uto: m.
Ne pozabimo na Madžarsko l
&0V6 absolutistične naredbe na Mati* brskem. — Proti {rtenAski mirovni t&gotlb?. — Vojne priprave, — Zveza IkTjo ia Turčijo.
Maribor, 17, decembra.
Pc:I zgornjim naslovom jo objavil F" ’ ' nilj ■; Čske, slo o na naslov, { " ’>:0£ ’ ■■-" Ise J::zaeimiy članek 0 razmerah na Mamar.sVoih, ki ga v 8’aVnih potezah prim Gamo, suj jc Ju-*c=’av ija k teta ko ipfererivajiLa n0 ym-hkenem razvicju Madžarcke kot Ceško-»lovassca. s-C. &],« pire:
^ z.'-r'\ ■ '	■' naša javnost
»Tem,wt> •-•.anur.^.aja za notranje razmeri n.a	’ 'i	To Ridiafeoi’ ni prav,
L .a^u-ivao je Madžarska elan Zveze in-icu-ov^m četudi so Eotklenpvif^ovi; T ■‘■a za na.j polni paeifi.žma in pojnklji-' ),	- ba, §e za kuli lahii nadcJjuja
®tera	r-	HadžŠtska — ne la
egDm-Hiona, ampajj tudi današnja ^-ethienova — se pripravlja na vojno.
. *jnat.il&u zakon jo v madžarski »bor-n-oi pvedlcž.il notranji minister Ivan, ^ivovsky. To je fcajknzvaiji zakoni o ve eb. -zaščiti državnega reda »a Madžar S sprejetjem tega, zakr.ua bo •Madžanka r o-tala bolj absolutistien-a oi-žava', kot je bila-bivša s vrirc-ogrska »ten-a-r-hija v Metter-n-ich o v - h Saših. No-)’! SKstetm obs&gfi Ž1 točk ia Saje vladi ®10*. da, z želesno roko zn tre vsako gi-aaje ali vsake®® - oBameznika, ki b' /’9 ji na zdel dovolj lojalen. Kakorkoli 3 e zn at vin a obnova. Metternichovega absolutizma v -Srednji Evropi, so vendar te odredbo- n&trafcja’ 'redova Madžarov; mi v sosednih državah pa, no smemo prezreli (1. .in 7. paragrafa tega š^dona. Se? d i ura®r*f dnkiu. da Je Vsak državi n ii med. 18. jn 50. lotom ®tarosti dolžan dekdi -za državo, odšlo-' vozove, k on je itd, če to zahteva ^zavili interes. Sedmi paragraf jo na-^vuost kršitev .trianonsko mirovne £*&*. ker omogoča madžarski vladi 3-i'«aft^a0^° j''ržavnn armade kakor bo i-	moihiil	kacijo. To odred-
0čividnoj.>i‘,,;i‘;-:-va na vej no in — Jim0 lS0 strinja z Baiiffy.:evriimi ob-ajni pred Zvezo nfurodov?
stično 8?^' ^ -A pocmy.:ov6 logitimi-ividiU«? R,fan'k© -i,rt rofrrirnl po naročilu iftiiiiu effa	I predsednika, Behhlena
Appln.	obrane gen. BclLtska.
-^Tif.1-31 .-io lla obrano pplitiJco, naj ne, kcUura''0 oosaaneanih postavk' vojaš-oa proiTacuha, ker mnogo postavk fi-dai;U!- p? . nepravi ni naslovom. N-a-bi-fp"-"r- v':^' da. jo po mnenju vlade tiri,?:'	’ ri na skcu':::,jšnjo revizijo
Maribor, sreda 2.9, decembra 1922.’
Bojna napoved Davldoviča radikalom
Velilc demokratski zbor v Kragujevcu.
Beograd, 10. decembra:	Ljuba	ostala zvesta svojim ciljem. Pov-darja!
Daviidovič, Eadosavljevič, dr. Ribar, je nadalje, da je neofchodno potreben Živko Vidanovič, Cicevič in Trandafi- spei-azpm med Hi vaiti, Srbi in Sloven-,p„u,-. gQ včeraj odpotovali v Kraguje- ci im na podlagi, toga spo^razuma. je
Številka: 287.
zmaga zasigurana. Narod je z mavdm šenjem odobraval Davidovičevn izvajaj!.:;!. Za, njim jo govoril dr. Ttiba.r, povila rjo,joč, da je' prišel kot Hrvat v srce ,'Sumadije, dcar je izzvalo navdušene klice Iliivatom, Žliono-vanju se p-iso-ja v Beo.grnd-u velika, važnost, posebno radi trga, ker sr ga smatra zn začetek B ' vidoviče . e akcijo mod narodom. Ra
Jb'n.',',:	'1,,':rov'13	pogodb'.'.	O©	bi	se
^«'CJ®.q ne izpolnile, bo vl.i-izsilila (!) zab£evn.up re-l'/u*-‘a3 Vrine stojita vlada in Z3-^eti .K'^ Pa stojišču, daje treba pil •' ®a jpr-c-f-.cvenskih mejah, Omo-
1X1da. n?j novi jKtkon o ikžav-Jleiu 4^* oa:of.'-'Č.i r-l^,d!i, da 'lahko v da-fhieijjp1tr®2ctj«x Tfflvd*šj svojo zunanje na-W,‘ ’,. ’-T <la ‘bi se ji bilo treba buli ^ikacij^. »nofr-nj.
Ro :	i-bska^io govor-U. strogo zaupno i.n
Jia'v»®®aiinptoo pi’epričk!il', so 11 l^rof l'a‘n,c> zanesljivi, ljudje, gož« A,‘diT.ssy Je izjavil, da se nj rno-liip- “^'-stiti v vojno k sedanjimi čnst-mki ?••••> ern r-gii. Rorfb.vjiu in tzv. fiei “^i* ^dzui-tfk!. (ločini otoiri o-b,.:''.Bf' J'n ostanejo zvesti svoji prvi '	. i* t^ba. spraviti v »klad in
g. ’ morajo legi tim isti črni kmgi. dobiti Vite.-Tj0.’.:,a Hopty smatra obno-•Wv ;®KitiiJuie kraljevino za glavni ki ''11 Jodoeo--vojne. V tem slučaja na vladi legI'
JOVIČ  ..........- .	_ -
vae, kjer se je vršil velik demokratski ■zbor in demokratska zabava. Slavnosti ;:o jo udeležil narod iz celega okraju.. Na »bot ovanju je imel Baviclovič obŠHuni govor, v katerem je orisa! razvoj, zadnjih političnih dogodkov, speci-ielno pa. v parlamentu. Davidovih jo izjavil, da sprejme boj, ki so ga pričeli
radikalci ter upa, da bo jzvogeval z-rna,- ,>.va-u«»»y»vw^«iwu.j« mui imronom. na go. Izjav M je, da radikalci niso napove- dlkbfci šo ze-lo ogorčeni, ter iiameravr-ckali boja samo demokrateni, am-pak.ee- jo v istem ekvaju sklicati proti-zboro-lokupngmu narodu. Smati-a pa -za. po- vanje v svrjio pobijanja Davidovičeve trebno, da v teni boju deurokratska fikcije. stranka prednjači drugim, tor cla bo
Pašlč 2 Sai|o d^bil mandat za volilno vlado ?
B;eogra d, 39,- decembra: tlzvim.) samostojni/h' kmetijcev. Pozneje pa se .V parlamentarnih krogih se je včeraj j© izkazalo, da, ti dve skupini sploh ni-mncgo razpravljalo-o Psčičevem- man- sta hoteli vstopiti v Pašidevo radikal no datu. Trdi se, cla je poročal kroni, da si vlado. Govori se. da. je Pašičevo stali-js zuTgnrai sodelovanje-miiSlimanov in šee vskd tega zelo omajano.
Atsika^ nova vlade na Narodno banko.
B e o g ra d, 19. decembra: (Izvk-no.)
Glasom poročila »ri’: ibunc« se je na
včerajšnji, vladni sej; razpravljalo o 18. plači uradništva ter o zvišanju doklad za invalide in vpckojcuce. Ti iz-datld se bodo krili s " Mipi izreibr: i kreditom Narodne banke. Kakor se vi-
MJnister dr. Zupanič obolel.
Beograd, 19. decembra. (Izvirno). .G. Niko Zupanič, minister brez portfelja, je lahko obolel ter pride v Beograd še le v par dneh.
Prva naredba radikalnega ministra prosvete. ^.
Beograd, 19. decembra. (Izvirno). Novi prosvetni minister, g. Miša Trifunovič je odredil, da se vsem dijakom učiteljišča, ki ponavljajo kak letnik, za to leto odtegne podpora. To je izzvalo v krogih prizadetih veliko ogorčenje, ker mora večina radi vojaške službe ponavljati posamezne letnike.
V zagrebški sekciji novinarjev ni razdora,
Zagreb, 19. decembra. Odbor zagrebške sekcije iugoslovenskega novinarskega udruženja objavlja:	»Hrvat* z
dne 4. decembra je prinesel poročilo o občnem zboru zagrebške sekcije JNU., ki se je vršil d,:e 2. decemi>ra, v katerem pravi, da je prišlo v sekciji do razdora, ker je večina članov zagrebških redakcij izjavila, da izstopi iz udruženja ter osnuje posebno društvo hmnsHh novinarjev s sedežem v Zagrebu. To poročilo je popolnoma neresnično ter ga je napisal nedvomno nekdo, ki sploh ni član JNU. V dokaz tega ta izjava, ki jo je podpisa! celi odbor zagrebške sekcije, v katerem so zastopani člani vseli za-■ rebSkih redakcij. Vsi listi se naprošajo, da ponatisnejo to izjavo. Podpis: zagrebška s*i:ctja JNU. Sb de podpisi članov c dot ra.
rij, Jo nova vlada začela, z atalco na Narodno banko. Z ozirom na to pa, tla .je Aarodma banka bi'a vedno zelo rezerv-vran a Kapram vladi in 'le uorada 90.10 ucsojila na bone, ,;o zelo dvomljivo, aii-so bodo. vkidui sklepi uresničili.
Prod razhodom tega. talnega lioan vertikln, je izjavil poslanec Stefan (Ist-> ran) Friedrich, da prihodnje cini odpotuje v Italijo, kjer se -bo pogajal z Mussolinijem o načrtih madžarskega fa-šistovskega tabora. Iz Rima odpotuje Fri&diicli v Brindisi, odtod pa v Carigrad in A n goro. kjer se bo pogajal s Komaj] pašo glede zavezništva -za slučaj vojne.
Ta razkritja je objavil maldžarsK list' -Boe,si Magyar TJjsag.«; »Češke slovo« pristavlja iz zasebnih in formacij, da so ravnolca.v virše v južnem delu Madžarske ta.j-m nabori. Poročilo, končuje; A so vesti so si. edi.no v tem. da Mad-r«vs\:. prijavlja proti Jugoslaviji vo-r.fisKe iiifrepe j n da. bo Horty že kniiaihr stepiil iz svoja dosedanjo, pasivnosti ter se okoristil z zmago fašizma v Italiji.
Odgovornost zn te vesti -prepii&oamof citiranim listom. Dejstvo je, da je »ka.i tob;k'a« Madžarska smoduišnica Srednje Evropo. Treba je biti na straži!
It češkoslovaškega parlamenta.
Praga. 18. decembra. (Izvirno) Poslanska zbornica je danes v prvem in drugenj čitanju sprejela zakonski načrt o_ženevskih protokolih ter zakonski načrt, ki se tiče garancij.za avstrijsko :pcsajilo.
Demisija g. RDvšiča,
-Beoguad, 18. uroembra:	(Izvirno.)
i-omcčruilc finančnega uiini.- t; a, g. Piayšic, je podal svojo ticniisijo.
Češkoslovaški fin. minister v boju proti valutnim špekulacijam.
Praga, 13. decembra. (Izvirno.) Na prem poročevalcu češkoslovaškega dopisnega urada je izjavil finančni minister dr. Rašin, da bo špekulacijo, ki hoče uničiti češkoslovaško krono in ki posebno bujno cvete doma na Češkoslovaškem, pobijal s vsemi sredstvi. y kratkem se bedo objavile stroge naredbe bančnega urada finančnega ministrstva, s katerimi se bo znatno zvišala bančna obrestna mera.
Radek v Berlinu.
Berlin, 13. decembra. (Izv.) „Ber-liner Zeitung am Mitag* doznava, da se je Radek preko Holandske zopet vrnil v Berlin , ter namerava potovali "v Haag Dovoljenje za_ bivanje v Nemčiji je dobil na podlagi posebnega dogovora ter je pod policijskim nadzorstvom.
Htfdlng hoče predložiti nove mednarodne pogodbo.
London, 18. decembra. (Izvr.) Kakor se doznava, namerava ameriški predsednik Harding potom ameriških poslanikov predložiti v kratkem dve mednarodni pogodbi, ki naj nadomestita ver-sailsko mirovno pogodbo in zasigurata svetovni mir ter gospodarsko obnovo piizadetih pokrajin. Eno pogodbo naj bi podpisali samo zavezniki, drugo pa zavezniki in njihovi bivši sovražniki s katerimi so se vojskovali za časa svetovne vojne.
Še vedno punt na Irskem.
Dublin, 38. decembra: (Izvirno.) V«© zvezo s Cerkom, DlmoTlekom in ostalimi centri so pretrgane. Zvezo z glavi min mestom go popftlnoma prckinjeino,
BORZA.
m decembra: fIzvirno.) Sklr,p-
u1 JKinT 3f>—• VnSi-eh 1.45, T.on-
ffjTN “1x7	i-,n	Gl. ošinili ko, Pra-
ffA J 3.01, Itnillja Sf*.9a, Newybrfe 527.25
Dunaj 0.007;). žigosane krene 0.0073’
Budnmp^tu 0.S275, Varšava 0.0325, So
fija 4.—, L uKurestu 3.—-.
Uradnik in kpmunalna politika.
(Ob^ maliki ustanavljanja psihičnih1 društev za posamezne mestne okraje v Mariboru.
v prejšnjih časih se turodnik, pred-: ■ -m državni, pač ni mnogo brigal y;,t, komttnalnd politiko, saj mu je občinski! volilni red dail za telo malo možnosti, pa mu tudi v urejenih razmeraili predvojnega časti res ni bito. potreba ali se vsaj ni zdela potrebna skrb za občino, i. o vojni in iro pire varata pa so razmere •podčrtate vsako dolžnost in po svoje prisililo vsakega posameznika, da so udeleži javnih žadev, kajti če so nastopilo kjerkoli razmere, s katerimi so ni! strinjal, je moral priznati tudi lastno krivdo, ^ čo m ureditev razmer ni ob’ pravem času poskrbel. In v občinski upi a-vi, ki jo je uradnik prej poznal Pa:- samo kot zaščitaioo ali nasprotnico njegovih naeijonalnih ali kul turuih’ s' reiul leni, je spoznal sedaj moč, ki ga ai0T® ‘ PiHmkafi ali pa mu pomagati.
■ i e j. se uradnik ni menil za razne občinsko davke; kot doklada na državni davek jo bil minimalen, vso druere doklade pa je itak mesil hišni lastnik, trgovec in obrtnik, ki .so ga. radi konkurenco le deloma prevalili na uradni-ka, tako da so je komaj zavedaj.
, Bancs pa ječi že vsakdo pod teže uavkov. pri čemur ne smemo izločiti mtivuradnikaVI itak borno plačo; gor-.'C, ce navali slaba konm-mila«, uprava velike davke na konsumenta in pro-fiucanta, kajti producentu se oteži delo, davke pa. plačuje imenom produ-c&nmve rez-'.je itak kcSisiunan* sam In nuern za tako d a vke kar vzha ja to v gbivaa občinskih odborov, ki moniio, da ovs oja vsa duhovi^komunalnega gosp«mi.rst\'a v novih davkih.
Ka,teo> NagoriovbVno delo pa lahko' Vis, ooc-nf,Kfl uprava v težkih gospu-Idiskih kr»zah. vedlo zlasti tam. kier m;-ni.e svojega dela no vrše. Lo pomi-i 'mo samo na tržno nadzorstvo in na vch,.;,m,ie draginj©- brezbrižna občina pus.-i, da lzzamajo tuji prekupei jfn. do-mav, crlerirhi slabo eituirnnoga konsu-meuta po svoji mesti volji, ne ozii-rie
*> * »*kia» h « *<*
Marsikateri uradnik pa «e ie mnml ■■spoznata z občinsko imravo tudi kot N!.nnoyan;,*h0 oblastio.. Pritožb je bilo d o vol ,i m vsestranskih, tako, da’so da-nes povsem vodarno tudi v tem ožini,
oh6R.ra 'ie> v fcffar,ih mkaji *
I o že lahko občina ugodino ali n©a-■^ouno	na vsakega posameznika,
sol iko bol j hq pozna njena zaščita ali i nenaklonjenost v zadevah, v katerih! aiafitoucao v jU,-. u,	Dah ra. občiiuska. u^
prava H bila, že sama jposErbeila, 'da se (postavijo tekom zadnjih let potrebne stanovanjske hiše, česar seveda ni mogoče doseči s sekaturami, temveč edino e podporo materijetoega ali moralnega značaja. Pa res, samo na moralno pod poro baje ne da nihče ničesar, zato je že na mestu, da povemo točneje; Zida nje se podpira predvsem s tem, da se ne delajo nepotrebne sitnosti in šitkane, k j končno ozlovoljijo tudi tiste, ki imajo dobro voljo in potrebne kapitale. Ka ko podpira Komunalna oiblast n. pr, stavbne zadruge, tndi po tem se lahko presoja njena sposobnost, da ne govori mo o podpiranju raznih konsurmih zadrug, kjjer lahko občina tudi mnogo dobrega prispeva, a z opustitvijo mnogo neuspeha zakrivi.
Iz vsega, pač spoznamo, kolikega po men,a je občinsko gospodarstvo tako za vsakega posameznika, pa tudi za vsak stan, zlasti pa še za tako gmotno šibe stan kakor je uradniški. Na clobri ob' črnski upravi ima uradnik kiot Koosu ment največji interes, zaito je tudi dol žnost vsakega uradnika, da, posveča komunalni politiki potrebno pozornost Posameznik pa vedno le malo po meni; za to je nujno potrebno, da se enakomMeči združijo v skupno organi zorijo, kajti 1© število da moč in vpliv sedaj ko se snujejo politična društva za posamezne mestno okraje, je najlepša prilika, da se uveljavijo tudi tisti, ki so ItToslei stali izven organizacij, pa imajo željo sodelovati im uveljavljati, svoje nazore.	—m-
Politične vesti.
* Narodu« skupščina je sklicana za četrtek 21. t. m. ob 16. urni. Na dnevnem redu so sicer volitve raznih odborov, vendar pa v političnih krogih sodijo, da do tega ne bo prišlo, ampak da bo takoj prečitan dekret o razpustu skupščine.
* Borba pro*| radikalcem v Srbiji se
5e že pričela. V nedeljo že so odpotovali »v Kragujevac Davidovič, Radosavljevič, dr. Ribar in dr. Angjelinovič; po odd Srbiji bodo nastopala na velikih ljudskih shodih.
* Kako naši klerikalci varajo svet? Radičevih metod pošiljanja v svet raznih memorandumov in širjenja ton-dencijoznih atesti po tujem, inozemskem časopisju, so se peričeli sedaj posluževati tudi noši klerikalci. Za glavno po Sje tega, dela so si izbrali —- Francijo. Francoski Merikalni časopisi se v zadnjem časa zelo mnogo pečajo z našo državo in z našimi razmerami; to pa dosledno na način, iki jasno kaže, da dobivajo vse informacije iz naših klerikalnih krogov. Da hi stopili šo ožje v zvezo s francoskimi, eo naši klerikalci pred nekaj meseci povabili v našo državo kanonika F. Beaupina, tajnika znane organizacije »Čemite Chatoliqi»e des Amities Franeaises a rEtramger«. Ta francoski gospod je obiskal noše ikterikalce v Ljubljani in v Zagrebu ter papeževega nuncija v Beogradu, kjer
Solun.
F V zadnjem času se pri nas večkrat omenja ime Solun, posebno pa so peča s tem mestom noše časopisje, odkar sta maš zunanji minister dr. Ninčič in grška zunanji minister Politis sklenila, ida ee končno izvedejo točke stare pogodbe med Srbijo in Grčijo izza prve balkanske vojne, po kateri dobi naša 'država v tem egejskem obmorskem mestu svoje prosto pristanišče s prosto dohodno cono od Gjevgjelija do Soluna. Istočasno se pečajo s Solunom tudi italijanski tisti, seveda s popolnoma dragega stališča, in z drugim namenom. Izmislili so si nekako zamenjavo: Jugoslavija naj hi odstopila Italiji Reko in še nelcaj obalnega ozemlja v severnem Jadranu, zato pe bi Italija zastavila svoj vpliv, da dobi naša država za odškodnino — grški Solun. Izvesti hočejo torej nekako kupčijo na račun tajgi kože, kar je za njihovo politiko zelo karakteristično. Da mi na kako tako ali podobno kupčijo ne moremo pristati, pač ni treba posebej noglašati. Reka je naša, ker leži na našem narodnem teritoriju, je morsko izhodišče našega zaledja in je tudi po svojem prebivalstvu Ibolj jugoslovansko nego italijansko mesto, da o okolici, kjer o italijanskem življu sploh ne more hiti govora, niti ne govorimo. Rodi ;tega ne more biti
so je informirali o položaju katoličanov v naši državd. Kakšne informacije so mu dalj. gg. škofje in klerikalni vodje, pa se jasno vidi iz njegove brošure »Les Ohatoliques Yougos]aves et leurs pramtes d-ifficuiltes« (Jugostovenski katoličani in njihove sedan.ie neprili-ke), katera je ravno te dni izšla v Parizu kot ponatis njegovih člankov iz raznih francoskih klerikalnih 'listov, V tej brošuri se nahajajo gorostasne laži o zatiranju in trpljenju klerikalcev v Jugoslaviji, oeobito v TIrvatski in v Sloveniji. Beograjsko vlado slika kot sovražnico katolicizma in širitoljico pravoslavja tor poziva ves katoliški svet, naj se zavzame za svoje trpeče sovernike v Jugoslaviji. Da bi pa pridobil med francoskimi klerikalci, ki so v ostalem vendar odločni nacijonalisti im vsled tega seveda tndii sovražniki Nemcev, čimveč simpatij do naših ju-goslovenskih, jih v svoji brošuri čujte im 8trm-ite — silika kot velike na-oijomaliste in sovražnike Nemcev, ki so največ pripomogli do zrušenja Avstrije! Na dolgo in široko opisuje, kako jih je Avstrija preganjala, zapirala in-ve-sila. To opisovanje je naravnost in fammo, ker označuje Beaupiin vse naše narodne trpine za časa svetovne vojne kot katoliške duhovnike ter katoličane (v smislu klerikalizma). Vsi oni, ki so trpeli na, ljubljanskem gradu, vsi oni, ki so stali pred vojnim sodiščem v Zagrebu, Zemunu, Sarajevu itd., so bili po njegovem opisu taki »katoličani«. Kdor je tega francoskega kanonika tako informiral, zasluži batino; kajti vse to je nesramna laž. Med trpini z ljubljanskega gradu ni bilo nobenega duhovnika in nobenega klerikalca — ti so sedeti v škofiji in v palači kranjske deželne vlade kot zaupniki im priganjači Habsburžanov. Še večja je laž, da so bili klerikailei oni, katere je preganjalo, zapiralo in vesilo vojno sodišče v Zagrebu, Zemunu tor v Sarajevu. Večina, teh trpinov niti ni bila katoličanska, ampak pravoslavna; bili so to slavonski, vojvodinski im bosanski Srbi. Zagrebški in sarajevski katoličani pa so biti v. mesnici tisti, ki so ob vojni napovedi 1 1914 razbijali srbske trgovine, društva itd. Tudi med deset-tisoči dezerterjev »zelenega kadra«-ni bilo niti enega katoliškega duhovnika, niti enega klerikalca.. Torej same ostudno laži. Resnica jo, da. so bili naši klerikalci vedno habsburški petolizci, prijatelji Nemcev in majhujši nasprotniki Francozov in so to tudi še danes. Gospod kmioni k Beaumim naj bi le preči-tal par številk mariborsko »Straže«, pa n© hi, prepričani smo, nikelj več govoril o klerikalnem prijateljstvu do Francozov. Po našem mnenju bi bik) skrajno potrebno, da bi kdo iz res jugoslovanskih krogov Slovenije in Hr-vatske natočil Francozom čistega vina; potem bi bilo menda kmalu konec francoskih simpatij do te lažnjive in dvolične bande.
* Češkoslovaški poslanik Kalina. Dne 17. t. m. je v Pragi umri češkoslo-
nobenih razgovorov o usodi tega mesta, Reka je po geografičnih in etičnih načelih naša, naj bo že samostojna ali italijanska in ho prej sili slej naša tudi državnopravno. Naš p«, je istotako tudi Solun, čeprav pripada sedaj grški državi. Naš je ne le geografično, ampak tudi etnografično, čeprav v njem, v fa,-c ličnem mestu, prevladujejo danes tuji elementi. Zato mora tudi. istotako ka-tor Reka, prej ali slej postati sestaven del naše države in to so posebno radi
1 ega, ker brez nos. enako kakor Reka, sploh ne more živeti.
Solun« pripisujejo mnogi v prometnem in trgovinskem oziru večji pomen nego Carigradu, kajti Solun ima na po-nu na bližnji vzhod pripravnejšo lego nego Carigrad. Tu se namreč v široki balkanski poluotok najde! je zajeda za-'iv Egejskega morja, to je Solunski Kaliv, i.n tn se izteka na isto morje dolina Vairdarjeva. ki predstavlja skupaj z dolino reke Morave, s katero je zvezana preko le 460 metrov širokega razvodja v bližini Kumanovega, priroden kanal od Soluna doBoogiada, od Levam-te do srednjega, Podonavja, srednje 'Ivrope. Niti ene enake prirodne prometne črte nima Balkanski polotok; važnosti Beograda na enem koncu odgovarja veliki pomen lego Soluna na drugem koncu iste poti.
Is Soluna vodijo, njegovi legi pri-
vaški poslanik v Beogradu Antoniu Kalina. Prod nekaj dnevi je radi težke bolezni nastopil šestmesečni dopust. Rojen je bil leta 1869 v Nemškemu Brodu in je v Pragi dovršil pravne nauke Bil je vsikdar odkrit prijatelj Jugoslovanov, zlasti Slovencev, in je bil že pred vojno mnogokrat v Ljubljani. Takoj po prevratu je prišel kot zastop mik češkoslovaške države v Beograd in ima velike zasluge za okrepitev zvez med obema državama.
* Umor poljskega preridenta Naru towicza, ki je delo sovinistično-naci jo Balističnih teroristov, je vzbudil izven Poljsko glasno in neprikrito obsodbo, tembolj, ker je bil pokojni Naratowicz svetovno znana znanstvena kapaciteta, k katero se ne morejo niti izdaleč me riti častihlepni hujskači Korfan.tyjeve sorte. Ta politični atentat bo Poljski škodoval na njenem ugledu, v notranjo sfci pa bo še bolj razpihal politične strasti. Slepi terorizem lahko pač po dira, no more pa graditi, kot naivno mislijo njegovi pristaši. Gotovo je, da Poljska, ki tiči v globoki ekonomski krizi, potrebuje sodelovanja vseh dr zavrnili in ljudskih slojev, ki se lahko zedinijo edinole na pozitivnem in smo-trenem debi. V tem smislu se glase ko mentaTji najresnejših poljskih listov kar je znamenje, da treznost in zdrava razsodnost še nista utonili v besnih strankarskih borbah.
* Nova poljska vlada pod predsedstvom generala. Lilkovskega je sestavljena, Likovski je obenem minister za notranje zadeve. Zunanje zadeve jo prevzel Skrivinsfci, dozdaini poslanik v Bukarešti, finauce Jastreba.rski, vojno Sotentovski, prosveto Mikulov ski-Pomorslti, promet. Zagami-Mari novski, trgovino Strassburger, kmetij stvo Racinski, sooijalno politiko Da-rovski, dela Lopueanski. Nova vlada je izdala na narod proglas, v katerem pravi, da se država nahaja v težkem notranjem položaju. Poziva narod, naj se hrez razlike strankarskega prepad Čanja zbere krog vlade, ki ima samo eno svrho, da reši v težkih časih domovino. Volitev novega predsednika, bo danes 20. t. m.
* Nov! fašistovski načrti. Te dni se je vršila v Rimu izredna seja vrhovnega fašistovskega sveta, kateri, jo prisostvoval tudi Mussolini sam im na ka tori so je zaključilo, da se izvede rekonstrukcija fašistevske milice v novo grupo, ki se bo imenovala »Nacijonalma varnostna milica«. Ta malica bo podrejena direktno Mussoliniju; njeni statuti se morajo takoj izdelati. Obenem je vrhovni svet sklenil, da se dosedanji proporoijonailni volilni sistem spremeni v majoritotnega. Čas novih državnozborskih volitev določi Mussolini sam. Proti vsaki stranki, ki bi skušala motiti notranji mir države, se bo nastopilo najenergičnejše in brez obzira na de sno in levo.
* Ujedinjenie italijanskih socijali stičnih strank. Iz Rima. javljajo, da so se italijanske stranke: eocijalistična,
merno, prirodna pota in po njih tekoče železnico na vse strani. Najvažnejša med njimi je proga Solun—Djeydjelije —Skoplje—Niš—Beograd; druga proga toče mimo So resa na Jedrenje in Carigrad; tretja proga gre mimo Vodena na Bitolj — od to je Solunu ostal le zadnj; konec — in naposled četrta proga — v najmovejši dobi dograjena železnica proti jugu, to jo pod Olimpom skozi Teealijo na Atene.
Solun ima dobro pristanišče; za ča sa Turčije je izvažal poljedelske in živinorejske produkte ter nekaj rud, u-važnili pa so se industrijski izdelki in kolonijalno blago. V Solunu somom jo nastalo tudi neke j več jih obrtnih podjetij in tvornic, tako za pridelovanje bombaža, kož, kovin, barv, mite, več parnih mlinov, pivovaren itd. Mesto ima svoj vodovod napeljan izpod gore Hoo-tač, ki se dviga na vzhodu nad mestom im od leta 1908 tudi električno razsvetljavo ter električno cestno železnico.	ph
Solun leži na onem mestu obale, kjer neha mehka ročna naplavina Vardarja in Bistrice tor začenja gričevje. V naj-etarejši dobi se je imenoval Terme, po toplih izvorih, ki sc nahajajo v njegovi bližini. Makedonski kralj Kfteandros si ga je izbral na prestolico tor ga imenoval po svoji ženi Theasalomike, ki je bila sestra Aleksandra Ve4ike«a. V1
inafidm al isbien a in komunistična zeclb mile v enotno stranko, ki nosi ime: uje-dinjena. komunistična stranka.
* Italijanski poslanik v Beogradu markiz Negnoto je nastopil svojo alu’ žbo.
* Zarota italijanskih in madžarskih šovinistov. Beogradska »Tribuna« je prinesla sledečo vest iz Trsta:	Pustolovski politik MAnmrnzio se še vedno dogovarja s črnogorskimi emigranti te pristaši «prebu.ieniih Madžarov«. Tako je 22. novem, sprejel v avdijenco biv-šega črnogorskega podpolkovnika M1" lana Kročeviča, ki stalno prebiva v Milanu pod zaščito italijanske vlade. Kročevic je bil sprejet v uniformi črnogorskega podpolkovnika v važni poli' tični misiji. Kakšno avanturo pripravljajo ti neodgovorni politiki, mi zn*' no; govori se, da hočejo povzročiti v naši državi nerede, ki bi jih izkoristil1 Italija in Madžarska. Na to citira določbo novega zakona za zaščito dr/a ve ki je bil nedavno sprejet na Madžarskem in ki omogoča izvedbo mobi liza' cije. Češkoslovaška, bo vložila protest proti temu zahrbtnemu sunku v Malo antanto. »Politika« pristavlja: Interesantno je, da Madžari odkrito izjavljajo, da ne priznavajo mirovnih pogodt in da s bodo sami določevali mejo z orožjem. Madžarska je v zadnjih dveh letih nakupovala v Avstriji in v Nemčiji ogromne množine orožja in nme1' cije. Madžari, so kupili v Nemčiji nekoliko velikih tovarn, katere bodo m°n' tirali na Madžarskem za izdelovali0 raznovrstne m/uničijo. Posebno pozornost posvečajo avijatik-i.
* Proti memoarom Viljema. Francoski minister Viviaui odgovarja ^ »Matinu« na momoare bivšega nemškega cesarja Viljema. Vi vi oni dok3-' zuje, da Viljemove trditve ne slone resnici.
*Pred krizo francoske vlade? Iz
riža poročajo, da bo ministrski predsednik Poincare v najkrajšem času P°* dal dernisijo celokupnega. kabin«^8. Kot njegova, naslednika se na vaj®1'8’ Andtre Tardieu i.n Georges Clemenceau-Z drage strani se poroča, da bo no^0 ministrstvo sestavljeno izključno od članov parlamentarne desnice.
Dnevna kronika.
— Zadnje dneve pred Božičem! &K
žajo se božična prazniki in za nji8!1 prihaja novo leto. V©e so veselijo radostnih duevov, samo mi slepi gr^^T z našim duševnim vidom nekako no pred. se. Mi, ki a-odno in vedno tfT" mo vsestrainsko ax>mankan.ie, se boj IT teh veselih pa-aznibov. Ako nam ne P1!;' skoči naše podporno društvo na potte*;' bodo resnično za nas prožalostni bv žični prazniki. Prosimo tem irotoP1 ^ oenj. javnost, da bi se v zadnjih dnov^ spomnila, na« slepili, ki jo prosimo^ pomoč. Milodari naj se blagohotno f\ Šdljajo naravnost v pisarno podporne^ društva slepih v Ljubljani, Woif°l,
rimski dobi je bilo mesto zelo irneh^ ter je imelo akrog 220 tisoč iw©blV9 cev. V bizantinski dobi se je sroafl0 Inraoiilo napadom Slovanov, Av&T°' Bolgarov d/n drugih; Trnki so si svojili leta 1430. Po odkritju Ate011 . je Solun, kaikor vsa sredozemska P*, j etanišča, zelo nazadoval V novej^1^0 . pa si je pod vplivom i-ndustrij? .^ razvoja srednje Evrope in	m
prometa z bližnjim vzhodom zSP01, 7jC^ opomogel. Nove politične med° F3, 1 po letu 1912 aopet ovirajo, da ne m° izvrševati svojih prirodnih funkcij- .
Po svojem prebivalstvu je So ^ zelo interesantno mesto. Že takoj P® j svobojenju izpod Turčije je , 170.195 prebivalcev, od katerih 3®	.
 A _____1__:__X •	rAA^r KI
nad polovico Špo/njoldkib Židov, ^ bili priselili koncom 16. etoletD _ Velika večina je
se
Španije. »rama	j,-	— ^ -rw*
do danes vero očetov, 'kakih	. ti.
jih je pomuslimanilo. Toda.	^
jo v Solunu v svojih	;
[dve tretjini), marveč op J® ^
pridni delavci tudi	lflkL
Grkov je bilo v tsom«™	^
.kakih 20-25 tis««.	S	d051^
č, a Slovanov nekaj nad lO.fKK), je okolica in ves spodnji dcl vaida nižine naseljen v veliki veeuu P0 vanih,
te
BOČ,
ulica 12, ki l>o skrbelo, Ha torno tudi mi
iVsoj v praznikih .srečni. Hvaležni bomo za vsak najmanjši dar, in vsem oanj. darovalcem so bomo zahvalili v časopisih ter objavili! imena vseh darovalcev.
— Dr. Vošnjak so poslavlja od Prage. Jugoslovenskega poslanika, v Pragi dr. Vošnjaka so obiskale te dni razne češke korporacije, Iti. vzdržujejo in negujejo češkoslovaško - jugoslovenske zveze. V daljšem govoru je dr. Vošnjak orisal ju goslovensk o-češkoslovaško zvez/), katero je tudi on pomagal u-stvar.iati. V imenu češkoslovaško-jugeslovenske lige ga je pozdravil praški župan. Dr. Vošnjak se prihodnje dni vrne v domovino, kjer namerava stalno ostati.
— Na našo zadnjo vest o novem nacionalističnem listu v Ljubljani se nam še poroča: List, ki bo izhajal tedensko, prione izha jati dne 1. januarja 1923 v Učiteljski tiskarni v Ljubljani ter se bo imenoval »Orjuna«. Lisit bo Breje val naš pesnik Radivoj Peterlin' Petruška ter bo, dokler ne prične izhajati v Mariboru drug list, edino ofici-jeino glasilo Organizacije .Tugoelovenskih Naeijonaiistov v Sloveniji.
Celjske vesti.
Celjske prireditve. V sredo in sobote je priredil Čelioslovaški kvartet svoj komorni večer, v soboto kot cerkveni koncert v evangeljski cerkvi. Oba vo-"cra sta uspela v vsakem oziru sijaj-•n°- Gledališke predstave se vršijo pre-redno. V torek, dne 12. t. m. je gostoval ansambel ljubljanskega Narodnega gledališča v Petrovčevi komediji Ploha«. Vprizoritev je izvala različno kritiko. V torek, dno 19. in v sredo, dne -0. t. m. pa igrajo članice celjskega Draniat. društva mladinsko igro »Krojaček — junaček«. V torek, dne 19. t. m. se prične na Ljudskem vseučilišču Praktični pouk v erbobrvatskeiu jeziku. Tečaj vodi g. učitelj Radii č in bo trajal 16 ur. Slovniški pouk, ki je ob segal isto število ur, je že končan.
Novo indnstrijsko podjetje. Met Celjem in Levcem je preuredil g. prof, Jošt svoj dosedanji niliin tako, da zme Ije s parnim pogonom na dan na jmanj ©n vagon žita. S tem je zelo ustreženo prebivalstvu celjske okolice.
Mestni magistrat celjski opozarja mastno prebivalstvo, naj štedi z električnim tokom, ker je pokva.rjen en stroj in preti niestu v slučaju, da se preveč obteži še drug stroj, nevarnost, da električna luč za del j časa popolnoma odreče.
Obdaritev celjskih mestnih ubožcev.
Celjski ubozni svet razdeli o božičnih praznikih med mestne ubožce 29.000 K, od katerih pr ipade posamezniku 240 K. ivrhu tega dobi vsak revež izven ubož-iie hiše še primeren kvantum kuriva. Društvo za zaščito dece razpolaga s Približno 15.000 K, h kateri vsoti je Prispevala mostna občina precejšen »nosek. Obdarovani bodo dne 22. t m. ysi revni učenci mestnih osnovnih šol 3 n okoliško šole.
Ostudna demagogija klerikalcev.
Klerikalni1 shod v Gambrimi.
Maribor, 18. decembra.
v ®Va Čina pred proračunsko debato smatrala sovladajoča klerikalna ranita, za umestno sklicati shod, na ^.roni so kleriloalnl občinski svetni-j^Hhati po svojih zaveaniikih sooi-To jo torej rezultat pddrugo-sodelovanja socijailistov in kle-. hicev na magistratu, Mi beležimo 2 zadoščenjem, ker so se le prerano Tesničile naše trditve, da takšne ne-oralne, protipragra/matrične politične vez© ki jih ne druži nobena skupnost, ympak, kot v tem slučaju, le slepo so-‘Vtr^dvo proti demokratom, no morejo oditi drugačnih sadov. To zvezo pa _lezrmo ob enem z obžalovanjem, ker je mesto pod to poldrugoletno demagogijo pogreznilo v dolgove in je gospodarstvo na vsej črti rakovo Poldrugo loto so na magistratu govorih le skozi okno in v tej pozi so naropali tudi na sinočnjem shodu kleri-alni demagogi. Najbolj nesramen je im doktor Jerovšek, ki je £™?yal znane psovke iz »Straže« o hraoiilnici, roparskih davkih im
zidanju. Sedaj vsaj verno, kdo piše za »Stražo« one mesarske psovke. Za poštenost im inteligenco duhovnika dir. .Terovška naj zadostuje, če omenimo, da je v polovici svojega govora na najbolj prostaški način, blatil dr. Kukovca, ker je svoje celjsko stanovanje zamenjal z zdravnikom dr. Trenzem v Mariboru. Dr. Jerovšek se je povzpej colo do demagoškega vzklika, naj gre dr. Kukovec v vagone na Tezno in tam dela kot morajo drugi železničarji Mi se dosledno izogibamo osebnostim. Če pa bodo duhovniki iz Cirilove tisikaime tako drzno izzivali in bodo njihovi so mišljeniki to mirno trpeli, naj tudi nosijo posledice. Ker je dr. Jerovšek ve© raj toliko otepal z nepotrebnimi advokati, ki baje dobivajo stanovanja, moramo žo konstatirarti, da je pred krat kim dobil krasno stanovanje baš klerikalni advokat, ki se je še le pred kratkim poročil in je dobil to stanovanje le vsled pritiska klerikalne delegacije na magistratu. Mi smo to mirno prešli, čoprav nebroj naših somišljenikov že leta zastonj moleduje za stanovanja. V enakem žanru je govoril sovo tudi a-dvokat dr. Leskovar. Na klerikalnih progriamatičnih shodih jo sicer vedno na dnevnem redu »Sveta vojska«. Ker pa je bilo na predvčerajšnjem klerikalnem zborovanju navzočih nekaj nem škutarskih birtov in mesarjev, se je dr. Leskovar zavzemal za podpiranje pitja, citiral:	»En kozarec ali dva, to
nam korajžo da«. Temu je odgovarjala tudi vsebina njegovega govora, ki se ga je oči vidno sam sramoval in tako ob sklepu trdil, da noče uganjati demagogije. To so trdili tudi vsi ostali tribuni, čoprav ni nobeden izgovoril niti stavka, ki bi no bil preračunano hujskajoč. Uverjeni smo, da bodo to laži-ljudsko klerikalno politiko kmalu spregledali tudi pismonoše in kazrninimi pazniki, ki so tvorili glavmi kader Zohotove armade. Poslanec Žebot je reševal politično situacijo. Naši citat el ji pa vedo, da so Žebotovi govori morda primerni za Kurjo vas, za to ga ne bomo servirali v svečanem božičnem tednu. Meščanom, ki jim je Tesno za razvoj mesta, pa priporočamo, da pazno sledijo mariborski komunalni politiki. Potem jim bo tudi lahko ločiti demagoske frazo in poštenost. Mariborski »Orjuni« je Žebot obljubljal batine s svojo armado in dr. Vesenjak bo baje pomagal.
Mariborske vesti.
Maribor 19. decembra 19S2.
m Narutowicz v Mariboru. Umor !«ni predsednik poljske republike Naru-towicz je znan tudi v Mariboru izza 1. 1913. Takrat je šlo za to, da se zgradi na enem otoku Drave električna centrala. Narutowicz je bil pozvan, da odda kot inženir svoje strokovno mnenje.
m Osma redna seja občinskega sveta mariborskega se vrši v Četrtek dne 21. t m. z nadaljevanjem v petek, dne 22. t. m. v mestni posvetovalnici. Seja se prične vsakokrat ob 19. uri. Dnevni red: 1. Proračun za leto 1923. 2. Volitev mestnega svetnika mesto od-stopivšega mestnega svetnika Lojzeta Slaaovcr.
m Za obmejno božičnico pri Sv. Duhu jt nabral F. K. 400 K. Darovali so gg. Ivan Gorup 80 K, dr. P. Turner, Jo*. Zagor, Jos. Karis po 40 K, Jos. Kraševec, dr. Jak. Toplak, Aleks. Ravnikar, (Mar Dev, Fran Domicelj, gospa Kuaovič, Ferdo Delak, Fran Šercer, Ferdo Karis po 20 K, J. Bajt, Ivan Mislej po 10 K. Denar hrani naše uredništvo.
m Iz Zidanega mosta nam piše g. Ivan Zadnik, da je nabral s pomočjo g. Andreja Kerena 165 Din in ne —-kakor smo pomotoma javili 96 Din za ,Orjuno‘.
m Božičnica na Pohorju. Prejeli smo: Kakor lani, nameravajo mariborski samci tudi letos božični večer preživeli y naših gorskih kočah na Pohorju. Letos bo še posebno ugodno, ker imamo kar tri. praznike skupaj in je v nedeljo večer že božični večer. Ako vneme doslej ne bo posebno nagajalo, je pričakovati večje udeležbe. Baje je več božičnih gostov tudi iz Celja namenjenih na Pohorje. Kolikor nam znano, je v mariborski 'koči za prehrano dobro preskrbljeno. Za okras božičnega drevesca, eventualno tudi darili a, maj saj nekoliko ekrbo tudi izletniki.
Priporoča pa se, da se dotičniKj čim-preje odločijo in zglasijo n. pr. pri novinarju Pircu v pisarni Mar-Stau.
m Jugoslovanski1 Matici so darovali: Učenke I. deti. šole v Mariboru 40 D, gg. Guli Jos., Rojnik, Žinkovič, Vene po 10 D, Žerjal Karol 8 D, Cunta, De-'luka 5 D, Ligofsky 2.50 D. — Znamke so darovali: Šola v Rušah, šola v Svečini in ga. Ivana Jaklič. Vsem daroval eem iskrena hvala!
m Jugoslovanski Matici sta 'losla-la iz neke kazenske poravnave gg. dr. Škapin in dr. Šnuderl 250 D. Iskrena hvala!
m Stiterenski lokali. Prejel; smo: Ne samo s stanovan ji, tudi z lokali ža o-brt.no in pisarniške svrho je velik križ v Mariboru. Pa temu se da laglje od-pomoči, kakor pomanjkanju stanovanj Mar-Stan je tudi v tem oziru že zdavno opozarjal na vzgled Zagreba, kjer se v novejšem času sistematično izrabljajo po vseh ulicah sutoronski prostori (kile ti itd.) v moderno urejene ‘lokale 7. vhodom hz ulice. Pri nas nam je že pred Zagrebom dala, najlepši, vzgled Grajska klet, po kateri jo Maribor postal širom še bolj poznam. Ampak obrtnih in pisarniških takih lokalov še nimamo, oziroma nekaj jih imamo, ampak take z vhodom od znotra j in ne da bi se jih spoznalo že na zunaj. Maribor pa ima ob glavnih ulicah skoro vsako hišo tako zgrajeno, da se dajo spodnji prostori okusno in namenu primerno izrabiti v najlepše lokale. Tozadevno pregleduje sedaj posebna privatna komisija vse hiše po glavnih ulicah. Opozarjamo hišne gospodarje v njih lastnem in v interesu razvoja mesta na to komisijo, kateri naj delo olajšujejo z radevoljni-mi podatki ali pa če sto jo Prostore sami prijavijo Mar-Stanu. Seveda opozarjamo na to tudi interesente, ki re-flektirajo na take lokale.
m Zadruga brivcev in vlasnfčarjev v Mariboru naznanja, da so brivnice v nedeljo dne 24. decembra celi dan do rotih zvečer odprte, na božič zaprte, na Štefanovo od pol osmih do 12. ure odprte.
m Mestno kopališče bo ta teden 7. ozirom na božične praznike 4 dni odprto in sicer blagajna v sredo, četrtek in petek od 9. do 17. in pol, v soboto do 18. ure, kopališče pa do 20. ure zvečer. Parna kopelj je v sredo, četrtek in soboto ves dan za moške, v petek pa za ženske. Občinstvo se naproša, da se v večji meri poslužuje prvih kopalnih dni v tednu in s tem prepreči nava v zadnjih dneh tedna.
m „Jajca boš plačal!" je zaklicala v pondeljek dopoldne neka Marija Dolenc iz Sp. Jablancev vozniku Kacu. Bilo pa
m Najdeni predmeti Od Z do 30.
nov. 1922 so bili oddani pri pol. komisar. v Marib. sledeči predmeti kot najdeni in se morejo od izgubatelja dvigniti. 1 ščipalnik, ena zlata ovrat-na igla, 1 dežnik, ena zlata zaponka s žlahtniki kamni, ena ročna torbica iz rujevega usnja, z denarjem, ena listnica z manjšo svoto denarja, 1 mladi psiček, 1 večji in. en manjši dinarski bankovec, 2 ključa, en blagajniški ključ, ena škatlja <z manjšo svoto denarja, 1 ključ, 1 zlati prstan, 1 zavilSk z barhantno žensko bluzo in obleko, 3J 1 otroqji beli kožnat ovratnik (boa), 1 zlata ženska verižica, ena rujava zenska torbica z avstrijskimi kronami, 2 ključa, 1 manjši dinarski bankovec, en rujavi krznati ovratnik.
te tako: Voznik K«c je vozil korakoma 00 Aleksandrovi cesti proti kolodvoru Nasproti prikoraka Micka Dolenčeva. Na glavi i« nosila košaro, v kateri je imela 300 komadov jajc. Ko je hotela prekoračiti cesto, je zadela, kakor pravijo očividci, po lastni neprevidnosti, v voz in jajca so se kotalila po cesti. Seveda se jih je pri tem najmanj polovica potrla. Škodo, ki je za Dolenčevo vsekakor občutna, bo morala nositi seveda sama. Je 2e tako, da se mora z ravnati previdno.
jajci
m Kdo ima prav? V nedeljo ponoči je prišel na policijsko stražnico v magdalenskem predmestju nek možakar ki je prijavil, da sta ga na Rajki cesti napadla dva mlada fanta mu odvzela denar ter mu povrh še slekla suknjo n jopič. Bil je ves praSen in povaljan n izgledalo je, da je res užival dobrote cestnega jarka. Trdil je tudi, da ga je še prej na nekem drugem kraju, za katerega pa ne ve imena, napadel nek drugi možki, ki mu je slekel površnik Na Ruški cesti je bila ponolna tema To se je zgodilo krog pol 3. ure zjutraj! Službujoči stražnik pa v tem času ni ničesar opazil niti slišal, dasiravno je ravno na omenjenem kraju Ruška cesta zelo dobro razsvetljena. Verjetno je, da se ga je možakar preveč nasrkal ter ob-lelal v kakem jarku. Mogoče je, da mu se pri tem res kdo slekel suknjo, če je m, kakor se jt že enkrat dognalo pri takem ,napadu" v tem okraju, zapil ali zakvartsl. Videli bomo, kaj bo dognala preiskava.
.. 111 Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. .
Narodno gledališče.
Repertoire:
Torek', 19. decembra Golgota, B. Sreda, 20. decembra. Prodana nevesta, izv. Gostuje g. Knittl, član zagrebške opere.
—O—
»Prodana nevesta«. Opozarjamo c.
občinstvo na juitrajšnje gostovanje g. Zdenka Kmittla, člana zagrebške opere. G. Zdenko Kniittil nam je znan ima »Hoffmarunovih pripovedk« in ob tej priliki si je mamah pridobil občinstvo. V »Prodani nevesti« bo pel Janka. Ker je to češka opera in g. Knittl rodom. Ceh, smo tem bolj upravičeni veseliti se žo vnaprej njegovega gostovanja. Cemj. občinstvo naj si vstopnice čian-preje oskrbi.
Lože. Ker so se dogodili slučaji, da je marsikateri gledališki posetniik zahteval celo ložo, drogi zopet samo eden ali dva sedeža, odreja uprava sledeče: Oele lože bodo na razpolago za vsako predstavo do opoldne tistega dne, ko se predstava vrši, popoldne pa se bodo izdajali tudi posamezni sedeži v ložah. Torej, kdor hoče celo ložo, naj se pravočasno oglasi v gled. blagajni.
»Faust«. Opozarjamo že danes cemj. občinstvo na sobotno premijero »Fausta«.
JDS.
TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast, no organizacijo stranke in za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi ul. št. 1, pritlična Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij in aat sestanke strankinih pristašev. Tam na) oddajejo Člani stranke vse svoje želje, zadeve, prošnje itd- Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne ran so od fk—12. ure dopold. ter od Tf?.—18. ure popoldne.
Porotno sodišče.
Maribor, 19. decembra. •]• Pocestni roparji.
Dine 8. novembra sta sedela v goatii-ni Ivana Pahernika v Zg. Sv. Kungoti 28-letni Herman Bumdijain in Franc Juhart, oba delavca.. Krog 6. ure ove-čer se je pripeljal s kolesom v to gostilno, kjer je tudi mesarija, Ervin Vavpotič po mesa Kolo je priškrnil pred gostilno k zidu, ter vstopaj v gostilno. Pri tem je oparil, da sta ai imenovana nekaj pomignila, naikar jo najprej eden zapustil gostilno, kmaiu zal njim pa je izginil tudi drugi. Ko se jo Vavpotič kmalu na to s kolesom odpeljal proti domu, sta ga kakih sto korakov od gostilno napadla dva moža, — današnja obtoženca — ga pretepla In' mu odvzela, kdo. Vavpotič j® zbežal nazaj^ v gostilno, kjer je ves dogodek jota jo ^ pripovedoval. Sum je takoj podel na obtoženca, ki pa sta vsako krivdo zamikala. Končno je Bundijan priznaj, da sta mu odvzela kolo, ki sta ga skrila v nekem sadonosniku, kjer so kolo pozneje res našli. Pravi pa, da ga je V»to ■potic s kolesom podrl na tla, na to pa e zbežal. Kolesa na zapeljali nazaj vi gostilno, kor je tam ostal dolžan zapitek. Porotniki njunemu zagovorni niso verjeli ter so potrdili vprašanje na rop. Obsodba so glasi pri Juhartu na 9 Jeit, pri Burdijanu na 8 let težke ječa
fersSs©. ITuHitekii In gs@rt,1 r—
&a3pririierfts]3a dar!Ib sa
V.
c u-va kouoka za vjjcZtao se j m
sko sekcijo, dostavi! železnic dva;i nov
premij eni G-rtiž-Sairajevo iu
i ,0
iv iwe-a razreda, M . R0 lntrrro od	-'	"j	.	»	• ' 5T' H
■emlicni. Vagoni feb' d i za rrcgo | ™ko©pbrt. savez« |toJa3a m.«qyi*pej v lW«.
oiiž-Sanadevo in Savajsvo-Brod. {j“ fi‘	01 v '''	,	'..	u0	‘. "“! P««w*rr«
f .	f	ar.ia	m	dragega od 6. do 14; j , pegami
g’ N&ša 'Pi’odu-'n o5 /■?-.> JVIindBiajstvo | 19S«k — Pojasnila daje in spxejem'a PTih.l V:\.J
čov
	% p m		p p	H
f* i:1 m {Ja if m '16 M.s'p (j li-i W ti M Sik h isi	$ S $ Mii 11 B	y ji	f-tf od	I JI
poljedelstva ,ie iadalo te dni štaftistiko o ; j a ve »Jugo 'ev. zimskošportni savez«, p^od-uketji oljenega olja v naši d Š-: -; Lj-ul V a ixa.7' fen :.,i do t, R.) vi. Glasom te šlaitlstike se pridela v jj
naši državi, večinoma, v ;Dalmaciji,j 1200 vagonpv oljčnega olja- v vrednosti 12 milijonov, dinarje v.
p u
('►rili*, lepi sltkleni nadevli’, f foa zelo lepe vale, nipe, razlific|;Jj uro zlaii in, srepi ni olna.ru,	j-
Velike z.:pc >t lj.ua.srebra, j [J	n	*	U1
Jiflrfindl, podobe okviri id po- j ra dobe in fnlop Mi.e,. kozatti z» ! H ned©HSfS“Sn!
N Usf	^	Singer o 5 j 2, u
{‘igm	M
^ i!‘‘	:!	niti, sviia	%
A '»vi;. k%7*.'.y'//- ‘j' • •'&
-1
g Uradni tečaj dinarja, veljaven za' -j0 tanvko z rwvyVit kuivl jo ir km;
mrmc dachtiMr: 1 nd-Polcntidcv 230 D, trgoyeo Dr Sčekič i-z ;. a z
100 franc, frankov 450 i), 100 bclgijm'h 105.000 K.
j § Kmetska -zadruga Bačicm jo pro-,	.
5 1 1	t	•<	'	-,ct	i	i	)	Pivo,	\!	c . mnio Knz.ee, irarni-
I clala na. licitaciji dne- 18.: decj ;	-	:	f	.ttf0WM*wnuIi*wW
ri se l-u; uje urjeeneje -v Ma-j| riborn, (-'apka: jeva ulica' «. -
deli.
Er
m
a
frankov 420 D, 100 gr škvh drahem 105	§	Mesini	iCn«,	:	kontna	žplvac	pre-i	Bogat
. drugo ndstr.,. levo. .2571 3 1 i mszmmiaatm
R
tot' i-;,-y
L 'a JS
$
I
,nn ipo ;+.] i;..	qnn p	-.or, ,r,.n,.;	, "	, " -	-	.. .. " j	|	V.'”’-'--K** . K»‘'f*'k'9V .'13 •!E.*},«8fi3 «S »©-* 8 ffliB.«;«	® .1 ": ir r i
cun., iw Dtal, m	ir,	n,u sviee,	■ ^n kmr-na	ck/ama v .o. ei-mli z. slavno	ii©n-I	»oljena clrevasca pri po-	0	r.	..
ESlSKEEZai3SK33!
s a
i
ga-rskili levov .50 tl In, 100 tV i-n-lovnš. i kron 204 D. 100 nvstrikkih -kton. 0.12 D, ICO poljskih mar-k-O.CO D, 1.00 ogrskih kron 3 D,
.v.-.".Im'	•'
. 'i - '■■■■;''	lO
(• ■•	.'r.k ’ '	a""*'A7^-	'-.	•	."v	•«.
g Produktna borza v Novem S-i'd:i, | fr--— M	-•->	.-. ...„
U-.,	Me,..™■	v-,	^frfeb, Kailovac, Varaždin,"Ofijek, Vfnkovd, Bjelovar,
I u ’.c‘-* ^u''0 P° 'f../-'’--1	d	Brod na Savi, Suboiica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo,
? skrmie, lepo vložene taber- (f ..	..	J	'
nskebrnare, itaii-;. fteobnriffno
kij Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, 10 tl	-Beograd,	Kruževnc.' N:r, Skoplje. Vele
z' gl 2249 iiitoli, Kragujevac..Zaječar in Stin.
J- $ —
'Vfv!
p- j CišESS
rtzm nakit, tke, prepn.ee,  _______________
?troši, i avto. F •ineetifc, Mn- ' ^ rib or, Gosrtorka ulica žt. 27.
Mloajn-uiiluri* l’< ferea Ijano in - govejim nsuv-m. iF
po-ode iz pprreiaija,. .ra-liftnc |	**»-25a	!©i	«wa 015 v VajS • « 'v:;'	!	:sSm	===t
stpklen če,_ staje ure. vaze j, g	/	.	.....	.	  ;	|
13. decembra: pšenica ItačKr* ; icr.i.
413; kor-nza bnčka .32^, icrri-o zji ma-ri; i Eedlao p^eV^Oir^«! EVC
"V
ti
n
225; moka »0« 580, zn knln ŠM. p š -	izn^u:'-:. h:oš uiiir.mnton.-.Gl.erV.ourr
»b« 505, otrob-i pšenični 1.65; nlast sv:nj- .; v New-Yor'k s krasnimi zelo udobnimi
rf z Ot
•1 ; ribo,
8—6
* «	,|	n	*	■	;i
*«j8J rm t~i j, i (Ti •"■’	S	■>"'	g	,f%	«;p	C'J \J jf g 'Vt i' ft
s S •/.' h.? ■ M -! hš vi,v g. Vam rL .4-
mi vs'ako tnnožlr.0 vel--.-ir -:ovi m z vinom ^c.Esmann in Vollcr,' Maribor, Trg svobode
2567 S—1
.	Jiaruui;.'	.	.	pui.	.-.	jen;.	.,yjnpr- rt a
li lili a, stara —r- . vol.-.-l.;, nova	■ -hy7.rO; j Pčesidcut Boosovelt. 17. jan. -28. felu-. -I i .1 “	:	'	'■'-1
par. Zagreb 320.— : — pest. Imu,;-a i	George V.';- -'-in. l-m .21. tebr. 2-'. t-j. i-cu ; h
207.50 : —; fvanko Dja-kovo 215.— ; —, i	Southampton in Clierbourg' 1 dan pozneje .: j !
fis >
C;; Pt	rt	TJ	w	n	no
Vj c..' -t ■'.	'	:•>	iiv..)!l	Ji-ivo;	i<W< -vi;.,,;.	;.	u
M
umetno sušen,a par. Zagreb 305.— . —, \ ječmen..franlio sremska, postaja 2,77.50 : —; oves: ira-nko Zagreb 50% kasu 300 : 310; moka: »0« franke vagen Ze -eb
i t...
li ji F
js8' a
-	i	rg)rc^.,	-r-	»	-	-.,
ir-.-'	.	J
ilffl tVe Beograd, Travnika «?!sa 1 b Pi'SC©i?i6ll
23iS 10“8!,'! sirija cr&ves d.- d. (p.;n|8 Josip Ptjs&č)
Zs^mb, na EC|iri©?sj 43.
i
LU,	-t."	v.	!-.(.n,., -	j J„ v,.., nor .	-	.	^poftjiSfce	jU*arac.	1	S
- : 63-5; somr-aua dtakoveka— : 630; j \\	.	 «....•	...»	»	i»o'	: j h; S;'*'': M;	h;
m\: phani franko Zširhot) rit0 ”! ; —; j -... -	h-	,.o	id	^SfgpVSl	fBu	«.	i-la	^	^	7?
?14 franko Sisa.k—: 375; beli rombe ! ^e^ečapi --	;	   ....	'	'	j .	..	m
fižol: pisar beli franl-Zaigreb 337.50 : —.
sragisGCTBarr
rg.invi- 3iecnT.T:-tTg.a3aTrr 5F.rw».	•
j, Krlsfain! kožarsš
, E a	c	~{i» nj
•3*	*V9i	|»	'--r*!;;.*	-	/v	c«>
S SS - v'1"	;	Is	iiJ	v; tih.
Eji Veliko skladišče govejih snMlv !h goljenih brekih črevc? K '	(1’mi d el d urin) in strogo soidiranth'debelih goljenih ter
o.vS.ilh mi Hviujskiii žrevca (Soitlinsr), heker tniil črevea za kloliasnrjo (K-esaolrot). — Uoz«
prodaja na veliko tn tnalo. — Ilce
,:; UrtMf??' ?>6rcePan i | £_s
'Š&j- LSJ. seti' U'0 u	.	(	1	L	'V.hk	U	I.C	.	/-U t* w*
i 13'■
Pi-
še zastopnike aa ufovinco.
2515
Zimske in šnorfne obleke, ra-
bi
ora -
dvora v Zagrebu, Senoina ulica. Kunec dobi lahko: tudi stanovanje. Pismene ponudbe ra Zagteb, preti-! nac 118, ustmeue pa Senoina ulica 16, lI..Wlstt.’pje, Josip Pavešič.	2516	3—3
.; - h -.' vik.,.v.:...	:	rr;:, zr:
Maicsrtejša trs najtepša 71	-%F n- XiT	|j	E	UJ
— |  ------------------------------------.	j	u Q - ? »| ^ M ar i IS
_______________________•	j.,/	\	Lii	La	xb:-^s	v-.^w	uJ	U;	\&	%gj>*
— '■ Ptf«?|hlj^|ijf5jj»«	'd	i * A B I f> O. R' Ij
®	^	'Gosposka	»».	20	|
11 ySaiim
*
rpl©i7B©, stanco, drva, fsp®ssb©p, gsžo,;^”’................................   *!Z
L fcrocsapSr, -.-sadi« ia	€?c:2<DEg5©	'm	zn dva solidna jtjl
pFž^sSke kupuje in prodaja l& £3 £K; 2<SUj$.i» gospoda se išče. -©SSST, N.a.!?. 0 b v, Aleksandrova cestaj^ Ponudbe pod '$% p
C./-;: p*'1,ra 'ippvp; g.
kakor cvetlične koSere, cvetlice, čopka ia.drn.ro se dobi v naj večji izbiri v
| vrtnariji Olspševa^a -društva, Koroščava 28.
Lastni pridelki.	2500	4-2
št, 57. Telefon št. 88.
-132'8jP »NUJNO*- na h'	-
* I upravo lista
ilDhev	' 0 drs	animirali	ribnikib.
raj - C-' ,, „ —.»-. —^v		-"j . - .	
L' - EMFSteK	..,'... -, ..' i'.	' ; 7^ ' * ■ -1"- --r - r^.,,.-»-' r■,_* .: :-lrtoL-cVi..-*Sii4a»'. 4>+irt. 'T/L:’.-»<!	aKSEEiSS2SS3
~.va -znam. rtu, ~nxMX^*nnm r; - atmrcc^'^rri^.T.^-aar^-".^ga^wL;rnpvKr--rjr-.wgn-^yj.' -r
m tp^iaa"-- —.••	'
nrarm*ir»-^cau9GieK«KWMCie^5a=aVKri ^^•trv-um:<aw^wnM»r,w‘y'^a^--JXj^-^mijanfmmMM««»anicu.uutre\’orw^«gagvav^jacvT3»vi.wam««i^jwCTW«iui«vivJ*
^rT.r/r/C-; •.*'■«?■'	?	\-:r-V.-	T7T'';hVT7M.• ---.v	-rr,	‘.J/	vr.j-v7
- ■-....
Na drobno!	Brez konkurence!	Na	debelo!	la
2530 2-2
is
w-.
S^j llsj
f?-'"	Kv?	til
& h
feit?	prasr3l^fe9	zipj
pmkmš kmUko Is :li2a2i d. ciB
6§sTOa g3Scr-i	v	siofl
J1S	"f rp	rv	rp
I ^ f";4	f-4	r j	^ fp- jjj	fr®
K;v	tš 12 w iu. i vriis site' k /.»i iti
p Sl
'
h.l.m
TT
'\Ii frva kranjska vrvarnu um
! ■K’	-	•
IlOu’ lm-j
In
/Al
M
i lan, iv ia«* i'i. lmailiii
.	9H'	Z'1	'JVr- -r•»• T’
idcntrala: LJUBUANA., Sv. 3,’etra ccsf:;i. 5{. St.
'3 p
S)
li
15-3
I
r'■'■■:	Podružnica:	MARIBOR, Vat.ift-ska u!.-ut. SO.	—	Komisijska	zaloga:
’ 5’. KELLER, Gosposka ulica	St.	S
jh.jjj ju bila oiHifcdraoa aa Pokrujinalc! obrtni rav.it«r! t Binrlbo.ru: na njene izdelke
z Kfeto koSsjno in diplomo :..6	tar	dohnznje,	da ko njeni vrvavski izd<;jki ]> rr e vrstni in	radi	loga	brc*	fr.-1
konkticeiice.	2570	'
$■
1
M
.ftJ	, ~^nia.-ua»»MJnitgnaM3OT«w^Wm-<fcar;ajgr«ina«<«iM’M'i».  i	tv	liiitm4irrr-TiT-mriT-Hw^irhnniir ■ r-ri^iunji: UJM« » '
Ml KšaSfl I <	^	''""“r,	JKiaiKOlMotniiiBjjtg«	«1.	«k.j<	rt	k	«	*	O	“	t	II	]
fčj	'	&i	»	’	e,J
1	E---g	Avzra	pg gasnrs
;	i	f	•	.gw>:	«*?hk	/rar-’	*	(7.v-r’!i
C@fii ^ vse«i ve'j_st:©s'iiirt» Ss^ir ii	im	2324
ra %#	fMrsjfa
R
M
J,.',-.
ip:
a n *
n
sR
■MRiEkg^si,	uUm	sim*	S.
j® - ii'-; fcj.7	Ji j;
■Šili !n :p
j"
!
F: r..-:-;
■ mm Mi
"• <LL3	'til
3CTE?3 .S©IS®il
  mmm -."■........................................
■-■; K .. ..	"	"-	-	.. ::
■/V- h '•■'■•■ T-	h	i-ja	/r/1*	N	fif&M	'	^L *'•
'■	1,-Li	^	fejskt	tP«j	Oti
-Lv-,.siiih ia A?oajutc4j:’..osv.v;vrJ_ »ia^.r.’-r; — '/k.tA.a:	tiskarna	d.	si-