istina, ka s hitrimi sLopLji ide naprej čio-večanstvo, aii tudi more fti naprej, ar samo s raoj B6g to doprincsti. Eiče zda nevei-n, kakda, ali preroišlavala si bodem odtoga ..." Dugo je bilo pismo, i njega tožbe, sH Irtne se je samo td dostajalo. Sfrota marna! Dobro je, ešče več zocgorni leckij bom davala i tak bom ji e$če že do tistoga mao podperala, do-keč mo svcj dotn mOla Potom si je gioboko premiiiavala: Bog dragi, ka ščejo mama na dobro preobrnoti? Edna misel jo je genola vu srdci; ali na tisto si je neštela misliti, tisto je že na-veke minolo! Pa se nje je pred ednim lctom znova vu srdcč skrio on tenki bliščeči ttak, štcri njg |e eden trošt neto . . . mino je trak . . . konec je vsemi . . . Gda je to indainje gnezdo viher raztrgao, lrma je te šla vu vučltelišče i z tak vrOlov gedr-nostjov se je včila, z-tak dozorjenov razmetost« jov, ka so se profesorje čudOvali nad n\6v. Z domi je samo Leo, toga sfaroga velkoga psa prioesla sebom. Ali da je toga vu zL?od ne mogla vzeti, njemi je kvartei spravila i z-pri-vatni dohodkov ga hržnila, i tak je nateliko za-poslena biia, ka je sama sebov se brigati ne tnela časa. Z dobrov volov se je včila i drfige vučila, med šterim so njž celiti z^čale z-domi vdarjene i prinešene rane. Direktorca, edna plemenitoga srdca, čedna, mlada gospa, je v-pamet vz^la, ka je pri te prvi počitnicaj, gda je vsaka dekiina komaj čakala naj domo ide, Irmo nišče nečaica domo. Vidila je, ka je Irmo zaptiičenost, ka nikoga nema jako težilo na srdc), pomiluvala jo je i pri ednoj vrloj familiji nje je rnesto spravila, gde je zongo-rati včila. — Što tak odlično, z globokim čiitenjem zna igrati, kak Vi, Irmika, tistoga z-radostjov vzeme ksebi iterakoli famiiia. Vučenke so že vse odlctele z zavoda i ta na sčbe zanihana deklina, si je večer na dlan nagnola glavo i globoko premišlavala: ka je Strdn 66. DUSEVNI LIST majuš 20, iem zna*oio posvedočfti, ka cd Boga dobiena, vsikdar se spopolnjapajoča dfiša preblva v narn). AH zato se nesralmo zvisitš, morerao tiidi tesiei re indašnje liidi spoštuvstf, šterl so nar*i bogme v vnogorn rm peldo. Zdaj edoo iakšo zgodbo ščem povedat!, Itera s taia odgovor da na ono pitanje, ka se lehko včimo od svoji očakov. Prcd več kak dvesto leti je živo ? cdncj včsi prerac2en vert, šteroga je ceia krajlna po • znala i Šiefan gszdo zvaSa. Bogati je bio Štefan gazda. Penez je fcar ne meo, ar je v oncm vre~ men! bogastvo nejj v penezsj stalo, nego nieo je velko čredo o?c, štera ga je z vsem potrčbnim preskrbels: z tulčkoni, Sirom, mesotn i toplim gvantom. Štefan g*zda je od raficg«* sprotoletja do kčsne jesern paso svoje cvce. Vgcjdno rsno je je gnao na paio, pazo je na nje, paso I nap&jo |e i kesno ve^er je je domo gnao. Preveč je !fi bo svoje o?ce, samo to ga je Čemerilo, ka so ovce nej šle v štalo, gda je je po večeraj domo prigno, nego *o hodile okolž po dvorL Če so odpiete nsjile d.esca ogračeka, so i& šle nctri kradnot šaiato i diugo zelenjavo. Ednok njemi ]e edaa mala ovca zbežala v ograček i nikak jo je nej inogo v*6spraviti. Na konci jo je na carcče vzeo i jo tak aeso v Štaio. Prvle, kak jo je doli djao, jo je malo scuko za bundo 1 ovc* se je začnola milo jokaU. Začiile so nieni gtšs drDge ovce oa d?6ri i včasi so vse notribežaie v štaie, obkrožile svojo sestrico, kak da bi jo pitati Jčele: zaka sc jočeš, što fe je zbanfiivo? Šf*-f*n gazda se je zadovolno nasn"tejo: »No, zdaj sem se dosta navčol Navčo sera se, kak trbej oFce brez velkoga fffida i vnogi čemčrov v štaie spraviU. Samo ma!o zbiii trbe] edno i že se ?se notri znajdejo. A!i nž^/čo sera se liidi uikaj driigoga. Vs/. pisirsi sem vnogokidt ctco» ka je Jrzuš dober pss»er, mš smo pa ajego?e o*ce. All Isgoje ov-ce srao, kl vnogo ž?/lcstL sprajiajo svojemi do-bromš past6ri. Bog je Sloveki pripravo nebžsa, M'i kak mojc or»ce ReiLe]o notri iti v itale, tak ludi iiidje raj biodijo okoil, ksk bi panotri ičeli iii v nebesa. Na 16 |e tudi nai dober pas^r to včino, ka sem jai napra?o: zblo je edno i drii go svoji ovc i na to so vnogi etopiii sa v ne-fcesa pelajdčo pot. V rnojoj 'vesi prebiva Tiladi hižni par. TBdi teva sta na poti zenieiskl radosii hodila. Nej sia mclila, nej sta hcdila v cekev. OobiU §iti edno malo dete, štero sta pre.ec Ifi b.la. Ednok je pa s^mo obetežao te roaii angeJ, veike bolečine je meo, bridko se fe joko. .Zaman je biia vsa liitezen i skrb rcdltelov, čštt |e mr-16 v aebesa je odiilo. 1 zdaj je že tudt rcdite-lov flžjvčkša skrb bila, ka bi v aebeia pnib, nžj bi tara pa zadobila svoj zgfibleni kinč, Po-vrnola sta se, bogaboječa človeka sta posiala. Kak jc ta jokajO&a ovca za sebov pozvala vse ovce v štalo, tak je to jokajoče dete te s^oje v neb^saze\ avalo na blajženstvo vekšvečnoga žiika*. Na koj so Štefin gazdo cavčile njegove ovce, to si zdržmo tfldi ni! v spomenki i te biajžeoi bodemo! Ti indainj!, spoštiivanja vredni učaki ras tUk vcijo na vekive^no istino oni rečis ua kara Gospod, koga lflbi, i zbiCfije one, itere je za svojo deco pozvo, Kovatš Štef^n. ešče bio iiikalt, što je jo vs!gd&r hvaio za igranje i rad posluhiao tara vu indašnjem velkom hr&mi . . . i zcžbidti je ravno zšto igraia tistoga hipa telko. I naednok se nje je povčidLtfalo proti njemi n|6 zah*ainosti čiitenje, ki jejozvfla zongor igranja, na vse dobra včio. Tistorni irš hvalits, ka njG je zda li zmena vsaka goridana naloga \ povoii vremena raa tiidi, druge včiti. I samnosti bolčče čutenje ji zakrije onoga včenja sladki spomcnek. Tak je preteklo tri leta. Vu zavodi so nikio vcselico držali, ali Irma je re vz^la v-njč lal, te den |e ravno povratek bio qL& mrtelnosti. Zda je tiidi io sneg i od zv5na je beia megla pokrila dugovanja i z vučilnice se je čulo edno edno krepie trillaoje: dekline so pl€ sale i blajženo so se veselile. Irma je edno že večkrat prečteto pismo gladila na koleui i zda tudi, kak že od dve iet mao, je s&oia sebe pitala: ali zaka ddnok več-krat nepiše? Ve njemi je ona včasi odgovorila, mogdče je ne bio zadovoien z odgovorom ? Ra-mso je na mdli sto položila i glavo na njo nag-nola. Premišlavala si je nad tim preminočim i detinstvM spomenki so nju napunili nje tralo samno hižo; ah, da bi ešče satno ednok tnogla viditi svojega rodjenja ves, on lepl, prčcimbni, kušieni kraj, kakiega več nega nindri na svetil I či tak, ka se nje ednuk ponudi priiika ta pridti, jell med ograda indainjim velikim, staritn drev-jem, na sive vodč mlski tšče itak piava on lepi par ju?čara? Ali to edno je gviišno, ka po ze-ienoj trati že nedrčeta, nezbrca~?ata se, Sello i Čillag . . . Oh Bog moj, ka je gratalo žnjidva? I kak si tak dale nabčra vkuper blajženoga spo-menka zlate niti . . . , se nje oči zaskuzijo . . . Potom gori prizdigne glavo, zbrlie si obraz i znova prečtč pismo: toga dobroga prijatela pismo. Gospodičina! Či sva se bar, kak indainji Vai vučitel i dober prijatel razločila eden od to-ga ovoga, bi Vas nebi moto z etirai redami pis- majuš 20. DUSEVNI LIST Stran 67. D6n ridosti v Sobot? Diflga nedcia po vflzaii je soboškoj grnajni zosebni s?etek bio, dča radosti, gda sta gmajna i nje novo odebršno voditeistvo pred Gospoda stopito, naj vodiielstvo obeča Njemi, ka verno bode slfižtlo božo cerkef v Soboti i naj gnr«ajna zahvaii Njemi svoje nove voditefe i prosi moč i poojoč Njegovoga Dfihana njih zviSeno pczv&n}«. Doniači diihovnik $o kak šinjcr prekamr-skoga seniorata med slfižboy božov v ččsi spe* laSi novo vod.teistyo gmajne. Nato so položiii siulbeno prisego g. Bac Ludv!k, hotelir, ksk in špsktcr; g. Nemec Janez, adv. pripravnik, kak pcdinspektor; g. Krančič JLnoš, uradnik srcsko-ga načelstva, kak blagajnik i g. Sečko Ivan, po-sestnik, kik gmajnski kurator. Potora je prcdsednikcjca soboškoga žen-$kogn dtuit^a, g%. Dr. Š6men Lajoiova z liibez-nlviml rečaji pozdrš?ila novo gmajnsko voditel-stvo \ boži blagoslov prosila na njegovo delo. V itrčai presbiteriuma je g. Temlin Jcinoš, ralaj-tiuski kurštor, v imčni gmsjnarov pa g. U:len Ka;rnaa pozdravo nove čestnike graajne i sta je z^gvušaia liibezni i zavlipanja cele gmajne. Po tej pozdravni govoraj sta fnšpektora i biagajnik zahvšliia gmajni ono za^upanje, s šte-rov jih je na 16 odgovornosti puno nieito po zvala i so jo zgg?užalJ, ka poleg svoje moči i dušne všsti na torn bodeju, ndj se tiidi vredne skažejo iubezni i zasiipanja gmajne. Po solospe^anji domžčega kžntora se je gmajna pred cgledaio Jezuiovi reei postavila, caj odgovor iiče na pitanje: ka š'č Gosp6d cerkve od edne grcajne. S popžvanjern aaše c^rkvene hiune, Lather Martonove zrnozne pesml wTrdi gržd je naš Bog zirožni" se je skon^ala ia lepa osvetnost soboške gtTisjne, — D. — Ženski kotiiek. Evangeličansha žcnsfia i cčrftev. Vsfgd^r se najdejo n6va pitanja, na štera trbej odgovor dati. Efaageličanska ženska i cčr-kev je palik edno tej ve!id pitanj, itero lejko razpri?!amo br?z k(3nca i kraja. Ar rš?no n^ša ženska mi velko dfižnost proti cžfk?i. V prvoni hip! se nam vidi ednosfa?no, žr če hodimo vsa-ko nedelo ? c^rkev, če molimo vsški ve^rsvojo molitev, če včimo svojo dcco na to raolitev, se nam vidi, da smo spuntle vie svoje dužnosti protl s?o]oj cerkvi. Liki to je nej istina. Prava, v veri stojeJa, zavedna e?angeličanka zna, ka rnoremo dosta več včiniti, da z ponosom lejko nosimo to lepo iin6. C^rkev, to je prvo ! Nes-rnimo samo v cerkev idti, da nas vidijo drugi, dmge ženske, liki v cerkev moremo idti, ar nas srce vle?e, ar naša dfiša z^ja po reči Božoj, I vu cčrkvi se rnoremo pogldbiti v "sv^tc reči e?angeiijoma i predge, Boga moremo prositi, da mom, či bi m