Št. 11 (886) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 16. marca 1967 !$* r, %%■* 'V /,»' , .v 'V '< ♦ f ' . OD 16. DO 26. MARCA. Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 17., 19., 21., 23. in 24. marca. Vmes suho, vendar hladno z mrazom ponoči. • Dr. V. M. Dolgost življenja je v Kočevju kratka... V občini Kočevje je znašala lani povprečna življenjska doba ljudi (oba spola)- 59,4 leta. že leta 1960 pa je znašala povprečna življenjska doba Slovenca 66 let, Slovenke pa celo 71 let. Leta 1959 je živel Jugoslovan povprečno 61,6 leta, Jugoslovanka pa 64,6 leta. Ti podatki so za kočevsko občino zelo zaskrbljujoči, saj smo bili lani po dolgosti življenja občutno za jugoslovanskim povprečjem leta 1959 (!) in slovenskim (1960!). Podatki so vzeti iz poročila občinskega odbora Rdečega križa Kočevje na letošnji skupščini. Zaposlovanje: ne samo načelno, ampak tudi zares! Stalno spreminjanje zakonodaje bega ljudi Demokracija pomeni red — ne pa zmešnjave, pogosto pravimo. Red pa mora biti uzakonjen, ustaljen, zakonska določila morajo veljati dalj časa. žal za mnoge naše predpise tega ni mogoče trditi. Do kakšnih nesporazumov je pripeljala samo zadnja sprememba pri obdavčitvi kmetovalcev, naj pokaže naslednji primer. „ Letos bodo kmetovalci plačevali prispevke od dohodka iz kmetijstva po novih osnovah — kata-stralnih občinah; se pravi po enotah, ki so jih avstrijski zemljemerci naredili še v času Marije Terezije. Po zakonu se te občine ne smejo deliti, marveč morajo spadati v celoti v eno izmed skupin katastralnih občin. Čeprav se sedanje meje skupin povečini pokrivajo z mejami nekdanjih proizvodnih okolišev (in se s tem za večji del kmetovalcev bistiveno ni nič spremenilo), so marsikje odborniki menili, da jim s tem ponujajo mačka v vreči. Upravičeno so zatrjevali, da meje katastralnih občin niso naravne meje, da so znotraj katastralnih občin pri nas zelo velike razlike v kvaliteti zemljišč, česar v celoti ne ukoštevajo že dolgo tega določeni bonitetni razredi. Da se neupravičeno razlike še povečajo, vplivajo tudi različne lestvice posameznih cenilnih okrajev, kamor spadajo posamezne katastralne občine. V hudo neprijetnem položaju so se znašle občinske skupščine, ko so morale v nekaj dneh sprejeti ustrezne odloke, ki so izhajali celo iz osnutka (!) novega zakona. Odbornikov ni bilo mogoče prepričati, zakaj je dosedanji način obdavčevanja po proizvodnih okoliših tako slab, da ga je že treba spremeniti. Preprostemu človeku, pa tudi manj preprostemu pač ne gre v glavo, zakaj je tako menjavanje predpisov potrebno in kam vodi. Veliko denarja je bilo porabljenega, na stotine ur so komisije na terenu ocenjevale zemljišča, risale karte in skice ter parcele dodeljevale v posamezne proizvodne okoliše, da bi bila davčna bremena čimbolj pravično razdeljena. Naenkrat pa je precej tega dela zavrženega, meje skupin gredo po mejah katastralnih občin, ne oziraje se na nesorazmerja med davčnimi bremeni sosedov, posebno tam, kjer imajo v posameznih skupinah različne stopnje obdavčitve. Poslanci so pač spremenili zakon in nesorazmerja bi bilo treba začeti odpravljati znova; tokrat bi morala biti na vrsti revizija katastralnih občin in bonitetnih razredov. Toda kdo se bo lotil tega obsežnega dela, če po dosedanjih izkušnjah lahko ve. da zakon (Nadaljevanje na 3. str.) SPOMADANSltO ORANJE V BELI KRAJINI. Lepo vreme je omogočilo že mnogim kmetovalcem na črnomaljskem področja zorati polja za spomladansko setev. Prizorov, kakršnega vidite na fotografiji, je te dni v Beli krajini vse polno. (Foto: Stanko Klepec) Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah je imenovalo odbor za proslavo 200* letnioe zdravilišča, ki jo bodo v letošnjem mednarodnem letu turuizma slovesno proslavili. S slike vas pozdravljajo Jožef Ivan, Roman Jevšek in Ignac Bavdaš, trije PIONIRJEVO, ki delajo v Gabrovki pri Kraljeviči v Bakarskem zalivu. Če bi se dobro zaleteli in skočili, bi padli od tam, kjer stojijo, naravnost v morje. O tem, kako se počutijo ob morju in kaj delajo tam, pa berite v današnji številki v sestavku PIONIRJEVI GRADBINCI — TOKRAT OB MORJU. (Foto: Miloš Jakopec) Sindikalni posvet 10 občin o zaposlovanju je pretekli teden v Kostanjevici to pereče vprašanje osvetlil z več plati. V osnovnih, konceptnih vprašanjih pri uresničevanju reforme si zaenkrat še nismo na jasnem, kako obravnavati in ocenjevati problematiko živega dela, so ugotovili v Kostanjevici. Drugo, v praksi nerešeno, pa zelo pomembno vprašanje je strokovnost zaposlenih in zaposlovanje mladine, ki prihaja iz šol. Brezposelnosti ne bomo odpravili z gradnjo političnih tovarn po občinah. Rešitev je edinole v povečevanju produktivnosti in v razvijanju proizvodnje ter v vključevanju v mednarodno ^delitev dela. To dvoje moramo v vseh podjetjih terjati od vodstev, hkrati pa vztrajati pri razvijanju samoupravljanja. Reforme ne smemo razumeti samo kot seštevek eko- proces, ki je v našd družbeni ureditvi zelo neposredno povezan s samoupravljanjem. Napačna so stališča tistih, ki zapirajo vrata v tovarne mladini, ki prihaja iz šol, in na vsa usta govorijo o tem, da je to v zvezi z reformo! Reforma terja dolgoročnejše rešitve, kot sta zgolj odpuščanje zaposlenih in prenehanje z zaposlovanjem! Vsebina reforme je v boljši organizaciji dela, v sodobnejših tehnoloških postopkih, v boljši kadrovski strukturi in' v povečani produktivnosti, ki naj omogočijo odpiranje novih zmogljivosti in zaposlovanje novih ljudi! Sindikati naj bodo zatorej pobudnik dolgoročnih družbenih dogovorov v kolektivih. Ti dogovori naj zagotovijo pametno delitev osebnih dohodkov ter hkratno povečevanje skladov in donosnosti v podjetjih. Novomeški Medobčinski zavod za zaposlovanje je na kostanj eviškem posvetu posredoval statistične podatke, ki kažejo na zelo slab kvalifikacijski sestav zaposlenih, hkra- ti pa opozarjajo, da je v naših podjetjih zelo malo volje za zaposlovanje mladih in strokovno usposobljenih ljudi. li podatki so znani že nekaj let, stanje pa se kljub množici načelnih ugotovitev in sklepov doslej še ni nič izpremenilo! (Nadaljevanje na 2. sir.) Dolenjska naj ima svojo arhivsko službo!. Občinska skupščina v Novem mestu je 9. marca zavrnila predlog republiškega arhiva, da bi arhivsko službo za novomeško in druge dolenjske in spodnj eposavske občine opravljal Mestni arhiv v Ljubljani. Menila je, naj bi imele te občine skupno arhivsko službo v Novem mestu, kjer je že zdaj veliko zbranega njihovega gradiva. Kandidacijski zbor šolnikov v Brežicah V soboto bo v Brežicah zbor delovnih skupnosti vseh šolskih zavodov, Posavskega muzeja, otroškega vrtca, Zavoda za kulturo, Šolskega centra za blagovni promet in Šolskega računovodskega centra. Predlagali bodo kandidate za poslance zvezne skupščine ter razpravljali o občinskem proračunu in- zbiranju prispevkov za šolstvo. Končno: na Peclju elektrika! Poostrena kontrola Dolenjske Toplice pred 200-letnico Krško, po kateri bodo še ta mesec začeli z elektrifikacij -skimi deli. Prebivalci tamkajšnjih zaselkov so sami zbrali 5 milijonov starih dinarjev, prispevali pa bodo tudi les in delo. Za napeljavo je bilo treba najeti tudi 12 milijonov S din posojila. Ker se na zadnjem sestanku nekateri vaščani niso strinjali s prispevkom in skupno akcijo, misleč, da se bodo priključili, ko bodo dela na skupnih vodih že končana, je elektrifikadjski odbor sklenil, da se bo na omrežje lahko priključil samo tisti, kogar bo določil odbor. Računajo, da bo junija že zasvetila električna luč v 35 domačijah, ki so ene izmed redkih še brez »Ves dan nekako nisem prišel k sebi, ko sem zvedel, da sem na srečko, ki sem jo kupil v Novem mestu, v četrtek, 9. marca, zadel poldrugi milijon starih dinarjev,« nam je povedal Boris Debelah, naš dopisnik iz Krmelja. Pristavil je še: »Ne morete si misliti, kako mi je ta denar prav prišel. Milijon sem dal takoj na hranilno knjižico, drugo pa bom porabil za nakup najpotrebnejših stvari.« v trgovini in gostinstvu Jutri medobčinski mladinski posvet Cland mladinskih sekretari- V letošnjem mednarodnem turističnem letu moramo poskrbeti za večji red in čistočo v naših trgovinah in gostiščih Inšpekcijske službe Tako bodo več pozornosti posvečali kvaliteti prehrambenih proizvodov, zahtevali bodo v lokalih primemo higiensko opremo in izdajali odločbe, da morajo prizadeti njihovim zahtevam ugoditi. Podobne poostritve čakajo tudi gostinstvo družbenega in zasebnega sektorja. Vse objekte, ki do začetka turistične sezone ne bodo uredili tako, kot bo zahtevala inšpekcija, bodo morali zapreti. Zahtevali bodo tudi to, da mora imeti strežno osebje v gostiščih bele delovne halje. Pristojni organi ob-pa bodo poskrbeli za ureditev okolice objektov turističnega prometa in za lepši zunanji videz mest in naselij. atov iz črnomaljske, metliške, brežiške, krške, trebanj- so že sklenile, da bodo letos ske in novomeške občine tudi na belokranjskem pod-bodo na posvetu jutri popol-' ročju močno poostrile kon-dne v Novem mestu govorili trolo nad vsemi objekti turi-o oblikah medobčinskega so- stičnega in blagovnega pro- Občinska komisija za kategorizacijo zasebnih turističnih sob bo pregledala vae sobe, ki jih zasebniki oddajajo tujcem. Na območju občine je že okoli 30 turističnih sob, a njih lastniki še nimajo dovoljenja za oddajanje sob. JOŽE SKOF 10. marca je podpredsednik občinske skupščine v Sevnici v imenu elektrifikacijskega odbora za območje Peclja podpisal pogodbo z elektro- Sreča je izbrala našega dopisnika Zaposlovanje: ne samo načelno, ampak tudi zares! (Nadaljevanje s 1. str.) Naša delovna sila je mlada: v veliki večini so delavci stari do 45 let! V občini Črnomelj, Metlika, Krško, Novo mesto in Trebnje (vsi v tem sestavku uporabljeni podatki veljajo samo za gospodarstvo teh 5 občin!) je med zaposlenimi 6868 žensk ali 33,9 odst. in' 66,1 odst. moških. Med razpoložljivimi 20.279 delovnimi mesti pa je 9423 primernih za ženske. To pomeni, da bi ob pametnem zaposlovanju lahko zaposlili še okoli 3000 žensk. V upravnih službah deta 11,2 odsit., v tehničnih službah 4,6 odst., v pomožnih službah 14,3 odst., v proizvodnji pa 69,9 odst. vseh zaposlenih. V Sloveniji je ta sestav takšen, v upravnih službah 10.7 odst., v tehničnih službah 9,3 odst., v pomožnih službah 17.8 odst., v proizvodnja 62,2 odst. Primerjava kaže na nerazvitost naše proizvodnje, ki je posledica nagle povojne rasti. Starostni sestav zaposlenih v omenjenih 5 občinah pove: 87,4 odst. zaposlenih v gospodarstvu so ljudje, stari do 45 let. Naši delavci so torej sorazmerno mladi ljudje, zato pa so toliko bolj zaskrbljujoči podatki o njihovi izobrazbi in strokovnosti. Čas je, da prenehamo samo govoriti in da kaj ukrenemo za povečanje strokovnosti! Med 20.279 zaposlenimi v gospodarstvu imamo 3035 več, kot bi /smeli, priučenih, 1913 manj, kot bi smeh, s poklicno šolo, 736 manj s srednjo strokovno šolo in 386 manj z višjo ali visoko šolo. V našem gospodarstvu dela kar 9291 delavcev, ki nimajo popolne osnovne šole! Primerjajmo z republiko! V Sloveniji bi moralo biti 54,88 odst. vseh delavnih mest v gospodarstvu zasedenih s priučenimi delavci, pri nas pa 47 odst.; dejansko je v Sloveniji zasedenih s priučenimi delavci 61,15 odst., pri nas pa 61.96 odst. delovnih mest. Poklicno šolo bi moralo imeti v SRS 32,11 odst. zaposlenih, pri nas 40,03 odst. dejansko pa ima poklicno šolo v SRS 32,58 odst., pri nas pa 30,06. Srednjo strokovno izobrazbo bi moralo imeti v SRS 9,31 odst., pri nas 9,58 odst. zaposlenih; dejansko pa jo ima v SRS 4,85 odst., pri nas pa 5.96 zaposlenih. Višjo in visoko izobrazbo bi moralo imeti v SRS 3,70 odst., pri nas 3,39 odst. zaposlenih, dejansko pa jo ima v SRS 1,42 odst., pri nas pa 1,48 odst. zaposlenih v gospodarstvu. Večjih razlik med zahtevano izobrazbo v SRS in pri nas ni, razen pri priučenih delavcih. Toliko bolj očitne in zaskrbljujoče pa so razlike med zahtevano in dejansko izobrazbo pri nas, saj so te razlike v SRS precej manjše! izobrazba vodilnih delavcev zaostaja še očitneje! Zelo zanimiv je pregled o spolu, kvalifikacijskem sestavu in starosti vodilnih uslužbencev. Med 442 vodilnimi delavci je 76 žensk, 355 vodilnih delavcev ali 80 odst. pa je starih do 45 let! Brez strokovne izobrazbe je 15,8 odst. vodilnih delavcev (!), poklicno šolo jih ima 30,8 odst., srednjo strokovno šolo 35,7 odst., višjo ali visoko šolo pa 17,7 odst. Ob teh številkah se zamaje trditev, da je kvalifikacijski sestav naših vodilnih delavcev slab zaradi velikega števila kadrov iz NOB. Ta trditev bi lahko v majhni meri veljala le za 20 odst. vodilnih delavcev, ki so stari nad 45 let, nikakor pa ne za drugih 80 odst., ki še niso stari 45 let! Razprava, ki se je razvila po tako prepričljivih številkah, je bila zelo živahna, žal pa se je v marsičem oddaljila od posredovanih številk in problemov, ki so jih nakazale. Kaj meni o zaposlovanju in štipendiranju mladina, ki je najbolj prizadeta? Naj ob koncu naštejemo nekaj najpomembnejših ugotovitev posveta. Predstavniki občinskih sindikalnih svetov so ugotovili, da je v razpravah o zaposlovanju premalo slišati glas mladine, ki je najbolj prizadeta. Stipendiranje je po reformi skoraj popolnoma zamrlo, štipendije pa se delijo predvsem po zvezah in poznanstvih. S takšnim naći* nom štipendiranja in dodeljevanja štipendij se sindikati ne strinjajo. V vseh delovnih organizacijah je treba določiti merila za dodeljevanje štipendij, ki morajo biti javna! Poleg tega mora sindikat v vseh občinah zavzeti konkretna ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Po sklepu začasnega posvetovalnega kongresa Indonezije je postal dosedanji predsednik republike dr. Ahmed Sukamo »navaden državljan«. Kongres mu je odvzel vse ter moralni propad«. Prav tako mu očitajo, da je vodil tako politiko, ki je posredno podpirala komunistično partijo Indonezije pri dogodkih 30. septembra ter ščitila funkcije in tako je vsa oblast pre- eksponente vstaje. Zato so ga raz- cin mr 4-i V* lr-5 r 1------- < * A__ 1 _.AlS šla v roke tistih, ki so jo že doslej imeli. V nedeljo zvečer je pred kongresom general Suharto že zaprisegel kot vršilec dolžnosti predsednika republike do novih volitev, ki bodo leta 1968. leta. Do tega sklepa je prišlo kljub nasprotovanju samega generala Su-harta, ki se je zavzemal za to, naj bi pustili Sukarnu funkcijo predsednika vse do novib volitev. Vzeli naj bi mu le oblast, se pravi, da ne bi bil več komandant vojske in glavni mandator kongresa. Ni uspel. Kongres je z veliko večino Sukama razrešil, imenoval mandatarja generala Suharta, prepovedal Sukarnu, da poseže v politični boj do volitev. Glede tega, da bi proti Sukarnu uvedli sodni postopek, kar je zahteval parlament, pa je rečeno, da bodo uredili »v skladu z zakonitostjo in pravico«. To pomeni, da bo Suhartu prepuščeno, kaj bo ukrenil. Sukama na zasedanju ni bilo. Kongres je zasedal v ogromni športni palači v Djakarti. V obrazložitvi je rečeno, da predsednik Sukamo ni izpolnil želja ljudstva, da njegov govor pred kongresom lani januarja in njegovo pismo iz letošnjega januarja »nista vsebovala elementov jasne odgovornosti do kontrarevolucionarnega državnega udara 30. septembra 1965. leta in odgovornosti za gospodarski zlom rešili in mu vzeli tudi naslov »velikega voditelja revolucije« njegov nauk pa ni več »poseben izvir državne filozofije«. Sklenili so tudi, da je treba znova pregledati vse politične manifeste Sukama za njegove vlade. Sukarno je šel, problemi ostanejo Z vsem tem je končano 22-letno obdobje v zgodovini Indonezije, ki ji je dala viden pečat prav Sukar^ nova osebnost. Končan pa je tudi dualizem oblasti, ki sta si jo bila delila Sukamo in vojska. V deželi so sicer poostrili varnostne ukrepe, toda do nemirov ni prišlo. Sukarno se je že pretekli petek umaknil v svojo rezidenco v Bogorju, ki leži kakih 60 km od Djakarte. V palačo Merdeka v Djakarti pa se je naselil general Suharto. Nekateri komentatorji pa že vidijo nov dualizem sklenili pobiti. Prav v tistih dneh Sukarnov sodelavec. Toda v tisti noči predlanskega septembra so mu uporniki ubili hčer in njega samega ranili in posredno krivdo za to pripisuje prav Sukamu. Razmere v deželi pa se s tem najbrž še zdaleč niso uredile, kajti poglavitni problemi ostajajo. Gospodarstvo je v razsulu, novi predsednik pa je pod pritiskom z leve in z desne, pri čemer tuje agenture prav gotovo ne mirujejo in skušajo skovati kapital zase. Pa tudi same politične razmere še zdaleč niso ustaljene, saj pripisujejo Suhartu, da se naslanja na zmerne sile v deželi, na vojsko in največjo nacionalistično stranko PNI, v tem ko se Nasution naslanja na muslimanske ekstremiste, zlasti stranko verskih učiteljev Nanhdatul Ulama, na akcijski fronti KAMI in KAPPl in na zahodno diplomacijo in kapital, ki naj bi preko njega zlomila socialistično usmeritev dežele in njeno neuvrščeno zunanjo politiko. Suharto je sicer znan^da skuša po Sukamovem zgledu loviti ravnotežje med temi dokaj nasprotujočimi si silami v Indoneziji, v kolikor pa mu bo to res uspelo, je še veliko vprašanje. Res pa je, da ob puču pred poldrugim letom ni bil kakšna vidna politična osebnost v Indoneziji in da ga pučisti niti niso dali na spisek tistih generalov, ki so se jim zdeli nevarni in so jih oblasti: med generalom Suhartom in generalom Nasutiohom, predsednikom začasnega posvetovalnega kogresa, ki si je najbolj vneto prizadeval, da bi Sukama strmoglavili, četudi je bil nekdaj najožji pa se je povzpela njegova zvezda na indonezijskem nebu, ko mu je uspelo zlomiti udar in se postaviti na čelo brambovcev republike. Je mar v tem tudi poroštvo njegovih prihodnjih uspehov? tiki samoupravnih organov. Zaposlovanje je postalo problem. Odpravimo ga lahko samo s povečevanjem produktivnosti v proizvodnji, ker je samo v tem zagotovilo za povečevanje zmogljivosti. Investicijam se namreč nismo odrekli, pač pa morajo odslej denar za norve naložbe ustvarjati sami kolektivi. V podjetjih, ki so po reformi zaprla vrata novim delavcem in začela z odpuščanjem, pa niso razumeli reforme in se uresničevanja reforme niso lotili s prave strani. M. J. Resolucija o izvajanju gospodarske politike Skupščina Socialistične re- kot proizvodnja ter če bo publike Slovenije je prejšnji ustvarjen predvsem s pove- mesec (republiški 2ftxxr 23. II. in gospodarski zbor 22. II.) sprejela resolucijo o izvajanju gospodarske politike v letu 1967. Resolucija pravi, da je mogoče pričakovati, da se bo družbeni proizvod v letu 1967 povečal za 6—7 odstotkov. stališča do zaposlovanja in Tak porast bo mogoče doseči doseči, da bodo ta stališča glede na omejene možnosti uresničevale sindikalne orga- domačega tržišča le, če bo nizacije v podjetjih in v poli- izvoz naraščal znatno hitreje Čanjem produktivnosti dela. Odločilnega pomena v letošnjem letu bodo prizadevanja za večjo stabilnost, usklajevanje celotne potrošnje z razpoložljivimi sredstvi, zagotovitev finančne in materialne rezerve v gospodarstvu, družbenih političnih skupnostih. Resolucija navaja konkretne naloge in ukrepe, ki naj bi jih v republiki izvajali letos o prodno. ' *r jo naSel doma. Sedela je na stopnicah kot vedno, žmirila z zalitimi očmi ter gledala po dvorišču. Ko je prišel, je začevketala nanj. Tinč pa ni rekel nobene. Odložil je koso, se obrisal in stopil v plev. Krave so bile lačne, da je zagorelo v njem. »Vsaj kravam bi dah,« je rekel predse. Mati ga je preklinjala, on pa je molčal. Že od malega je bil vajen, da gode nad njim. Prej ga je pretepala, odkar pa je prišel od vojakov in se oženil z Elo, ga samo preklinja. Iz navade. Vrgel je kravam sparjeno travo v lestvico. Zadišalo je po hlevu, krave pa so segale s hrapavimi jeziki med kline in trosile travo pod jasli. Brglez je spustil dvoje telet. Z dvignjenimi repi sta skočili pod krave in suvali z malimi gobčki v vimena, da so krave privzdigovale noge. Teleti sta vlekli iz ceckov mleko, da so jima bele pene padale iz ust Nato je na Raz-križju zazvonilo poldan. Tinč se je pokrižal, zmolil in zmetal gnoj iz hleva. Brglezova mati je še sedela na stopnicah ter neprenehoma govorila. Stari Brglez je sedel poleg nje, si grel bolečo nogo na soncu in odganjal muhe. To se je ponavljalo dan za dnem. še dve hčeri, Magda in Ana, sta delali nekje v gredah. To je bila vsa Brglezova družina. Magda, Ana, Tinč in stara dva. Trije mladi so bili poročeni. Vsak je imel otroka. Magda celđ hčerko, za katero so se že ozirali napol odrasli smrkavci. Ana in Tinč pa sta imela vsak po enega fantiča. Magdin mož se je izgubil nekje v Ameriki, Anin je v Dalmaciji sušil sol, Tinčeva žena Ela pa je odšla na delo v Francijo. Nekoč so mnogo govorih o Magdinem možu, kako živi v Ameriki. Nato so govorili o Magdi. Magda je ostala mlada brez moža, k Brglezovim pa je prišel po prvi svetovni vojni mlad ujetnik. Magda in vojak sta se vzljubila in zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: Magda je imela z vojakom otroka. Tudi Ani se je ponesrečilo, da je rodila štiri mesece po poroki. Le Tinč je uredil vse tako, kot je zapisano v božjih postavah.' Oženil se je z Elo, kakor je treba. Kljub temu se je s Tinčem zadnje čase stvar obrnila. Iz Francije so prihajali neprijetni glasovi. Kako se vse zve, vsaka sprememba in dogodek kjerkoli v svetu odmeva v domačem kraju. Tinčeva žena Ela gleda za drugimi. Ko se je to izvedelo, je Tinč sklonil glavo, pobesil ustnice, molče preklinjal in tuhtal. Top je bil in ni mu šlo v glavo; da bi bilo to mogoče. Saj je šla v Francijo, da bi kaj zaslužila, ne pa, da se tam vlači. Preklinjal je Francijo, odkar se je navadil na ženo in odkar je tako nenadoma odšla. Saj je bilo res nesmiselno. Bogati so bili Brglezovi, malo otrok je bilo in tudi Ela je bila bogatih staršev. Pa so se sprli zaradi delitve. Brglezica ni marala razdeliti grunta, kakor je obljubila Elinim staršem. Toda mlada dva sta se odločila, da pojde Ela v Francijo, otrok pa ostane pri Tinču. Saj bi lahko šel Tinč, a se mu ni dalo, saj ga je doslej bogastvo varovalo pred trpljenjem. Zato je šla mlada, nemima Ela. Pa, Kristus, kako bi jo kdo pustil pri miru tam daleč s&mo, pa če ima sto otrok in ne vem kaj še vse. Kaj je neki mislil Tinč, ko je odhajala? Od njega se ni težko ločila, le otroka je stiskala ob slovesu in ga močila s solzami, da je bil ves umazan po obrazu. S Tinčem sta se pa poslovila kot znanca. V roke sta si segla, pa konec. Sele tedaj je Tinč začel preklinja- ti, ko je vlak že odpuhal in je kričanje delavcev zamrlo. Stal je sredi polja in se čudil, da je Ela sploh šla. Francija je bila pač rešitev iz bede, iz sporov, iz prisiljene ljubezni, Francija je bila pač rešitev. Tako mislijo vsi, ki jim doma ni prav. Zdaj, po dveh letih, pa že prihajajo taki glasovi o Eli. Stara Brglezica je kriva, ker ni razdelila. Sam je kriv. Zadržal bi jo doma in bi šel on. Tako je preklinjal mater, sebe in Elo. Sla je z bolestjo v srcu in z upanjem, da se kmalu vrne. Kaj se je zgodilo nato, sama ni vedela. Novo življenje jo je zajelo, novi ljude, vse novo in dela ogromno. Tako se je po vseh hišah spet začel sukati pogovor o Brglezovih. Zdaj že tretjič. Pri Magdi so se ljudje hihitali in zavijali oči, ko je nosna hodila k maši ali na delo. Nato je bilo prav tako z Ano, sedaj se pa govori o Tinču in EU. Brglezico je grizlo. Spet mora biti pri njih kaj. Hiša nikdar ni čista in ne živi v miru. Stari Brglez je samo grel bolečo nogo na soncu in si odganjal muhe. Tinča je imel rad, a rekel mu ni nič pred Brglezico. Le ko sta napajala živino v hlevu, ga je tiho vprašal: »Pa kaj sta imela z Elo?« »Nič,« je odgovoril Tinč in bi se najrajši razjokal. »Mati je slišala, da živi z nekim Poljakom.« »Da živi s Poljakom?« je motal Tinč. V grlu ga je stisnilo, da je utihnil. Oči so se mu zalile z solzami. Potegnil se je na hlev in v seno in jokal. Ves zaripel je dihal v posušene rože in travo. Na dvorišču je vpil njegov otrok. Počasi je omagal od joka in solze na licih so se mu sušile. Samo dihal je globoko. »Prekleta Francija, vrag vzemi Elo, Poljaka, otroka, vse naj vrag vzame.« Tolkel je po tramu, da se je tresla slamnata streha in so koščka preperele slame padah na seno. Ko se je izmučil, je zaspal. Minuli mesec je Gorjupova galerija v Kostanjevici dobila darilo znamenitega slikarja prof. dr. Wemerja Berga. Svetovno znani umetnik je na svoj lesorez »Kmečki par« zapisal: »Zgledni šoli v Kostanjevici v prisrčno priznanje poklanja Wemer Berg.« Tako je Gorjupova galerija v Kostanjevici pridobila novo umetnino in z njo novega avtorja, ki spada med najuglednejše likove ustvarjalce, kar bo prav gotovo potrdila tudi posebna razstava lesorezov Wemerja Berga, ki bo v Lamutovem likovnem salonu maja meseca razstavljal skupno z avstrijkim kiparjem Othmarjem Jaind-lom. Za to razstavo vlada že zdaj veliko zanimanje. Na sliki: Wemer Berg: PODEŽELSKI PAR (februar 1967) BARBARA BRECELJ: TIŠINA Naš tihi dogovor v uredništvu, da bomo na tej strani objavljali čimveč slovenskih n o v i t e t, že uresničujemo. Predstavljamo vam mlado slovensko pisateljico Barbaro Brecelj, ki se je oblikovala v nekdanji literarni reviji Mlada pota, — kjer je pod mentorstvom Ivana Potrča zrasla zanimiva skupina mladih ustvarjalcev. Knjiga Slamnati večeri je izšla v knjižni zbirka Pota mladih pri Mladinski knjigi, značilno zanjo pa je meditiranje o prvih srečanjih v ljubezni. Knjiga Slamnati večeri, iz katere objavljamo odlomke, obeta bogatejšo knjižno žetev mlade pisateljice. Bil je eden tistih čudovitih dna, ki plahutajo ofcnog nas s svojimi vročimi krili kot barvasti poletni metulji. Pravzaprav je smešno, da tudi taki dnevi utrujajo. Poloti se te čudno, neizmerno hrepenenje in želja, da bi kje ležal in s priprtimi očmi mežikal v sonce. In temne vijugaste sence, ki se ti delajo pred očmi, sestavljaš v neumne slike svojih želja. Po navadi se te polasti dremavica, iz katere te prebude nenadni šumi, motrda kak glas ali oddaljen ropot. Največkrat si potem nekaj trenutkov ves zmeden, preden se zapet zaiveš. Utrujena je bila, ko sta prišla do tistega travnika. Utrujena od sonca. Usedla sta se in se kot vedno naslonila s hrbti drug na drugega. Nič nista govorila. Sicer pa se ji molk nikoli ni zdel znak naveličanosti in dolgočasja. Morda zaradi stavfka, ki ji ga je Maitjaž nekoč tatoo mimogrede rekel. Dejal je, da ima molk zgovoren jezik. Nikoli na pravzaprav vedela, kaj je mislil s tem stavkom. Sicer pa se ji je Matjaž še vedno zdel tako skrivnostno tuj in odmaknjen od njet da ni skoraj nikoli več premišljevala o njegovih mislih. Morda ker je nekje globoko v sebi čutila, da jih nikoli ne bo mogla doseči. Morda si tega tudi želela ni? Zdaj Je pulila travo in jo metala v svak. Nenadoma je začutila hladno senco, kako ji počasi dirsi prek telesa. Polotila se je je otožnost. Otožnost zaradi sonca in zraka, ki se ji je zdelo, da diši po lahkotna svežini bele peščene obale. In zato, ker ni mogla biti v tistem trenutku tam ter objeti vso razbohoteno nežnost prvih toplih dni. Globoko je vzdihnila in se ulegla. Roko je položila na topli Maitjažev hrbet. Bil je topel od sonca, ki se je uprlo vanj. Čez čas je rekla: »Maitjaž?« »Ja,« je odgovoril. Nekaj trenutkov je nato vladala tišina. »No, kaj?« jo je še enkrat vprašal. »Ah, nič posebnega. Le prijetno je tako ležati in misliti na nič. Cisto na nič.« »Povej tisto, kair si hotela povedati.« »To sem mislila. Resnično!« Pa ni res, je pomislila. Tega sploh nisem imela namena reči. Ta neumni, nesmiselni stavek. Le kaj neki sem mu hotela povedati? je vrtala dalje vase. Vsekakor nekaj, kar bi spa-dalo sem, se ujemalo s tem okoljem, dišečim p© topli zemlji, nekaj, kar bi se spojilo z milino žarkov, ki skozi vejevje prihajajo k nama in s šelestenjem vetra. Pa ni rekla nič takega, ker se ni spo- mnila ničesar primernega in ker je končala svoje razmišljanje z ugotovitvijo, da nikakor ne sme biti sentimentalna, ker tega Matjaž ne mara. Nenadoma je začutila, da se je ulegel tudi Matjaž. Poiskal je njeno roko. Ob dotiku je začutila, da se ji ponovno, toda adaj v večjem in veliko bolj mogočnem valu vrača tista otožnost, ki se je je kot rahla, lahna, tiha in hladna senca dotaknila poprej. Zdaj je bila ta sanjava otožnost pomešana z golo resnico (resnice so vedno samo gole), da Si bosta morda čez mesec dni tujca. Morda čez več časa, morda čez manj časa, vsekakor pa si bosfta nekoč v prihodnosti kljub vsej tej ljubezni tujca. In če se bosta morda potem še kdaj srečala, bodo to srečanja prazna, pusta, skoraj surova. Morda se bosta brezizrazno zastrmela drug v drugega? Morda se bo v njunih tako tujih očeh kazala obupna naveličanost z drobcem presenečenja? Samo čakala bosta, kdaj bosta mimo, kdaj bosta lahko odhitela vsak na svojo stran. Izpraševala se je, zakaj neki mora vsaka lepa stvar miniti. Zakaj se zapre in potoči v majhno školjko človekovega razočaranja, ki se nato neslišno pogrezne med milijon školjk v ocean? Izpraševala se je, kaj neki blodi zdaj po njegovi glavi, ko ima oči tako nežno zastrte z gostimi vejicami. Tak izraz ima vedno, kadar je daleč potopljen v sanjavost in premišljevanje. Pobožala ga je s prsti po čelu. Za trenutek ni niti občutil njenega dotika, šele čez Čas se je obrnil k njej in se ji nasmehnil. »Matjaž,« mu je rekla, »ko se bova razšla, se mi zdi, da ne bom več iskala novih doživetij.« »Oh, ne bodi neumna. Saj veš, da jih boš!« »Ne, ne bom jnh. Morda gre to pri vas fantih drugače. Ampak vseeno imam občutek, da se vse te ljubezenske igre tudi pri vas ponavljajo in se raJT>letajo in zapletajo na isti na*in (“nidim se ti le, da te vse to ne dolgočasi.« »Saj me,« je dejal, se zasmejal ter se ji z neko hudomušno ironijo zazrl v obraz. »Zabavaš me, trapica,« je rekel, »saj veš, da se norčujem. Saj veš, da ni tako.« »Kljub temu imam občutek, da se bom tisočkrat premislila, preden se bom približala kakemu fantu,« mu je rekla in se talko čez ramo zazrla vanj. »Zakaj ne?« Tako čudno se je nasmehnil, ko jo je vprašal, da mu za trenutek sploh ni hotela odgovoriti. Ko mu je nato odgovorila, je vedela, da ji ne verjame. Govorila je z žalostnim, skoraj šepetajočim glasom. In ko mu je sama pri sebi prisluhnila, se mu je trpko nasmehnila. »Poslušaj,« mu je rekla, »če pomislim, da bi se morala obnašati tako kot do zdaj, me oblije kurja polt. Ne zato, ker bi se mi gabilo ah zdelo ostudno. Ne. Samo tako obupno enako je vse. Ne veš, da ste si vsi tako neznansko podobni, da delate popolnoma iste stvari? Zastavljate ista vprašanja in jaz jim enako odgovarjam. In ko bom srečala novo ljubezen, bom morala pisma zopet začenjati z ,dragi*, kot sem jih doslej. Potem bova šla v kino. Nesrečni prvi kino. Po kinu, čisto majhen sprehod. Verjetno zato, da si pridobi pogum za poljub pred domačimi vrati. Nesrečni, siromašni prvi poljub, tako prazen kot vsi doslej. In vse se bo potem razvijalo v dolgočasnem tempu koračnice — tja v nedogled. Dokler se kateri izmed naju ne naveliča ali sreča jiove ljubezni1. In kar me najbolj jezi pri vsej tej stvari, je, da bo stikal za moje preteklostjo. Skušal se mi bo podjarmiti in za-sužniti. Hotel bo voditi vso to najino ljubezen, tako kot svojo prejšnjo. In ker so si vse te ljubezni med seboj tako zelo podobne, so dolgočasne, puhle in diše po zatohlem. Enkrat, morda tudi dvakrat greš skozi vsa ta doživetja. Potem pa se naveličaš, ker je vse enako. Ker nihče ne zna ljubiti. po svoje, zaradi sebe ali mene.« Ob jubileju „Naših razgledov Menda ga ni slovenskega ra. zumnika, ki ne bi vsakih štirinajst dni posegal po Naših razgledih, časopisu za družbena in kulturna vprašanja, ki ima že vrsto let pridevek »edini slovenski časopis za kulturna vprašanja«. V petnajstih letih izhajanja se je na straneh tega časopisa zvrstila plejada slovenskih kulturnih in političnih delavcev s svojimi članki, utrip slovenskega kulturnega življenja je časopis zabeležil .t? polni meri, kazal je na nova pota našega življenja, na vzpone in padce. Lahko bi ga imenovali ogledalo časa. Pa ne samo kultura in družbena vprašanja, tudi v druge zvrsti človekovega delovanja je časopis posegal: marsikateremu bralcu je bilo žal, da ni prihajal vsak teden. Izvenljubljansko področje ga, če se lahko tako izrazim, vsrka vase od prve do zadnje strani, s svojimi stališči, glosami m pregledi zanimivih dogodkov v kulturi in družbi pa je prijeten in zanimiv tudi tistim, id so v središču dogodkov. Do sedaj nas je opozoril na vrsto mladih ustvarjalcev, dramatikov, pesnikov, pisateljev ter filozofov, ki najdejo v tem štirinajstdnevniku odprta vrata za javno izpoved svoje misli ali umetniško oblikovane ideje in umetnine. Ob petnajsti obletnici Naših razgledov je uredništvo poskrbelo za prijetno presenečenje: Razgledi po svetu, kot se bo imenovala nova priloga časopisa, bodo bralca popeljali v tuji tisk in dogodke po svetu, kot jih zabeležijo najbolj znana imena novinarskega peresa. • O Naših razgledih smo se te dni pogovarjali z upravnikom študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, tov. Kome-Ijem, diplomiranim pravnikom Simonom Simonitijem ter s ko-stanjeviškim kulturnim delavcem Ladom Smrekarjem. Bogo Komelj: »Naročnik Naših razgledov sem že od prvega dne izhajanja in po pravici povem, da bi težko pogrešal kako številko, ki je ne bi prebral. Naši razgledi objektivno, načelno in sproti obveščajo svoje či-talce o družbenih pojavih, če-prav sem naročen na devet različnih slovenskih periodik, bom kljub podražitvi Naših razgledov ostal še naprej zvest bralec. Kot knjičničarju mi prav posebno služijo objave novitet v naših knjižnicah in knjižnem trgu. Zanimivo je to, da v naši družini nisem edini čitalec Naših razgledov, ampak jih beremo vsi. Vse• binsko so Razgledi tako pestri, da sleherni zahtevnejši bralec najde v njih snov, ki ga zanima. Težko pričakujem novo, razširjeno številko.« Simon Simoniti: »Razglede berem že več kot osem let. Prebiram kulturo in politična dogajanja in menim, da časopis tekoče spremlja dogodke, vendar pri branju teh člankov pogre. šam tako izbiro, ki bi obenem kazala jasno začrtano politiko samega uredništva. Z drugimi besedami: za vsakim člankom bi morale biti jasno prisotne težnje in stališča uredniškega odbora, sicer ostaja časopis eklektičen. Vsekakor pa pozdravljam ta edini časopis za kulturna vprašanja.« Lado Smrekar: »Od vsega začetka sem bil vesel, da imamo izobraženci svoje glasilo, ki ni samo koristno, ampak je tudi neobhodno potrebno, če Naših razgledov ne bi bilo, bi jih bilo treba ustanoviti. Spekter član-kcv je dovolj širok, želim pa si vec polemike in kritike. Našim razgledom pa na pot v 16. letnik izhajanja — srečno!« PETER BREŠČAK ' $gi Predstavil nam je Vjekoslava Kaleba Nagrado je dobil za diplomsko delo »Romani Vjekoslava Kaleba« — Mladi Mate je že naredil prve uspešne korake po kulturni poti — Štirinajst mladih je izdalo v samozaložbi knjigo Miha Mate Med letošnjimi dobitniki Prešernove nagrade Je tudi Miha Miiite, 24-letni absolvent slavistike na univerzi v Ljubljani, doma iz Goriče vasi pri Ribnici. O svojem uspehu nam je povedal: »Prešernovo nagrado podeljujejo tudi študentom ljubljanske univerze za najboljša dela na kulturnem in znanstvenem področju. Z naše univerze sva jo dobila letos dva slavista. Nagrado sem dobil za di-plomsko delo »Romani V je koslava Kaleba«. Moje dele pomeni prispevek k razčle njevanju sodobnega romanu v jugoslovanski in svetovm literaturi ter uvršča Vjekoslava Kaleba med svetovno priznane romanopisce. Kaleba v Sloveniji maio poznamo, ker je v naš jezik preveden le njegov »CUdovjt prah« Najbolj znana njego va dela pa so še »Beli ka- LIKOVNI SALON V KOČEVJU JE OŽIVEL Smrekarjeve karikature v Kočevju Mara Glonar: Začelo se je iz nič. Potem je bila ideja, medla, nejasna. Kasneje se je izoblikovala v načrt. Od ideje in načrta do pravcatega likovnega salona ni bila več dolga pot, samo še nekaj stotisočakov je bilo vmes. Glasbeni pedagog prof. Miloš Humek in likovna vzgojitelja Stane Jarm in Ivan Brudar so vedno močneje čutili potrebo po razširitvi kulturne dejavnosti v mestu. 2e Jarmova razstava ob praznovanju obletnice Kočevskega zbora je pokazala, da se občani Kočevja močno, zanimajo za likovne razstave, z rednimi razstavami del naših najvidnejših ustvarjalcev pa bi se ljudje likovno vedno bolj izobraževali. Za razstave precej primeren prostor so dobili v hodniku in stranski sobi dvora- V krški galeriji 12.000 obiskovalcev Galerija v Krškem se razvija v osrednjo kulturno ustanovo. Občani so do razstav v njej zelo pozorni. Trenutno je v njej četrta razstava po otvoritvi. Najprej je predstavil svoja dela kipar V’ limir štovičeik, sledila je razstava slikarja Jožeta Gorjupa, nato republiška fotografska razstava in zdaj gostuje tam slikar Jože Ciuha. Podatek o obiskovalcih na prvih treh razstavah bo marsikoga presenetil. Galejo je v tem času obiskalo okrog 12.000 ljudi. ne za komitejem, ki so ga s skromnimi sredstvi lično opremili. Potem so se pričele razstave: 29. novembra sta razstavljala domačina Stane Jarm in Ivan Brudair, nato slikar Vladimir Makuc, od 1. do 12. marca pa je bilo na voljo obiskovalcem 48 karikatur našega najboljšega karikaturista Hinka Smrekarja. Od razstave do razstave je bilo jasno, da se organizatorji likovnega salona niso zmotili: zanimanje za raz- stavljena dela je vedno večje in zadnjo razstavo si je ogledalo že nad 1500 ljudi, od tega precej šolske mladine iz gimnazije, osnovne šole in kovinske šole. Najzanimivejše so bile tiste karikature Hinka Smrekarja, ki obravnavajo vedno grozečo vojno nevarnost: Vojni vasovalci, Angel miru, Klavnica v 1. svetovni vojni, Človeška me nažerija, Bog naše dobe, Razlika le v dekorju itd. Načrti likovnega salona so zelo pestri. 2e v začetku aprila bosta razstavljala sodobna slovenska umetnika Janez Bolka in Peter Cerae grafike in kipe, priredili bodo več razstav potujočih likovnih salonov, poleti, v tednu turizma, pa nameravajo zbrati vsa dragocena likovna dela, ki jih hranijo prebivalci Kočevja, in jih razstaviti v salonu. Otvoritev vsake razstave je povezana s krajšo kulturno manifestacijo. Tako so pred zadnjo otvoritvijo pred povabljenimi gosti nastopili učenci dofnače glasbene šole pod vodstvom prof. Miloša Humeka, kdaj prihodnjič pa nameravajo pred razstavo prirediti tudi literarni večer ali kaj podobnega. Likovni salon v Kočevju je po dolgem času zaživel in že v prvih mesecih upravičil svoj obstoj. Njegov glavni namen je nuditi občanom na podeželju vsaj delček bogate likovne kulture, ki je na voljo v večjih kulturnih središčih, ter likovno izobraževati ljudi, predvsem mlajši rod. Ce bo v tem uspel, bomo lahko popolnoma zadovoljni. F. Grivec Podbevšek v Kostanjevici V soboto, 18. marca bo ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu odprta razstava del intarzista Cirila Podbev ška. Za to priložnost je izšel običajni prospekt z uvodno besedo ravnatelja Dolenjskega muzeja prof. Janka Jarca. Slovesna otvoritev Podbev-Škove razstave je združena z recitalom študentov Akademije za gledališko umetnost. Stare ljudske balade in ro-manoe bodo pripovedovali Jerica Marzel, Jože Vajevec, Nadja Vidmar, Metoda Zor-čič in Milena Zupančič. Tako se obiskovalcem in ljubiteljem razstav ter prijateljem Lamutovega likovnega salona spet obeta izredno lep umetniški večer. Vodstvo Dolenjskega kulturnega festivala vljudno vabi k številna udeležbi. Naš otrok(IV) bo postal šolar men« in »Ponižane ulice« ter pripovedke, ki obravnavajo življenje dalmatinskih ljudi. Diplomsko delo sem pisal srbohrvaščini Nameravam ga prevesti v slovenščino in objaviti v reviainem tisku. Tako bi še bolj približal hrvatski roman slovenskim bralcem.« , Miha Mate je med študijem sodeloval in še sodeluje v več časopisih, pri nekaterih pa . je bil v uredniškem odboru. Tako je sodeloval pri Novicah (Kočevje), Mladini Tribuni, Katedri (list mariborskih študentov), Mladih potih, Tedenski tribuni, Nedeljskem dnevniku in pri dolenjskem listu. V začetku letošnjega leta je skupaj z nekaterimi mladimi slovenskimi pesniki in prozaisti izdal knjigo »štirinajst« V tej knjigi se je predstavilo bralcem 14 mladih, izdali pa so jo, kot je pri nas vedno bolj običajno, v — samozaložbi J. PRIMC Nocoj uprizoritev »Krivde« v Brežicah Delavsko prosvetno društvo SVOBODA BRATOV MILAV CEV iz Brežic je naštudiralo z dramsko skupino Bevkovo KRIVDO. Premiera bo nocoj v prosvetnem domu. Vstopnice so že v prodaji. Dober obisk pomeni igralcem priznanje za njihov trud, zato ne pozabite na nocojšnjo predstavo! Te stvari, če mu jih starši lahko nudijo, naj poje doma, v šoli pa zadošča šolska malica. Nekateri starši se pretirano boje za svojega otroka. Spremljajo ga v šolo in zopet čakajo, ko prihaja iz nje. Otroci pa želijo biti samostojni, sram jih je pred sošolci, počasi jim postaja spremstvo staršev nadležno in sramotno. V mesto pripeljejo starši nekatere otroke v šolo celo z avtomobilom. Ali kdaj pomislijo na to, da imajo nekateri sošolci njihovega otroka uro in še več do doma? če bodo ti zmogli dolgo pot do doma, zmore tudi njihov otrok prehoditi nekaj ulic po mestu peš. Povsem razumljivo je, da smo sd ljudje po zunanjosti zelo različni. Kadar govorimo o naših duševnih sposobnostih, na to vse preradi pozabljamo, še težje pa ugotavljamo in priznamo razlike, kadar gre za našega otroka. Ko ga pošiljamo v šolo, se nam zdi tako bister, toliko ve in zna, tako izredno pametno odgovarja! Kako razočarani smo potem, če v šoli otrok ni izreden! Kako boleča je za starše učiteljeva ugotovitev, da otrokov uspeh ni tolikšen, kot so oni pričakovali. Ne pretiravajmo z vzgojo! Otroci prihajajo v 1. razred z zelo različnim znanjem: mnogi so obiskovali vrtec, nekaterim so starši posvečali vso pozornost, za nekatere pa so se roditelji zelo malo zanimali. So pa tudi taki, pri kate rih so starši z vzgojo pretiravali; teh se učitelji najbolj bojimo. To so otroci staršev, ki zaradi nezdrave ambicije učijo svojega branju; vajeni so odstranjevala ovire in svaj trud vztrajno vlagajo v nadaljnje delo. Otrok pa, ki je znal brati, v šoli prve mesece ne vlaga nobenega napora; prepričan je — in starši z njim — da je vse zelo lahko. Ker pa se zahtevnost iz dneva v dan veča, otrok obstane in naenkrat začuti, da so ga drugi prehiteli. Ko ni več prvi izreden učenec, trpi in izgublja voljo do dela. Česa naj se otrok uči pred vstopom v šolo? Otrok naj se uči govorita! Kako napačno delajo starši, ki 'se poskušajo z otrokom pogovarjati v njegovi govorici! Prizadevati si moramo, da se bo otrok sposoben normalno pogovarjati, govoriti v jeziku odraslih brez pomanjše-valnic in napol izgovorjenih besed, če opazimo, da ima otrok govorno motnjo, ga peljemo k logopedu, ki bo verjetno še pred šolo lahko odstranil motnje pri izgovarjavi, saj je čista izreka pri pouku branja in pisanja nujno potrebna. Otrok v predšolski dobi mnogo sprašuje; odrasli mu moramo odgovarjati. Odgovor na prvo vprašanje vzbudi zanimanje za drugo in tako naprej. Tudi starši naj otroka izprašujejo: otrok premišlja, ugiba — tak otrok bo tudi v šoli rad prisluhnil učiteljevi razlagi, izpraševal bo in želel izvedeti vsak dan več. Otrok ima rad pravljice. Starši bodo ustregli njegovi želji, mu povedali ali prebrali pravljice. Otrok bo poslušal, sledil... Verjetno bo potem tudi v šoli rad poslušal in pozorno sledil pouku. Prosimo včasih otroka, naj nam tudi predšolskega otroka brati,- on pove pravljico. pisati in računati. Ne zadošča jim, da tekmujejo z znanci in s sosedi v materialni blaginji; pred njimi se hočejo postaviti tudi s svojim otrokom. Ker ne poznajo metodičnih zahtev pouka, otroka mnogokrat napačo učijo, s tem pa otroku' in učitelju povzročajo težave, saj je napake težko odpravljati. Ni tako hudo, če se je otrok pred šolo naučil brati, ker si je tega želel, ker se je morda naučil od starejših bratov * in sestra, vendar se z otrokovim znanjem ne smemo postavljati pred drugimi ljudmi. Otrok ne sme čutiti, da je nekaj posebnega, izrednega, ker bo hotel biti potem izreden tudi v šoli. Zelo kmalu pa tega otroka dohitijo in večkrat prehitijo drugi otroci, ki so se začeli učiti branja šele v šoli. Ti otroci so morali v svoje delo vložiti mnogo truda, da so pre magali začetne težave pri H Pri »resnem študiju« na peči (Foto: F. Derganc, Semič) Otrok zelo rad riše. Starši bodo ustregli njegovi želji. Res je, da bo porabil precej papirja, barvic in svinčnikov, toda njegove roke bodo postale prožne in spretne. Pisanje in risanje v šoli mu ne bosta delala težav. Kaj naj riše? Vse, kar vidi okrog sebe, kar želi narisati, nikoli pa naj ne prerisuje iz knjig in slikanic! Starši naj ga pohvalijo, pa če se jim zdi otrokova risba še tako preprosta in smešna. Ne zahtevajte od otroka, da bi posnemal slike odraslih! Otrok opazuje in riše po svoje, tako, kot sam vidi in zmore. Opazuje in spoznava naj oblike in barve predmetov okrog sebe, na dvorišču in v naravi. Pripoveduje naj o njih in jih riše, oblikuje z glino, s peskom, s plastelinom. Otrok naj tudi poje! Petju v družinah ne posvečamo nobene pozornosti. Zelo redki otroci, ki niso obiskovali vrtca, znajo zapeti več otroških ali narodih pesmic. Večina jih zna delček popevk, ki so jih poslušali po radiu, pa si jih niso mogli zapomniti. Naši starši so nas na tem področju znali vse bolj učiti in vzgajati. Danes je za vse to, žal, premalo prostega časa. Otrok se uči ob življenju samem, z lastno dejavnostjo, ne da bi se tega zavedal, prvih mesecev življenja, spoznava svet, si širi obzorje in umske zmogljivosti. To je njegova priprava na šolo, ki mu omogoča, da mu ta pomembni življenjski korak ne bo delal težav. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE DRAGOM BENČINO Grozeče luknje v občinskem proračunu Plačilni promet se je znižal V preteklosti smo zanemarjali strokovne kadre, preskrbo z reprodukcijskim materialom in obratnimi sredstvi ter analizo trga — Delovna sredstva so slabo izkoriščena — Pri izvozu nismo dosegli plana — Klub vsemu lani dosegli ugoden gospodarski razvoj — Dopolnilne udeležbe, ki je lani znašala 128 milijonov S-din, letos ne bo __ Drago Benčina, predsednik ObS Kočevje: »Nujno bo treba poiskati tudi nove vire dohodkov!« V: Kako ocenjujete gospodarski in dmžbeni razvoj naše občine v minulem letu? O: Razvoj občine Kočevje je bil v preteklem letu pod močnim vplivom sprememb, ki jih je prinesla reforma. Gospodarske organizacije so bile prisiljene iskati svoje rezerve z racionalnejšim in ekonomične j šim poslovanjem, vendar pa uspehi niso bili povsod zadovoljivi. Upoštevati je treba, da se je v preteklih letih zanemarjalo reševanje nekaterih zelo važnih pogojev gospodarjenja, na primer pomanjkanje strokovnih kadrov, preskrba z reprodukcijskim materialom in obratnimi sredstvi, analiziranje tržišča itd. Vsega tega pa sedaj kljub željam in pod pritiskom gospodarske reforme ni mogoče na hitro rešiti. Ob upoštevanju teh okoliščin sodim, da je bil lani dosežen zelo ugoden gospodarski razvoj v občini. Celotni dohodek se je povečal za 19 odstotkov, dohodek za 12,7 odstotka, medtem ko so se skladi delovnih organizacij povečali za prek 30 odstot- Kaj bo delala skupščina? Na zadnji seji je občinska rtcupščina v Kočevju sprejela program dela za letos. Po njem naj bi že v prvem tromesečju sprejeli proračun in razpravljali o delu v preteklem mandatnem obdobju. Sprejeli bodo odlok o javnem redu in miru, spremenili statut občine, sprejeli načrt za zaščito pred elementarnimi in drugimi nesrečami ter razpravljali o sofinanciranju gradnje kliničnega centra v Ljubljani. V drugem tromesečju bo skupščina sprejela resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine do leta 1970 ter razpravljala in skle- pala o blagovnem prometu, turizmu, gostinstvu, o inšpekcijskih službah, izobraževanju odraslih, zdravstvenem varstvu, zaposlovanju in financiranju izobraževanja. V drugem polletju bodo odborniki razpravljali o krajevnih skupnostih, kmetijstvu, gozdarstvu, realizaciji planov gospodarskih organizacij in občinskega proračuna, urbanistični dokumentaciji, o sistemu delitve čistega dohodka in osebn h dohodkov, socialnem varstvu in varstyu družine. V tem obdobju bodo govorili več tudi o kulturi ter prometu in zvezah. kov, hkrati se je število zaposlenih celo za dva odstot ka zmanjšalo. Na področju družbenega razroja v preteklem letu nismo dosegli bistvenega napredka. Pri tem mislim na razvoj samoupravljanja, delitev dohodka po delu in sistem financiranja družbenih služb. Vsakodnevne operativ ne naloge tehničnega in finančnega značaja, pa tudi neznanje in nerazumevanje ovirajo hitrejši razvoj na tem področju. To je tudi vzrok, da samoupravljanje še vedno ni zajelo dovolj širokega kroga proizvajalcev, delitev dohodkov in osebnih dohodkov po delu pa je v glavnem v rokah strokovnih služb. V: Ali so bile lani po vašem mnenju izrabljene res vse možnosti za učinkovit razvoj občine, če ne, katere težave bi omenili? O: Čeprav smo v preteklem letu dosegli nekatere ugodne rezultate, ugotavljamo, da še vedno nismo izkoristili vseh možnosti, ki nam jih nudijo naravni pogoji in obstoječa produkcijska sredstva v občini. Omejil bi se samo na možnosti razvoja gospodar stva z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih delovnih sred stev. Večina gospodarskih organizacij ima organiziran produkcijski proces v dveh delovnih izmenah in le redke so izjeme s tremi delovnimi izmenami, še vedno pa je precej takih, ki delajo samo v eni izmeni, to se pravi, da minimalno izkoriščajo delovna sredstva, včasih celo izpod 50 odstotkov. Za boljše izkoriščanje obstoječih delov nih sredstev v nekaterih delovnih organizacijah ni prave ga interesa. Iščejo najrazličnejše izgovore in opravičila, češ da nimajo dovolj obratnih sredstev, surovin, strokovnih kadrov in podobno. Hkrati pa so še vedno zelo močne težnje po novih inve Pred gradnjo izdelati jasen načrt Veliko besed in malo dejanj za gradnjo rekreacijskega centra pri Rožnem studencu — Za oddih občanov je slabo poskrbljeno — Po dograditvi šole je na vrsti gradnja plavalnega bazena »Kočevska občina je med tistimi, v katerih je za oddih in rekreacijo občanov najslabše poskrbljeno,« je na zadnji seji občinske skupščine med razpravo o telesni kulturi ugotovil podpredsednik ObS Tone Šercer. O urejevanju rekreacijskega središča za Kočevje pri Rožnem studencu in o gradnji kopališča v Kočevju je razpravljalo še več odbornikov in gostov. Inž. Zdravko šan-bah je poudaril, da je treba za ureditev rekreacijskega središča najprej pripraviti načrt. Odbornik Nace Vidrih je povedal, da bo hotel Pugled DROBNE IZ KOČEVJA ■ TUDI V KOČEVJU SMO praznovali dan žena na različne načine. V nekaterih kolektivih so dali ženam denar, drugod brisače, ponekod pa so pripravili prigrizek. Slednjih je bilo največ in kolekUvl so v gostinskih obratih le s težavo prišli vsi na vrsto. Tudi letos ni bilo skupne proslave s kulturnim programom, kar se ponavlja v Kočevju že več let. Tudi pred spomenikom žrtev NOB, med katerimi je bilo veliko žena, ni bilo nobenega venca niti cvetja. Pred spomenikom je bilo prazno, čeprav bo nosili mimo cela naročja nageljnov, ki velja 400 starih din eden. ■ ZA MEDNARODNO LETO TURIZMA bi se morali tudi v Kočevju bolj vneto pripravljati. Letos bi morali biti narejeni vsaj načrti in programi, čeprav ne moremo veliko pričakovati, ker ni denarja. To bi bile osnove za prizadevanje na tem področju v bo- doče. Iz leta v leto opažamo, da delovne organizacije ne kažejo prave vneme za turizem čeprav bi prav one imele največ od tega. Ne zadostuje namreč samo delo članov turističnega društva. Kaže, da v Kočevju Se vedno ni jasno, kako bi razširili turistično dejavnost. Menimo, da Je splošni turizem treba gojiti, tako kot delajo tudi drugod. arhivarsko službo. Ljudje večkrat potrebujejo različne podatke, pa ne vedo, kam bi se obrnili. Dobro bi bilo vedeti, kje so stari dokumenti iz časov pred prvo svetovno vojno in pozneje. Menimo, da je veliko starih listin po sodiščih, šolah, društvih, zato bi bilo dobro, da bi jih zbrali. Marsikatere važne krajevne zanimivosti ostanejo neznane in nedostopne, zato bi bilo treba nekaj ukreniti tudi na tem področju. zgradil pri Rožnem studencu bife, razen tega pa bi bilo treba urediti še igrišča za družabne igre. Drugi odborniki so menili, da je treba do Rožnega studenca urediti dostop za pešce in avtomobile. Pred gradnjo bi mocrali zagotoviti, da na tem delu v Rinžo ne bi več tekla gnojnica ali pn odpadni sokovi, ki nastajajo pri siliranju krme za živino. Predstavnik KGP je sicer že zagotovil, da bo problem rešen, vendar bo nevarnost obstajala vse dotlej, dokler bo pritekala prav pri Rožnem studencu v Rinžo po kanalu voda iz kmetijskega obrata Mlaka. Več odbornikov je za gradnjo plavalnega bazena v Kočevju, nasprotoval je le odbornik iz Mahovnika. Zahtevo so utemeljevali s tem, da je bazen potreben za rekreacijo odraslih in mladine, medtem ko so na turistično vlogo pozabili. Nekateri so predlagali, naj bi pri gradnji sodelovala mladina s prostovoljnim delom. Občinska skupščina je že na več sejah sklenila, da bo plavalni bazen na vrsti takoj, ko bo zgrajena nova šola. O gradnji kopališča bodo razpravljali občani tudi na bližnjih zborih volivcev. sticijah, in to prav tam, kjer so delovna sredstva najslabše izkoriščena. Posebnega pomena Je v naši občini tudi izkoričanje kmetijskih in gozdnih površin. Te so v veliki večini v družbenem sektorju. Kvaliteta in lega teh zemljišč večkrat ni primerna za intenzivno gospodarjenje. To pa se preveč posplošuje in premalo se proučujejo možnosti za boljše izkoriščanje. (Konec prihodnjič) Podružnici SDK v Kočevju, ki deluje na območju kočevske in ribniške občine, je uspelo preteklo leto v več primerih preprečiti nenamensko uporabo družbenih sredstev. Iz takšnih vzrokov so zavrnili kar 1165 nalogov v skupnem znesku 6,302.000 novih dinarjev. Spremljali so investicijsko potrošnjo, skrbeh za redno plačevanje družbenih obveznosti in hkrati seznanjali družbeno-politič-ne organe o gospodarskih gibanjih in finančnem poslovanju v gospodarstvu. Služba je v ta namen izdajala redne mesečne informacije. Pregled lanskoletnega dela kaže, da se je plačilni promet v primerjavi r 1965 precej znižal, saj je šlo lani skozi SDK za približno 60.0^0 manj nalogov kot predlanskim. Takšno znižanje je pripisati predvsem dejstvu, da so komitenti varčevali pri izdatkih. V kočevsko-ribniški službi SDK so imeli nekaj fcežav zaradi nezasedenih vodilnih mest, saj nimajo finančnega inšpektorja in šefa odseka kontrole. Prav zato so bolj skrbeli za notranjo kontrolo, manj pa za zunanjo. S SEJE PREDSEDSTVA OBSS V BREŽICAH Za prestopnike prenizke kazni Do kdaj je mladina zvečer lahko zunaj? — Za nepoboljšljive pijance prisilne delavnice? — Uprava kina bi morala objavljati, ali so filmi primerni za mladino ali ne Kočevska občinska skupščina na zadnji seji ni sprejela odloka o javnem redu in miru, ker so imeli odborniki k osnutku odloka več pripomb. Največ so kritizirali člen, ki govori o varstvu mladine (do kdaj se lahko zadržujejo po lokalih in na cesti), .eka-tere točke 4. člena, ki govore o varstvu ljudi , in premoženja in obe točki 6. člena o čiščenju pločnikov pozimi in poleti. V razpravi so odborniki opozorili še na nekatere druge probleme v zvezi z javnim redom in mirom. Delovne organizacije se branijo zaposlovati ljudi, ki so se vrnili s prestajanja kazni, ker se v zaporih in vzgojnih domovih navadno ne poboljšajo, ampak se celo uče novih lopovščin. Več odbornikov je menilo, da so denarne kazni za kršilce javnega reda in miru prenizke. Opozorili so, da je v S SKUPŠČINE RDEČEGA KRIŽA V KOČEVJU Več skrbi za stare in bolne Delovne organizacije naj pomagajo krvodajalcem — Spet več zdravstvenih tečajev in predavanj — Čakalnice za prezebajoče potnike Pomoč starim in onemoglim Je bila v nekaterih območjih občine že doslej zadovoljivo organizirana, vendar jo nameravajo člani Rdečega križa še izboljšati. Tako so sklenili, da bodo člani RK in podmladkarji skrbeli za stare m bolne ljudi. Predvsem jim bodo nosili drva, hrano, vodo in podobno, razen tega pa jim tudi drugače pomagali. Člani Rdečega križa se bodo tudi prizadevali, da bi uredili v Stari cerkvi, Osilnici in pri Kostelu avtobusne čakalnice. Namenjene bi bile otrokom, ki se vozijo v šolo, in odraslim. Zdaj namreč otroci in drugi potniki prezebajo, čakajo na dežju in zaradi tega netoteri zbole. Na skupščini so se člani Rdeče ga križa pogovorili še o borbi proti tuberkulozi in alkoholizmu, o malih asanacijah, šolskih mlečnih kuhinjah, socialnem delu in drugem. Predvsem pa so se dogovorili o nadaljnem utrjevanju svoje organizacije, stikih z dru gimi organizacijami in službami ter o delu in programih krajevnih organizacij Rdečega križa. Na skupščini občinskega odbora Rdečega križa Kočevje, ki je bila pred kratkim so sprejeli tudi program dela v naslednjih dveh letih. Na področju zdravstvene prosvete nameravajo dokončati tečaj domače nege bolnika v Dolgi vasi. ki je namenjen kmečki mladini. Razen tega bo občinski odbor Rdečega križa organiziral več seminarjev, na katerih naj bi absolventi tečajev prve pomoči obnovili svoje znanje. Tečaje o negi bolnika na domu bodo izved- li tudi v Kolpski in Dragarski dolini. Odf)or bo izvedel še več zdravstvenih predavanj, v glasilih delovnih organizacij pa bodo objavljali razne zdravstvene članke Krvodajalska akcija bo zahtevala letos mnogo naporov, saj je predvidenih v treh dneh 750 odvzemov krvi. Težav je največ zato, ker nekatere delovne organizacije Se nimajo zadovoljivo urejenega nagrajevanja krvodajalcev z3 čas odsotnosti z dela zaradi dajanja krvi. Kljub reformi bi se delovne organizacije le morale zavedati, da prav krvodajalci veliko pripomorejo, da bolniki, ki dobe kri, hitreje ozdrave in se torej tudi prej vrnejo na delo. Člani podmladka Rdečega križa bodo tudi letos nabirali zdravilna zelišča. Denar, ki ga bodo s tem zaslužili, bodo porabili predvsem za izboljšanje šolskih malic. Seveda se bodo podmladkarji tudi v bodoče izobraževali na raznih zdravstvenih tečajih in predavanjih. Prvi sestanek po združitvi 10. marca Je bil prvi sestanek sekretariata osnovne organizacije ZK za mesto Kočevje. Na njem so Izvolili za sekretarja Boža Resinoviča, za njegovega namestnika Rudija Orla in za blagajnika Naceta Vidriha. Na sestanku so sklenili, da bo prvi sestanek združene osnovne organizacije v kratkem, na njem pa bodo komunisti razpravljali o predvolilnem delu in o minulih zborih volivcev. Na drugem sestanku bodo pregledali rezultate anketiranja komunistov. Matični urad Kočevje V februarju so bili rojeni 3 dečki in 2 deklici. Poročilo se je 5 parov. Umrli so: Frančifika Hočevar, preužitkarica iz Pri cerkve, 80 let; Marija-Emilija Marič, upokojenka iz Kočevja, 64 let; Pavel Komac, upokojenec iz Kočevja, 68 let, in Neža Bauer, gospodinja iz Kočevja, 88 let. mestu vedno več kalilcev nočnega miru, med njimi zlasti mladine, pa tudi »ženskega cviljenja« je vedno več. Več odbornikov je zahtevalo, da je treba ostreje nastopati proti pijancem, V ne skrbe za družine. Našteli so nekaj takih, ki ne le nič ne zaslužijo, ampak celo zapijejo zaslužek žene ali otrok. Predlagali so, naj bi za take in podobne prestopnike ustanovili prisilne delavnice Na ša ustava tega sicer ne dopušča, vendar konkretni primeri kažejo, da je v tem pomanjkljiva. Na seji so predlagali, naj kinematograf za vsak film objavi, ali Je primeren za mladino ali ne. Razen tega bi bilo treba uvesti kontrolo, da mladina ne bi gledala neprimernih filmov. Odborniki so opozorili še na nekatere pomanjkljivosti paznižke službe, na dolžnosti vzgojiteljev v zvezi z izpolnjevanjem odloka in na pomanjkanje otroških igrišč, če bi le-te uredili, bi bilo gotovo tudi manj škode v parkih in nasadih. Cene v Kočeviu Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,72 N din kg, jajca 0.50 N-din kos, pomaranče 4,30 do 4,57 N-din kg. banane 5,40 N-din kg, li mone 4,50 N-din kg, jabolka 3,84 do 4,54 N-din kg, hruške 3,51 N-din kg, zveže zelje 1,96 N-din kg, kislo zelje 1,54 N-din kg, kisla repa 1,42 N-din kg, solata 3,64 do 5,95 N-din kg, čebula 2,67 N-din kg, ribe 6-15 N-din kg, fižol v zrnju 3,93 do 4,92 N-din kg. Program se brez den Na svoji redni letni skupščini je Klub kočevskih študentov določil odbor, ki naj bi pripravil program dela v letošnjem študijskem letu. Ta se je kmalu po skupščini sestal in ugotovil, da je bilo delo kluba prejšnje leto zelo slabo ter ga je treba letos popestriti, Vzrokov za nedelavnost kočevskih in ribniških študentov je več, vendar sta bistvena med njimi vsekakor slabo finančno stanje kluba ter menjava generacij. Klubske vrste namreč zapuščajo študentje, ki so v njih delali več let, zato je tudi letošnja skupščina bila dokaj pomembna, ker je bilo na njej potrebno izvoliti nove, sveže moči, ki bodo pripravljene uspešno delovati v odboru. Da bi popestrili delo na vseh področjih življenja v svojih matičnih občinah, se je odbor odločil za dokaj obširen in zahteven program. Letošnje tradicionalno brucovanje v Ribnici ni najbolj uspelo, še manj pa je rešilo klub slabega materialnega položaja, sai so študentje z njim zaslužili le 400 novih din! Tako je v klubski blagajni približno 500 N din, kar je očitno premalo za njegovo delo. Klub ni dobil tudi odgovorov kočevske in ribniške občinske skupščine glede dotacij, čeprav je poslal obema program dela s kalkulacijo izdatkov za posamezne prireditve. Tako so odpadle že nekatere prireditve, ki so jih študentje mislili organizirati v prvih treh mesecih. Za januar so predvidevali literarni večer mladih pesnikov in prozaistov iz Ljubljane, katerega bi organizirali skunai s kočevsko gimnazijo in mladinskim komitejem ZMS. Literarni večer bi potem ponovili tudi v Ribnici. Mladina bi se tako seznanila z naino-vejšo slovensko poezijo in prozo, istočasno pa bi v OBISK V KOVINSKEM PODJETJU V RIBNICI Možnosti Kljub' trem prostim sobotam v mesecu se je storilnost v Kovinskem podjetju v Ribnici povečala in so s skrajšanim delovnim tednom vsi zadovoljni. Prejšnje leto je kolektiv zaključil uspešno; ustvarim so 550 milijonov dinarjev, osebni dohodki pa so se v povprečju dvignili na 86.000 S dinarjev. 2al so se zaradi nekaterih zunanjih vplivov skladi precej zmanjšali, predvsem zaradi dražjega materiala in večjih osebnih dohodkov, medtem ko so prodajne cene izdelkov določene že vnaprej v pogodbi. Načrta za prihodnost, ki jih snujejo ribniški kovinarji, niso majhni, so pa nujni, če naj kolektiv hitreje uspeva. Se pred reformo se je podjetje ukvarjalo predvsem s kooperacijo z drugimi večjimi podjetji in le okrog 20 odstotkov so imeli lastne proizvodnje. Spoznali so, da je napredek je v lastni proizvodnji in zdaj je le še okrog 30 odstotkov njihovega dela name- je veliko njenega drugim sorodnim podjetjem, kooperaciji, vse ostalo pa so njihovi lastni izdelki, predvsem kmetijski stroji, snežni plugi ipd. Za kolektiv, ki šteje 120 zaposlenih, 36 vajencev in odvaja okrog 11 starih milijonov za izobraževanje, je to veliko. Lani so sodelovali na nekaterih pomembnejših gospodarskih sejmih in tako se jim je odprlo domače tržišče. Seveda pa bi lahko tudi marsikaj izvozili, kar pa je odvisno predvsem od cen. Pravkar razmišljajo tudi o nekih novih izdelkih, o čemer pa še ne marajo govoriti. »Prezgodaj je še,« pravijo, »raje drugič!« In še nekaj so omenili: vedno več je pni nas malih kmetijskih traktorjev, različnih priključkov zanje pa ni. Ribniški kovinarji bi lahko marsikaterega teh prepotrebnih priključkov napravili, s čimer bi bilo nedvomno našim kmetijcem delo močno olajšano. — vec Živahno pred volitvami Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo "^slednje maloprodajne cene: krompir 0,80 N-din kg, jajca 0.60 do 0,65 N-din kos, pomaranče 4,50 do 5 N-din kg, banane 5,40 N*din kg, limone 4,80 N-din kg, jabolka 4,4? N-din kg, hruške 3,37 do 4,30 N-din kg, sveže zelje 2 N-din kg, kislo zelje 1,60 N-din kg. kisla repa 1,35 N-din kg solata 5.40 do 6,80 N-din kg čebula 2,83 N-din kilogram. Ortnek: v maju bodo nadaljevali gradnjo Maja bodo v Ortniku nadaljevali gradnjo tamkajšnjega vodovoda. Zato režijski odbor poziva vse, naj prispevajo svoje obveznosti in sodelujejo pri gradnji; če tega ne bodo naredili, jim bo odbor vodo odklopil Pred kratkim so se ribniški upokojenci na letni konferenci po govorili o delu v preteklem letu in o dejavnosti v bodoče Iz poročil je bilo ugotovljeno, da je tamkajšnje društveno življenje kar živahno in da oabor s član stvom uspešno sodeluje. Po poročilu tajnika, se je začela živan-na, včasih celo žolčna razprava, ki je pokazala kaj tare naše upokojence Upokojenci niso odobravali prispevka za šolstvo češ mi smo naše otroke že izšolali in preskrbeli, tl pa naj sedaj prispevajo za šolanje svojih! Hudo kri sta povzročili tudi stanarina in zemljarina Sklenjeno te bilo. naj tajništvu društvo pomaga, da bodo člani društva dobili povrnjeno že plačano večjo stanarino pred 1 1 1967. Tudi zemljarina naj bi bila upo-irnlpprpm rnlfttna orHomajo Po zaslugi krajevnih organizacij SZDL in sindikalnih podružnic je predvolilna dejavnost v ribniški občini precej razgibana. Odbomiške kandidate so dobro prerešetali, tako da dokončna izbira na kandidacijskih zborih volivcev ne bo težka. Volivcem v krajih, kjer je evidentiranih 5 ali več kandidatov, bi priporočili, naj zmanjšajo 22. marca bo letoši\ji prvi dan, ki ga bodo v Ribnici posvetili turizmu. Tako bo ob mnogi tako majhne pokojnine, da to res težko zmorejo. Razpravljali so tudi o obveznih prispevkih za zdravstvene storitve, ki zelo prizadenejo upokojenca. Tudi krediti za stanovanja upokojencev in invalidov so poglavje zase. Člani društva so več pričakovali od teh prijetnih sanj, pa se Je vse skupaj tako izmaličilo, da je marsikomu upadel pogum Konferenca Je sklenila, naj upravni odbor sestavi resolucijo, ki naj obsega naslednje zahteve upokojencev- ponovno Je treba uvesti izenačenje pokojnin, ki naj bo pravično in času primemo, upokojencem, ki bi še radi delali, ni treba kratiti te pravice Pokojnine naj bi povečavah vzpo redno z dviganjem cen, pri čemer Je treba določiti minimalno pokojnino, ki bo še primerna danas-pl življenjski ravni, določiti pa je treba tudi najvišjo možno pokoj nino Izdelati Je treba nov temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju ki naj bo Jasen in pravičen Na konferenci so upokojenci tudi želeli, da bi po zgledu drugih druStev dobili v Ribnici svoj društveni prostor- V. P. število na dva ali tri. To naj bi veljalo tudi za podjetja. Mogoče bi bilo prav, da bi dnevni red na kandidacijskih zborih vseboval tudi odpoklic odbornikov, ki jim poteče mandatna doba šele čez dve leti, pa s svojim delom niso opravičili zaupanja volivcev. če bi se kje odločili za odpoklic, bi novega odbornika izvolili tedaj kot druge odbornike. 16. uri v Domu Partizana predavanje za mladino »Gorenjska v sliki, besedi in pesmi«. Predaval bo Stane Tavčar, znani kranjski turistični delavec in veliki popotnik. Predavanje bo spremljano s ski-optičnimi slikami. Istega dne ob 18.30 bo občni zbor Turističnega društva. Po občnem zboru bo spet predavanje Staneta Tavčarja »Svetovne turistične zanimivosti — prvi del: Evropa«. Tudi to predavanje bo združeno s prikazovanjem barvnih slik iz 15 evropskih držav. V mesecu maju je predvideno nadaljevanje tega predavanja: »Severna in Južna Amerika«, kasneje pa še tret-ti del: »Afrika in Azija«.' Zbrali bodo podatke o jamah Ribniški jamarji so sklenili, da bodo uredili kataster jam na svojem območju, se pravi v ribniški in kočevski občini. Zdaj namreč nimajo podatkov o jamah, ker je vsa dokumentacija o slovenskih jamah v Postojni na katastru SAZU. Ribniški jamarji bodo precej gradiva zbrali prav s pomočjo tega katastra. Doslej so zbrali že fotografije o Jamah na svojem območju in časopisne članke, ki pišejo o delu njihovega kluba in o delu drugih jamarskih klubov. Fotografije in članke so pred kratkim tudi razstavili Ne Debevc, marveč Levec V prejšnji številki Dolenjskega lista je bila v članku »Kandidati za skupščino« pomota. Za organizacijsko-poli-tičnd zbor bo kandidiral Franc Levec in ne Debevc, kot je bilo pomotoma objavljeno. Kaj bo z »Gradbenikom«? Pred kratkim so se v Ribnici pogovarjali o usodi podjetja GRADBENIK. Menijo, naj bi se podjetje pripojilo stanovanjsko-komunalne-mu podjetju. Menda taka rešitev ne bi bila napačna. O njej bosta morala razpravlja, to prizadeta delovna kolektiva. * Dan žena — 8. marec so proslavili v več krajih ribniške občine. V Ribnici je glasbena šola v svojih prostorih priredila pisan kulturni spored. V podjetjih in ustanovah so žene pogostili. Na sliki: 2ene v podjetju INLES so imele v Partizanovem domu prijetno družabno srečanje. (Foto: Drago Mohar) Ribniški upokojenci zahtevajo v Prvi turistični dan v Ribnici O domačih in svetovnih turističnih zanimivostih bo predaval Stane Tavčar iz Kranja Otrok nadomešča na njivi očeta / _____________________________________________ Večina staršev, ki delajo v tujini, dobro skrbi za otroke, ki so ostali doma — Le redki z otroki nimajo stikov — Tudi nekateri stari se sami mučijo na kmetijah Zaposlovanje v tujini za ribniško občino ni nov pojav, saj so odhajali občani s trebuhom za kruhom že pred prvo svetovno, po njej in tudi po drugi vojni Največ občanov pa je odšlo na delo v tujino po 1963. Tako je danes na tujem že vsak deseti občan. Pred kratkim so v občini izvedb anketo, ki je zajela del otrok do 15. leta starosti, ki imajo enega ali oba roditelja na delu v tujini. Anketa je zajela le 349 otrok, med njimi 23, ki imajo oba starša v tujini, in 2, katerih mati samohranilka je na delu v tujinu Večina teh otrok je v varstvu pri roditelju, ki je ostal doma, 23 jih je pri sorodnikih. dva pa sta pri tujih ljudeh. Največ otrok je materialno dobro preskrbljenih. Le za 5 otrok starši premalo skrbe, štirje pa nimajo s starši no benih stikov Pri sedmih družinah je družinsko življenje omajano in so otroci ogroženi. Vendar je večina delavcev Podružnica naj ostane! Ribničani se sprašujejo, ali res ne more biti drugače, kot da zgubijo podružnico socialnega zavarovanja, čeprav ima veliko območje delovanja vse od Dolenje vasi pa tja do Velikih Lašč in Loškega potoka. Po novem bodo morali ljudje potovati v oddaljeno Kočevje, če bodo hoteli urediti zadevo socialnega zavarovanja. Občina bi se morala potegniti za koristi občanov. To vprašanje bi bilo treba obravnavati tudi na zborih volivcev, saj bi bilo prav, da bi socialno zavarovanje poprej vprašalo tudi zavarovance. Ribničani menijo, da bi se dalo urediti tako, da bi bilo za obe strani prav. v tujim navezana na dom in družine. Z njimi si dopisujejo in jih obiskujejo. V šoli dosegajo učenci teh staršev podobne uspehe kot otroci, ki imajo starše doma Manjše in večje motnje je oplaziti le pri učencih nižjih razredov Vendar je analiza pokazala tudi, da so otroci katerih starši so v tujini, preveč obremei\jeni z delom na domačih kmetijah, saj morajo pogosto nadomeščati očeta Občani bodo še odhajali na delo v tujino, kot odhajajo i2 drugih občin in držav še vedno bodo nekateri otroci materialno in čustveno prizadeti. Prav zato je dolžnost krajevnih skupnosti, Rdečega križa, šoi in drugih organiza cij, organov in posameznikov da zahtevajo od delavcev, ki gredo na tuje, naj ne zanemarjajo obveznosti do svoje družine. Pred odhodom naj otrokom zagotove primemo varstvo in potrebno vzgojo, kasneje pa naj ostanejo z njimi v čim tesnejših stikih (pisma, obiski). Anketa je pokazala, da se pojavljajo podobne težave tudi pri ostarelih občanih, ka terih svojci in hranilci 50 na delu v tujini. Stari ljudje morajo več delati na kmetijah, kar pa je pogosto zanje prenaporno. Posledica tega bo, da bodo ob napornem delu prehitro onemogli. V občini Je precej socialno ogroženih občanov, ki potrebujejo družbeno pomoč v obliki zdravstvenega varstva, zavodskega varstva ali vsaj nego na domu. Pristojni organi v občini se zavedajo, da samo z denarjem (ki ga pa tudi manjka) ni mogoče rešiti vseh socialno ogroženih. Potrebno bo napraviti več za preprečevanje nastajanja socialnih pro blemov, pri čemer bodo morali sodelovati vsi nosilci socialne politike v občini. Ohraniti je treba tudi stare običaje, da človeku, ki je zašel v težak položaj zaradi bolezni, onemoglosti in nesreče, pomagajo sosedje, vsi občani in tudi oreamznol *e arja ne da uresničiti neposrednem razgovoru z ustvarjalci lahko spoznala tokove, ki vejejo v novejši slovenski literaturi Za marec je klub predvidel športno tekmovanje s kočevsko gimnazijo, in sicer v odbojki, košarki in namiznem tenisu- Kot vse kaže, bo tudi to potrebno prestaviti na kasnejši čas. Ribniški občinski praznik so kočevsld in ribniški študentje hoteli počastiti s sodelovanjem na tradicionalnem pohodu okoli žice okupirane Ribnice, vendar je tudi to vezano na izdatke. Proti koncu aprila naj bi imel v Ribnici in Kočevju predavanje priznan strokovnjak iz Ljubljane o vtisih z enega od svojih popotovanj po svetu. 4. julija se bodo člani kluba udeležili partizanskega pohoda v Jelenov žleb in v sodelovanju s pripadniki JLA, kočevsko in ribniško mladino pripravili krajši kulturni program. V maju pa mislijo organizirati razgovor o študijskih in materialnih problemih z ahiturienti gimnazije v Kočevju. Klub je imel v programu tudi smučarski tečaj med zimskimi počitnicami na Grmadi, vendar ga zaradi pomanjkanja denarja niso mogli izvesti. Iz programa je dokaj dobro razvidno, da se je Klub kočevskih študentov v letošnjem letu resno lotil dela. Vendar se ponavljajo že v začetku stare napake, namreč: naj klub sestavi še tak proeram. če Pa občinsld skupščini materialno ne podpreta, ni nič. Tako pa se Iz leta v leto ddgaja, da Ima klub najmanj denarja ravno v času. ko bi moralo biti njegovo delo nalholl intenzivno. 7 zavezanimi rokami Pa se ne da delati, naj bo človek še tak idealist. . MIHA MATE renči je največ delavcev 15 krajevnih organizacij SZDL v ribniški občini ima okoli 5200 članov. Nekatere organizacije so velike, nekaj pa je tudi takih, da obsegajo eno samo vas. Primerni so tudi odbori, ki imajo 5 do 17 članov. Na letnih konferencah so prvič izvolili člane občinske konference SZDL. 54 jih je, pretežno pa so bili izvoljeni moški, saj je žensk le sedem. V konferenci je med drugim 19 članov ZKS in 16 članov ZB. Mladih je razmeroma malo, le 9 mlajših od 35 let. Več kot polovico članov je bilo tokrat prvič izvoljenih v vodstvo SZDL. Med poklici so na prvem mestu delavci, pred kmeti. -r V občinski konfe- V Ribnici letos že 7 obravnav Poravnalni svet v Ribnici je. imel letos že štiri obravnave, tri pa so v postopku. Kaže, da mu letos ne bo manjkalo dela. Ljudje se raje zatekajo na poravnalni svet, ker je t*» pot cenejša. Sodeč po prvih obravnavah, bodo na poravnalnem svetu prevladovale sporne zadeve zaradi motenja tuje posesti, razžaljen ja časti in podobnega. Po več letih je Ribnica spet dobila urarsko delavnico! 8. marca jo je odprl, na Ljubljanski cesti Ivan Levstik. Ujeli smo ga, ko je nad vhod v delavnico _ nameščal simbol urarjev — veliko uro. (Foto: Primc) „LIČ” lani posloval brez izgube Zaključni račun črnomaljskega podjetja LIČ je za leto 1966 izkazal pozitivno poslovanje — Govorice o izgubi so povsem neresnične, pač pa drži, da bi lahko proizvodnjo za 100 odstotkov povečali, če bi se združili z Beltom in uvedli mehanizirano delo Glede na objave v dnevnem potrebnih investicij, ne stalnih Ancnrvicin ip nrpppi narilft mn- obratnih sredstev od takratnega časopisju je precej padla mo- ustanavitelJa> temveč Je moralo rala delavcev v podjetju LIC. ^ ta sredstva ustvariti. Prav Objavljeno je namreč bilo, da zaradi težav z obratnimi sredstvi so lani s tožbenimi stroški izgubili več kot 12 milijonov Sdin, poslujejo na meji rentabilnosti, da so v zadnjih vzdihljajih in da jih je to prisililo, da so ponudili združitev BEL-TU, ki je le pol streljaj a daleč. Te trditve ne držijo, saj se je LIC odločil za združitev na pobudo občinskega sindikalnega sveta, da bi s skupnimi močmi še uspešneje nastopali na domačem in zunanjem trgu. Z združitvijo obeh kolektivov kovinarske stroke bi imeli mnogo boljše pogoje za uresničitev načrtov. Povpraševanje po trgovski litini je neprimerno večje kot jih zmore dobavljati LIC pri sedanjih delovnih pogojih. Z uvedbo mehaniziranega dela, ki bi ga lahko nudil BELT, pa bi se lahko proizvodnja ta ko j povečala za 100 odstotkov. Iz zaključnega računa LIC za leto 1966 je razvidno, da je proizvodnost kljub ročnemu delu narasla za 27 odst., da je celotni dohodek za 15 odst. večji, da so osebni dohodki porasli za 15 odstotkov, vseeno pa so še zmeraj precej pod povprečnim zaslužkom v občini. V podjetju LIC so pravočasno spoznali, da brez skladov podjetje ne bo moglo vlagati v razširje no reprodukcijo, težave pa imajo tudi zaradi tega, ker priman jku Je obratnih sredstev zaradi neredne dobave sive litine v letu 1965. Predlanske izkušnje so prisilile LIC k izdelavi določnejših pogodb za repromateriaJ v letu 1966, s tem pa so vezali obratna sredstva za okoli 70 milijonov Sdin, ki jih zdaj pogrešajo, čeprav izdelkov nimajo na zalogi. Pri ustanovi podjetje ni dobilo zato imajo za toliko manjše sklade, ki bi Jih potrebovali za modernizacijo proizvodnje. Ugotavljamo lahko, da je podjetje LIC v dosedanjih pogojih gospodarjenja doseglo vidne uspehe kljub slabostim, ki obstajajo. Pravočasno pa so se odločili za tesno sodelovanje z močnejšim kolektivom iste stroke, Beltom, ki bi jim lahko nudil potrebne kredite, mehanizacijo in strokovni kader. Glede na izračune tehničnih in strokovnih služb o vseh predno stih, ki bi jih obema kolektivoma prinesla združitev, je prav nerazumljivo, zakaj se je 47 odst. ljudi v tako uglednem podjetju, kot je BELT, izreklo proti združitvi. S to odločitvijo so zavrli razvoj obeh podjetij vsaj za 6 mesecev, ko bodo o združitvi ponovno razpravljali. Obžalovanja vredno pa je, da je toliko ljudi v Bel tu nasedlo govoricam in lažem o poslovni izgubi v podjetju LIC, ki naj bi jih oni pokrili itd. Navzlic temu da referendum za ni uspel, sta se podjetji začeli tesno strokovno sodelovati. BELT bo vseeno omogočil modernizacijo, razširitev proizvodnje in specializacijo nekaterih proizvodov svojemu poslovnemu partnerju. Odpade pa vsaka bojazen, da v podjetju LIC ne bi zmogli izpolniti pogodbenih obveznosti, temveč lahko pogumno sklepajo pogodbe za večje količine in nove proizvode. J02E KOLENC Črnomelj zahteva razveljavitev rezultata V soboto, 11. marca, zvečer je bilo četrtfinalno radijsko tekmovanje med mestoma Črnomelj in Mursko Soboto pod naslovom »Spoznavajmo svet in domovino«. Veliko število črnomaljčanov je v dvorani prosvetnega doma z zanimanjem sledilo tekmovanju. Objavljeno je bilo, da je z eno točko prednosti zmagala Murska Sobota, vendar se zaradi nejasnih in netočnih odgovorov nasprotne ekipe Cmomaljča-ni ne strinjajo z rezultatom. Prizadeti, ki so celotno oddajo posneli na magnetofonski trah, zahtevajo, naj se rezultat zaradi pristranosti razveljavi. K. W. Izbrali boste kandidate! S priporočili v turistično leto! Nedavni seji sveta za blagovni promet in gostinstvo občine Črnomelj sta prisostvovala tudi podpredsednik Obs Anton Dvojmoč ter inšpektorja Skof in Žagar. Vsa razprava se je sukala okoli tega, kako se bomo pripravili na letošnje turistično leto, v katerem pričakuje tudi Bela krajina mnogo več domačih in tujih gostov. Predstavnika medobčinskih inšpekcijskih služb sta povedala, da bodo letos dosledno kaznovali kršilce predpisov s področja gostinstva in komunalne ureditve krajev. Zahtevali bodo čistočo v vfsh Prosvetni delavci prebili led V Črnomlju je bila mestna organizacija SZDL pobudnik letošnje izredno uspele prireditve v počastitev dneva žena. Nabito polna dvorana prosvetnega doma je bila navdušena že ob začetku sporeda, ko so cicibani raztrosili med gledalce šopke zvončkov, prav tako pa jim je bila všeč Linhartova Zupanova Micka, ki so jo uprizorili prosvetni delavci osnovne šole Cmo- Navdušenje v polni dragatuški dvorani Dragatuški šolarji so s pomočjo učiteljev pripravili ženam za njihov praznik lepo kulturno prireditev. 2e nekaj dni preg so lepaki v več vaseh vabili na proslavo, kd je bila letos i2tfemoma dobro obiskana. Ves trud izvajalcev telovadnih točk, pevskega zbora, solistov, plesalcev in recitatorjev je bil poplačan z navdušenim ploskai\jom občinstva. melj. S tem nastopom so prosvetni delavci prebili led v dolgoletnem molčanju dram-' ske skupine. Igro sta režirala Bogomir Jakša in Ana Jakše, nastopili pa so: Dušan Košuta, Jože Zabukovšek, Franc Zupančič, Ivanka Belencar, Milena Ziherl in Dragan Ko-sovič. Dramska skupina je žela za uspelo uprizoritev vse priznanje občinstva, mestna organizacija SZDL in osnovna šola pa sta igralcem in sodelavcem poklonila šopke cvetja. KAMILO WEISS m sprejema in oddaja vaše želje ČRNOMALJSKI DROBIR ■ ZADNJE CASE SO postale v modi dopoldanske malice v zasebni Švajgerjevi gostilni. Mnogi, ki so več let malicali v Gradu, so se zaradi postrežbe, večje izbire jedi in cenejše hrane preselili v zasebno gostišče. ■ KONEC FEBRUARJA se je začel v Oroomlju (pri Kolbeznu) začetni krojno-šlviljski tečaj, ki ga vodi Anita Valentinčič v ime-nu tovarne BAGAT iz Zadra. Tečaj obiskuje 24 žena in deklet. Začetni tečaj bo trajal do 24. marca, nato bo nadaljevalni tečaj. Zanj sprejemata prijave delavska univerza in vodja tečaja. \ ■ SOCIALIZEM IN RELIGIJA je bil naslov nedavnega predavanja Zdenka Rotarja iz Ljubljane, ki ga Je imel v Črnomlju za prosvetne delavce. Predavanja se Je udeležilo okoli 80 poslušalcev U vrst šolnikov, medtem ko se Je popoldanskega predavanja z isto temo udeležilo 25 mladincev. ■ SLUSATELJI SEMINARJA O varstvu pri dolu so’ pred kratkim lokalih, zdravstvene preglede strežnega osebja, urejene sanitarne prostore itd. Vsi smo bili za predloge in razne izboljšave, toda razprave so se zataknile pri denarju. Ugotovili smo, da lahko mnogo stvari uredimo brez denarja, nekaterih pa ni mogoče. Tako mesto Črnomelj že dalj časa pogreša javno stranišč" , in ker ga ni, se poslužujejo ljudje sanitarnih prostorov gostišča Grad. Navzlic precejšnji skrbi delavcev go-stin kega podjetja so zato sanitarije v Gradu zelo neurejene. Predstavnik gostinskega podjetja je zagrozil, da bodo morali vrata s ceste v Grad zakleniti, če ne bo mogoče dobiti potrebnih sredstev, da bi sanitarije v redu vzdrževali. Rekli so, da sta tudi javna razsvetljava in v’zdrževanje čistoče na ulicah potrebni večje pozornosti, toda denarja v ta namen ni. Člani sveta so sklenili pozvati obrtnike in gospodarske organizacije s pismenim priporočilom, naj prispevajo za ureditev mesta. Podpredsednik občinske skupščine je pojasnil, da v proračunu ni nobenih sredstev v te namene, zato ni drugega izhoda kot sprejeti priporočilo delovnim organizacijam. Navsezadnje smo zvedeli, da tudi inšpekcijske službe tarejo finančne težave in da imajo celo močno omejena potovanja po terenu. Vsekakor bodo skušali v okviru odobrenih dnevnic obiskati čimveč gostišč; Člani sveta so kritizirali tudi neučinkovito inštalatersko servisno službo v Črnomlju, končno pa sprejeli kai 5 priporočil prebivalcem in organizacijam. Ker ni denarja, bomo v Beli krajini vsaj s priporočili pričakali mednarodno turistično leto. FRANC DERGANC Lepa prireditev v Črmošnjicah 11. marca zvečer so dijaki črnomaljske gimnazije, doma iz Crmošnjic, priredili v vasi pester kulturni večer, ki ga je vodila Jožica Ceme. Več kot 90 gledalcev Je z zanimanjem sledilo recitacijam, narodnim in modernim pesmim, ljudskim plesom in enodejanki »Mati«. Prireditev je bala organizirana v počastitev dneva žena. K. W. Veselje tudi na Belčjem vrhu Žene z Belčjega vrha so za dan žena organizirale lepo vaško proslavo, na kateri so deklice recitirale in pele. Po programu je sledila malica, tej pa vesela zabava, na kateri so se žene vsaj enkrat v letu razveselile. Tovarišici Kristini Hamer, ki je bila pobudnica vaške proslave, so bile vse udeleženke hvaležne. Občane s področja občine Črnomelj vabimo na kandidacijske zbore volivcev, na katerih bodo določili kandidate za odbornike občinske skupščine in republiške poslance. Razen tega je na dnevnem redu razprava o predlogu letošnjega proračuna ter obravnava vseh pomembnih krajevnih zadev. Zbori volivcev bodo: V Črnomlju za volilno enoto I — 16. 3. ob 18. uri v sejni sobi občinske skupščine; za rolilno enoto II — 17. 3. ob 18. uri v sejni sobi; za volilno enoto III — 20. 3. ob 18. uri v sejni sobi in za- volilno enoto IV — 20. 3. ob 18. uri v železniški čakalnici. V črmošnjicah 17. 3. ob 18. uri v prostorih osnovne šole; Na Vrčicah 18. 3. ob 18. uri pri Venetiču; Na Planini 17. 3. ob 18. uri v prostorih osnovne šole; V Rožnem dolu 19. 3. ob 14. uri na železniški postaji; V Kotu 20. 3. ob 18. uri v gostilni Bukovec; V Črešnjevcu 19.3. ob 14. uri v zadružnem domu; V Stranski vasi 19. 3. ob 14. uri v gasilnem domu; Na Vrtači 18. 3. ob 18. uri v zidanici Julija Kočevarja; V Selih pri Semiču 18. 3. ob 18. uri pri Antonu Štuklju v Kašči; V Semiču 19. 3. ob 9. uri v prosvetnem domu; Na Štrekljevcu 19. 3. ob 14. uri v osnovni šoli; V Starem trpu 19. 3. ob 14. iui v osnovni šoli; V Radencih 19. 3. ob 14. uri v osnovni šoli; V Zagozdaču 19. 3. ob 14. uri v osnovni šoli; V Adlešičih 19. 3. ob 9. uri v zadružnem domu; V Fučkovceh 18. 3. ob 18. uri pri Miku Rožmanu; V Marindolu 18. 3. ob 18. uri v osnovni šoli; V Žuničih 18. 3. ob 18. uri v gasilnem domu; Številka 23 izbrala kandidate 8. marca je bil v Črnomlju kandidacijski zbor volilne enote št. 23, v katero so vključene gimnazija, dijaški dom, delavska univerza, glasbena in poklicna šola. Na zboru so določili naslednje kandidate, ki jih bodo zastopali v občinskem zboru: prof. Janeza Kambiča, prof. Darko Cop in prof. Marijana Skrbinška. Za poslanska kandidata v republiškem prosvetnem zboru pa so izbrali prof. Marijana Skrbinška iz Črnomlja in Ivana Zeleta iz Metlike. To je bal prvi kandidacijski zbor na področju črnomaljske občine. J. D. V Gorenjcih 18. 3. ob 18. uri pri Juriju Požeku; V Dragatušu 19. 3. ob 10. uri v zadružnem domu; V Brdarcih 19. 3. ob 14 uri pri Janezu Pašiču; V Zapudju 19. 3. ob 14. uri v gasilskem domu; Na Tauči gori 20. 3. ob 18. uri pri Antonu Štefančiču; Na Kvasici 20. 3. ob 18. uri pri Antonu Panjanu; Na Goleku pri Dragatušu 20. 3. ob 18. uri pri Janku Matkoviču; Na Belčjem vrhu 18. 3. ob 18. uri pri Prancu Goršetu; V Nerajcu 18. 3. ob 18. uri pri Jožetu Rogini; Na Sinjem vrhu 19. 3. ob 14. uri v osnovni šoli; V Damlju 19. 3. ob 14. uri pri Jožetu Fortuni; V Špeharjih 19. 3. ob 14. uri pri Ivanu Laknerju; Na Preloki 18. 3. ob 18. uri v osnovni šoli; V Ziljah 18. 3. ob 18. uri v osnovni šoli; Na Vinici 19. 3. ob 9. uri v osnovni šoli; V Perudini 18. 3. ob 18.30 pri Kuzmi; V Stari Lipi 19 .3. ob 14. uri v osnovni šoli; Na Hrastju 18. 3. ob 18. uri pri Mariji Prenkovič v Stari Lipi; V Gor. Suhorju 18. 3. ob 18. uri pri Ivanu Lasiču; V Učakovcih 19. 3. ob 14. uri pri Francu Kalčeviču; V Sečjem selu 19. 3. ob 14. uri pri Francu Ostroniču; V Gribljah 19. 3. ob 14. uri v gasilskem domu; V Cerkvišču 19. 3. ob 14. uri v gasilskem domu; V Tribučah 18. 3. ob 18. uri v osnovni šoli; V Bojancih 18. 3. ob 18. uri v osnovni šoli; V Bednju 18. 3. ob 18. uri pri Rudiju Hotujcu; V Dobličah 19. 3. ob 14. uri v osnovni šoli; V Kanižarici 18. 3. ob 18. uri v klubu Svobode V Kočevju 18. 3. ob 18. uri pri Jožetu šterku; V Loki 18. 3. ob 18. l»ri v sejni sobi občinske skupščine; V Butoraju 18. 3. ob 18. uri pri Mariji Požek; Na Talčjem vrhu 19. 3. ob 14. uri v gasilskem domu; V Stražnem vrhu 19. 3. ob 14. uri v gasilske dmomu; V Tuševem dolu 18. 3. ob 18. uri pri Petriču; Na Svibniku 18. 3. ob 18. uri pri Matiji Planincu; V Petrovi vasi 18. 3. ob 18. uri v osnovni šoli; V Desincu 18. 3. ob 18. uri pri Jožetu Jermanu; V Čudnem selu 18. 3. ob 18. uri pri Antonu Švajgerju; • V Vranovičih 18. 3. ob 18. uri v gasilskem domu. opravljali zaključne izpite. Vsen 44 udeležencev seminarja je seminar uspešno končalo, čeprav so nekateri drugič prišli na izpit. ■ V NOVEM KIOSKU pri avtobusni postaji promet narašča od 2 marca, ko so ga odprli. Vlasta Bergant prijazno postreže kupcem z raznimi časopisi, razglednicami, tobačnimi izdelki in galanterijskim blagom. ■ CESTA PROTI ADLESICEM IN Gribljam Je zaprta sa promet s tovornimi avtomobili, vendar pa je vožnja tudi za osebne avtomobile nevarna zaradi močno vzdignjenega cestišča. Da ne bo še večje škode, bi bilo pametno cesto čimprej popraviti. ■ Z RAZPRODAJO MOŠKIH jersey srajc so v trgovini TEKSTIL 2 potrošnikom zelo ustregli. Moške srajce iz omenjene tkanine so šle dobro v denar, ker so Jih prodajali po 2366 din, polna cena pa Je znašala dobrih 700 din več. tone knez BELA KRAJINA V DAVNINI Na obeh vrhovih je stalo v prazgodovinskem času utrjeno gradišče Japodov, saj so še danes na vrhu S Lamin vidni ostanki nekdanjih obrambnih zidov. Japodi so svoje mrtve pokopavali pod gradiščem v Stražnem dolu, v tihi dolinici na gozdni Jasi, ki Jo danes obkrožajo vitke temno zelene smreke. Na tem kraju je leta 1906 in 1907 vojvodinja Meklenbur-ška izkopala nad 300 japodakih grobov, številne in bogate najdbe iz grobov, predvsem bronast in jantarni nakit, so bale pravo odkritje za arheološke delavce. Zanimiva in žalostna je usoda te zbirke. Celokupna zbirka arheoloških predmetov vojvodinje M?klenbur-ške z vseh njenih izkopavanj je štela okrog 20.000 predmetov, shranjena pa je bila v 72 zabojih. Ob ustanovitvi Jugoslavije po koncu prve svetovne vojne Je prišla zbdrka pod sekvester, ki pa je bil ukinjen že leta 1929. Zaradi kratkovidne politike takratnih muzejskih delavcev in državnih oblastnikov ta veli- ka in dragocena zbirka ni prišla v lest Narodnega muzeja v Ljubljani, kot bi pričakovali, temveč je bila — razprodana na dražbi. Zbirko so iz Slovenije odpeljali v Ziirich, kjer so sestavili ilustriran seznam najdb za dražbeni katalog in nato je bila oela zbirka razprodana leta 1934 na javni dražbi v New Yorku! Akcijski katalog z naslovom: Treasures of Camiola (Zakladi iz Kranjske) je še vedno edina objava viniškega gradiva. Največji del najdb iz zbirke Meklenburg hrani danes Pea-body Museum v Hanvardu. Tako je velika In edinstvena najdba z našega ozemlja postala tudi v študijske svrhe za nas praktično nedosegljiva. Zelo pomembne so najnovejše najdbe keltskih grobov, ki so jih odkrili prve dni oktobra 1965 pri kopanju temeljev za novo šolo na Pungartu v Metliki. ”itra intervencija metliškega muzeja je rešila pred uničenjem okrog 70 grobov, kar uvršča sedaj Metliko med važna najdišča keltskih grobov v Sloveniji. Večina grobov kaže po podatkih, da so bili na Pungartu pokopani bojevniki, saj so Izkopali največ železnega orožja: meče, sulice, bojne no- že in okovje za ščite. Časovno uvrščena V. Sribar, ki je grobove izkopal, v čas od konca 2. stoletja pa do začetka 1. stoletja pred n. št., torej okrog leta 100 pred našim štetjem. BELA KRAJINA POD RIMLJANI V poglavju o Japodih, kjer smo opisali boj za mesto Me tulum in njegov padec, smo pravzaprav povedali, kdaj je japodsko ozemlje in s tem tudi Bela krajina prišlo pod rimsko nadoblast. Poraz Japodov in maščevanje Rimljanov je bilo tako strahotno, da se Japodi niso priključili zadnjemu uporu panonskih in dalmatinskih Ilirov v letih 6. — 9. našega štetja Bela krajina Je postala sestavni del rimske province Halštatska gomila pred Pečaričevo domačijo na »Grajskem vrtu« v IVI©, tjiki (Foto: Tone Knez) NOVICE m dvvrmaljskJi komurm Nihče ni nenadomestljiv! Francu Kobetu, direktorju poslovne enote MERCATORJA v Metliki, poteče mandat odbornika v občinskem zboru delovnih skupnosti. V skupščini pa ni deloval samo 4 leta, še prejj je bil oikrajni odbornik v Črnomlju, nato v Novem mestu in v Ljubljani. Te dni sva kramljala o njegovem odbomaškem delovanju. Zanimalo me je predvsem to, zakaj je odklonil kandidaturo za ponovno izvolitev v splošni zbor občinske skupščine, ko so ga občani že evidentirali in predlagali. — Ne smete misliti, da nisem voljan delati, je de jal. Nočem pa biti več odbornik zato, ker menim, da ne smemo bita izvoljeni vedno eni in isti ljudje. V skupščino bi morali priti mlajši občani. Naučili se bodo odbomiškega dela tako, kot smo se ga mi, starejši. Pa tudi med volivci sem že slišal pripombe na račun dolgoletnih odbornikov. Imajo prav. Sa*j ni res, da smo nenadomestljivi! — Vi ste se na sejah skupščine često oglašali. Ali so bili vaši predlogi upoštevani? — Lahko rečem, da so bila moja mnenja vselej upoštevana tako v skupščini kot v svetu za družbeni plan in finance, kjer sem tudi član. škoda pa, da ' področje trgovine v pretekli mandatni dobi skupščine ni bilo nikoli obravnavano kot posebna točka dnevnega reda, temveč smo vprašanja s tega področja obravnavali mimogrede Izvoljen sem bil v volilni enota trgovcev, 2TP, PTT in nekaterih drugih manjših delovnih organizacij, a kot rečeno, do obširnejših razprav na tem področju ni prišlo. — Ali .je odbomikovanje danes kaj drugačno, kot je bilo prva povojna leta? — Razlika je precejšnja. Včasih si je odbornik pomišljal, preden se je oglasil k besedi, nikar da bi dosti ugovarjal, medtem ko je zdaj mnenje posameznika dobrodošlo, a še vedno nekateri molče. Zdaj se oglašamo takrat, kadar smo v razpravi prizadeti. Ne mislim osebno, temveč interesno, Ce mislim, da bi moje mnenje lahko pripomoglo k reši- tvi kake zadeve, se oglasim. Trdim pa, da je sedanja skupščina veliko naredila. Če ne bi bild med odborniki takega soglasja in razumevanja, v Metliki ne bi toliko gradili. — Kakšen bi moral biti po vašem mnenju novi odbornik občinske skupščine? — Strokovnost, družbena aktivnost in osebni ugled so trije pogoji za dobrega odbornika. Ni pa nujno, da pod strokovnostjo razumemo odbornika s fakultetno diplomo. Za odbornika je pomembno, da je splošno razgledan, lahko naravno inteligenten, pač pa mora biti aktiven družbeni delavec, ki uživa med volivci ugled. — Ali priporočate novoizvoljenim odbornikom nadaljevati s sedanjo politiko skupščine? — Vsekakor jim to priporočam, hkrati pa jim želim še več uspehov, kot smo jih imeli mi. Ra. Več pozornosti odlaganju smeti! Metličani so sicer ponosni na svojo staro mesto, asfaltirane ulioe in številne pridobitve zadnjih let, toda da bi odlagali smeti in odpadke Ma, kamor sodijo, se še niso navadili. V vsaki stranski uli- Kdo bo investitor trgovine Metliška klavnica in mesarija namerava letos zgraditi v mestu prodajalno mesa v novem stanovanjskem naselju, kjer je več blokov. Ker pa je po urbanističnem načrtu v tem delu mesta predvidena paviljonska gradnja za mesnico in samopostrežno trgovino, iščejo Metličani partnerja trgovske stroke, ki bi hotel skupno z mesarijo investirati gradnjo. MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! AVTOMEHANIČNA DELAVNICA NAPREDUJE. Na Pionirjevem gradbišču v Metli-ki je precej živahno. Lepo vreme je omogočilo začetek gradnje nove avtomehanične delavnice, na katero vozniki motornih vozil iz vse Bele krajine že komaj čakajo. (Foto: Ria Bačer) Odprti vprašanji: cesta in pokopališče ci leži kaka stara razbita posoda, ponošen čevelj, kupček cunj in druga ropotija. Letos, ko pričakujejo toliko več turistov, bi morali računati na to, da ti ne bodo hodili samo po glavni cesti, temveč da mnoge ljudi zanimajo zlasti stari mestni kotički. Poskrbeti bi torej morali, da tudi tam ne bo navlake! Občani iz Metlike so že na več predvolilnih sestankih načeli nekatera odprta vprašanja gospodarstva in komunalne ureditve. Pred kratkim pa so tudi na razširjeni seji mestnega odbora SZDL obravnavali ureditev obzidja mestnega pokopališča, popravilo mrtvašnice ter napeljavo vodovoda in elektrike. Znano je, da Metličani zelo skrbijo za grobove svojcev. Mnogi turisti, ki obiščejo pokopališče, občudujejo lepo urejene grobove z raznovrstnim cvetjem. Celotno podobo pa kvari na več mestih porušeno obzidje. Na enem takih porušenih mest so začeli celo odlagati smeti, kar res ne sodi v sicer lepo urejeno domovanje mrtvih. Obzidje pokopališča so doslej zaradi pomanjkanja sredstev urejevali postopoma, v prihodnje pa bo treba z delom pohiteti, da se ne bo porušil še celi zid. 22. marca bodo volili v BETI Delavski svet tovarne BETI je namesto članov, ki jim poteče mandat, razpisal volitve v delavski svet in svete delovnih enot. Volitve bodo 22. marca. Za izvedbo volitev odgovarja komisija, ki jo sestavljajo Jože Rajk, Duška Guštin in Nada Kovačič. Posebna komisija, v kateri so Zvonko Hauptman, Nada Težak in Ivanka Medved, pa mora poskrbeti za sestavo volilnih seznamov. Prav tako smo razpravljali o potrebni rekonstrukciji Vinogradniške ceste. Zaradi naglo razvijajočega se turizma cesta že dolgo več ne ustreza obremenitvi. Zgrajena je bila pred več kot 50 leti, zaradi nepreglednih ovinkov pa je nevarna za motoma vozila in tudi za pešce. Nekdaj je bila na posebno nevarnih mestih postavljena kovinska ograja, toda v povojnih letih je tudi ta izginila. Samo srečnemu naključju in skrajno previdni vožnji je pripisati, da se doslej" tu še ni zgodila nobena več- ja nesreča. Razen Vinogradniške ceste pa bi morali v nekaterih manjših ulicah urediti še kanalizacijo in cestišče. Tovariši z občine so obljubili, da bodo za potrebna dela poskrbeli takoj, ko bo na razpolago denar. R. SL Vinogradništvo po nenačrtni poti V zadnjih letih, posebno letos, se je v Beli krajini izredno povečalo zanimanje za obnovo vinogradov. Že dalj časa pa opažamo, da je obnova vinogradov nenačrtna in divja, kar se vinogradnikom že maščuje: pridelki iz obnovljenih vinogradov so marsikoga razočarali. Nekateri kmetovalci že več let pričakujejo pridelek grozdja, a ga niso riričakali. Belokranjska črnina je znana specialiteta in ima svoj sloves, vendar je je že zelo malo. V mnogih vinogradih črnina ni več belokranjska, temveč srbska ali pa mešanica najrazličnejših južnih sort. Do tega je prišlo zato, ker kupujejo kmetovalci trsne cepljenke po sejmih, trgih in vaseh od neznanih prodajalcev iz južnih krajev. Nihče ne ve, kaj je kupil, kakšne vinske sorte so cepljenke in na kakšni podlagi so cepljene. Bil sem priča kmetu, ki je kupil na sejmu žametno črnino, dobil pa je laški rizling. Drugi je dobil smederevko namesto krajevine. Morali bi se vprašati, kam bo taka obnovo pripeljala belokranjsko vinogradništvo in kakšne bodo posledice. Za tako obnovo se tudi nihče ne čuti krivega, in vendar je nekdo kriv. Običajno se sklicujemo na svobodno trgovanje, češ da proizvajalec lahko prodaja svoje pridelke po vsej državi in da jih potrošnik lahko kupi. Vse je torej zakonito, vinogradništvo pa gre kljub temu rakovo pot. Taka obnova vinogradov pa je samo ena izmed težjih in škodljivih posledic nenačrtnega gospodarjenja v kmetijstvu. Družbeni plani o razvoju kmetijstva, resolucije, analize in poročila So bili na- vadno izdelani v pisarnah in so tam ostali. Govorili smo o stopnji porasta proizvodnje, o kooperaciji, o mehanizaciji, kmetijstvo pa ubira svojo pot. Nihče ne ve, katera zemljišča so predvidena za vinogradništvo, katera za sadjarstvo itd. Nikjer ni določeno, katere sorte lahko sadimo, da bo obnova družbeno koristna. Pred leti bi lahko rekli, da je temu krivo pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov, danes takemu izgovoru ne bi nihče verjel. Dejstvo pa je: obnova vinogradov je nenačrtna in pomeni za vinogradništvo precejšnjo nazadovanje. J02E ŠKOF Kandidati za občinski zbor Zgornje Panonije, daleč stran od velikih cestnih zvez, ki so kot živčevje pre-prezale rimski imperij. Vse kaže, da Bela krajina ni spadala pod mestno okrožje Nevioduna onkraj Gorjancev, temveč zelo verjetno pod mestno okrožje Siscije. V sklopu rimske države postane Bela krajina spet deželica v zatišju, resnična provinca, daleč stran od velikih mest in tranzitnih poti. Življenje ilirskih staroselcev teče kljub upravnim spremembam dalje po ustaljenih tradicijah. Ustvarjalna moč ilirskih in japodskih obrtnikov se Je že izčrpala, sicer pa ilirske železarske in kovaške delavnice ne morejo več konkurirati velikim specializiranim industrijskim delavnicam rimskega cesarstva. Ne poznamo po imenu nobenega naselja v romskem času v Beli krajini. Po vsej verjetnosti večje mestne naselbine v Beli krajini sploh ni bilo, temveč le ekspoziture rimske uprave in obrambe v večjih naseljih staroseloev. Najdbe iz rimskega časa v Beli krajini so skromne. Kamnitih spomenikov, bodisi z napisi ali pa z reliefnimi upodobitvar mi, poznamo iz cele Bele krajine komaj štirinajst. Daleč največ jih je bilo najdenih v Črnomlju in sosednji Loki. Vsi ti nagrobniki kažejo presenetljivo enotno podobo, ki se izraža v močno Primitivni izdelavi človeških obrazov s togo držo, v nagnetenosti podob in z večkrat ponovljenim prizorom daritve nega obreda (sedmina). Posvetila bogu Silvanu, Cemunu in zaščitnicam dalmatinskih in panonskih rodov kažejo, da idejni svet na teh spomenikih ni rimski, temveč ga moremo razložiti le z ilirskimi in keltskimi religioznimi predstavami. Tu imamo opravka s samoniklo umetnostjo staroselcev, ki je nastala v izoliranem geografskem prostoru, izraža pa se v obliki, ki jo Je narekoval novi čas. Tako so domači obrtniki in umetniki preskušali svoje znanje upodabljanja človeških figur v novem materialu, v kamnu. — V gosto zarasli strmini nad vasjo Rožanec, na kraju, ki ga ljudje imenujejo »Judovje«, je v žiivo skalo vklesan velik relief, posvečen vzhodnjaškemu bogu sonca Mitri, ki so ga dali izklesati trije bratje. V skladu z mitričnim obredom so se na tem odmaknjenem kraju zbirali častilci tega boga, katerega češčenje so prinesli v naše kraje vojaki, trgovci in uradniki iz Prednje Azije. ‘Bela krajina v antiki ni imela velike državne ceste kot sosednja Dolenjska, temveč je bila povezana s sosedji le z drugovrstnimi cestami, ob katerih niso stali kamniti miljniki, ki so napovedovali popotnikom razdalje. Z dolino Krke je bila povezana od Črnomlja preko črmošnjic do Soteske in čez gorjansko sedlo od Metlike mimo Jugorja do Novega mesta približno po isti trasi kot današnja cesta čez Gorjance. Pogled na vzpetine šlemine (levo) in Zeželj (desno) nad Vinico, kjer je bila utrjena naselbina prazgodovinskih Jappdov (Foto: Tone Knez) V vseh volilnih enotah na področju metliške občine (razen Primostka in Križevske vasi) so volivci že določili kandidate za odbornike občinskega zbora. V metliški volilni enoti 2 so se odločili za Petra Vujčiča, v olilni enoti 4 pa za Frenka Moleka. V Drašičih kandidirajo: Anton Simončič, Jože Dragovan in Jože Simonič. V Bojanji vasi so izbrali Jožeta Rajka in Petina Mav-rinoa s Krašnjega vrha. Na Lokvici sta izbrana Jože šuklje iz Trnovca in Ivan Kraševec iz Gor. Lokvice. Na Radoviči imajo dva kandidata: Jožeta Janžekoviča in Jožeta Nemaniča. Na Hrastu so se odločili za 3 kandidate: za Jožeta Žlogarja iz Ravnac, Gabrijela Bogdanoviča s Hrasta in Nika Belopavloviča (pravnika) iz Ljubljane. V čurilih so izbrali: Jožeta Vukšiniča iz Svržakov ter Martina Pečariča iri Franca Žuglja iz Curil. V Gradcu kandidirata Marjan Malešič in Leon Cerjanc. Na Suhorju so predlagali: Lojzeta Savoma iz Ljubljane, Jožeta Gršiča z Gor. Suhorja in Jožeta Gornika z Dol. Suhorja. V Podzemlju so se odločili za Antona Kralja iz Boršta in Janeza štefaniča iz Kap-ljišč. Kandidacijski zbor za vasi Primostek in Križevska vas bo sklican naknadno. Prvi sklic ni uspel, ker so prišli le volivci iz Križevske vasi. Seminar za vodstva sindikatov Občinski sindikalni svet organizira za novoizvoljena vodstva sindikalnih podružnic dvodnevni seminar. Prvi del seminarja bo že v soboto, 18. marca. Na njem bo Vinko Trinkaus predaval o sindikatih in njihovi vlogi v sistemu samoupravljanja, o delitvenem sistemu in o delitvi po delu v pogojih gospodarske in družbene reforme. Prihodnjo soboto pa bo seminar nadaljeval predavatelj Jože Pogačnik. Govoril bo o Jugoslaviji kot polnopravni članici GATT, o regionalnih ekonomskih skupinah, o mednarodnih in domačih aktualnostih, hkrati pa bodo udeleženci seminarja dobili več koristnih napotkov za politično delo z ljudmi. Na kvalitetni seminar, ki ga vodijo predavatelji visoke šole za politične vede v Ljubljani, vabijo tudi vodstva ZK in ZMS. Iščemo fotografijo tedna Valvasor o gradovih v dolini Krke Ko smo lani novembra razpisali tekmovanje naših sodelavcev in amaterjev »Iščemo fotografijo tedna«, skoraj nismo pričakovali tako navdušenega in tudi kvalitetnega odziva. Zdaj se je pokazalo, da niso bile samo lepe nagrade razlog za to prizadevno sodelovanje, saj smo tudi po končanem tekmovanju dobili Se nekaj slik, ki bi brez obotavljanja zaslužile naslov »Fotografija tedna«. Deset tednov zapored smo dobivali v uredništvo vaše pošiljke — vsega skupaj 134 fotografij od 23 amaterjev! N&višji naslov si je pridobilo 17 fotografij (včasih si je več avtorjev delilo prvo mesto!) in 11 avtorjev, med njimi en poklicni fotograf! Tudi naš namen spodbuditi čimveć lastnikov fotografskih aparatov za sodelovanje v Dolenjskem listu, smo dosegli. Se več: tisti, ki so resno sodelovali, so hkrati otpravili tudi nekakšen tečaj, se pravi, da so se naučili, kakšna mora biti novinarska fotografija: izvirna, enkratna, trenutno zanimiva in za naše kraje značilna, pri vsem tem pa še tehnično vsaj zadovoljiva. Res veseli smo bili, ko so naši »fotografi tedna« od tedna do tedna pošiljali boljše motive, tako da se je bilo ob koncu že težko odločiti, kdo je najboljši. Pred podobno težko nalogo je bila tudi žirija, ko je morala pretekli beden izbrati med 17 nagrajenimi fotografijami tri, ki so se najbolj približale našim zahtevam. V žiriji so bili mojster umetniške fotografije tov. Vlast ja Simončič iz Ljubljane, fotoreporter DELA tov. Svetozar Busić in naš tehnični urednik Marjan Moškon. Po oceni posnetkov, v kateri sta sodelovala predvsem oba strokovnjaka iz Ljubljane, ki fotografij nista poznala že od prej, se je izkazalot da so v ožji izbor prišli prav tisti sodelavci, ki so najbolj vztrajno in zavzelo sodelovali na našem razpisu. — Žirija je končno izbrala In predlagala za nagrado tri posnetke: Mikličev MARTINOV PIKNIK iz vinograda v Vrbovsih pri Šentjerneju (objavljen lani v številki 45 na 1. str.), Moharjev MOST SMRTI z dvema avtomobiloma, ki sta takrat zletela v Bistrico v Goriči vasi (objavljen v številki 47 na 1. str.) in Pavlinovo POGAJANJE ZA DRVA v Novem mestu (objavljeno v številki 49 na 3. str.). Na predlog žirije je uredništvo Dolenjskega lista 3klenilo, da si delita prvo mesto in s tem 50.000 Sdin Polde Miklič iz Šentjerneja in Drago Mohar iz Ribnice. Vsak od njiju bo prejel 25.000 Sdin nagrade. Tretjo nagrado 20.000 Sdin bo dobil Darko Pavlin iz Novega mesta. Ostalim osmim avtorjem, katerih posnetki so v tekmovanju postali »Fotografije tedna«, pa bomo poslali po en zaviteh fotografskega papirja. To so: Tone Zalokar iz Krškega, Tinko Vimpolšek iz Šentlenarta pri Bežicah, Marjan Kopina iz Kostanjevice, France Modic iz Ljubljane ter Vid Bauer( Janez Pavlin, Polde Grahek in Branko Lukič — vsi iz Noveea mesto Iščemo fotografijo tedna Kar je minula akcija za »Fotografijo tedna« tako lepo uspela, smo se odločili, da bomo z njo v malce spremenjeni obliki nadaljevali tudi v bodoče | Ponovno vabimo k sodelovanju vse fotoamaterje in ■ poklicne fotografe: vsak teden bomo izmed poslanih ■ fotografij izbrali najboljšo in jo nagradili s Vse poslane m objavljene fotografije (rtiudi nagrajeno »Fotografijo tedna«) bomo honorirali kat običajno. Sodeluje lahko vsak bralec Dolenjskega lista! Fotografije morajo biti narejene vsaj na formatu 13x18 cm in opremljene so podatki, kdo in kaj je na sliki ter kje in kdaj je bila posneta. V izboru za tekočo številko bo upoštevana, če bo prišla v uredništvo vsaj do 12. ure v ponedeljek pred izidom tdkoče številke. Zdaj pa spet »na juriš«! Ne pozabite: IŠČEMO FOTOGRAFIJO TEDNA! Želimo vam mnogo sreče in ostro dko! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Iščemo fotografijo tedna ZMAGALA STA FOTOGRAFA TEDNA P. Miklič in D. Mohar 5000 starimi dinarji SMEH ST« V zelo živahnem pogovo^j doval, kako je volk požrl d® »Uboga žival!« je vzdi^ So v črnomaljski pevski 639, krški ^etliški 195, novo-(J“29, ribniški 245, ^ 520 in v tre-3 občini 350 no-Spčnikov. Iz raz-v SRS in SFRJ času prido-^ naročnikov, za 5^v tujini pa so ur \judje 99 novih ^ lista. število vseh . naročnikov po 17 • 4.245. Uprava lista ^,riojte domači kft>|insk» tednik “lENJSKl LIST! in žena invali-S7lQŽilka. Vse leto < da kuri pi- cPreden drugi pri-popoldne Pospravljat, ko možje, odšli praznovat dan žena — njen dan. »Tu delam že tretjo leto, pa me do sedaj na prigrizek za dan žena ni še nihče povabil. Saj ne bi šla, povabilo pa bi mi dobro dele. Nič jim ni za takega človeka, mogoče zato, ker sem samo snažilka,« je z jezo in razočaranjem stisnila iz sebe. Dogodek je letošnji, resničen. Točneje: snažilka je Lucija Markovič iz Stefana, ki čisii v domu H sem samo snažilka...« v”?* delavnik že W rau isto dela na > popoldne, če-« vsi drugi, tudi družbeno-politi&nih organizacij v Trebnjem Besede so eno. dejanja drugo! DAN ŽENA smo po vseh občinah našega področja lepo proslavili — še lepše pa bo, predvsem pa pravičnejše, če se bomo vsi in vsekdar zavedali, da bi morala načela 8. marca veljati vse leto, vsak dan in vsepovsod! — Med drugimi je tudi občinski odbor SZDL Krško pripravil borkam in aktivistkam NOV v Kostanjevici tovariško srečanje. Udeležila se ga je tudi mama narodnega heroja Milke Kerin, junakinje s Pohorja. Na sliki: pionirka kostanjeviške šole izroča cvetje Kcri- Inovi mami (v ruti). Pionirji so čestitali materam, bor-‘kam in aktivistkam s prvim pomladanskim cvetjem in J jih lepo razveselili (Foto: Rezi Pirc) Pokopališče v La Mure pri Vassieuxu, kjer počivajo žrtve nacističnega morjenja da obdržijo svojo samostojnost. To so jun ugooili. Skupina je izdatno pomagala ostalim partizanskim enotam s tem, da je šla prostovoljno v najtežje akcije, kjer je bilo treba tvegati tudi glavo, samo da se izpolni določena naloga. 10. julija 1944 so makijevci (partizani) napadli nemško kolono v gorski ožini (Lus-la Croix Haute). Napad je uspel. Partizani so skupaj z Američani v kamionu dospeli do Meneeja, od tod so šli peš in se razporedili vzdolž državne ceste št. 75. Po tej cesti je vozila kolona tovornjakov, polna sovražnikov. Pri-napadu je bil prvi kamion popolnoma mučen, drugi pa delno. Ostali tovornjaki so se ustavili. Nemci so začeli hudo streljati na partizane in Američane, ki so bili v zasedi. Ti niso mogli zadržati silovitega napada nemških vojakov ter so se morali umakniti. Nemci so imeli 40 mrtvih. Vsi preživeli sovražniki pa so dobili dobro moralno lekcijo, da se ni dobro sprehajati po tuji zemlji kot okupator. Francozi so imeli le dva mrtva. Kmalu nato so partizani uspešno izvedli še eno originalno zamisel. Že dolgo časa je komandant žandar meri j -skega rajona v Saint Marcellinu želel pristopiti k partizanom na Vercorsu. Ta žandarmerijska posadka je spadala v kvislinški del Francije, ki je sodelovala z nacisti. Orožniški komandant pa ni hotel iti sam v partizane, ampak s celim vodom svojih orožnikov. Pobeg v partizane pa je hotel prikazati kot nasilno mobilizacijo z improviziranim partizanskim napadom na krajevno orožniško postajo, da bi izostale nemške represalije nad svojci »pobeglih« orožnikov, ki so prostovoljno odšli v partizane. Orožniški komandant se je dogovoril s partizani, da napadejo orožniško postajo. In res! Neko noč je prišla številnejša partizanska četa iz Vercorsa po komandanta in njegove orožnike. V poslopju so partizani ustvarili pravi nered, tako da je bil videz, da so borci v boju zavzeli žandarmerijsko postajo, premagali posadko, jo razorožili in odpeljali seboj. Pri tem namišljenem napadu so makijevci pobrali vse orožje, se polastili vseh prevoznih sredstev, potrgali telefonske žice in razbili telefonske aparate. Vse to so izvedli tako temeljito, da so Nemci sicer divjali in besneli, samo na goiju- flj°Da bi se*Nemci maščevali, so iz kraja odpeljali več mladincev v zapore. Jasno je bilo, da pripravljajo Nemci napad na Vercors. Začeli naj bi z bombardiranjemizzraka. Visoko planoto so začeli zopet Preletavati avioni. Partizani so se pripravili na boj. 13. julija 1944 so padle prve nemške bombe na Vassieux. Ob i in]r. bil poročnik Payot smrtno ranjen. Izgube so bile med bor ci kakor tudi med civilnim prebivalstvom. 14. julija so zopet bombardirali Vassieux in na hiše mitraljirali so mirne prebivalce, da, celo delavc ni pilju in travniku, ki so spravljali seno. V Vassieuxu in drugih krajih so nastali požari. Prebivalci so zapuščali domove in bežali v gozdove. S seboj so jemali, kar jim je pač prišlo pod roko. Sovraštvo do Nemcev se je stopnjevalo. Položaj je bil zelo resen. Vedno več je bilo partizanov-borcev raznih vrst. To je bila organizirana vojska partizanov vsake sorte. Vse je bilo osredotočeno za boj. VojaSKi štabi so zasedali noč in dan. Alžirija je bita J vsem ta-formirana. Partizani so čakali na njen°£omo6;,?® ^ it ho tilo, da se bliža odločilni boj. Vsi so bili prepričani, da bo boj težak. »S1MONIDA« V BEOGRAJSKEM DOMU SINDIKATOV! V počastitev dneva žena je Narodni salon v Beogradu priredil modno revijo z najnovejšo kolekcijo enkratnih modelov »visoke mode«, za katere je dobil avtor pobudo v srbski samostanski kulturi. Kreator zanimivih modelov je znani beograjski umetnik Aleksander Joksimovič, ki je svojo kolekcijo imenoval »Simonida« po srbski kraljici istega imena iz srednjega veka. Kraljičina freska se nahaja v samostanu Gracanica. - Na sliki: nekoliko modelov z revije, ki je izzvala med Beograjčankami veliko zanimanje. (Foto: TANJUG) Ali živali povzročajo epidemijo influence? Svetovna zdravstvena organizacija Združenih narodov, ki poleg mnogih drugih nalog vodi tudi raziskovanja v zvezi g pojavom epidemije influence, je ob koncu lanskega leta organizirala sestanek v Ženevi za strokovnjake, ki raziskujejo zozonisis bolemi, ki se prenašajo z živali na ljudi. Do sedaj so ugotovili 400 takih bolezni. Znanstveniki so v Ženevi pretresali vprašanje, ali se tudi epidemije influence, ki včasih pokončajo več milijonov življenj, ne prenašajo morda z živali na ljudi. Dr. Martin Kaplan, načelnik oddelka za veterino pri Svetovni zdravstveni organizaciji, je izjavil, da je ta zveza med živalmi in ljudmi, kar zadeva epidemijo Influence, še vedno predmet raziskav. Na tiskovni konferenci je dr. Kaplan povedal, da se v laboratorijskih pogojih influenca lahko prenese s človeka na živali, prav tako pa tudi ljudje lahko dobe bolezen od žival!, posebno od konj. Po besedah dr. Kaplana je sedaj treba samo ugotoviti, ali se to lahko godi tudi v naravnih okoliščinah. Hitro po dva odbornika! Ob pričetku 35. seje občinske skupščine v Novem mestu, ki je bila 9. marca, so v zboru delovnih skupnosti našteli dva odbornika manj, kot je bilo potrebno, da bi til zbor sklepčen. Zato je predsedujoči podpredsednik Andrej Grča pozval, da je treba dva odbornika najti na vsak način in čimprej. Na srečo se je »lov« za odborniki srečno končal, zbora pa sta postala sklepčna še pred koncem razprave o kmetijstvu in gozdarstvu ... DELO je medtem poročalo, da je eden izmed tako poklicanih odbornikov na seji — zaspal; mi tega nismo videli, verjamemo pa kolegom, ki poročajo za republiški tisk. Potopis o Jamajki Slovenski svetovni popotnik Miha Likar je tokrat strnil vtise, doživetja, misli in poglede o Jamajki. Knjiga »Jamajka«, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi v zbirki GLOBUS, je odličen potopis, hkrati pa je treba Likarju priznati, da se je potrudil in opisal tudi tisto stran Jamajke, kd se priložnostnemu popotniku redko razkrije: zgodovino, življe- nje, delo, folkloro in perspektivo te otoške dežele v Karibskem morju. Raketa Z otoka Santa Rosa pri letalski bazi v Iglinu na Floridi so pred kratkim izstrelili raketo, ki je za seboj puščala obarvano barijevo paro, ki se je videla več sto kilometrov. To je bil prvi poskus v seriji merjenja hitrosti in ‘smeri vetra v zgornjih plasteh atmosfere. Bari jeva para se je širila po atmosferi točno v smeri zemeljskega magnetnega polja. S SEJE UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA ŠOLSTVO V BREŽICAH Začenja se bitka za delež v proračunu Družbeni dogovor z občinsko skupščino naj določi osebne dohodke v prosveti — Šole so lani dobro gospodarile s prejetim denarjem — Za osebne dohodke so uporabile okoli 80 odst. sredstev, za materialne izdatke 20 odst. Upravni odbor sklada za šolstvo v Brežicah je 10. marca obravnaval zaključni račun sklada in zaključne račune šol za minulo leto. Sklad za šolstvo je bKL lani deležen 40 odst. skupnih proračunskih dohodkov občine Brežice. Vseh dohodkov je imel sklad 507,953.000 Sdin. Iz proračuna je dobil 374,113.000 Sdin, od delovnih organizacij 2.600.000, od drugostopenjskega sklada za šolstvo v Celju 79.000.000, od kreditov 38,800 tisoč Sdin in del dohodkov še Za KS Rišece- 43.000 Ndin Krajevna skupnost v Piše-oah mora oskrbovati 50 km cest. Letos namerava navoziti na ceste precej gramoza, četudi ima lastno gramozno jamo, bo denarja premalo za prevoze. Na cestah bo marsikje zmanjkalo posipa, toda predvideni so še drugi nujni izdatki. Letošnji proračun krajevne skupnosti znaša 43.000 Ndin. S tem denarjem bodo kupili tudi nekaj betonskih cevi za odvod vode pod cestami, uporabili ga bodo za razširitev cestne raasvetljave, za Seja sveta za socialno varstvo Na nedavni seji sveta za socialno varstvo ObS Brežice so ugotovili, da so bili uresničeni vsi sklepi sveta, razen predloga, naj ZD določi zdravnika, ki bi se specializiral za zdravljenje alkoholikov, in naj določi posebne ordinacijske ure za delo z alkoholiki. Zato so sklenili ta predlog ponovno posredovati upravi ZD. Tudi Sola bratov Ribarjev ni razpisala mesta za socialnega ue-lavca. Svet bo po letošnjem programu opravil revizijo socialnih podpor, analiziral delo skrbnikov in mladinsko prestopništvo, obdelal anketo starostnikov, analizi ral delo mestnih kuhinj, pregledal rejništvo v občini, se podrobneje ukvarjal z alkoholiki in njihovim zdravljenjem ter analiziral sistematične zdravstvene preglede šolskih otrok. napeljavo vodovoda na pokopališče in ureditev poti. Pišečani bi radi razširili tudi cesto do križišča proti Bizeljskemu. Če bo le mogoče, bodo priskočili na pomoč vaščanom iz Pavlove vasi pri napeljavi pitne vode od izvira v Pišeoah. Že mislijo na 1. maj Na seji predsedstva ObS S Brežice so 1. marca razpravljali o evidentiranju kandidatov za odbornike in poslance, ki je potekalo po sindikalnih podružnicah. V drugi točki so se pomenili o letošnjem praznovanju l.maja. Osrednja proslava v občini bo v Brežicah 27. aprila, ko bodo hkrati proslavili obletnico ustanovitve OF. V goste bodo povabili harmonikarski orkester DPD Svoboda Šentvid pri Ljubljani, sindikat iz drugih virov. Prispevek sklada za šolstvo druge stopnje v Celju je bdi v celoti porabljen za dograditev gimnazije. Pretežni ded izdatkov (364 milijonov 649.000 Sdin) je bdi namenjen za osnovno dejavnost šol. Za štipendije je sklad izdal 14,962.000 Sdin. Po zaključnem računu ima sklad za lansko leto še 33,564.000 Sdin neporavnanih obveznosti. Zaradi nerednega dotoka pro računskih sredstev je moral najeta premostitveno posojilo pri Komunalni banki v Celju in posojilo iz rezervnega sklada občinske skupščine. Te obveznosti bodo morale biti posebej upoštevane pri sprejemanju proračuna za letos. Bitka za ustrezen delež v proračunu bo spet trda. Možnosti so manjše od potreb, to je jasno vsem proračunskim porabnikom. Občinska uprava je pripravila dve varianti plana za letos. Po prvi naj bi se povečala vsota za osnovno dejavnost šol za 6,4 odst., po drugi pa za 4,6 odst. Povišanje neto osebnih dohodkov znaša po prvih varianti 10 odst., po drugi 8,2 odst. Upravni odbor se na izrekel za nobeno od teh možnosti. Sklenil je, naj strokovne službe pri skupščini ugotovijo povprečje osebnih dohodkov za enako izobrazbo v gospodarstvu, zdravstvu in drugih vejah, to pa naj bo osnova za letošnje planiranje osebnih dohodkov v prosveti. Prosvetni delavci se zavedajo, da bodo povprečje v gospodarstvu le težko dosegli, želijo pa se mu približati. Člani upravnega odbora sklada so podprli predlog tov. Gregoriča za družbeni dogovor z občinsko skupščino. V to akcijo se bo vključil sindikat delavcev družbenih dejavnosti. Podatki o gospodarjenju na šolah prikazujejo zrel odnos do denarja, s katerim so gospodarile. Po dolgem času so šole dosegle ugodno razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki. Za osebne dohodke so izplačale približno 80 odst. prejetega denarja, 20 odst. pa so uporabile za druge potrebe šolskih zavodov. Tudi presežek dohodka so kolektivi smotrno delili na osebne dohodke in sklade. Mladi vojaki v enoti tovariša Franca Jordana po svečani obvezi podpisujejo v knjigo. 14 let enote v Brežicah se Prvega marca je poteklo 14 let od ustanovitve enote JLA v Brežicah. V tem času je enota komandanta tovariša Franca Jordana dosegla lepe uspehe pri izobraževanju vojakov v raznih strokah, ki so po povratku iz armade nadaljevali delo v svojih kolektivih kot radiotelegrafisti, telefonisti, bolničarji, šoferji in drugi. Mnogo vojakov, oficirjev in civilistov, ki so zaposleni v tej enoti, sodeluje tudi v vojaškem klubu, ki ima dobre stike z vsemi družbenimi organizacijami v kraju. Ob obletnici je bilo pohvaljenih več civilistov, ki so zaposleni v enoti od njene ustanovitve, med njimi: Slavko Vrtačnik, Stane Pirc in Karel Račič. Odprti so tudi razstavo fotografij iz življenja enote od ustanovitve do danes in športne trofeje, ki so jih osvojili vojaki brežiške enote. Zvečer so priredili tovariško srečanje, na katero so povabili tudi meščane. M. JARANOVI6 V CERKLJAH ČAKAJO NA POMOČ OBČINSKE TURISTIČNE ZVEZE Še vedno brez oznak za parkiranje ob Krki pa bo poskrbel, cfe bodo do- Na kopališču se poleti ustavi do 300 avtomobilov — Kopalci se nimajo kje bro organizirane proslave preobleči — Postaviti bi jim morali slačilnice — Pred poletjem čaka turi- tudi po kolektivih in krajevnih središčih. Občane bosta na prvomajsko jutro pozdravili z budnico dve godbi. Seveda tudi letošnji 1. maj ne bo minil bree številnih športnih srečanj, izletov v naravo. Povsod bodo za ta veliki praznik tudi lepo uredili okolico. V. P. stične delavce še kopica nalog — Društvo se čuti preveč osamljeno in si želi več skupnega dela z občinsko turistično zvezo V ARTIČAH ZA 8. MAREC Letošnje praznovanje dneva žena je v Artičah prevzelo Društvo prijateljev mladine. 5. marca popoldne so skupaj z osnovno šolo in Prosvetnim društvom Oton Župančič pripravili v prosvetnem domu proslavo, ki je bila za vse povabljenke pravo doživetje. Mladinke 8. razreda osnovne šole so jim čestitale za praznik in jih obdarile s cvetjem. Po enournem programu, ki so ga izvedli Solariji, se je začela zabava. Posebno presenečenje so predstavniki DPM pripravili najstarejšim udeleženkam proslave, med obdarovankamd pa^sta bila tudi zakonca Benčin, ki sta tega dne slavila 60-letnico skupnega življenja (na sliki). 2ene so popoldne preživele v vedrem razpoloženju, sproščeno in svečano. Zlasti so bile presenečene nad pozornostjo, kd so jim jo izkazovali vsi, predvsem pa mladi. Veseli smo, da je proslava tako lepo uspela MIHA HALER V Cerkljah so lani ustanovili turistično društvo. Zaživela je edinole karnevalska sekcija, ki je za pustovanje pripravila prijeten zabavni program. Prebivalci go z navdušenjem pozdravili zasedanje pustnega parlamenta. Toda to je zdaj mimo. Društvo čaka še pred poletjem kopica zahtevnih nalog. Odbornik Viki Račič pravi, da jim brez pomoči občinske turistične zveze ne bodo kos. Prostore za parkiranje bo treba označiti. Znake je obljubila turistična zveza, vendar jih - še nimajo. Na kopališču bi morali postaviti nekaj slačilnic. Kopalci se nimajo kje preobleči, če se pripeljejo z avtomobilom, uporabijo za kabino avto, srečnejši pa si postavijo celo šotor. Ti gostje slačilnic ne pogrešajo, veliko pa je takih, ki morajo iskatd zavetja po grmovju.. Umivanje avtomobilov je z občinskim odlokom v Krki prepovedano, vendar se mno- Na sestanku predsednikov SP Predsedniki sindikalnih podružnic so 9. marca razpravljali o volitvah v predstavniške organe. Dogovorili so se za naloge podružnic pred volitvami v samoupravna telesa. Uvodno besedo k samoprispevku za šolstvo je imel Miloš Kovačič, dopolnila pa sta ga tov. Špela Pirnat in Rudi Požar. 724.000 Ndin za socialno varstvo Svet za socialno varstvo in varstvo družine ObS Brežice Je na zadnji seji med drugim razpravljal o predlogu proračuna za socialno varstvo v letu 1967. Po predlogu naj bi občina dodelila v te namene 724.000 Ndin. Dogovorili so se tudi, da bo občina zagotovila vsako leto letovanje 30 socialno in zdravstveno ogroženim otrokom. V. P. gi tega ne drždjo. To prepoved bi morali označiti na tablah, sicer je težko preprečevati take namere. Turistično društvo želi v 2upeči vasi postaviti kiosk z mrzlimi jedili in brezalkohol- nimi pijačami. Obeta si pomoč občinske turistične zveze. Za prihodnost iona društvo še več načrtov. V starih toplicah v Bušeči vasi bi turitsič-ni delavci iz Cerkelj radi na- pravili odprt bazen. Tovariš Račič meni, da bi zanj zadostovalo kakih 50 vreč cementa in 30 kubikov gramoza. To bi privabilo zlasti Zagrebčane, ki so zelo navezani na te kraje. Lanski dohodek društva je bil skromen. Od parkirnine niso dobili veliko, ker je brez oznak za parkiranje niso mogli zahtevati. Plačali so le tisti, ki so to napravili z dobro voljo. PRED OBČINSKO KONFERENCO ZK V BREŽICAH Velik korak k samostojnosti Najbolj so napredovale osnovne organizacije v podjetjih — Terenske organizacije so se slabše znašle brez direktiv — Člani ZK še vedno premalo študirajo — Občinski komite je učinkovito posegal v vsa družbena dogajanja Komunisti v brežiški občini smo na zadnji letni konferenci januarja 1965 sprejeli obveznosti, ki so slonele na resoluciji osmega kongresa ZKJ. Večina članstva si je medtem prizadevala, da bi delovni ljudje v organih upravljanja v podjetjih, v občinski skupščini, krajevni skupnosti, sindikatih, Zvezi mladine in drugih organizacijah ter društvih soodločali o vseh pomembnejših vprašanjih brez direktiv in ukazovanja. Delo komunistov je bilo v tem obdobju veliko bolj javno kot prej. Komunisti so z razvijanjem boja mnenj, izmenjavo stališč in kritično oceno dela organizacij ali posameznikov zavestno vplivali na dogajanja v občini. Razumljivo je, da je bilo ob taki vlogi komunistov in različnih mnenjih posameznikov tudi nekaj napačnih nastopov. Pogojeni so bili v pomanjkanju strokovnega in družbenopolitičnega znanja, v preveč površnem iskanju vzrokov za nastale razmere in nekateri posamezniki so se bolj ravnali po svoji vesti in interesih kot po smernicah Zveze komunistov. V dveletni mandatni doba je občinski komite obravnaval in zavzemal stališča do družbenega in gospodarskega življenja v občini. O razpravah in sklepih je sproti seznanjal članstvo. Vloga ZK med dvema konferencama je bila v občini izredno pomembna. Komite, osnovne organizacije in posamezniki so morali biti pri delu samostojnejši. Prizadevali so si učinkovito razreševati idejna protislovja, nesocialistične pojave v družbi ipd. Seveda pa tudi ni manjkalo neplodnega govoričenja o nepravilnostih drugod in marsikdaj so bile organizacije preveč zavzete same s seboj. Delo komunistov v občani se Je sicer spreminjalo, vendar še prepočasi. Vsd člani se, žal, ne trudijo dovolj, da bi se za to usposobili. Premalo berejo in premalo študirajo. Zanimanja aa dopolnilno izobraževanje bi bilo lahko mnogo več. Kljub vsemu pa je vendarle razveseljiva ugotovitev, da je bilo 80 odst. članstva aktivnega. Pretežni del komunistov je cenjen in upoštevan v okolju, v katerem živi. Najbolje so delale osnovne organizacije v delovnih organizacijah. K temu so jim silile razmere v proizvodnji, de- lo samoupravnih organov, planske obveznosti itd. Težje so se uveljavljale terenske organizacije, ki se zaradi raznolikega sestava članstva, zaradi različne splošne In politične razgledanosti love za manj pomembne zadeve. Njihov vpliv na javnost pri urejanju otroškega varstva, zdravstva, šolstva in javne uprave je še zmeraj premajhen ali pa ga sploh ni. VINKO JURKAS POJASNILO 2. marca letos se nam je pripetila tehnična nerodnost na brežiški in krški strani našega lista: naslov »Samouprava v zdravstvu bliže proizvajalcem« (na 10. strani DL) bi moral stati na 11. strani tam, kjer zdaj stoji naslov »Samouprava in odgovornost na tehtnici«. Iz vsebine obeh člankov je to sicer razvidno, vseeno pa se bralcem opravičujemo zaradi neljube zamenjave naslovov. Uredništvo Seminar za vodstva mladinskih aktivov ObK ZMS Je priredil 3. mar-ca v Brežicah enodnevni seminar za predsednike in sekretarje vaških aktivov ln aktivov v delovnih organizacijah. Udeležili so se ga vsi, razen predstavnikov aktiva iz Sromelj. V dopoldanskem delu so se pomenili o načinu vodenja sestankov, o uresničevanju sklepov ter o psihologiji mladih in roditeljev. Dobili so tudi navodila, kako urediti mladinske sobe in kako okrasiti dvorane za razne proslave. Udeleženci so obiskali Posavski muzej, popoldne pa so nadaljevali pogovor o sodelovanju mladinskih aktivov, naj. več pa Je tekla beseda o organizaciji prostega časa na vasi. Udeleženci so se seznanili tudi z na-Sim volilnim sistemnrn V P V V BREŽIŠKE VESTI ss o i 22 DOLENJSKI LIST Št. 11 (886) UGODNA OCENA PREDVOLILNEGA DELA V61. VOLILNI ENOTI Povprečno trije kandidati za eno odborniško mesto Za 179 odborniških mest je evidentiranih 545 možnih kandidatov, za 15 republiških poslancev 60 kandidatov in za 5 zveznih poslancev 48 kandidatov — Končno število za zvezne in republiške poslance je manjše, ker niso vsi evidentiranci sprejeli kandidatur — Ženske so zelo slabo zastopane Za 61. zvezno volilno enoto, ki obsega občine Šenčur, Laško, Šmarje, Brežice, Krško in Sevnico, je predsednik obč. odbora SZDL v Krškem Peter Markovič sestavil analizo predvolilnega dela. V njej ugodno ocenjuje potek evidentiranja in merila za izbor kandidatov. Že od vsega začetka predvolilne dejavnosti izstopa demokratičnost pri evidentiranju. Zbori so javni, odprti slehernemu občanu, da lahko vsak izmed njih vpliva na izbor. široke razprave o evi- dentiranju so se začele na konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze, na zborih sindikalnih podružnic in na drugih zborih. Številne razprave o vprašanjih šolstva, gospodarstva, kulture, zdravstva m socialne politike so se izoblikovale v stališča, in ta so narekovala merila za izbiro kandidatov. To je vplivalo na boljši sestav evidentiranih. Vseh 6 volilnih komisij v 61. volilni enoti je sodelovalo med seboj. Na posvetih so poskušali uskladiti predloge reno. 2e pred leti so organizirali v hribovskih vaseh Brezje, Gradec in Planina posebno desetino. Lani so ji dali novo prenosno motorno brizgalno, ki je za hribovske vasi, kjer so slabe poti, najbolj primerna. Motoma brizgalna podboških gasilcev se je lani polomila. Začeli so z nabiralno akcijo za nakup nove. Nabrali so že precej, zbrana pa je še vedno samo četrtina potrebnega zneska. Sklenili so neutrudno nadaljevati z nabiralno akcijo. Tudi hribovska desetina jim bo priskočila na pomoč. Upajo, da bodo z razumevanjem pre- V Podbočju zbirajo za brizgalno 12. februarja so imeli gasilci v Pobočju občni zbor. Vzdržujejo se sami, pa so lani kljub temu kupili precej opreme In novo alarmno si- Volivci na kandidacijskih zborih ' 11. marca so se začeli zbori volivcev v krški občini. Za soboto jih je bilo sklicanih kar 12, za nedeljo pa celo 24. Nocoj ob 19. uri je napove dan zbor za spodnji del Bre stanice v Domu SVOBODE Volivci iz južnega dela Krš kega se bodo zbrali v dvora ni PARTIZANA na Vidmu, Senovčani pa v kino dvorani na Senovem. Za jutri zvečer je sklican zbor volivcev za Anže in južni del Vidma. V soboto ob 19. uri se bodo zbrali, v osnovni šoli prebivalci Dolenje vasi. V nedeljo ob 7. uri zjutraj bodo imeli zbor volivci na Velikem Trnu, popoldne ob 14. uri pa volivci v Velikih Vodenicah. Volivci odločajo o kandidatih za občinsko, republiško in zvezno skupščino. Jutri »Lepota in zver« v Kostanjevici . V petek ob 17. uri bo gostoval Oder mladih iz Novega mesta z igro »Lepota in zver« na odru Doma kulture v Kostanjevici. Obiščimo prizadevne mlade novomeške igralce, ki z gostovanjem hkrati navezujejo stike med obema mestoma! tako, da bi prišlo demokratično in javno delo čimbolj do izraza. V omenjenih občinah bo aprila potekel mandat 179 odbornikom občinskih skupščin. Za izpraznjena odbo miška mesta so občani evidentirali 545 možnih kandidatov. Za eno odbomi-ško mesto so torej predvideni povprečno trije. V občinah 61. volilne enote bo prenehal mandat tudi 15 poslancem republiške skup ščine. Za bodoče poslance so predlagali občani kar 60 kandidatov ali povprečno 4 za vsak mandat. Največja pomanjkljivost e-videntiranja za občinske in za republiško skupščino je po mnenju tovariša Markoviča in volilnih komisij izredno majhno število žensk. Med 60 kandidata za republiške poslance so bile namreč evidentirane le 4 ženske. Tako majhen odstotek žensk pa ne ustreza niti številu zaposlenih žena niti njihovi družbenopolitični aktivnosti. V zvezni volilni enota občin Šmarje, Šentjur, Laško, Sevnica, Krško in Brežice bodo na novo volili tudi vseh pet zveznih poslancev. Pri evidentiranju teh so volilne komisije sodelovale in se dogovarjale, sicer se ne bi mogle sporazumeti. V brežiški občini so evidentirali za pet poslanskih mest 11 možnih kandidatov, v Krškem 8, v Laškem 9, v Šmarju 6, v Sevnici 7 in v Šentjurju prav tako 7. V vseh šestih občinah so torej iz brali 48 možnih kandidatov Njihovo število je zdaj znat no manjše, ker je veliko pred laganih odklonilo kandidatu ro. Nekateri izmed njih pa tudi zaradi službe, ki jo trenutno opravljajo, ne morejo postati zvezni poslanci. . Predvolilni čas je potekal v razgibanem vzdušju in po vseh občinah so se razvile resne polemične razprave o dosedanjem delu skupščin in njihovi vlogi v prihodnje. Povsod se je pokazala težnja občanov po utrditvi delavskega samoupravljanja in večji zavzetosti za uresničenje gospodarske in družbene reforme. OBIŠČITE RAZSTAVO slik akad. slikarja Jožeta Ciuhe v krški galeriji, ki bo odprta do 19. marca! Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. — Že na otvoritvi zani-mive razstave so domačini in gostje posvetili umetninam krškega rojaka tov. Ciuhe prav posebno pozornost. (Foto: T. Gošnik) VEDRE NAPOVEDI ZA GOSPODARSKI RAZVOJ KRŠKE OBČINE Večja proizvodnja — manj zaposlenih Osebni dohodki bodo naraščali bolj zmerno kot lani — Povečali se bodo za bivaicev do prihodnjega leta odst. — Podjetja ne nameravajo odpirati novih delovnih mest — Občin- zbrali potrebni znesek. J. Š. • .__________ « _ >n nkvti Moiuopii potrebni Taboriščne pesmi Anke Salmič V počastitev dneva žena je prosvetno društvo v Leskovcu pri Krškem priredilo slavnostno akademijo, na kateri so v pesmi prikazali ženo med svetovnima vojnama. S posebno pozornostjo so poslušali taboriščne pesmi domače pesmice Anke Salmič, ki so ji v imenu Leskovčanov izročili spominsko darilo. Pionirji pa so ženam dali šopke pomladanskega cvetja. Ruža Peterlin na proslavi 8. marca Na predvečer praznika žena v Krškem je nastopil pevski zbor osnovne šole, zelo prisrčni pa so bili cicibančki iz otroškega vrtca. Zbranim ženam je spregovoril uvodno besedo Jaroslav Sto viček. Predstavila se jim je tudi krška rojakinja književnica Ruža Peterlin iz Zagreba. ska skupščina bo podpirala razvoj gostinstva, turizma in obrti — Največji skok produktivnosti napovedujejo v gradbeništvu Na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine v Krškem so pripravili za bralce nekaj zanimivih podatkov o gospodarskih dosežkih, kijih letos pričakujejo od delovnih organizacij. Ocena temelji na analizi gospodarskega razvoja v preteklem letu. Pomembnejši napredek je pričakovati zlasti od tistih gospodarskih panog, ki imajo napravljene dolgoročne razvojne programe in ki se spričo dobre organizacije dela, kakovosti izdelkov in uspehov na tržišču uvrščajo na prva mesta v občini. Letna realizacija se bo po predvidevanjih strokovnih služb povečala v družbenem sektorju za 8 odst., v zasebnem sektorju za 10,3 odst. ali skupno za 8,3 odst. Ce to izrazimo v številkah, potem bo skupna vrednost dosegla 404.335.000 N din, od tega v zasebnem sektorju 52,795.000 N din. Narodni dohodek v občani se bo še povečal za 10,4 odstotka. Močan porast je pričakovati predvsem v gradbeništvu, gostinstvu, industriji in družbenem sektorju kmetijstva. Zaostajala bosta obrt in gozdarstvo, kjer je zvečanje predvideno le za 4,5 oziroma za 4 odst. Ose oni dohodki bodo nara. ščali zmerne je, na kar bo gotovo vpMvala tudi ustalitev cen. Lansko povečanje je zna- šalo 25,5 odst., medtem ko je za letos predvideno za 15,2 odst. Povprečni osebni dohodki v industriji bodo 1072 N din, v kmetijstvu 875 N din, v gozdarstvu 731, v grad. beništvu 1023, v prometu 800, v obrti 764, v gostinstvu 790, v domačih trgovinah 1096 N din. Najbolj se bodo povečali prejemki v gradbeni stroki, kjer so bili do sedaj osebni dohodki zelo majhni. Število zaposlenih ne bo naraščalo. Industrija predvideva celo manj zaposlenih kot lansko leto, četudi bo po. slovna enota tovarne LABOD sprejela na delo nove moči. V trgovini, obrti, gostinstvu, gradbeništvu, komunali in gozdarstvu bodo ostali pri sedanjem številu zaposlenih. Produktivnost se bo kljub te. mu povečala za 12,4 odst. Največji skok napoveduje gradbeništvo, za 29 odst. Mišljena je produktivnost po neto proizvodu na zaposlenega. Občinska skupščina bo ' razvijala obrt, gostinstvo in turizem. Podpirala bo tudi stanovanjsko izgradnjo. Jt. Most požira milijone dinarjev Konec leta se Krčani nadejajo otvoritve orjaka nad Savo — Letos bodo odšteli za njegovo izgradnjo 320,000.000 S-din Še enkrat: Rešitev spora zaupali Lovski zvezi Ce bo šlo vse po sreči, se bodo konec novembra Krčani že lahko vozili čez Savo po novem mostu. Veflikan bo dokončan do jeseni, priključki z levega in desnega brega pa naj bi bili narejeni do praznika republike. Do takrat bo moral vzdržati še leseni sosed, ki že komatj prenaša bremena vsakdanjega prometa. Dosedanji stroški za nori boštanjskem mostu tako spod-eda oporni zid na desnem bregu, da so morali pred kratkim most celo zapreti Te dni bo začasno zaprt tudi most čez Savo pri Sevnici, ker bodo na njem polagali nova tla. Delo na sevniškem mostu hitro napreduje. ■ SKUPSCINA JE 2E DODELI-LA VODE Novoustanovljena ri- biška družina Sevnica je že dobila v upravljanje vode na ozemlju sevniške občine. Ko so pregledovali dokumentacijo, so celo ugotovili, da ni obstajala pismena odločitev, ki bi dodelila vode pred nekaj leti združeni družini Mirna, marveč je še vseskozi z njimi gospodarila RD Sevnica ■ POPUSTI PRI ČEVLJIH IN OBLEKI. Konfekcija Varteks je ob prehodu v letno sezono začela razprodajati zimsko obleko. V sevniških trgovinah jo ponujajo za 30 do 50 odstotkov ceneje, kot Je bila pozimi. Cene je spustila tudi obutvena industrija Borovo. Vsekakor je zanimiv napis v Izložbenem oknu prodajalnice v Sevnici, napisan v .Jugoslovanščini’: »Koristite veliko znižanje od 30 do 60 posto.« ■ SE LETOS PRODAJALNA 2E-LEZNINE. Do sedaj se razen sevniškega Trgovskega podjetja niso pojavili drugi Investitorji za gradnjo trgovske hiše v Sevnici, čeprav so nekatera podjetja to obljubljala. fako bodo začeli graditi samo tisti dei stavbe, v katerem bo Trgovsko podjetje uredilo prodajalno železnine. Ta dela bodo stala okoli 140 milijonov starih dinarjev, po vsej verjetnosti pa Jih bo prevzelo trboveljsko gradbeno podjetje. Letos bo sevnl-ško Trgovsko podjetje začelo pripravljati tudi načrte za preuredi tev trgovine v Krmelju Njeni zastopniki upajo da bodo tamkaj šnje težave odpravili do leta 1969. Zatem bo prišel na vrsto BoštanJ. za njim pa še Blanca. ■ POPOLNOMA NOV ODBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE Nedolgo tega so na letni konferenci krajevno organizacije SZDL na Razborju izbrali popolnoma nov odbor, ker starega skoraj ni bilo čutiti pri delu. Na konferenci so govorili tudi o krajevnem samoprispevku ln bili zanj pod poga Jem. da se zbrani denar porabi za njihove potrebe Udeleženci želijo, da bi v prihodnji sezoni bilo v njihovem kraju tudi več kmeti iskfh predavanj ljana, ki so ga v Celju prodajali po znižanih cenah. V celoti je po teh podatkih mogoče zračunati, da prebivalci sevniške občine doma kupujejo celo za pol odstotka ceneje kot njihovi sosedje v svojih trgovinah. Seveda so vse to le povprečja in so pri posameznih proizvodih tudi večje ali manjše razlike sevniškim kupcem v prid ali v škodo, žal ni bila primerjava narejena še z Ljubljano, da bi bila slika še popolnejša Zbrani podatki so nazorno pokazali, da ni večjih razlik nasproti sosedom in da občani glede cen neupravičeno godrnjajo. Drugo vprašanje pa je opremljenost trgovskih lokalov, predvsem v krajih izven Sevnice, kjer čaka Trgovsko podjetje Sevnica še obilo dela. da bodo tudi po tej plati prebivalci zadovoljni. Na Studencu in Bučki brez letnega načrta Organizacija RK je na Studencu in Bučki slabo ali vsaj pomanjkljivo organizirana, tako da Je vanjo včlanjenih le malo občanov Organizaciji nimata niti pravega letnega delovnega načrta, tako da je slabo delovanje ra* zumljivo. Rdeči križ ni več le nekdanja človekoljubna organizacija, ki naj bi pomagala revnim, ampak že nekaj let po* sega tudi v družbeno življenje: štiri zdravstveno prosveto po vaseh, skrbi za higiensko ureditev naselij, pridobiva krvodajalce Maski je prireja tečaje o prvi pomoči ta negi bolnika. Na občinsko konferenco RK, ki bo v Sevnici, bi morali iz teh dveh krajev poslati sposobne delegate ki bodo izkustva drugih znali uporabiti v svojih krajih. Koristno bi bF . da se v de- lo Rdečega križa vključijo tudi prosvetni delavci, saj primeri iz Boštanja, Šentjanža, Loke in drugih krajec kažejo, da Je tako sodelovanje zelo koristno. S Sk. Obiskali so dom počitka na Impolicl Boštanjski RK in pionirji so 8. marca v Domu počitka na Impoljci za oskrbovanke izvedli prisrčen kulturni spored. jim čestitali za praznik in izročili skromna darila V imenu vseh se je zahvalila starejša oskrbovanka Gostje so se poslovili s pesmijo »Zabučale gore«, kateri so pritegnili tudi oskrbovanci. P. D. 24 DOLENJSKI LIST St. 11(886) Ne pozabite, da kri rešuje življenja! Prihodnji teden bo v trebanjski občini letna krvodajalska akcija. 21. marca bodo odvzemali kri v Mokronogu, 23. marca na Mirni, 24. pa v Trebnjem; povsod v času od 7. do 16. ure. Občinski odbor je poslal vabila tudi delovnim organizacijam, da bi prispevale čim-več krvodajalcev. Doslej se je najbolj izkazala destilacija DANA, ki je letos prijavila kar 49 krvodajalcev (od 125 zaposlenih). Godba bi imela rada nove inštrumente Trebanjska godba na pihala »Josip Jurčič« bo slavila letos 30-letnico obstoja. Trenutno šteje 30 članov; nekateri od njih igrajo oelo na inštrumente, stare čez 30 let. Zato je njihova velika želja, da bi letos za jubilej lahko zaigrali na novih inštrumentih. Zanje bi potrebovali oko- li 5 milijonov Sdin, zato so zaprosili vse zainteresirane, da bi jim pri tem pomagali. Prav bi bilo, da prizadevnim amaterjem, ki žrtvujejo za kulturno dejavnost tudi po 400 ur na leto, ne bi odklonili pomoči. V KEMOOPREMI blagajna vzajemne pomoči Na zadnjem sestanku sindikalne podružnice v Kemo-opremi so ustanovili blagajno vzajemne pomoči. Njen član lahko postane vsak zaposleni, ki vanjo vloži najmanj 500 Sdin. Izvolili so tudi upravni odbor, ki bo vodil poslovanje blagajne in s tem pomagal premostiti trenutne denarne težave posameznih članov kolektiva. S PRVE SEJE OBČINSKE ZVEZE SZDL 10. MA RCA Vsi smo odgovorni za uresničevanje sklepov Odgovornosti za uresničevanje sprejetih skupnih dogovorov ne nosijo le člani ožjih vodstev, marveč vsi člani organizacije — To je poglavitni smoter organizacijskih sprememb v socialistični zvezi, je bila sklepna ugotovitev na prvi seji občinske konference SZDL v Trebnjem — Udeleženci so izbrali za predsednika občinske konference SZDL dosedanjega predsednika občinskega odbora Slavka Kržana, za člane predsedstva pa so bili izvoljeni: Vlado Berce, Franc Zidar, Anica Nemanič in Tone Glogovšek — Konferenca je izbrala tudi nov izvršni odbor, v katerem so: Janez Oven, sekretar občinske konference SZDL, Ivan Gričar, Bert Škufca, inž. Miha Krhin, inž. Marjan Legan, Franc Maraž, Ciril Pungartnik, Janez Zajc in Anton Praznik — V Nadzorni odbor občinske konference so bili izvoljeni: Pavel Japelj, Franc Gamze, Janez Solič, Štefan Kamin in Franc Videčnik, za člana konference SZDL Slovenije pa Franc Krese-Coban in Slavko Kržan — Skupno s še nekaterimi občinami je konferenca izbrala za člana konference SZDL Jugo slavij e Janka Smoleta iz Ljubljane Obširen referat predsednika Slavka Kržana v bodočih nalogah organizacije v občini je nakazal, za kakšne smotre naj se zavzema Socialistična zveza, da bo njena dejavnost v prid blaginji prebivalcev in novih naprednejših družbenih odnosov. Reforma je v ekonomskem in ’ družbenem življenju bližnje prihodnosti in sedanjosti tista najvažnejša stalna kolektivna akcija, za katero se moramo odločno zavzemati, če želimo resničen napredek naše družbe. Pri vsem tem je v družbeno-političnem delovanju treba ohraniti pristen stik z ljudmi in izhajati iz njihovih interesov in pobud. Le na ta način je mogoče sprejeti take dogovore, za katere se bodo ljudje s prizadevnostjo zavzemali za njihovo uresničitev. Vnaprej kaže še bolj gojiti javne tribune, zbore volivcev in druge oblike javnega odločanja, pri katerih je treba še iz- *. v ' m V MOKRONOGU RASTE TRISTANOVANJSKI BLOK, ki bo omilil stanovanjsko stisko v tem koncu trebanjske občine (Foto: Leopold Pavlin) TREBANJSKE IVERI ■ LETOS TRIJE NOVI TRGOVSKI LOKAH. V poslovno-stano-vanjskem bloku, ki ga gradi Pionir iz Novega mesta, bodo razen stanovanj in otroškega vrtca dobile prostor tudi tri nove trgovine: prodajalna čevljev Borovo, prodajalna Tobaka in trgovina podjetja Dolenjke. ■ RAZEN RIBIČEV, KI SO PRECEJ REDNI obiskovalci Trebnjega, kjer prodajajo morske ribe so se za trebanjske kupce začeli zanimati tudi drugi. Prejšnji teden so Dalmatinci na prostem prodajali solato oelo po 250 starih din, v nedeljo pa so Trebanjci lahko pred .Pavlinovo gostilno kupih tudi kar lepa jabolka po 250 starih din — preccj ceneje kot v trgovini. Po hišah je neka ženica prodajala žabje krake; za enega je zahtevala 30 starih din. ■ ZA GRADNJO TURISTIČNIH OBJEKTOV ob trebanjskem priključku na avtomobilsko cesto je vse večje zanimanje. Razen ponudbe Mercatorja, ki želi ob črpalki zgraditi prodajalne, se za prostor zanima tudi beograjska potovalna agencija Putnik. Takšne po- nudbe so toliko bolj ugodne, ker potovalna agencija sama skrbi za to, da so njeni obrati obiskani, saj je to predvsem njej v korist. Ponudbe bodo še dobro pretehtali ln se odločili za najboljšo. ■ DELAVCI KOMUNALNEGA PODJETJA so prejšnji teden posadili sadike dreves in naredili zelenico ob robu dvorišča nekdanjih prostorov Kemoopreme nasproti gostilne Opara. Po ureditvenem načrtu je bila tam predvidena zgradba občinskega sodišča, po zadnji nasaditvi sodeč pa za zdaj iz tega ne bo nič. Drevesa bodo vsaj delno zaprla pogled na dvorišča m stara gospodarska poslopja, ki jih obiskovalec najprej opazi v središču Trebnjenga ■ SPET POŠILJKA IZ AMERIKE. — Prejšnji teden je občinski odbor Rdečega križa v Trebnjem prejel z Reke 22 bal obleke in dva kartona čevljev kot ameriško pomoč Jugoslovanskemu rdečemu križu. Letno obleko bodo razdelili takoj, zimsko pa Jeseni. Nekatere krajevne organizacije so že prišle ponjo. boljšati njihovo kvaliteto in povečati pomembnost. V razpravi, ki sprva kar ni hotela oživeti, je prvi sodeloval Vilko Videčnik. Pozval je konferenco, naj tudi ona prispeva k temu, da se končno na kulturnem področju v občini pomaknemo naprej. Zato je zahteval izdelavo konkretnega programa, saj nas ne zadovoljuje stalno tarnanje, da kulturno življenje zaostaja za materialnim raavojem. Tone Gole je govoril o nar čelnih stališčih pri izvajanju gospodarske reforme in o posledicah, ki jih je treba pričakovati ob delovanju splošnih ekonomskih zakonitosti. Inž. —Miha Krhin je govoril o zmanjšanju vloge zadruge pri pospeševanju zasebnega kmetijstva. Izrazil Zakaj letos ni bilo proslave? Lepa navada vseh povojnih let je, da pripravijo družbenopolitične organizacije na večer pred 8. marcom ženam proslavo, namenjeno samo njim. Toda letos te proslave v Trebnjrm — občinskem središču — ni bilo. Zastonj so žene tisti dan spraševale, nikjer ni bilo ne vabila, in kot kaže, nikogar, ki bi proslavo organiziral, šolska mladina je pripravila program, čeprav ji tega ni nihče naročil, saj so v šoli pričakovali, da bo ta dan proslava, kot je bila vsako leto doslej. Nekatere žene iz bližnjih vasi so, kot pravijo prišle tisti večer v Trebnje in so se morale razočarane vrniti domov. Proslave ni bilo. Je mar prav, da smo ženam vzeli tudi to? Ali lahko zakuska nadomesti slovesnost, namenjeno samo njim? Predloga za republiška poslanca Prejšnji teden se je v Trebnjem sestal politični aktiv občinskih družbeno-politič-nih organizacij, da bi se skupno pogovorili o doslej predlaganih kandidatih za odbornike občinske skupščine in republiške poslance. Udeleženci shoda so se strinjali s tem, da je Vilko Videčnik, ravnatelj mokranoš-ke osnovne šole, kandidat za poslanca v prosvetno-kultur-ni zbor republiške skupščine, Janez Mihevc, podpredsednik občinske skupščine, pa kandidat za poslanca gospodarskega zbora. Pozornost mladih Na praznično popoldne dneva žena so mladinci trebanjskega mladinskega aktiva raznašali po Trebnjem lične Čestitke za dan žena in hkrati ženam čestitali za njihov praznik Ta pozornost je naredila zelo lep vtis in dokazuje, da je mladina boljša, kot včasih vsevprek mislimo odrasli je bojazen, da bodo odkupo-valci po novih, bolj sproščenih predpisih želeli pobrati pri kmetu le »smetano«, za pospeševanje kmetijstva in pomoč kmetu pa jim ne bo dosti mar. Po njegovem bi kazalo okrepiti vlogo občine, ki lahko zagotovi v te namene nekaj denarja tudi iz drugih dejavnosti, če misli, da je kmetijstvo pomembno. Janez Oven je opozoril na letošnjo največjo nalogo, izvedbo volitev, in pozval vse prisotne, naj pri tem sodelujejo in pomagajo. Ivan Gole je govoril o denarnih težavah socialnega zavarovanja kmetov in o lanskih izkušnjah s kooperacijo pri pridelovanju krompirja, ki je imela precejšnje posledice pri dohodku občanov. Zavzel se je tudi za stabilnejšo zakonodajo, ki se pri nas tako hitro spreminja, da ji skoraj ni mogoče slediti. Roman Ogrin je govoril o akcijah na področju turizma in opomnil člane SZDL na enotnost pri prizadevanju, da bi lete« modernizirali cesto Trebnje—Mokronog. Janez Mihevc je glede krajevne samouprave pripomnil, da se nekatere krajevne skupnosti zavzemajo le za določene akcije, predvsem popravila nekaterih poti, zanemarjajo pa druge pomembne naloge. Konferenca je sprejela tudi pravilnik občinske organizacije in se po daljši razpravi odločila, da bodo organi konference: predsednik, pet-člansko predsedstvo, 9-članski izvršni odbor in 5 članski nadzorni odbor. Imela bo tudi dve stalni komisiji: volilno in organizacijsko-politično. Ustanovljen )£ štab za varstvo pred nesrečami Na podlagi zakona o var*' stvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami je občinska skupščina v Trebnjem na zadnji seji ustanovila občinski štab za organizacijo in izvajanje varstva pred nesrečami. Sestavljajo ga: Ivan Gole kot vodja in Ciril Pavec kot njegov namestnik; za člane so izbrani: Anton Koščak, Jože Kastelic, Miha Marš, inž. Miha Krhin, Anton Glogovšek, Anton Sever in Jože God-njavac; njihovi namestniki pa bodo: Alojz Lamut, Cirila Zidar, Jože Piškur, Stane Kolenc, Viktor Franko, Marija Vraničar in Alojz Babnik. Podrobnejši načrti, ki obsegajo predvsem organizacijo služb, ki morajo v primeru nesreč hitro in učinkovito delati, bodo narejeni do 30. marca. PRI BODOČIH KOOPERANTIH NA RDEČEM KALU Stari hlevi - novi načini reje Nalašč greš prav opoldne na pot, da bi dobil može doma in se z njimi pogovoril o bodočem sodelovanju z zadrugo pri pitanju prašičev, pa kot zakleto: nikjer nobenega -Zgodnje pomladansko sonce se je uprlo v lehe in strmine Šmavra in jih pregnalo med vinograde, kjer se že ponuja obilica dela - V zraku je čutiti, kako se v naravo vrača življenje - Na Rdečem kalu se je, kot v toliko naših vaseh, začelo spomladansko delo Za 55-letnega Jožeta Murna pravijo, da je iznajdljiv mož. Hitro po prime, če misli, da je kakšna stvar dobra in donosila. Kmetijska zadruga iz Trebnjega mu je ponudila zaslužek pri pitanju prašičev. 75 S din mu Jože KOŽAR _ plača od kilograma prireje za delo, vse drugo pa bo dobil od zadruge: praši •ke, krmila, veterinarske usluge, če bi kaka žival poginila, bi rejec utrpel samo škodo prireje. Zakaj se je odločil za to? Ko je zgradil nov hlev in skedenj, mu je ostalo prazno staro poslopje, ki bo, čeravno skromno, še lahko sprejelo prašiče. Za silo ga bo uredil in s pitanjem precej povečal dohodek kmetije. Ima 4,5 ha obdelovalne zemlje. Za prašičke bo skrbela njegova žena Marija. Poslušajmo jo, kaj pravi: »Osem otrok sem zredila, pa se bom tudi naučila pitati prašičke po novem V Biščo vas sem že šla gledat, kako to gre. Zdi se mi, da se bo kar dobro zaslužilo,« je dejala in še pristavila, da tudi Jože MURN njena beseda kaj velja, saj sta z možem eno. Tudi Jožeta Kožarja ni bilo doma. šel je po pesek v kamnolom, ker popravlja stari hlev, v katerem bo tudi on redil prašiče. Zanj pride ta način reje kot nalašč. Imeti vsega dobrih 9 ha skupne zemlje, od tega le 3 ha orne, pa 7 govejih repov v hlevu, ni majhna stvar. Spomladi mora redno dokupovati krmo, ker mu je zmanjka. Pri prašičin bo zadruga dala vse, le delo bosta prispevala z ženo Ano. Ona nam je rada ponudila kozarec, rekoč: »Pijte, nekaj ga še imamo, čeprav nam je lani stolklo. Kaj mislite, bo tole pitanje kaj donosno? Pri hiši je treba imeti dovolj vode, če hočemo krmiti z močnimi krmili. Z možem se o tem veliko pogovarjava, če se bo izplačalo, jih bova vzela še več. M. L Kooperanti kmetijske zadruge Trebnje! Ta teden boste iz predloženih kandidatov za kmetijsko ,podskupino občinske skupščine izbrali najboljše kandidate. Zato poidite na kandidacijske zbore, ki bodlo: 16. marca: Veliki Gaber ob 19. uri v osnovni doli Blato ob 19. mu v gasilskem domu Šentrupert ob 19. uri v prostorih nad mlekarno 17. marca: šentlovremc ob 19. uri v osnovni šoli Tretxr\je ob 14. uri v zadružni dvorani Dol. Nemška vas ob 19. uri v osnovni šoli Mirna ob 19 uri v osnovni šoli Prelesje ob 19. inu piri Jurglidu 19. marca: Sela—šumberic ob 19. uri v osnovni šoli Velika Loka ob 9. uri v zadružnem domu ČJaitež ob 7. uri v osnovni šoli Dobrnič ob 7. uri v zadružnem domu Svetinje ob 14. viri Mokronog ob 7. liri v zadružnem domu Češnjice ob 14. uri pri 2aganyu Trebelno ob 7. uri v zadružnem domu 21. marca? Stefan ob 19. uri pri Mišiču Samo do aprila! Čeprav je treba zamenjati približno še polovico osebnih izkaznic, opažajo na oddelku za notranje zadeve v Trebnjem, da so ljudje kar pojenjali s prošnjami oziroma prijavami za nove izkaznice. Strojčke za stiskanje folij imajo že popravljene, zato pozivajo ljudi, naj več prihajajo, saj bo aprila že potekal zakoniti rok. POPRAVEK V zadnji številka je imel tiskarski škrat na tej strani spet dvakrat prste vmes. V sestavku Ukrepati v prid živinoreje je zootehnične ukrepe prekrstil v »aobo tehnične« (!), v naslovu sestavka o ustvarjenih skladih podjetij trebanjske občine pa je pol milijarde spremenil v pol-milijona, kar so bralci lahko ugotovili tudi iz besedila sestavka. UREDNIŠTVO Št. 11 (886) DOLENJSKI LISI 25 m H SE 5 KM GOZDNIH CEST namerava novomeško Gozdno gospodarstvo urediti letos na območju svojih obratov v Novem mestu. Straži in Podturnu. Pred dograditvijo je manjši žagarski obrat v Pogancah. Letos bo GG začelo zidati garaže in mehanično delavnico. ■ VODJA DISCIPLINSKEGA CENTRA pri Centru za socialno delo v Novem mestu je po sklepu občinske skupščine postala diplomirana socialna delavka Darja Podbevšek. ■ IZPITE IZ HTV SO OPRAVLJALI vodilni ljudje vseh obratov novomeškega podjetja NOVOLES v soboto, 11. marca. Na izpite so se pripravljali tiri tedne. ■ CEGELNICANI SO MINULE DNI že položili cevi za glavni vodovod, ki ga od zime urejajo s prostovoljnim delam in s prispevki delavnih organizacij na bršlin-skem območju. ■ PREDSTAVNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE, krajevne skupnosti in komunalnega podjetja so si te dni ogledali čistočo in odvažanje smeta v Novem mestu. ■ 3,311.502 SDIN JE BILO v soboto, 11. marca, na tekočem računu za novo novomeško šolo pri Dolenjski banki in hranilnici. Med drugim so prispevali: PTT 50.000 Sdin, ELA 25.000 Sdin, NOVOLES 100 tisoč S din in KOVINAR 50.000 Sdin, vsi namesto vencev na greto tragično preminulemu Borisu Kraigherju. ■ POR \ VNALNI SVET PRI KS v Novem mestu je v ponedeljek, 13. mairca, obravnaval štiri zadeve občanov. Občani so se prišli poravnavat zaradi sklenjenih soseskih odnosov, neurejenih družinskih razmer in podobnega. ■ O MODERNIZACIJI PROIZVODNJE in obveščanju zaposlenih so med drugim spregovorili delavci in delavke šentjernejskih UPOROV prejšnji teden na občnem zboru sindikalne podružnice. Na občnem zboru sindikalne podružnice v novomeški tovarni perila LABOD pa je bila razprava o izboljšanju kakovosti proizvodnje in boljšem uveljavljanju izdelkov na jugoslovanskih in tujih tržiščih. ■ NA SEMINARJU ZA PREDSTAVNIKE in tajnike sindikalnih podružnic v novomeški občini — ta bo predvidoma ob koncu marca — se bodo pogovarjali o poslovanju, ustvarjanju in delitvi dohodkov, mednarodni delitvi deda, vlogi strokovnih služb v delovnih organizacijah in podobnem. ■ ODBOR ZA DRUŽBENE SLUŽBE pri občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu je sklenil predlagati konferenci sindikata družbenih dejavnosti, ki bo ob koncu marca, Slavka Vuteja za delegata na zveznem kongresu sindikatov za družbene dejavnosti. Na občinski konferenci bodo izvolili tudi štiri delegate za občni zbor republiškega odbora sindikatov družbenih dejavnosti. ■ V PREČNI BODO TE DNI začeli preurejati letališče. Dela morajo biti končana do maja, ko bo na prečenskem letališču republiško prvenstvo za jadralne pilote. Ne odrecite prispevka! Občinski odbor RK Novo mesto je v sodelovanju akcijo za zbiranje denarja, s katerim bo socialno in zdravstveno prizadetim otrokom omogočeno klimatsko zdravljenje. Z novimi določali v socialnem zavarovanju je ukinjena pravica otrok do takšnega zdravljenja s sredstvi zdravstvenih skladov. Akcija bo potekala z nabiralnimi polami po terenu, z nabiralnimi polami po delovnih organizacijah in s prispevki iz skladov delovnih organizacij. V novomeški občini je 1600 socialno in zdravstveno prizadetih otrok, ki so potrebni takšnega zdravljenja, zato naj ne bo ne posameznika ne organizacije, ki bi odrekla svoj prispevek! NA SEJI SKUPŠČINE V NOVEM MESTU SO REKLI „Umetna gnojila so predraga!” V novomeški občini za večino spodbudna pogodbena reja živine — Predlagan način izobraževanja kooperantov — Pekariji naposled priznana višja cena pri prodaji kruha na podeželju Prve Prevole, zadnji Škocjan Odličnjakov čedalje manj — Veliko učencev potrebuje dodatno pomoč V osnovnih šolah novomeške občine je v prvem polletju šolskega leta 1966/67 izdelalo 66,6 odstotka učencev. Po podatkih Medobčinskega zavoda za pro-svefcnopedagoško službo v Novem mestu je največ učencev izdelalo na Prevolah (75,3 odst.), najmanj pa v Škocjanu (55,4 odst. Med učenoi je bilo 10,2 odstotka odličnjakov. »Trikrat sem obiskal neko kmetijo in prepričeval gospodarja, naj bi postal kooperant, če pa že on noče, naj stvar pusti sinu, ki je bolj napreden,« je rekel 9. marca na seji občinske skupščine v Novem mestu odbornik in vodja kooperacije pri novomeški kmetijski zadrugi Jože Pelko. Nadaljeval je: »Ni šlo lahko, kooperanta pa je zadruga dobila. Do zdaj je sin tistega, naj rečem starokopitnega, kmeta pogodbeno zredil že 150 glav živine in toliko zaslužil, da je kupil traktor in osebni avto.« Pelko je poudaril, da je primer navedel zato, da bi se videlo, kakšne ovire stoje ponekod napoti pogodbenemu sodelovanju. Nižji razredi so na splošno boljši od višjih, saj so prvi izdelali z 80,6 odst., šesti pa že samo z 48,4 odst. Vse so »posekali« sedmi razredi s 45,5 odst., ta uspeh pa je kar za 17 odstotkov slabši od lanskega. V popolnih oddelkih je letos 81 odst. vseh učencev v občini, 15,1 odst. se jih vozi (v Žužemberku več kot 200 učencev), 7,5 odst. učencev marca, obravnaval podatke in stanje v šolstvu, je priporočil, naj bi šotle okrepile dodatno pomoč učencem. Zavzel se je tudi za to, da bi razne akcije, kot so JPI (jugoslovanske pionirske igre) izvajali samo toliko, kolikor bi bilo možno in pouk ne bi bil preveč natrpan oziroma okrnjen. Člani sveta so lahko primerjali tudi uspehe srednjih šol. V gimnaziji je izdelalo pa je v šolo hodilo iz krajev,, 62,8 odst. dijakov, v ekonom-oddaljenih več kot 4 km. ski srednji šoli 53,5 odst., v Ko je svet za izobraževanje, šoli za zdravstvene delavce telesno in tehnično vzgojo v 81,9 odst. in v srednji kmstij-Novean mestu v petek, 10. ski šoli 77,9 odst. dijakov. Na seji so poudarili, da je treba pogodbeno pridelovanje s kmeti še toliko razširiti, da bodo kmetu e ustvarjali tržne presežke tudi v poljedelstvu. Ugotovili so, da v zasebnem kmetijstvu še ni najboljših možnosti za ustvarjanje večjih presežkov, čeprav je treba priznati, da je zasebno kmetijstvo v zadnjih letih znatno napredovalo. To bi lahko dokazali s podatki o hektarskih pridelkih. Trenutno ovirajo večje in boljše pridelovanje v zasebnem kmetijstvu predraga umetna gnojila, zavoljo česar marsikateri kmet ne more pridelati več, kot potrebuje za preživljanje. Področje pogodbenega pridelovanja je v novomeški občini znatno bolj razvito, kot je bilo pred leti, kaže pa, da je za zasebnike bolj spodbudna pogodbena reja živine. V kooperaciji gre enim boijše, drugim slabše, zato so odbor- Kakšno je bilo kmetijsko leto 1966? ■ POGODBENO LETO 1966 je bilo za novomeško kmetijsko zadrugo precej uspešno, saj je bilo v sodelovanju z zasebnimi kmetovalci vzrejeno 2.762 glav goved (597.096 kg), 2.021 prašičev (191.724 kg), 136.439 piščancev (172.692 kg) in kupljeno 626.559 litrov mleka. Za pitanje goveda je bilo sklenjeno 5.331 pogodb, za piščance 14, rejo kokoši 4 in za prodajo mleka 700 pogodb. Proizvodno sodelovanje je lani zajemalo okoli 20 odstotkov kmetijskih gospodarstev, letos pa naj bi se povečalo še za 20 odstotkov. Za pogodbeno vzrejo bi potrebovala zadruga 3.500 telet, odkupil pa jih je lahko le 1.800. ■ NA TUJA TRŽIŠČA SO kmetijske organizacije lani pošiljale predvsem živino. Novomeška zadruga je pretežno izvažala govedo, težko 300 do 370 kg, in presegla predlanski izvoz za 146 odstotkov. V devizah je računala tudi žužemberska zadruga, ki je lani izvozila za 32.000 dolarjev živine ■ ŠTEVILO KMETIJSKIH strojev zasebnih kmetovalcev na območju novomeške kmetijske zadruge se je lani izdatno povečala. Kmetje, pretežno kooperanti, so imeli že več kot 260 kosilnic in okoli 40 traktorjev. V primerjavi s potrebami je strojev še vedno premalo. ■ KMEČKIH DAVKOPLAČEVALČEV je bilo lani v no- vomeški občini 10.844, njihove družbene obveznosti pa so bile 477 milijonov S din ali 35 odstotkov katastrskega dohodka. 56,29 odstotka dajatev je odpadlo na zdravstveno zavarovanje, 43,71 odstotka pa na prispevke od kmetijskih dejavnosti. Davčne olajšave .je imelo lani 5.063 kmetov ali 46 odstotkov vseh, priznane pa so jim bile v višini 28,8 milijona S din. Zaradi elementarnih nesreč so še posebej priznali 7,3 milijona S din davčnih odpisov. ...in kakšno gozdarsko? ■ GOZDNO GOSPODARSTVO je lani v novomeški občini pogozdilo 116 ha zemljišč, negovalo 1.120 ha gozdov, uredilo pa 3.793 ha gozdnih površin. Ureditveni načrti zajemajo 95 odstotkov Peti koncert: Dubravka Tomsic Preteklo je več kot mesec dni, odkar je bil zadnji abonmajski koncert v Novem mestu. Do daljšega premora je prišlo, ker je bila naša dobro znana gostja, ki bo koncertirala na V. abonmajskem koncertu, DUBRAVKA TOM-SIC-SREBOTNJAK na koncertni turneji po inozemstvu. V Novo mesto bo prišla vpe. tek, 24. marca. Vsem nam je še v spominu nepozabni večer Dubravke Tomšič v jeseni 1962. Čeprav takrat nismo razpolagali s primemo dobrim inštrumentom za umetnika, kakršna je Dubravka, nam je pričarala vso lepoto glasbe in ustvarila večer, o katerem smo še dolgo govorili. Tudi tokrat bo popoldan ob 16. uri koncert za mladino. Ker dvorano Dama kulture obnavljajo, bo popoldanski koncert v dvorani Doma JLA. Pravi užitek pa bo poslušati reoital Dubravke Tomšič v dvorani Dolenjske galerije, ki bo ob 20. uri. Za oba koncerta je že sedaj veliko zanima, nje, zato opozarjamo ljubitelje glasbe velikih mojstrov, da bodo vstopnice na voljo v pisarna glasbene šole in dve uri pred koncertom pri blagajni Dolenjske galerije. ERNEST JAZBEC Izšla je 2. številka Biltena Vodilna komisija pri občinskem odobru SZDL v Novem mestu te izdala 2. Številko volilnega BILTENA. Uvodni članek govori o kandidacijskih zborih, ki bodo končani do 25. marca, in o njihovem poteku, nadalje so v BILTENU objavljeni vsi evidentirani možni kandidati za odbomlška oziroma poslanska mesta. Nova Številka BILTENA je izdana kot pripomoček vsem, ki se bodo udeleževali kandidacijskih zborov. sd niJci menili, da bi bilo treba pogodbenikom (pa tudi drugim kmetom) pomagati. • Jože Pelko je menil, da bi lahko na kooperacijskih območjih prirejali krajše — morda 6-mesečne — kmetijske šole, kjer bi prijavljena zvedeli vse najpotrebnejše o kooperaciji. Med razpravo so ugotovili, da je zaradi ostarelih in za dedo nezmožnih ljudi veliko zasebne zemlje v puščavi in da ta zemlja prav gotovo ne Nova klavnica na Grabnu? Novomeška kmetijska zadruga namerava na Grabnu urediti klavnico. Njeni predstavniki so na seji občinske skupščine 9. marca sporočili, da* so načrti in sredstva pripravljeni. Prav tako namerava zadruga v Novem mestu odpreti mesnice, v katerih bi prodajala meso lastne prireje. To bo nedvomno omogočilo boljšo in morda tuđi cenejšo preskrbo z mesom. pride v poštev za pogodbeno pridelovanje. Nasprotno pa so lastniki takih gospodarstev — v občini jih je okoli 300 — potrebni družbene pomoči (preživnin). Res je tudi, da je zemlja pogostokrat v puščavi zaradi tega, ker starejši in starokopitni lastniki ne dajo, da bi na njej sodobno gospodarili njihovi napredni sinovi. Odbornik Franc Hrovat se je zavzel celo za to, da bi prenos lastninske pravice na kmečke sinove občina uredila s posebnim odlokom. Odborniki so pripomnili, da so neurejene razmere na trgih tudi krive, da kmetijstvo ne ustvari več, kot ustvarja, saj pridelkov marsikdaj ni možno prodati. Zadruge na primer so v tujino izvozile manj živine tudi zaradi neprimernih zaščitnih carin. Skupščina je zatem sprejela odlok o socialni pomoči, odlok o priznavanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev, odobrila novomeški Pekariji višje cene za kruh na podeželju in določila najvišje marže za nekatere proizvode. Sprejeta sta bila tudi dopolnjeni odlok o volilnih enotah in odločba o območjih zborov volivcev, kjer bodo občani predlagali kandidate za nove ob činske odbornike. Na tej seji sta bila nadalje potrjena sprememba ureditvenega načrta za Bršlin in predlog za dopolnilne zazidave v Gotni vasi, Regerči vasi in Žabji vasi. vseh gozdov v občini. V drevesnicah so lani vzgojili tudi 1.100.000 sadik. Da bi omogočili boljše prevoze, so v novomeški občini zgradili 6 kilometrov gozdnih cest, 1,5 kilometra takih cest pa so obnovili. Lani je GG Novo mesto gospodarilo s 36.800 ha gozdov v novomeški občini. ■ »NOVOLES« JE NAJVEČ JI odjemalec hlodovine iz gozdov novomeškega Gozdnega gospodarstva, saj mu gozdarji preskrbijo na leto okoli 30.000 m5 hlodov iglavcev in listavcev za razžagovanje in okoli 5.000 m3 hlodovine za luščenje. Nekaj gradbene hlodovine proda GG tudi PIONIRJU. Ti dve novomeški podjetji porabita več kot 90 odstotkov vse hlodovine novomeškega GG. ■ LANI JE NOVOMEŠKO GG prodalo v tujini za 192 S din lesa. Najuspešnejše kupčije je sklepalo za železniške pragove, kretniški les in drva. ■ GOZDARSKI DELAVCI novomeškega GG se marljivo izobražujejo: 20 jih Je na srednjih, 12 pa na višjih in visokih šol. Podjetje jim povrne stroške šolanja. Gozdni delavci pa se izobražujejo na krajših tečajih. Podjetje štipendira tudi študente in dijake. Spn-jT ' $ $ ŠP Več kot 70 trgovskih delavcev, ki so se izučili in delali v tem poklicu še pred vojno v Novem mestu, se je zbralo na prijateljskem srečanju, ki je bilo v soboto, 11. marca, na Otočcu. Mnogi se niso videli po 25 in več let. Prav zato je bilo srečanje še posebej prisrčno in tovariško. (Foto: Mirko Vesel) OBJAVA Po sklepu občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto z dne 9. marca 1967 so s i3. marcem 1967 dani v javno razpravo osnutki dopolnilnih zazidalnih načrtov za predele: 1. montažnega naselja Žabja vas, 2. uslužnostno-obrtnega centra Gotna vas 3. stanovanjskega predela Regerča vas (zahodni del) Osnutki so javno razgrnjeni od 13. marca 1967 daJje vsak dan od 8. do 12. ure v prostorih Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto, Prešernov trg št. 8, v dvorani — klet levo. Občane vabimo, naj si razstavljene osnutke dopolnilnih zazidalnih načrtov ogledajo, morebitne predloge in pripombe v zvezi z osnutki zabeležijo v knjigo pripomb. Iz skupščinske pisarne . r /'-'V NOVOMEŠKA KOMUNA? ... o> ' 20 DOLENJSKI LIST Št. 11 (886) S PRVE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL Prizadeti in odgovorni za volitve Predsednik konference je Slavko Dokl, tajnik pa Dušan Zupanc — Sergij Thorževskij evidentiran za poslanskega kandidata Občinska konferenca SZDL je na prvi seji v Novem mestu v nedeljo, 12. marca, sprejela pravila za delo Socialistične zveze v novomeški občini, izvolila svoje organe in člane za republiško ter zvezno konferenco in tehtno spregovorila o volitvah. Sejo je vodil Slavko Vute. Franju v spomin Umrl je Franjo Milavić. Vsem, nam je bil znan kot vzoren delavec v svoji stroJd. Bil je dober in priden človek, zato ga bomo pogrešali v na-Si sredini. Dolgo nam bo ostal v spominu s svojo značilno govorico in vedrim razpoloženjem. Gostinci, kegljači, člani ZROP vsi bomo pogrešali dobrega tovariša in sodelavca. še dolgo bodo med nami živele njegove iskre šale in smisel za humor, člani ZROP bomo pogrešali svojega intendanta in člana, ki je bil vedno pripravljen sodelovati. Lepe načrte je gojil za restavracijo, ki mu je bila zaupana. Zdaj nam ostane samo še spomin na človeka, ki smo ga bili tako vajeni, da je postal del sredine, v kateri je živel. V Franji Milaviču smo tovariši in znanci izgubili prijatelja, njegova družinica pa skrbnega moža in očeta. Ohranili ga bomo v tovariškem spominu! Obvestilo o obveznem cepljenju psov proti steklini v novomeški o.bčini od 20. do 31. marca 1967 objavljamo na zadnji strani današnjega SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA S pravili so dobile pomembno vlogo krajevne organizacije Socialistične zveze, katerim bo v celoti ostala tudi članarina. Občinska konferenca, v kateri so predstavniki iz vseh krajevnih organizacij, je postala delovni, posvetovalni in usklajevalni organ za vse dejavnosti v mejah Socialistične zveze. Zanimivo je, da se je konferenca, kot prva na Dolenjskem, odločila zapisati v pravila, da je »Dolenjski list« sredstvo za množično obveščanje članstva v novomeški občini, torej glasilo vsega članstva Socialistične zveee. V skladu s pravili so člani konference na tajnih volitvah izvolili organe konference in člane za republiško ter zvezno konferenco Socialistične zveze. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Dokl, za tajnika konference pa Dušan Zupanc. V obširni razpravi o pripravah na volitve so govori- la predvsem o izboru možnih kandidatov za poslance republiške skupščine. Odločili so se, da bodo na kandidacijskih zborih (14. do 25. marca) pred volivci podprli kandidaturo naslednjih možnih kandidatov za poslance: dr. Franca Hočevarja, Sergija Thorževskega (evidentiranega na občinski konferenci), inž. Janeza Pence, Majde Jereb, Borisa Savnika in Andreja Grče. Menili so, da je sestava možnih kandidatov za poslance in odbornike nadvse ugodna, veliko število evidentiranih (127) pa potrjuje, da so občani in čla- ni Socialistične zveze nepristransko spremljali priprave na volitve. Kdo bo kandidiral, kdo bo izvoljen in ali bo izvoljen res najboljši — pa so vprašanja, ki jih Socialistična zveza sprejema prizadeto in o njih odgovorno razpravlja. Zato je konferenca naročila vsem svojim članom, naj v preostalih pripravah na volitve aktivno delajo, to pa je tudi naloga krajevnih organizacij SZDL in drugih dejavnikov na terenu. Letošnje naloge občinske konference so zapisane v programu, sprejetem na nedeljski seji. Med drugim bo v septembru organizirala seminar za vodstva krajevnih organizacij Socialistične zveze v oktobru pa priredila razpravo o vlogi Socialistične zveze v krajevnih skupnostih. Štiriletna Cvetka navdušila Mladinci, pionirji in cicibani Dolnjega Mokrega polja in Polhovice so v nedeljo, 12. marca, popoldne povabili v gasilski dom na Mokrem polju matere, da bi poslušale KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO OBVEŠČA POTROŠNIKE, da je pričela s 1. III. 1967 obratovati trgovska poslovalnica v Bršlinu (zadružni dom) kjer lahko nabavite gnojila, škropiva, semena, orodje in strojno opremo. Nadalje obveščamo kmetovalce in sadjarje, da imamov zalogi v vseh naših poslovalnicah po ugodnih cenah: ■ semenski krompir najboljših sort, ■ semena detelj, trav in vrtna semena, ■ sadike jablan, hrušk, sliv, češenj, marelic in črnega ribeza kulturni spored, ki so jim ga pripravili za njihov praznik. Za to svečanost so se naučili zapeti in recitirati več kot 20 pesmi. Najbolj je navdušila štiriletna Ovetka Kovačič iz Dolnjega Mokrega polja, ko je zapela dve Slakovi pesmi: Pod oknom in Kadar pa mim hišce grem. Pela je tako lepo, da bi lahko nastopila tudi v otroški radijski oddaji. Po kulturnem sporedu so mamice pogostili. Prav vse gospodinje so rade dale mladincem in pionirjem, kar so zbirali za pogostitev. Prireditev je bila bolj skromna, vendar pa tako prisrčna, da je ne bodo kmalu pozabili. ■ V DRUGI POLOVICI APRILA se obdo v novomeški občini pričele delavske športne igre za leto 1967. Te dni se bodo pogovorili, kdo bo skrbel za izvajanje športnih iger. Delavske športne igre bo kot vsako leto organiziral občinski sindikalni svet. SINDIKALNI POSVET STORITVENIH DEJAVNOSTI Zakaj iščemo krivdo drugod? Reforma terja hitro prilagajanje, lagodnemu življenju pa je naredila konec — Zakaj tako malo sodelovanja v okviru storitvenih dejavnosti, kot so: trgovina, obrt in gostinstvo? — Bomo ostali križemrok tudi v letu mednarodnega turizma? — Zakaj ustvarjamo probleme tam, kjer jih dejansko ni? Odbor sindikata storitvenih dejavnosti je sklical 17. februarja v Novem mestu tri razgovore: enega z gostinci, enega z delavci družbene obrti in enega s trgovskimi delavci. Razgovorov se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti Lojze Fortuna. Dnevnega reda ni bilo. Odbor je namreč želel, da bi bili razgovori čimbolj neposredni in da bi predstavniki delovnih organizacij sami povedali, kako se uveljavljajo v reformi kakšnih težav imajo največ. Največ pripomb je bilo glede kompliciranosti notranje zakonodaje v podjetjih, saj združujejo vse tri stroke predvsem manjša podjetja. Govorili so tudi o 42-urr m delovnem tednu in naštevali velike težave, ki Jih imajo pri tem, pokritizirali so prometni davek kot novo obremenitev, rekli nekaj besed na ra-čun nestalnih cen, šuftmar-stva In zlasti odnosa med družbenim in zasebnim sek-torjem v gostinstvu in v obr- ti. Predstavniki družbenih podjetij v gostinstvu in obrti imajo naimteč občutek, da so v primerjavi z zasebnim obrtnikom svoje stroke v veliko slabšem položaju, ker so veliko bolj obremenjeni z raznimi dajatvami. So trgovci res brez težav? Gostinci so potarnali, da imajo zelo majhne sklade, da je zelo veliko nevšečnosti pri nakupu kvalitetnega mesa, ker ga na trgu ni, pa tudi boleznine do 30 dni bodo čutili kot novo, dodatno breme, so povedali. Delavci storitvene obrti so opozorili, da imajo premajhna obratna sredstva. Veliko preglavic jim povzročajo cene, ki so še pod kontrolo v proizvodni obrti. Davek na usluge, s katerim je obremenjena samo družbena obrt, postavlja v veliko boljši položaj zasebne obrtnike. Ker so osebni dohodki sorazmerno nizki, Jim strokovni delavci uhajajo. Tudi. popoldanska obrt jim povzroča precej nevšečnosti. Kot vse kaže, imajo najmanj težav trgovci, saj so se posveta udeležili v zelo majhnem številu, potarnali pa so samo čez najemnine in nizke zaloge. Najbrž pa so v t-sovini največja težava kadri, saj trgovina v 'novomeški občini nima primernih kadrov ... Zato je razumljivo, da je napredek v vseh panogah večji, kot v trgovini, saj so za dolgoročno planiranje potrebni strokovnjaki. Od danes do jutri je premalo! Na vseh treh posvetih so ugotovili, da še vedno preradi iščemo krivdo drugod namesto v domačem podjetju. Notranja zakonodaja je l°h-ko tudi preprosta, saj v manjšem podjetju zadoščata statut in en pravilnik za vse ostalo. 42-umi delovni teden bo prav gotovo problem tako dolgo, dokler bomo prepričani, da moramo delati vsi vse leto po 7 ur na dan in imeti proste sobote. V posameznih panogah lahko skrajšani delavnik prilagajamo sezoni: delajmo tocrej v sezoni več, izven sezone pa manj, pa se bo izravnalo. Dohodka ne moremo povečevati samo z dviganjem cen, pač pa moramo izboljšati kvaliteto storitev, povečati storitve, izboljšati organizacijo dela in podobno. Kar poglejmo, kaj nam nudijo gostinstvo, trgovina in obrt v Novem mestu na primer ob nedeljah. Ali kdo ve, katere obrtne delavnice so odprte, kje so gostinci priredili kaj posebnega in podobno? Vse premalo je sodelovanja med gostinci, trgovci, turističnimi organizacijami, planinskimi društvi, obrtjo itd. Ne smemo pozabiti, da Je Jugoslavija odprta družbena skupnost tudi glede blagovnega prometa. Vsa Jugoslavija je en sam tržni prostor, zato moramo konkurenci odpirati vrata in iskati novih načinov in novih poti pri našem delu. Prav pri tem pa se najpogosteje srečujemo s konzervatiamom, ki trdi, da z odpiranjem novih zmogljivosti sami sebi kopljemo Jamo. To ni res, pač pa Je res to, da današnji čas zahteva hitro prilagajanje in 'da bo spodnesel vse t:ste, ki se ne znajo prilagajati! M. J. Kakšno je novo vodstvo občinske konference SZDL? Predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu je Slavko Dokl, taijnik Dušan Zupanc) člani izvršnega odbora: Dušan Modic, Slavko Dokl, Uroš Dular, Zvone Perc, Tone Pirc, Kristina Plut, Janez Potočar, inž. Niko Rihar, Dušan Zupanc in člani nadzornega odbora: Stane Medved, Franc Mlinar in Rudi Mraz. Izvoljeni so bili na prvi šegi konference 12. marca. Konferenca je izvolila tudi člana za zvezno in člane za reipubliško konferenco Socialistične zveze. Za člana zvezne konference je bil izvoljen (tudi v Črnomlju in Metliki) dr. France Hočevar, za člane republiške konference pa Jože Ovitkoviči inž. Peter Ivanetič, Botaa Karimšek, inž. Niko Rihar in Viktor Zupančič. Slakovo »Kadar pa mim hišce grem« je mala Cvetka zapela brez treme, poslušalci pa so jo nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. (Foto: Polde Miklič) Novomeška kronika ■ DELA NA TRDINOVI CESTI se bodo znova pričela v ponedeljek, 20. marca. Tako so pred kratkem sporočili iz oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri občinski skupščini in pripomnili, da bo poslej delo teklo brez prekinitev dotlej, dokler predvideni del ceste ne bo povsem urejen oziroma asfaltiran. Na cesti bodo delali delavci Cestnega podjetja. ■ VIHAR Z DEŽJEM IN TOČO, ki je v minulih dneh besnel nad Dolenjsko, našega mesta ni huje prizadel. Močan veter Je s streh pometal nekaj opeke in tu in tam ukrivil kakšno televizijsko anteno. ■ S HOCH HUTOVIM »NAMEST-NIKOM BOŽJIM« je 8. marca gostovalo v Domu kulture ljubljansko Mestno gledališče in poželo za odlično interpretacijo tudi priznanje našega občinstva. Skoda le, da ostaja ob takih prireditvah več sedežev nezasedenih, do kart pa tudi ni vselej mogoče prtti; pokupijo jih podjetja, njihovi ljudje pa se ne pokažejo na prireditvi! Mnogi sodijo, da bi morale biti vstopnice za gostovanje MGL v prosti prodaji in nc v zakupu. ■ VES DAN SO PROSTOVOLJNO delali uslužbenci Zavoda za kulturno dejavnost v nedeljo, 12. marca, v Domu kulture, kjer so se pričela obnovitvena dela. Zaradi del bo dom vee marec zaprt. ■ NA CESTI KOMANDANTA STANETA pred študijsko knjižnico so predvčerajšnjim spot kopali, ker Je bilo menda nekaj narobe * vodovodom. Pri VODOVODU so že večkrat povedali, da jim okvara na tem mestu dela največ sivih las ... ■ KOŠARKARSKO IGRIŠČE NA LOKI spet potrebuje človeka, da bo popravil tribuno, koše in ostalo, saj se je športna sezona že začela in i^alci bodo kmalu po vse popoldneve preživeli na igrišču. ■ ŽIVILSKI TRG JE BIL v ponedeljek izredno dobro založen z jajci, ki so jih prodajali po 45 Sdinarjev. Etovolj Je bilo tudi motovilca, radiča in regrata po 100 Sdinarjev merica, nadalje jabolk po 200 Sdin kg, smetane v skodelicah po 280 Sdin itd. Tudi v spodnjem nepokritem delu tržnice je bilo dovolj pletenin, okrasnih predmetov,, cenene konfekcije itd. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Andica Berus iz Vrtovčeve 1 — Jožeta in Damika Mal-narič z Mestnih njiv 9 — Edito. »Kulturno stanovati...« V ponedeljek opoldne se je začela razlivati v enem izmed kletnih prostorov bloka XII na Mestnih njivah umazana voda iz hišnega zbiralnega odtočnega kanala. Ko so Pionirjevi delavci dvignili pokrov s kanala, so presenečeni ugotovili, kaj vse mečejo nekateri prebivalci, te hiše v straniščne lijake: cele limone, uporabljene vžigalice, polovico žem-Vje, v kepe zmečkan papir, pergamentni papdr od margarine, dele otroških igračk, velike kose časopisnega papirja, stare cunje in še in še .. In vse to naj bi kanal »požrl«, ker se nekaterim nekulturnim stanovalcem ne da metati smeti v koš in jih nositd v smetnjake! Sicer pa, kaj bi to: »saj je vse državno...« — to je verjetno življenska parola t.a3rih stanovalcev, ki so po enem letu pokapali, lroilm nekulturno stanujejo v sodobnem hišnem bloku! Slaba legitimacija za osebno omiko, higieno m smisel za kolektivno življenfle v skupnem bivališču! Pogovor z zdravnikom Šport v Kočevju HOV1UANJE UTE2I. Ker v eki pi dvigalcev uteži TVD Partizan Kočevje nima zasedenih vseh ka tegorij, da bi tekmovali ekipno, se nekateri tekmovalci redno udeležujejo tekem za posameznike Prejšnjo nedeljo je spet nastopil mladi dvigalec uteži Jože Smolič. V srednji kategoriji, kjer je tekmovalo 7 dvigalcev, je zasedel prvo mesto in v triatlonu dvignil 307,5 kg. (tezno 105 kg, s potegom 87,5 kg in s sunkom 115 kilogramov). Mladinec Smolič je s tem dosegel tako dober rezultat, da se lahko pomeri tudi v član ski konkurenci. Vadi tudi dvakrat na dan, če mu to dopušča čas. V kratkem se bo udeležil tekmovanja v Logatcu, kamor bo Slo tekmovat tudi več drugih članov kočevskega Partizana, med njimi Stane Sega. ■ KOŠARKA — Ta čas je v Kočevju močan košarkarski turnir, vendar še nimamo podatkov o rezultatih odigranih tekem ■ SOLSKO ŠPORTNO DRU štvo je organiziralo turnir moških ekip med razredi gimnazije Ker Je telovadnica, preveč zasedena, se turnir nadaljuje vsako ne deljo dopoldne. Pri redni vadbi ima osnovna šola medrazredno tekmovanje moških In ženskih ekip v košarki. Kako pomembno vlogo ima košarka v športnem življenju Kočevja, kaže tudi podatek, da sodeluje v tem tekmovanju kar 20 ekip. ■ NOVA PRIDOBITEV v Domu telesne kulture so lepe otroške risbe, razobešene po hodnikih in so bah. Na zaključni razstavi risar skih del osnovne šole za lansko leto je bilo razstavi jenih veliko do-brlh slik, predvsem z motivi iz telesne kulture partizanskih bojev, gospodarstva in drugih, ki zdai krasijo Dom telesne kulture Krčani izpadli V tekmovanju za Titov pokal so Hrastničani premagali Šahiste iz Krškega z 2 ln pol : 1 in pol. SuStar : Levičar 1:0, Milenkovič : Rupar remi, Šircelj : Kmetec 1:0 in Kotnik inž. Kurent 0:1. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili Hristničani. PAVK s 10. marca je šahovski velemojster Matulović odigral v domu JLA v Ribnici simultanko na 30 deskah. Velemojster je 25 partij dobil, 5 pa remiziral (Foto: Drago Mohar) PRED OBČNIM ZBOROM OBČ. ZVEZE ZA TELESNO KULTURO Kam usmerjati dejavnost v prihodnje? V nedeljo se bodo v Novem mestu sestali delegati iz 31 športnih društev na rednem občnem zboru občinske zveze za telesno kulturo. Ugotavljamo, da je športno življenje precej napredovalo in da v nekaterih organizacijah ni več tistih trenj, ki so kalili dobre odnose. Pomemben je tudi delež zveze pri ureditvi športnih in klubskih razmer v samem mestu, kar Je uspelo s pomočjo novoustanovljenega športnega društva. 2al je občinska zveza pri tem izgubila precej časa. zato ni mogla poseči v reševanje nekaterih vprašanj na terenu, če bi nadaljevali s takim delovnim poletom, bi prav gotovo Se mnogo dosegli. Upamo, da se bo novoizvoljeni iz 15 LET FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA Tihi in skromni — a delavni! Tiho, kot je celotno delo- ke že čez 50 let. Mlajši fila-vanje filatelističnega društva, , telisti zbirajo razen jugoslovanskih znamk posebno radi tudi znamke raznih področij. Doma prirejajo društvene razstave in se udeležujejo s svojimi zbirkami razstav v drugih krajih. Nekateri člani redno obiskujejo svetovne razstave. Tako sta bila Andrej Arko in inž. Honzak na razstavah v Palermu, na Siciliji, Londonu, Parizu, Dunaju in Carigradu. Letos bodo zastopniki društva obiskali razstavo v Amsterdamu na Nizozemskem. Za letos so pripravili bogat program in bodo skupno s turističnim društvom popestrili Kočevje za letošnje mednarodno leto turizma. je minil tudi občni zbor kočevskih filatelistov. Ker društvo letos praznuje 15-letni-co obstoja, je bil zbor posvečen tudi temu jubileju. Trenutno ima društvo 19 članov in 18 mladincev, med-' tem ko so pionirji vključeni v filatelistični krožek osnovne šole. V času obstoja se je članstvo precej menjavalo, kar je v Kočevju značilno tudi za filateliste. Od vseh članov sta v društvu od vsega začetka le še Ivan Levstik in Andrej Arko, ki sta vseskozi tudi člana odbora. Kočevski filatelisti imajo lepe zbirke, saj so med njimi celo taki. ki zbirajo znam- vrini odbor zavzel za poživitev te lesnovzgojne dejavnosti v vseh večjih krajevnih središčih, kot so Šentjernej, Škocjan, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Otočec in Mirna peč. Prav to, da je občinska zveza doslej premalo skrbela za razvoj športa izven cenara, Je njena največja pomanjkljivost. Toda teze, ki so prišle v javno razpravo, že odgovarjajo na to pripombo. Občinska zveza bo v prihodnje usmerila svojo dejavnost tja, kjer bo najbolj potrebna, obenem pa razčistila sledeča vprašanja: — ali imamo dovolj športnih objektov (odprtih in zaprtih), kakšno je njihovo stanje, kako objekte izkoriščamo in kaj storiti, da bo stanje zadovoljivo; — ali je dovolj strokovnega in vodilnega kadra v športnih organizacijah; — kakšen je pomen šolskih Športnih društev in kakšen naj bo njihov nadaljnji razvoj; — kako naj- potekajo delavske športne igre in rekreacijski šport; — kako naj delujejo tekmovalne skupnosti in tekmovalni sistem; — odnos med Športniki in teles-novzgojnlmi delavci ter odnos, do družbene lastnine: — kakšen naj bo nadaljnji razvoj telesne kulture v društvih in v občini. Na nedeljskem občnem zboru naj bi športni delavci omenjena vprašanja razčistili ter s tem pomagali občinski »vezi, ki je to že bolj ali manj uspešno poizkušala. Sd Prijateljski šah v Krškem 10. marca, pred prvenstvom slovenskih mest v Črnomlju, so se na prijateljskem brzo poteznem dvoboju zbrali šahisti Krškega in Brežic. Zmagali so Krčani s 33 ln pol, Brežičani pa so zbrali 16 in pol točke. Pri igri »vsak z vsakim« so krški igralci takole igrali: Levičar je zbral 10 točk (100 odst.), Ruper 8, Turnšek 7 in pol, Novak 5 in Zupanc 3, brežiški pa: Banda 5, Ilinčič 4 in pol, Šetinc 3, Recer 2 in Filipčič 2. V dvokrožnem turnirju s po šti rimi igralci v vsaki ekipi je bil najboljši Levičar Na slovenskem prevnstvu bodo razen omenjenih Krčanov igrali še naslednji krški igralci: Cizelj. Ceglar. Kmetec in inž. Kurent PAVK Veleslalom na Javorovici Prireditev bo postala tradicionalna, povabljene pa so vse šole v novomeški občini šolsko športno društvo »Polet« iz Sentjemejške osnovne šole je priredilo 5 marca na Javorovici veleslalom, ki sta se ga udeležili tudi ŠŠD »Katja Rupena« iz Novega mesta in ŠŠD »Šmarjeta« Sklenili so, da bo veleslalom postal tradicionalen, prirejali ga bodo v marcu, nanj pa povabili vse Sole v novomeški občini. Rezultati: Miha Legan (Novo me- Katja Močnik četrta v Zagrebu 16. aprila v Novem mestu medobčinsko prvenstvo v krosu Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo, 12. marca v Zagrebu, so nastopile tudi Novomeščanke: sestri Močnik in Marija Bratkovič. Danica Močnik in Marija Brat- kovič sta tekli v skupini mlajših mladink na 1000 metrov. Takoj po startu se je Danica Močnik ponesrečila in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Za tekmovanje se je dobro pripravila in Katja Močnik je na nedeljskem državnem prvenstvu v krosu v Zagrebu zasedla 4. mesto, s tem pa žal ni izpolnila pogojev za udeležbo na »Balkanskem krosu«. Katja je na sliki v sredini (Startna it. 99), na levi je Marija Brajkovič, na desni pa Katjina sestra Danica, ki ne je na nedeljskem tekmovanju v Zagrebu ponesrečila bi gotovo med prvimi pritekla na cilj. V skupini starejših mladink, ki so tudi tekle na 1000 metrov, je nastopila Katja Močnik. Se vsa pod vtisom nesreče, ki se Je pripetila njeni sestri, je pritekla na cilj četrta. Z njenim uspehom smo zadovoljni Tekmovalna proga je btla razmočena, med tekom je deževalo zato Je marsikatera tekmovalka odstopila. Medobčinsko prvenstvo v krosu za naše območje bo v nedeljo, 16. aprila, v Novem mestu. Razen novomeških tekmovalcev bodo tekli tudi najboljši Dolenjci. Medobčinsko prvenstvo v krosu - Je že vsa leta naSa najbolj množična športna prireditev. J. G. Črnomaljski šahisti premagali Metličane 2e večkrat so se črnomaljski šahisti pomerili z metliškimi. Konec lanskega leta so v okviru troboja med šahovskimi ekipami Črnomlja, Metlike in garnizona Metličani gladko premagali Črnomaljce s 4:3, 4. marca pa je bilo povratno srečanje šahovski ekipi obeh belokranjskih mest sta se sestali v Metliki, kjer se je dvoboj po triurni igri končal z visoko zmago črnomaljskih šahi sto v. ZmagaU bo z rezultatom S,5:l,5. Edino zmago za poraženo ekipo Je dosegel Jože Gerbec. Rezultati: Vidovič : Avsec 1:0; 21ogar : Hm Jak 1:0; Bakartč : šauer 1:0; Vujorld ; Gerbec 0:1; Korevec : Provaljšek 1:0; Drago* : Kržan 3.0. sto) 41,3 sekunde, Milan Rotar (N. m.) 42,1. Branko Ruden (Šentjernej) 42,9, Janez Selak (šentj.) in Marko švenit (N. m.) 44,3, Prane Purar (šentj.) 45,9 in Jože Srčič (šmarjeta) 47,0; pionirke: Duška Kramarič (N. m.) 57,2 in Vesna Saje 63,2. - Ekipe: 1. ŠŠD »Katja Rupena« (Legan. Rotar, Svent) 127,7, 2. ŠŠD »Polet« (Ruden, Selak, Furar) 133,1 in 3. ŠŠD »šmarjeta« (Srčič, Blažič, Kos) 155,0. Pionirji ln pionirke so se zelo veselili snega na Javorovici, saj ga ta čas ni bilo nikjer drugje na Dolenjskem Ogledali so si tudi spomenik žrtvam Cankarjevega bataljona na Javorovici. Najboljši šahisti so v Kanižarici Na nedavnem šahovskem tekmo vanju v okviru delavskih športnih Iger so zmagali kanlžarski šahisti. Ekipa iz Rudnika Je zmagala s <5 točkami, drugi so bili šahisti iz občinske skupščine z 12 točkami, sledijo Elektro z 10, Bclts s 5 in Iskra iz Semiča s 3 točkami m pol. V zmagovalni ekipi se je izkazal zlasti inž. Jamšek, ki Je vse partije dobil Beltovci, ki slo ve kot dobri Šahisti, so tokrat niso mogli uveljaviti, največ po krivdi nekaterih neresnih tekmovalcev. S. V. 5 Košarka tudi v Beli krajini 5. marca Je bila v Semiču odigrana prijateljska košarkarska tekma mod moštvoma TVD Partizan iz Semiča in črnomaljske gimnazije pred rekordnim številom gledalcev. Tekma se Je končala neodločeno 70:70 (34:36). Gimnazija Črnomelj: Glaser 22, Simeonovič 2, Fortun 24, Kalčič 22. TVD Partizan Semič: Malnarič 7, Babič, Plut 41, Bukovec 8, Pav-lakovič 14. V predtekmi sta se srečali ekipi 7. ln 8. razreda osnovne šole. Zmagal je z rezultatom 34:27 osmi razred. D. PLUT Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari In nov* naslov! Žleze z notranjim izločanjem nam urejajo življenje Velikokrat slišimo, da temu ali onemu izmed nas nagajajo hormoni, ki se izločajo preveč ali pa premalo in potem vržejo človekovo zdravje iz navnotežja. Hormoni so posebne snovi, ki jih nekatere žleze v našem telesu izločajo naravnost v kri. Ker te žleze nimajo izvodil v kak votel telesni organi ali pa iz telesa, jim prav zaradi tega, ker izločajo svoje izdelke naravnost v kri, pravimo žleze z notranjim izločanjem. Med seboj so te žleze v veliki odvisnosti, kar pa morajo biti, če hočejo vplivati na skoraj vsako dogajanje v našem telesu. Zleze z notranjim izločanjem so tudi v tesm zvezi z vegetativnim živčevjem, to je živčevjem, ki ni odvisno od naše volje, ki torej samodejno deluje kar spet pomeni, da hormoni vplivajo na to živčevje v precejšnji meri, pa tudi, da to živčevje vpliva na žleze. Naša industrija že zna izdelovati celo vrsto hormonov, vendar ti povsem le ne zamenjujejo prirodnih, ker so verjetno kemični preveč čisti in nimajo dodatnih in pomožnih snovi kakor naravni hormona. Te stvari so zelo zapletene, in čeprav vemo veliko o njih, še niso povsem dognane. Precej hormonov docela poznamo, nekaj pa jih je, ki nam še niso odikrili vseh svojih skrivnosti, čeprav njihovo dejavnost, količino in kemično sestavino dobro poznamo. Življenjski procesi namreč niso enostavni! Kraljica vseh žlez z notranjim izločanjem, hipofiza ali možganski podvesek, izloča nad 18 hormonov. Med njimi so taki, ki vplivajo na druge žleze z notranjim izločanjem, zaradi tega kraljica teh žlez, ker jih ureja in nadzoruje. Izloča hormon rasti, hormon za dojke, hormon, ki stiska mišičje maternice, hormon za stiskanje ožilja, napetost mišičja votlih organov in druge. Ce žleza ne dela prav, se razvijajo velikani ali pa pritlikavci, pojavi se čezmerna debelost ali pa čezmerno hujšanje; lahko se podaljšajo štrleči deli telesa, prsti rok in nog, roke, stopala, čeljust, uhlji, brada; poruši se seveda ravnotežje med ostalimi žlezami z notranjim izločanjem in temu primerne so okvare telesa. Epifiza, tudi podobna žleza v možganih, povzroča prezgodnje spolno zorenje ali pa prepozno zorenje, če gre za okvaro Pri odraslih se v takem primeru začno sušiti spolovila Priščitnične žleze leže na vratu, pn ščitnici. Hormon teh žlez skrbi za pravilno množino kalcija v krvi in za presnovo fosforja. Ce je s tem hormonom kaj narobe, pride do hudih krčev, do okvar v tvorbi kosti in pri strjevanju krvi ter motenj pri uravnavi gostote sten žil lasnic. Ščitnica ali golšna žleza je že med laiki znana po tem, da potrebuje določeno količino joda. Hormon, ki ga izloča, vsebuje namreč jod. Ce joda ni dovolj, se razvije golša. Ker je naša sol jodirana, torej vsebuje Jod v zadostni količinini, ni večje nevarnosti za golšavost prebivalstva. Ščitnica pa se v puberteti in v nosečnosti normalno bolj poveča, ker je poraba joda večja, pa dobljena količina v hrani ne zadošča. Pozneje ščitnica spet uplahne. Pri motnji te žleze se lahko razvije Basedowova bolezen, za katero so značilne golše, pospešeno bitje srca in izbuljenost oči. Pridružijo se driske, zvišana temperatura, hujšanje in živčna razdražljivost. Druge motnje ščitnice povzročajo nabreklost kože in sluznic, debelost, lenost mišičja in živcev, duševno topost, lahko pa tudi močno hujšanje Priželjc je žleza, ki izgine po puberteti. Motnje te žleze povzročajo izredno debelost, zraven spada nerazvitost spolnih organov. Lahko pa se razvije paraliza mišičja, ki ni trajna, pač pa se pojavlja v napadih, trajajočih po nekaj minut, ur ali celo dni. Mišice so ohlapne. Napad je navadno ponoči, tako da bolnik zjutraj ne more vstati iz postelje. Trebušna slinovka izloča insulin. Ce je hormona premalo, se razvija sladkorna bolezen. Nadledvična žleza leži po ena nad vsako ledvico. Sestavljena je iz skorje in sredice, ki vsaka po svoje izločata hormone. Pri motnjah skorje se razvijejo znaki prezgodne spolne dozorelosti ali pa značilnosti nasprotnega spola. V takem primeru dobi moški ženske spolne znake in ženska moške spolne znake, značilnosti lastnega spola pa se zmanjšajo ozirom okmejo. Pri motnjah sredice se zaradi zoženja drobnih žil razvije visok krvni pritisk. Tudi spolne žleze — mislimo samo jajčnike pri ženi oziroma moda pri moškemu, vsi dugi spolni znaki so odvisni od teh in niso spolne žleze, kot včasih kdo zihotno misli — so parne pri vsakem spolu. Pod vplivom hormonov, ki jih izločajo spolne žleze, se razvije iz deklice dekle iz fantka fant. Aktivnost spolnih hormonov traja do sfcarosti, ko začno usihati in s tem seveda usiha tudi /spolna aktivnost. Ce je hormonov preveč ali pa premalo, se razvije temu primerna spolna prerazvitost ali nerazvitost. Na tem mestu ni namen do podrobnosti naštevati vse hormone in vse njihove dejavnosti, ker je to preveč komplicirano. Vendar za prvo orientacijo in za spoznavanje vrednosti funkcij posameznih žlez z notranjim izločanjem ter vplivov njihovih hormonov na organizem lahko služi ta kratek opis, ker je pravilno delovanje hormonov ta samodejnega živčevja eden najosnovnejših pogojev za dobro zdravje. DR. BOZO OBLAK Mladi »pionirjevci« najboljši kegljači Za mladinsko prvenstvo Dolenjske v kegljanju se je prijavilo 20 posameznikov. Tekmujejo v disciplini 2 x 100 lučajev. Po prvem nastopu posameznikov vodi član »Pionirja« Prane Dreni k s 397 keglji pred Dravlnoetn 391, Z. Romihom 387 itd. Tekmovanje posameznikov se bo končalo ta teden Ekipno prvenstvo Je dobilo moStvo SD Pionir Z, kt Ja podrto 1440 kegljev. Vodi »vseh devet« V nadaljevanju zimske kegljaške lige Novega mesta so bili doseženi izidi: Železničar — Luknja 378:380, Toplice — Vseh devet 381:417, Luknja — Topilce 466:435; Bolnica — Starib devet 363:374, Skra — Krka 390:415, Elektro — Pionir ml. 392:358. Elektro — Bolnica 345:239, Starih devet — Iskra 404:388 ln Pionir ml — Krka 373:331 V I. ligi vodi »Vseli deveta pred »Luknjo« ln Pionirjem. v n. liRi pa »Starih devet« pred »Pionirjem mU. in alakzoa. Jm PISMA UREDNIŠTVU Nekaj besed o nalezljivi zlatenci Na vprašanje B. Milosta iz Sevnice, kaj je z nevarno boleznijo, ki se že od lanske zgodnje jeseni širi zlasti med mladino v Spod. Posavju, smo zaprosili upravnika zdravstvenega doma iz Sevnice dr. Jurija Pesjaka, da je za naše bralce pripravil naslednji odgovor o epidemiji nalezljive zlatenice — Ker nevarnost za razširitev te bolezni še vedno obstaja, upamo, da bo odgovor prebralo zlasti kar največ staršev in drugih odraslih Kaj je s pitno vodo Tovariš urednik! Prizadeti iz Salke vasi in Rudarskega naselja sprašujemo »Vodno skupnost zc porabo vode Kočevja in Ribnice« v Kočevju, zakaj nas pusti brez vode cele dni m noči in moramo rabiti za hrano vodo iz nesnažnih vodnjakov, ki pa jih niti nimamo vsi. Zaradi tega nastajajo prepiri. Zakaj ne črpajo vode iz prečrpovalnika na Roški cesti, kot so delali pred leti in smo imeli vodo vsaj ob urah, ko so črpali? Prosimo za odgovor. Prizadeti. Pripomba uredništva: Pri Vodni skupnosti Kočevje-Ribnica smo zvedeli, da so imeli v zadnjih tednih kar dve večji okvari elektromotorjev na črpališču Obrh. Zgodilo se je celo to, da se je drugi elektromotor pokvaril, ko prvega v delavnici na Rudniku niti še popraviti niso utegnili. Vodo za Kočevje so zato črpali iz rezervnega črpališča v Slovenski vasi, ki pa daje manj vode (45 1/sek) kot Obrh (55 1/sek). Prav zaradi tega višji predeli mesta in okolice (Trata, Šalka vas, Rudarsko naselje, višja nadstropja v stolpnicah) niso imeli vode. Na Roški cesti vode niso črpali, ker do tam ni pritekla, in torej niso imeli kaj prečrpati. Pav o preskrbi mesta in okolice z vodo je pred kratkim razpravljal tudi svet za komunalne zadeve pri občinski skupščini. O ugotovitvah in sklepih sveta bomo še poročali. Šentjernejski oktet ni v razsulu Tovariš urednik! V predzadnji številki Dolenjskega lista so bili bralci netočno seznanjeni z delovanjem Sentjemejskega okteta Da bodo zvedeli resnico, želimo to informacijo osvetliti z druge plati. Vsi člani Sentjemejskega okteta so s svojim delom na delovnih mestih ali pa doma zelo zaposleni. Zato smo razpravljali, kako bi na- Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov! daljevali z delom, ne da bi zanemarjali svoje delovne dolžnosti. Zavedati se moramo, da kvalitetni dvig okteta zahteva precejšnje število vaj, te pa jemljejo človeku čas, ki pa ni vedno prosti čas. O tem smo se pevci pomenili med seboj popolnoma tovariško, v javnost pa je prišla malce grobo formulirana informacija o razsulu, ki se je dala razumeti, kot da smo se pevci med seboj sporekli. Zaradi službene zadržanosti in dela nas bosta zapustila dva člana, povrnil pa se bo v naše vrste član, ki je bil že pevec Sentjemejskega okteta, a je moral oktet zapustiti, ko je odšel k vojakom. Tudi omenjena člana bosta še nadalje sodelovala z nami in nam po potrebi priskočila na pomoč, tako da se zamenjava v ničemer ne bo poznala in bo oktet še nadalje širil lepo domačo pesem med ljudi. Pevci Sentjemejskega okteta Od vseh nalezljivih bolezni nastopa na našem območju v zadnjem času v največjem številu nalezljiva zlatenica. Od leta 1959, ko je bilo na teritoriju sevniškega zdravstvenega doma 90 obolelih za zlatenico, Je število padalo do leta 1963; nato pa beležimo zopet naraščanje vse do 1965, ko se je začela sedanja epidemija. Leta 1966 smo imeli do sedaj največje število zlateničnih bolnikov (192 na 18.000 prebivalcev ali 10,6 na 1000). Nalezljiva zlatenica je bolezen predvsem predšoMcih in mlajših šolskih otrok, saj je obolelih do 6. leta — 20,7 odstotka in od 7.—14. leta 53 odstotka, kar znese 73,7 odst. vseh obolelih. Bolezen se je pričela širiti 1965 med šolsko mladino, se nato naglo razširila na predšolske otroke in v nekaj manjšem številu tudi na odrasle. Ni pa se pojavila samo v naši občini, ampak tudi drugod, ponekod celo v večjem številu, npr. v občini Slovenske Konjice, kjer znaša število obolelih 24 na 100 prebivalcev. Znano je, da bolezen v vsej Jugoslaviji narašča, ravno talko beležijo po drugi svetovni vojni večje število obolelih v vseh vzhodnoevropskih državah. Prva večja epidemija v Jugoslaviji je bila 1945 na sremski fronti. Nalezljiva zlatenica je tipična kontaktna infekcija ter se lažje širi v slabih higienskih razmerah in tam, kjer so dani pogoji za množičen' kontakt (šole, otroški vrtci). Bolezen se začne 3—4 tedne po stiku z bolnikom z utrujenostjo, izgubo apetita, bruhanjem, bolečinami v trebuhu, rumenoobarvani beločnicami in rumeno rjavo obarvanim urinom. Pogosto ne nastopa tako tipično in so vsi prej omenjeni znaki komaj zaznavni, beločnica se sploh ne obarva rumeno. Ravno ti največkrat prepozno ali sploh ne odkriti in ne zdravljeni bolniki so nevaren vir novih' okužb. Potek bolezni je sorazmerno lahek, zlasti pri mlajših bolnikih. Daljša je rekonvale-scenca, ki traja najmanj 6—8 tednov. Težji je potek bolezni pri tistih osebah, katerih jetra so bila že prej okvarjena, zlasti od alkohola. Najboljši ukrep za preprečitev širjenja je zgodnje odkritje in takojšnje pravilno zdravljenje. Bolniku je nujno potrebno strogo ležanje, dietna prehrana in redna zdravniška kontrola ter popolna vzdržnost od alkoholnih pijač. Da bi bolezen čimbolj omejili, je nujno zdravljenje v bolnica, kontrola sumljivih (anikte-rične oblike!), razkuževanje ekskretov in splošni higienski ukrepi. Nujno je poostriti osebno čistočo (zlasti umivati si roke v tekoči topli vodi), higieno stranišč (suha stranišča na podeželju) in redno zračiti prostore, kjer biva več ljudi skupaj (šole, internati, otroški vrtci). Kljub vsem ukrepom, Ki jih izvajamo, odkar so se pojavili prvi bolniki v šoli na Blanci, nam še ni uspelo popolnoma preprečiti nove primere obolenj, ker še ne poznamo uspešnega cepljenja proti tej nalezljivi virusni bolezni. Tako imenovani gama globulini namreč obvarujejo bolnika samo za kratek čas in morajo biti rezervirani za tiste ogrožene, katerim bi bolezen lahko prizadejala hujše posledice (nosečnice, rekonvalescenti po težjih boleznih, novorojenčki). Upamo, da nam bo z vsemi opisanimi ukrepi in z napredkom zdravstvene prosvete uspelo število bolnikov zmanjšati. DR. JURIJ PESJAK Ves prejšnji teden so bile številne proslave v počastitev Dneva žena. Dekleta iz novomeškega LABODA so pripravile za svoj kolektiv nastop z recitacijami in petjem. Proslava je bila v novi otroški restavraciji v petek 10. marca. (Foto: Mirko Vesel) Tudi v brežiški občini so se kar vrstile prireditve, namenjene^ borkam, ženam, materam in delavkam ob njihovem prazniku — 8. marcu. Največ žena se. je v torek zvečer, 7, marca, zbralo na svečani akademiji v Prosvetnem domu. Spored so pripravili pionirji osnovne šole bratov Ribarjev in mestni mladinski aktiv. Pionirji so za žene pripravili okoli 500 šopkov pomladanskega cvetja. Posebej so pionirji in organizacija ZB na dan pred praznikom pogostili nekdanje borke. — Takole, kot kaže fotografija, pa so bile sprejete brežiške žene borke v osnovni šoli (Foto: Ivan Tomše) Kuharske bukvice Kuhinjska posoda in orodje Kuhinja naj ima več loncev, ki držijo pol litra, liter dva litra, in pet litrov za manjše družine, za večje pa naj bodo večji. Lonce uporabljamo tudi kot mero. K opremi kuhinje spadajo še kozice ali ponve, plitva ponev z ročajem, pekva ali pekača za pečenje mesa in peciva, valjar za testo, sito za pšenično moko in subo za koruzno moto ter zdrob, strgalnik šibka ali raztepalnica za sneg, zajemalka za juho ali cedilo za juho, lopatica za obračanje testa in mesa, noži, dolge vilice z dvema rogljema, žlice in kuhalnice ter lesen nož za mazanje nadeva. Gosipodmja mora imeti še veliko skledo za pomivanje ali škaf. Ne postavljaj nikoh prazne pološčene ali emajlirane posode na vroč štedilnik, da ne popoka lošč ali kositer (cin), ki lahko napravi veliko škodo v črevesju, če pride v jed! Za kuhanje marmelade naj ima gospodinja posebno posodo, v 'kateri ne sme kuhaiti mastnih reči. Prav to.Vr> ne'sme uporabljati tudi kuhalnice, ki jo rabi pri kuhi marmelade za druge namene, ker sicer je nevarnost, da se marmelada pokvari in splesni. Posoda mora bati vsak dan umita z vročo vodo, ki ji pridamo sode, posodo nato splaiknemo. Dr. Željko Šribar: Vsaka žena bi morala vsaj dvakrat na leto Zdravljenje: tako ranice kot polipe moram ozdraviti, kajti s tem preprečujemo raka. Vsak polip odščipnemo in ga preiščemo. Ranice zdravimo tako, da uničimo maternično sluznico, ki tvori ranico, in s tem omogočimo normalni sluznici prerasti obolelo mesto. Ranico uničimo tako, cUv jo enkrat zažgemo s posebnim električnim aparatom ali pa jo večkrat v nekaj tednih premažemo s posebno tekočino. Včasih moramo zdravljenje po neikaj mesecih ponoviti. Bel iztok Omenil sem že, da so spolni organi pod vplivom hormonov, ki nastajajo v jajčnikih; delovanje jajčnikov pa je odvisno od splošnega stanja telesa. Kadar jajčniki pravilno delujejo, to se pravi, da dobro delujejo, je iztoka ravno pravšna količina. Slabo splošno stanje (kot npr. rast telesa) torej neugodno vpliva na jajčnike in ostalo spolovilo. Nekateri celo napačno sklepajo, da zn radi močnega bele- ga iztoka nastane slabo splošno stanje. Dejansko pa zaradi slabosti ali splošne izčrpanosti celega organizma nastaja vse več iztoka. Tokrat je iztoka zelo veliko, je pa redek in skoraj prozoren — voden. Tak iztok ne smrdi, običajno ne peče, le prepogosto je treba menjati spodnje perilo ozir. uporabljati mesečne predloge. Slabo splošno stanje je lahko razvojna motnja iz otroških let ali pa nastane v puberteti. Kot je znano, je v puberteti razvoj nagel in bujen, toda že majhna ovira (slaba hrana, kakršna koli bolezen ali pretežko delo) poruši ta bujni razvoj in telo zaostaja v rasti in v delovanju vseh organov, kar ima pozneje za posledico splošno oslabelost. Oslabelost organizma nastane tudi v poznejših letih, nadalje zaradi slabe prehrane, ob vsaki težki bolezni, v daljši ali krajši dobi okrevanja, zaradi prenapornega fizičnega dela, zaradi stalnih skrbi in slabokrvnosti (ta je sicer vedno spremljevalka slabega zdravstvenega stanja). Včasih pa je slabokrvnost prvotna in šele zaradi nje nastane oslabelost. Tudi pogostni splavi in porodi zelo izčrpajo ženo. V naštetih pojavih je navadno žena shujšana in se slabo počuti. Običajno si predstavljamo debelost kot dokaz dobrega stanja telesa ozir. organizma, kar pa ni res. Debelost neugodno vpliva na spolne organe, zato imajo debele žene tudi povečan iztok. iztok zaradi živčnih motenj Na spolovilo pa ne vplivajo samo snovi, ki nastanejo v jajčnikih (hormoni), temveč tudi živci. Kot vsak del telesa so tudi spolni organi prepre-ženi z živci. Nešteto teh živcev je povezanih z živčnim centrom — možgani, ki dobe obvestilo o dogajanju v teh organih; iz možganov pa vodijo živci nazaj v organe in dajejo povelja, kako naj organ deluje. Nekatera obvestila in povelja so v dosegu volje, druga dogajanja se odvijajo mimo člove-ko volje. Meja med voljnim in nevoljnim delovanjem ni ostra. 5 h ginekologu Vedeti moramo, da nastane povečan iztok tudi zaradi delovanja živcev. Mnoge žene so ob prevelikem telesnem in duševnem naporu ali kakršnem koli neugodju rade zatečejo v bolezen, in to zavestno ali podzavestno. Podzavestni dražljaji delujejo na spolne organe tako, da se izloča veliko iztoka, možgani pa v tem primeru sprejemajo obvestilo o neugodju v predelu spolovila in žena se počuti bolno na spolnih organih. Nekaj podobnega se dogaja, kadar čuti žena bolečine v križu. Vsako opravilo, kjer je drža telesa dolgo časa ista, privede do rahlih bolečin v križu, če pa je žena v tem položaju še dolgo časa izpostavljena naporu (duševnemu ali telesnemu), pride iz možganov dražljaj, ki povzroči v predelu križa napetost okrog sklepov, in obvestilo o rahli utrujenosti se spremeni v bolečino. Tako na spolnih organih kot na kosteh v takem primeru ni najti pri pregledu nobenih bolezenskih znakov. Vsaka bolečina v predelu me- denice, tj. tudi bolečine v križu, rada povzroča iztok. To pa zato, ker se živci za bolečino v križu in živci iz maternice med seboj prepletajo in se dražljaji prenašajo z organa na organ. Iztok ima v tem primeru normalno podobo, le preveč ga je. Povečana količina iztoka, zlasti še če je povezana z bolečino v križu, navaja ženo na misel, da ima bolno spolovilo. Vse večja skrb glede teh težav stanje še poslabša. ZDRAVLJENJE iztoka je lahko zelo enostavno, lahko pa tudi ne. Nekaterim ženam zadostuje že beseda, da so spolovila zdrava, in iztok se postopoma zmanjša ter se počutijo spet zdrave. Včasih pa je potrebno skrbno spraševanje in zaupno sodelovanje med zdravnikom in bolnico, da odkrijemo, kje je vzrok težavam te vrste, kajti na osnovni vzrok težav žena sčasoma pozabi, in ko pride k zdravniku, ve le za težave v medenici. Osnovni vzrok je lahko že spor v družini ali v službi ali kjerkoli drugje. Za trenutno pomirjenje živcev zdravnik lahko predpiše zdravila, poudarjam pa, da je beseda boljša kot tableta, kajti dolgotrajno jemanje pomirjevalnih sredstev lahko preide v razvado. KMETOVALCI! Nudimo vam prvovrstno sladko seno po ugodni ceni. vVse informacije dobite v obratu Trška gora in PO Mirna peč. Kmetijska zadruga »KRKA« Novo mesto DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO razpisuje NOVO NAGRADNO ŽREBANJE za vlagatelje, ki varčujejo pri Dolenjski banki in hranilnici NOVO MESTO in njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM ali pri poštah v okviru podjetja PTT novo mesto. 1. za vlagatelje, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 vloženih na svojo hranilno vlogo najmanj 1.000 N-din kot vlogo na vpogled — navadno vlogo: 25 DENARNIH NAGRAD PO 200 NOVIH DINARJEV 2. Za vlagatelje, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 na svoji hranilni vlogi najmanj 2.000 N-din in vlogo vezano na odpovedni rok nad 12 mesecev — 28 praktičnih nagrad: televizor RR Niš moped »Partizan« šivalni stroj »Mirna« hladilnik »HIMO«, 60-litrski radijski sprejemnik Simfonija blago za moško obleko tovarne »NOVOTEKS«, Novo mesto 6 moških srajc tovarne perila »LABOD«, Novo mesto 6 kosov ženskega perila tovarne »BETI«, Metlika 5 transistorjev HOKEJ 66 5 jedilnih servisov za 6 oseb 5 jedilnih priborov za 6 oseb 5 električnih likalnikov z regulatorjem Vsak varčevalec ima pri žrebanju toliko žrebnih lističev, kolikorkrat izpolnjuje pogoje nagradnega žrebanja s tem, da je lahko izžreban enkrat. 3. Za varčevalce, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 z banko sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj in položen osnovni polog, razpisuje banka posebno nagradno žrebanje — 6 praktičnih nagrad, ki jih bodo prejeli ob izpolnitvi pogojev za najetje kredita. Nagrade so: 1. kopalna kad s kombinirano pečjo 2. hladilnik HIMOt 80 litrski 3. bojler, 80-litrski 4. električni štedilnik 5. bojler, 8-litrski 6. bojler, 8-litrski VARCEVALC1 — ne pozabite, da za vezano hranilno vlogo prejmete tudd večje obresti! Navadno hranilno vlogo lahko spremenite v vezano vlogo! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO SAP-TIIRIST BIRO LJUBLJANA vabi NA ZANIMIVE IZLETE Z AVTOBUSOM: Spomladanski velesejem - MILANO od 20. do 23. aprila. Prijave do 8. aprila MADŽARSKA - AVSTRIJA od 21. do 23. aprila. Prijave do 31. marca. FERRARA-RAVENNA-SAN MARINO-RIM-NAPOLI-SORRENTA-CAPRI-FIRENCE-BOLOGNA _ od 27. aprila do 4. maja. Prijave do 10. aprila. TRST-RAVENNA-SAN MARINO-FIREN-CE-BOLOGNA- FERRARA-PADOVA od 29. aprila do 1. maja Prijave do 10. aprila. Mednarodna razstava obrtništva -FIRENCE od 29. aprila do 2. maja. Prijave do 10. aprila. Po sklepu delavskega sveta PEKARNE IN SLAŠČIČARNE NOVO MESTO prodamo na javna licitaciji AVTO DKW - IM V 1000 - zaprt za prevoz kruha v voznem stanju. Izklicna cena je 12.000 Ndin. Licitacija bo v torek, 28. 3. 1967, pred obratom pekarne Ločna: za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebni pa ob 10. uri. AGROKOMBINAT — Krško razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 žitnih kombajnov »Zmaj« 630 2 mlatilnic »Zmaj« (manjših) 1 mlatilnice »Zmaj« (večje) 2 poltovornih avtomobilov Fiat 620 v nevoznem stanju 2 traktorjev FE 35 Prodaja bo v četrtek, 23. marca 1967, ob 9. uri na strojni postaji v Leskovcu pri Krškem. »METAL« obrtno nabavno prodajna zadruga -Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA POGOJI: kandidat mora poleg splošnih pogojev biti na vodilnem mestu 4 leta. Razpis velja 15 dni po objavi. Komisija za razpis vodilnih mest v INDUSTRIJI OBUTVE - NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 38 razpisuje prosto delavno mesto RAČUNOVODJE Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — da ima ustrezno visoko strokovno izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v taki stroki ali ustrezno srednjo ali višjo strokovno izobrazbo ter najmanj 8 let delovnih izkušenj v taki stroki (od tega vsaj nekaj let na vodilnem delovnem mestu); — da ima sposobnost za samostojno vodenje, organiziranje in opravljanje računovodskih poslov. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop dela in ostalo po dogovoru. Pismene prijave z dokazili in življenjepisom sprejema splošna služba podjetja vključno do 31. 3. 1967. Podjetje za PTT promet Novo mesto komisija za sprejem na delo pri delovni skupnosti Krško razglaša za določen čas prosto delovno mesto TT MEHANIKA v VF ojačevalnici Krško Za to delovno mesto se zahteva: — šola s praktičnim poukom za telekomunikacije — oddelek za tt mehanike. Delovno mesto je zaradi odhoda delavca v JLA prosto do 15. aprila 1968, zasede pa se lahko takoj. Pismene prijave z dokazili in življenjepisom sprejema podjetje za PTT promet v Novem mestu. Cenjene stranke obveščam, da sem v ČRNOMLJU, Kolodvorska 22, odprl finomehanično delavnico za popravilo pisalnih, računskih, šivalnih in ciklostilnih strojev ter registrskih blagajn vseh vrst. Delavnica je odprta vsak delavnik od 6. do 16. ure, razen ob sobotah. Manjša popravila opravljam na željo strank tudi izven delavnice. Se priporočam! VOJTIJEH KOLAR, finomehanik, Črnomelj OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: KOZOLEC (dvojček) Licitacija je ustna in bo 19. marca 1967 ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. urn za zasebni sektor v Žužemberku na velikem vrtu ob osnovni šoli (pri kozolcu). KRAJEVNA SKUPNOST SEMIČ razpisuje ponudbo za gradnjo mesnice v Semiču oz. preskrbo Semiča in okolice s svežim mesom in drugimi mesnimi izdelki. Ponudbe sprejema Krajevna skupnost Semič do 25. 3. 1967. Oglašujte v DL! OKNA, VRATA, POLKNA in drugo STAVBNO POHIŠTVO za opremo VAŠE HIŠE dobite pod zelo ugodnimi pogoji v PRODAJNEM SKLADIŠČU INLES v RIBNICI Komisija za delovna razmerja Kovinskega podjetja Ribnica na Dolenjskem razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 KV pleskarja 1 KV orodjarja 2 KV kovinostrugarja Pogoj je poskusno delo. Nastop dela je mogoč 1. aprila 1967. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Stanovanja ni. Interesenti naj vložijo prošnje z navedbo kvalifikacije, opisa dosedanjega dela in izjavo, da ne zahtevajo stanovanja, do 25. marca 1967 na Komisijo za delovna razmerja Kovinskega podjetja Ribnica na Dolenjskem. Dve vozili onesposobljeni 13.000 N din je bilo škode, ko sta 3. marca ob 17.30 trčila na cesti Sodražica—Loški Potok avtobus SAP in osebni avto. Aivtobus je upravljal Janko Cigale, osebni avto tuje registracije pa Anton Babič. V osebnem avtu sta bila Poškodovana šofer in sopotnik. Osebni avto je bil skoraj popolnoma uničen, saj je bilo na njem škode za 9000 N-din, pa tudi avtobus ni bil sposoben za nadaljnjo vožnjo Ubila se je na betonu šestdesetletna Ivana Gali je 6. marca popoldne padla s stopnic svoje hiše v Dobindo-in se na betonskih tleh ubila. V Novem mestu ukradeni trije mopedi 3. marca ponoči so bili v Novem mestu ukradeni trije mopedi. Moped izpred Košakove gostilne sta ukradla 23-letni delavec podjetja INIS Štefan Pakar, doma iz Jedin-ščice, in starejši mladoletnik A. T. iz Gotne vasi. Vozilo sta doma razstavila, nekaj delov obdržala, drugo pa vrgla pod kamnolom ob Težki vodi. Za tatovi drugih dveh mopedov še poizvedujejo. OGENJ JE SPET PUSTOŠIL PO DOLENJSKEM Več kot deset milijonov S din škode Požare zanetili strela, otroci in neprevidneži 10. marca okoii 12.30 je v Novi gorici nad Starima žagami začel goreti skedenj Avgusta Križiča. V poslopju je bilo okoli 2.000 kg sena, ki je zgorelo, ogenj pa je upepelil tudi skedenj, škodo so ocenili na 180.000 S din. Menijo, da je požar zanetil nepreviden kadilec. 11. marca se je vnela zapuščena hiša Katerine Žalec v Malem Nerajcu pri Dragatu-šu. Vaščani in gasilci so takoj začeli gasiti, zato je zgorelo le ostrešje, škode je bilo za okoli 180.000 S din. Verjetno je ogenj zanetil malomarno odvržen cigaretni ogorek. Mimo hiše drži pot, na podstrešju pa sta bila seno in slama. 12. marca ponoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopje je zgorelo, ogenj pa jur ju pri Mimi peči. Ogenj je zanetila strela, ki je med neurjem udarila v streho. Poslopje je zgorelo, ogenj pa je uničil tudi kmetijske stroje, deske in voz, nekaj ce- menta, seno in slamo. Škodo so ocenili na 2 milijona S din. Za okoli 8 milijonov S din škode je povzročil požar v seniku črnomaljske kmetijske zadruge v Črmošnjicah. Zgorelo je poslopje in okoli 100 ton sena. Ugotovili so, da so ogenj zanetili otroci, ki so se pri seniku igrali z vžigalicami. 0 goljufijah izdajal potrdila 23. februarja je prišel k Tereziji Borse v Polhovico neznan svetlolas moški v zelenem pomladanskem plašču in se ji predstavil za delavca novomeške PE ELEKTRO. Natvezel ji je, da pobira pre-dujeme za avtomate proti streli pri električnih števcih. Gospodinja mu je dala 100 N-din, neznanec pa ji je dal blagajniško potrdilo z nečitljivim podpisom in brez žiga. Tako je neznanec še istega dne ogoljufal tudi Terezijo Kovačič v Dolnjem Mokrem polju, da mu je dala 100 N-din. 4. marca se je isti moški oglasil v Golobmjeku in Mirni peči. Izdajal se je za usluž- benca notranje uprave in davčnega izterjevalca. Francu Tori je izjavil, da je davčni izterjevalec in da pobira davčne zaostanke, zato mu je ta brez pridiržka dal 22 N-din, neznanec pa je napisal potrdilo in se nečitljivo podpisal. Goljufu iso na sledi. I V odkupovalca nimamo zaupanja Tovariš urednik! Pred leti je bila v Šentrupertu mlekarna, zdaj pa je tam le še zbiralnica za mleko. Vemo, da se je povečala PREDLOG SPREMEMBE TEMELJNEGA ZAKONA O PRESTOPKIH cena mlaka, prav tako pa se Brez „nasilnega paragrafa” Pred petimi, šestimi leti je bil uveden v temeljni zakon o prestopkih nov paragraf, s katerim je bil vpeljan varnostni ukrep pošiljanja tistih oseb, ki so zakrivile hude prestopke proti varnosti državljanov in resno motile javni red, na določeno mesto prebivanja. Dejansko je bil ta paragraf vstavljen zato, ker so v tistih letih v mnogih krajih, mestih, imeli \ 'liko prestopkov zoper javni red in mir, primere nespodobnega vedenja, teroriziranja in grdega ravnanja z mirnimi državljani. Tu so' mišljeni predvsem nasilneži, vlomilci, zvodniki in podobni malopridneži. V navadnem zakonu je zapisano, da se to kazen lahko uporabi, izreče, če je potrebno, da tistega, ki je prestopek zagrešil, pošljejo v drug kraj, v posebno ustanovo. V praksi se je ta ukrep uporabljal pri tistih osebah, ki so zakrivile hujše prestopke proti javnemu redu in miru in se nasilniško vedle. To so bili največkrat nepobolj-šljivci, ki so se že večkrat znašli pred sodiščem. Trajanje prisilnega bivanja v drugem kraju je znašalo od šest mesecev do dveh let. VARNOSTNI UKREP ALI KAZEN? 2e dlje časa razpravljajo, ali je ta ukrep upravičen. Izraženo je bilo celo mnenje, da je protiustaven. Posebno je poudarjeno, da ta varnostni ukrep dejansko predstavlja kazen odvzema svobode. Menijo, da kazen tako dolgo odvzete svobode lahko izreče samo kazensko sodišče na podlagi predhodnega kazenskega postopka. Razen tega je treba imeti pred očmi tudi to, da kazen odvzema svobode, ki jo izreče sodišče, omogoča uporabo določenih metod za prevzgojo obsojen ca in prav tako tudi delo kot zdravilno sredstvo. Pri sedanji uporabi teh ukrepov se to ni moglo izkoristiti. ZA NASILNEŽE JE PARAGRAF KAZENSKEGA ZAKONIKA Varnostni ukrepi pošiljanja na bivanje v določen kraj so bili v zadnjih petih letih uporabljeni pri 560 osebah. Opazili pa so, da se je večina teh oseb po vrnitvi ponovno začela ukvarjati s starim poslom in da »obiskujejo« sodnike za prekrške. To pa pomeni, da varnostni ukrepi niso imeli večjega vzgojnega učinka in da je to še en vzrok več, da jih ukinejo. Upoštevajoč vse te vzroke, je zvezn* izvršni svet predlagal skupščini, naj spremeni temeljni zakon o prekrških in naj se odpravi varnostni ukrep pošiljanja oseb v določen kraj. Ali bo vse to pomenilo, da je zagorela »zelena lučka« za vse tiste, za katere je omenjeni paragraf veljal, da se kolikor toliko vedejo v skladu s predpisi okolja, v ka+3rem žive? Ali ne bodo poslej nasilneži dvignili gla ve? Ta bojazen je neutemeljena, kajti te dni so v zvezni skupščini predlagali, da kazenski zakonik dobi nov člen, ki bo nadomeščal vse tiste, ki so jih ukinili v paragrafu temeljnega zakona o prekrških. Razloček je samo v tem, da bodo poslej državljani učinkoviteje zavarovani pred vedenjem nasilnežev. B. LALIĆ je poostrila kontrola čistoče in tolšče, ne razumem pa, zakaj mora izrekati naš zbiralec take zbadljivke na naš račun. Zadnjega januarja je pri svojem delu začel celo vpiti na stranko, češ da je bil že zaprt zaradi ljudi in da ga mi že ne bomo spravili ob službo. Ko sem ga vprašala, kako meri mleko, nisem dobila niti odgovora. Mislim, da z merjenjem tolšče nekaj ne more biti v redu. saj isto ugotavljajo tudi drugi, in menim, da potrebujemo takega zbiralca, v katerega bomo imeU. zaupanje. Zbiralec je zaradi nas in ne mi zaradi njega, zato naj prizadetemu na lep način pojasni, če mleko ne ustreza predpisom. Veliko se je že pisalo in govorilo, da bodo zaradi mleka pregledali tudi živino. Pri nas se je že marsikatere-mu zgodila krivica, toda nihče si ne upa z besedo na dan, ker se boji posledic. TONČKA KOPRIVEC, Kamnje 27, p. Šentrupert m NE Traktor s prikolico se je skotalil 50 metrov po bregu navzdol 7. marca proti večeru se je pripetila prometna nesreča na poljski stezi v Anžah pri Brestanici. Anton Koren iz Stolovnika je vozil s traktorjem in prikolico hlevski gnoj. S ceste je zapeljal na poljsko stezo,- ki ima precej vzpona. Ko je pripeljal do polovice klanca, ni mogel več naprej. Prikolica je potegnila traktor nazaj, nakar se je oboje prevrnilo na strmem bregu. Po 50 metrih kotaljenja se je traktor s prikolico ustavil na cesti Anže—Brestanica. Traktorist Je med kotaljenjem padel s traktorja in obležal v nezavesti. Na traktorju je škode za okrog 15.000 Ndinarjev. Nepazljivost v križišču 6. marca popoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču Cankarjeve ceste in Ulice Uije Gregoriča v Brežicah. Po Cankarjevi ulici je v križišče pripeljal z osebnim avtomobilom Ernest Ferk iz Brežic, po Ulici Ilije Gregoriča pa Bogomir Brložnik iz Brežic. Ker Ferk ni upošteval desnega pravila, je Brložnik zadel z levo stranjo svojega vozila v desno stran Perkovega. Na avtomobilih je škode za približno 10.000 Ndin. Iz cikcak vožnje v tovornjak 7. marca se je pripetila prometna nesreča na Miklošičevi cesti v Brežicah. Voznik tovornega avtomobila Anton Dimberg iz Sent-lenarta je prehitel motorista Kar la Lubšina iz Brezine, ki je vozil po cesti sem in tja. Po 300 metrih vožnje je tovornjak obstal, v njegov zadnji del pa se je zaletel motorist, da so morali nezavest nega odpeljati v brežiško bolnišnico. Odvzeli so mu kri za preiskavo. Na motornem kolesu je škode za okrog 400 Ndinarjev. Ni se prepričal, če je cesta prosta Mopedist Branko Strgar se je 8. marca opoldne pripeljal s stranske ceste na glavno cesto v Zakotu pri Brežicah, ne da bi se prepričal, če je prosta. V tem času je iz smeri Bizeljskega pripeljal voznik poltovomega avtomobila Ivna Kastelic in ga s kesonom zbil po cestišču. Mopedist se pri tem ni poškodoval, na mopedu pa je za okrog 50Ndin škode. Mimo tovornjaka v betonski jašek 11. marca zjuttaj je Marko Stubi ar iz Dvorišta pri Vivodini na Vah ti srečal tovornjak, ki je vozil po levi, zato se je umaknil povsem na desno, treščil v betonski jašek in z desno stranjo vozila v skale. Škodo so ocenili na 6000 Ndinarjev. Deček je skočil pred avtomobil Marija Pogačar iz Ljubljane se je 12. marca popoldne peljala z osebnim avtomobilom iz Velikega MraSevega proti Cerkljam. V Cerkljah je hotela pred gostilno Vahčič vozilo ustaviti, zato Je za- vila v desno. Pri zavijanju je opazila skupino otrok, ki so se igrali ob cesti. Opozorila jih je z zvočnim signalom. Kljub temu je pred avtomobil skočil 14-letni Maks Hruševar iz Cerkelj, katerega je zadela s prednjim desnim delom avtomobila in ga zbila po tleh. Pri tem je dobil poškodbe na glavi in levi rami. Odpeljali so ga T brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 700 Ndin škode. Kamen priletel izpod tovornjaka Zagrebčan Ivan Brodarec se je 10. marca popoldne z osebnim avtom peljal po avtomobilski cesti iz Ljubljane. Pri Gmajni je srečal tovornjak novosadskega podjetja VOJVODINA, ki ga je voail Ljubomir Si vid. Izpod tovornjaka je zletel kamen in razbil vetrobansko steklo na Brodarčevem vozilu. Škode je za 900 Ndin. Motorist treščil v smernik Na Pristavi pri Trebnjem se j« 10. marca okoli 11.- ure z motorjem prevrnil Alojz Kek iz Pluskei Med vožnjo iz Stefana ga je na avtomobilski oestl zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, kjer se je prevrnil in treščil ▼ smernik. Motorist si je huje ranil glavo, prsni koš in desno nogo. Prvo pomoč so mu dali ▼ Trebnjem, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na 100 Ndin. Neprijetno srečanje na kandijskem križišču Novomeščan Janez Dol jak se Je 9. marca pripeljal čez kand i j skl most v Novem mestu z osebnim avtom. Ko je hotel na Partizansko cesto, je zavil preveč v levo. Tedaj se je po Partizanski cesti pripeljal Mijo Fundelič v kombiju kemičnega podjetja iz Zagreba in trčil v Doljakovo vozilo. Mopedist obležal pri Krasincu 8. marca se je Ivan Božičevič iz Tribuč pri Črnomlju z mopedom peljal iz Gradca proti Krasincu. Na četrtorazredni cesti blizu Kra-sinca pa je padel in obležal nezavesten. V metliškem zdravstvenem domu, kjer so mu dali prvo pomoč, so ugotovili, da je dobil pretres možganov. Na ovinku trčil v ograjo »PIONIRJEV« voznik Alojz Bele iz Žabje vasi Je 7. marca vozil poltovornjak iz Novega mesta v Bršlin. Na ovinku Ljubljanske ceste ga je zaneslo v zidno ograjo. Škode je za 500 Ndin. Med dirom padel z voza 11. marca popoldne Je Alojz Rozman v Mimi peči prisedel na voz Staneta Sajeta iz Novega mesta, da bi se tako peljal domov v Malenško vas. Sedel je na gajbice, ki jih je Saje naložil v Mimi peči. Med vožnjo proti Malenški vasi so konji po klancu navzdol stekli, voz pa je trčil ob večji kamen in odskočil. Rozman je omahnil z voza in padol na pot. Poškodoval se je in so ga odpeljali v bolnišnico. »Naj bom berač, kakor vi pravite, dasi nisem še nikogar prosil, tudi vas ne, in Bog daj, da bi mi ne bilo nikoli treba. Toliko vam pa rečem: Anton Brezar se ne vriva nikomur; on ni in ne bo nikoli s kakim dekletom — onegavil očetu za hrbtom. Ce se bo kdaj ženil, snubil bo pri ljudeh, kateri se ga ne sramujejo. — Kaj sem dolžan?« Plača, kar je imel, ter mimo odide. »Glejte, glejte; to pa še ni bilo talko napačno govorjeno,« reče Sodnik, ko je Brezar vrata zapiral, zdaj že do dobrega potolažen. Malo sram ga je bilo, zlasti Korena, da se je bil v pričo njega tako prenaglil; zdaj je bilo zopet vse dobro. Samo Jernej in Martin sta bila nekako v stiski, ne vedoč, kaj bi počela z lepim novim petakom, ki je ležal pred njima Da bi pila zanj, tega vendar ne, dasi je bila ta misel precej zapeljiva; ali nazaj ga dajati, kako, da bi ne razjezila ponosnega moža? V tej stiski jima pride Koren na pomoč; on vzame denar ter mu ga ponudi, rekoč: »Spravi, spravi, Sđdnik; moža že lahko sama plačata, saj nista še tako na zadnjem koncu.« »Ne spravim ga, ne; kar sem dal, to ni več moje,« brani se Sđdnik. Pri tej priči pristopi Nćsan: »Možje čakajo!« »Na, pa ti spravi; ti se ga ne boš branil, N<5se!« Nosan se ga res ni branil; zareži se, kakor cigan belemu kruhu, ter spravi bankovec. Tako se je bilo slednjič vse dobro izšlo. Sodnik je imel poslej več sreče pri igri. Dobre volje je bil in pozno domov grede, je okrogle prepeval: Mamca, lepd vas vprašam, oj kje ste vi doma? itd. II. Drvarji niso nikoder na glasu, da bi bili posebno olikani in priljudni možje, ne pri nas ne pri drugih narodih. Vsako opravilo daje človeku, kateri se ž njim navadno peča, neki poseben značaj, njegovemu mišljenju in vedenju, da celo njegovemu obličju. Po svojem opravilu je drvar nekako podoben mesarju, ki tudi ne slu j e posebno zaradi svoje rahločutnosti; surovost je naravno zvezana z njegovim stanom. Ne kaj surovega, brezčutnega je tudi v drvarjevem stanu, tudi on nekako življenje mori. Ali nima morebiti drevo zares življenja? Poglej lepo visoko, košato bukev: kako krepko se spenja kvišku, kako oblastno razprostira svoje veje in mladike, svojega življenja vesela! In mladi zarod poganja in zeleni veselo pod njo pod njenim krilom stoje mlade bukvice ter rasto in se razvijajo in kvišku spenjajo po zgledu svoje matere. Ptiči se izpreletavajo po njenem vejevju, v njenem zavetju si stavijo svoja gnezda. Last šepeta z listom, ko diha po nji večerni hlad, in ona prijazno pripogiblje svoj vršiček. Ali ko pribuči vihar, kako se zvijajo, stokajo in pokajo njene veje! Ali ni to življenje? Ali glej, ko je še tako krepka, da bi morda lahko živela še sto let in vsako leto rodila nov zarod iz svojega seveda, približa se ji logar, udari ji smrtni pečat v mehko kožo in zaznamovana je na smrt. Ne dolgo, in pride mož, grčav kakor ona, s sekiro na rami, ogleduje lepo drevo, ali ne, ker se mu morebiti smili, drvar je trdega srca, preudarja samo, koliko drv bode dalo in njemu koliko truda; nato dene sekiro z rame, pljune si v roke in sekira zapoje — drevesu mrtvaško pesem. Drvar je Bil Seljan, s katerim nam je zdaj seznaniti prijaznega bralca; drvar, nič drugega. Imel je sicer majhno hišico kake pol ure od trga in košček njivice za zelenjavo; ali to ga ni moglo rediti. Sekira mu je kruh služila; v gozdu je pfebil največji del svojega življenja, pozimi in poleti. Gozd mu je bil pravi dom, hišico je imel samo za prenočišče. V gozdu nam ga je iskati, če ga hočemo videti. Od daleč že čujemo krepke udarce njegovega orodja; prijetno se razlega in odmeva glas po gozdu od drevesa do drevesa. Glejte ga tam! Stara bukev leži na tleh, kakor je dolga in široka. Spodnje veje so se ji polomile, ko je padala; toliko manj bo truda. S svojim pomagačem jo je bil dopoldne podrl Seljan; zdaj se sam trudi ž njo. Pridno vihti svoje orordje; seka in klesti ji neusmiljeno veje. Dan je gorak, pot mu kaplja s čela; ali to ga malo moti; zdaj pa zdaj si ga obriše z rokavom svoje hodnikove srajce — golorok mora biti človek pri takem delu! Lep mož ni naš Seljan; nekoliko prekratek je; njegova rast je šla premalo kvišku, zato je videti nekako potlačen; vse je pri njem bolj naširoko, tudi obraz; čela se mu malo vidi; krijejo mu ga lasje, ki so kakor dež v pratiki. Drobne, sive oči mu žare pod nenavadno košatimi, gostimi obrvmi. Njegov obraz je suh, koščen, lice upalo, a zdrave rjave barve, kolikor ga ne krije ščetinasta brada. Ali poglejte njegove prsi, kako so široke, krepke, kolo bi smelo iti čez nje. S to pestjo bi medvedu črepino razdrobil in to obilno stopalo bi lahko namesto kamena kolesu podložil v klancu. Odurno bi bilo to obličje, ko bi po teh širokih ustih ne šinil zdaj pa zdaj neki dobrohoten nasmeh; tedaj pa se človeku vidi, kakor da bi sončni žar obsijal star parobek. V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedensK0Ledar Itetek, 17. marca — Ljubislava Sobota, 18. marca — Edvard ija, 19. maroa — Jošte leljek, 30. marca — Igor c, 31. marca — Benedikt Srečki 32 marca — Vasilij Četrtek 7 23. marca — Slava iMima Dragi mami PEPCI ZUPANČIČ z Urinih sel pri Novem mestu — čestitamo za god — hčerka z možem Andrejem. Lepo pozdravljamo tudi ata. Čestitamo Jožetu Luzarju z Mestnih njiv, Seni Vidi pa lep pozdrav. Dragi Joži Javornik iz Novega mesta, Trdinova cesta, želi za njen praznik obilo zdravja in sreče — Cirila z družino. Ljubljeni Osolnikovi mami z Muhaberja želijo za njen praznik vso srečo, predvsem pa zdravja — mož Tone in hvaležni otroci i družinami. Dragi mami in atu Gerdenovi-ma v Kanadi, enako bratu Jožeta in sestri Francki za njihov življenjski praznik, veliko sreče, sestri Francki in Janezu na njuni novi življenjski poti obilo sreče. drugim pa lep pozdrav. — Hčerka oziroma sestra Minka z možem in družino. Dragemu možu, očetu in staremu očetu Jožetu Kaplerju iz Za-vinka pri Škocjanu, pošiljajo najlepše želje za praznik — domači. Jožetu Potočarju, ki služi vojaški rok v Skopju, želijo vse najboljše za njegov praznik — mama, ata, Minka z Marjanco in brata Lojze in France z družinama. Atku Jožetu in Joški Breznikar iz Šentruperta želijo vse lepo za njun praznik — mamica, Bredi, Zvonkica in stara mama. Dragi sestri Pepci Segiuovi iz Tribuč želi vse najboljše za god — sestra Marija z možem Aloj-zom, Lojzi in Bojani pa ji pošiljata koš poljubčkov. Dragemu očetu Jožetu Vidmarja iz Kota pri Semiču in bratu Jožetu želi za god veliko zdravja in sreče — Lojzka z družino. Jožetu Gazvodi iz Kanade ln malemu Jožku za njun god iskreno čestitajo — Gazvodovi in Andrejčičev! iz Šentjošta. Dragi mami. atu ter bratu Ben-činovim is Hudej pri Škocjanu za njihov praznik iskrene čestitke, sestri Jožici iz Ljubljane pa želi za dvojno praznovanje vse lepo — hčerka oziroma sestra z družino iz Novega mesta. Dragi in skrbni mami Mariji Črnič iz Boginje vasi v Beli krajini želi za praznik vse lepo — ■ln Slavko z družino lz Novega mesta. [PEEEERK35 Prepovedujem hojo in pašo kokoši po svojih vrtovih na Muha-berju in odlaganje vsakega od-ega materiala, to je stekla drugega. Kdor tega ne bo upošteval, bom proti njemu sodnij-ilko postopal. — Anton Osolnik, Muhaber 12, Novo mesto. Jože Ozimek iz Zalisea 11, po-•ta Žužemberk, prepovedujem hojo in vožnjo po senožeti pod Li-soem. Vsakega, ki preklica ne bo upošteval, • bom sodno preganjal Obveščam, da nisem plačnica dolgov ali računov, ki bi jih povzročil moj mož Franc Koren lz Homa 30, pošta Šentrupert. — Milena Koren, Hom 40, Šentrupert. Stanko Bartolj, Dol- Straža — opozarjam lastnike kokoši, da ne dovolim paše po svoji njivi pri žagi. Kdor tega ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupil. Prav tako prepovedujem sekanje v svojem gozdu v Novi gori; kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Martin Luzar iz Gabrja 37, pošta Brusnice — prepovedujem hojo in pašo kokoši po svoji njivi in travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Anton Kužnik, Gor. Straža 46, Straža, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po svojem travniku v Dol. Straži. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ea bom sodno preganial usnMH Ob bridki izgubi naše ljube mame ln stare mame ANE FORŠEK iz Jurne vasi se Iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, ki so ji nudili pomoč med boleeziijo, to vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala kolektivu tovarne »Pletenina« Iz Ljubljane za podarjeni venec. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sin France, hčerke Angela, Micka. Lojzka, Mihaela m Pavla s družinami. Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta ln deda ANTONA BOŽIČA i Broda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, mu darovali cvetje ln nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo sosedu Jožetu Dolencu in njegovi ženi ter zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za vso pomoč in trud med boleznijo dragega nam pokojnika. — Prav tako se Iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje kolektivu osnovne 8ole Krško in zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani. Žalujoča šena in hčere s družinami Tovarišica Karmen Strajnar je podarila glasbeni šoli v Novem mestu kompletno violino z etuijem, last pokojnega Slavka StraJ-narja, dolgoletnega učitelja na naši Soli. Poleg tega Je ponudila v odkup 60 kosov različnega notnega materiala. Delovni kolektiv glasbene šole v Novem mestu se tovarišici Karmen StraJnarJevi najlepše zahvaljuje. Glasbena Sola Novo mesto grobu. Se enkrat vsem najprisre-nejša hvalal Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino, sin Lojze s družino, hčerka Micka z družino, sin Ivan in drugo sorodstvo Dr. Milanu Adamčiču, šefu dermatološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu in ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju se za uspešno zdravljenje iskreno zahvaljuje . pacientka Valerija Fink Ob boleči izgubi naše dobre mame stare mame in sestre IVANE LEVSTIK iz Kočevske Reke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomogali v najtežjih trenutkih zadnje ločitve. Posebna zahvala posestvu Snežnik, govornikoma tovarišu Pojetu in tovarišici Intiharjevi za poslovilne besede, darovalcem vencev ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki in sin z družinami, sestra in drago sorodstvo Ob izgubi našega dragega očeta FRANCA KELHARJA s Senovega se iskreno zahvaljujemo dr. Rudiju Malavašiču za plemenito pomoč in pozornost, ki jo je nudil pokojniku med njegovo boleznijo. Toplo se zahvaljujemo tudi gasilskemu društvu s Senovega, rudarski godbi, pevcem ter gospodu župniku in Ivanu Kmetcu za ganljive besede ob odprtem grobu. — Naša skupna zahvala tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težki url pomagali in nas tolažili. Hvala vsem. ki so našega dragega očeta spremili v tako velikem šte vilu na zadnji poti in mu poklonili vence In cvetje. Žalujoče hčerke: Ivanka, Pavla, Anica, Pepca in Fanika z dntž’tv'FTii ti*p «orflrf*i(vo ja Strajnar, Gubčeva 5, Novo mesto. TAUNUS 17 NTS, prodam. Letnik 1963. Martin Gazvoda, Gabrje 57, Brusnice. TELEVIZIJSKI sprejemnik, stojalo, stabilizator, anteno ln fotoaparat (japonski), popolnoma avtomatičen, prodam. Naslov v upravi lista (318-67). PRODAM pletilni stroj št. 10-27, Štiri kante za med, železno peč »zephir« in železen štedilnik »pionir«, vse še dobro ohranjeno. Vprašajte: Partizanska 24, zgoraj, Novo mesto. GRADBENO parcelo v Novem mestu prodam. Gradnja možna takoj. Pismene ponudbe pod — »Gradnja«. PRODAM modele (plate) za izdelovanje strešne opeke, folc. — Jože Rogelj, Sp. Brnik 10, pošta Cerklje, Kranj. KUPIM kmečko stanovanjsko hišo v okolici Kočevja ali Ribnice za 20.000 Ndin. — Naslov v upravi lista (339-67). KUPIM kmečko stanovanjsko hišo v okolici Novega mesta ali Trebnjega na Dolenjskem za 20 tisoč Ndin. Naslov v upravi lista (341-67). KUPIM brivski aparat »arvin« — tudi brez mreže. Marjan Somrak, Dilančeva 3. Novo mesto. DVA FANTA, vojaščine prosta — sprejmem za pomoč na kmetiji in bi si želela zaposliti tudi v tovarni. Franc Kalan. Poljščl-ca 4, Podnart Gorenjsko. Ob prerani izgubi drage žene in mame CECILIJE CIMERMANČIČ iz Vinje vasi se iskreno zahvaljujemo dr. Vodniku ln dr. Oblaku za lajšanje dolgotrajnih bolečin, gospodu župniku s Suhorja ter podjetju Kovinar za podarjeni venec, kakor tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje, jo spremili na zadnji poti ln Ji darovali cvetje in vence. — Zahvaljujemo se tudi dobrim sorodnikom in prijateljem, Id so nam stali ob strani ob bridki izgubi. Iskrena hvala Mariji Kastelic za ganljive besede ob odprtem PRODAM Kuhinjsko pohištvo m nov štedilnik. Hršak, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM stroj za izdelovanje ce-' mentne strešne opeke Naslov v upravi lista (337-67). PRODAM nove štiri grablje »sonce« za 3600 Ndin. Franc Jordan, Oražnova 15. Kostanjevica na Krki. BRUSILNI stroj za brušenje nožev pri kosilnicah in drugo — enofazni, 220 V, poceni prodam. Babnik. Ljubljana, Vodnikova cgsLa* 84 PRODAM zelo dobro ohranjeno ročno motorno kosilnico, ki je primerna za hribovit predel. — Cena ugodna. — Vprašajte pri Francu Mirtu, Hince 9. pošta Krmelj. PRODAM samohodno tračno žago za žaganje drv, bencinski motor »dajč« 7 KS. dobro ohranjen. Cena 9500 Ndin. Franjo Sarič, žagar dr. Delnice. GRADBKNO parcelo — prodam v Šmihelu Naslov v upravi lista (334-67). KOSILNICO s priključki (škropil-nloa, freza za okopavanje, jar-kar, plug za oranje in rezervna kosa) znamke »Jupiter« z garancijo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (304-67). PRODAM zastavo 600 D, 750 ccm. Nad mlini 15, Novo mesto. PRODAM kompletno otroško posteljico — naravni jesen. Vinko Crv. I.iubljanska 19. Novo mesto HRAM, vinograd, njivo in vrt, skupaj 26 arov v Volčkovi vasi pri Šentjerneju prodam. Terezi- SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTA2A - NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: št. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 4 vsako soboto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 41, TRST in mali stroj SPA na Štiri oi- lindre. Branko Ristivojevič, Goriča vas 50, Ribnica na Dolenjskem. ZA VARSTVO dve leti starega otroka, pet dni v tednu, od 7. do 13. ure, sprejmem žensko. — Nudim hrano, stanovanje, ostalo po dogovoru. Oglasite se popoldne pri: Marčič, Novo mesto Kettejev drevored 17. PRODAM lambretto LI 150. Prešernov trg 15, Novo mesto. 11 AROV VINOGRADA na Trški gori prodam. Leopold Seničar, Krka 7, Novo mesto. IŠČEM sobo ali stanovanje za dve osebi v Novem mestu. Plačam dobro. Naslov: Tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto, telefon 21-090. GOSPODINJSKO pomočnico za pospravljanje sob in za pomoč v kuhinji sprejme takoj gostilna »Pod Stolom«. Moste, pošta 2irovnica. ZENSKI, ki dela v izmeni, nudim hrano in stanovanje za varstvo otroka v Novem mestu. Naslov v upravi lista (344-67). UGODNO prodam otroški športni voziček, globok, in rabljeno spalnico z žimnicami. Vehar, 2abja vas 27, Novo mesto. DEKLE za pomoč v gospodinjstvu iščemo k tričlanski družini. Pogoji ugodni. Plača po dogovoru, Vilar, Ljubljana, Soška 70. PRODAM 19 arov vinograda na Trški gori. Naslov v upravi lista (357-67). TAKOJ prodam strokovno izdelano prenosno leseno garažo. Naslov v upravi lista. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca. Jeter, žolča ali ostalih prebavil? — Uporabljajte vendar rogaško »DONAT« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMKLJNIK, telefon 21-129 in STANPAiRD. telefon •"•■"a* ti Brežine, ja padel s motorje« in si poškodoval glavo; Juiik* Zebolc, gospodinjo iz Gredic, j® udaril konj po glavi. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Zniderift iz Sel — deklico, Ivanka Možic iz Dol. Boš tanja — Janeza, Ana Jeršič iz Trebeža — Andreja, Alojzija Frigelj iz Jesenic — dečka, Katica Gregorič iz Rud — Stjepana, Ljudmila Gabrič iz Ar-meškega — dečka, Marija Humek iz Obrežja — deklico, Ljudmila Brenko iz G. Leskovca — dečka, Jožefa Agrež iz Piršenbrega — deklico, Katica Jurač iz Bijele Gorice — deklico, Marija Vevar iz Kremena — Marjanco. Marija Jazbec iz . Drožanja — Heleno, Frančiška Zorič iz Dmovega — Mojco, Jožefa Trefalt iz Zabu* kovja — Viktorijo, Ivana Konajz-ler iz Impolja — deklico, Darinka Sušterič iz Blatnega — Jožico, Jožefa Šneberger iz Bukov-ška — JoSier* SPREJMEM marljivega delavca za priučitev. Janez Valant, Rožna dolina X-I, Ljubljana. PRIDNO in pošteno dekle dobi službo na mali kmetiji. Plača po dogovoru. Clrin, Litijska 6, Ljubljana GOSPODINJSKO pmoočnico k štiričlanski družini sprejme takoj Franc Valant, Ločna 23. Javite se lahko vsak dan od 15. uro dalje. ISCEM sobo ln kuhinjo ali samo večjo sobo. Naslov v upravi lista (325-67). NA ZALOGI Imam cementno stre šno opeko »folc«. Cena 80 Sdin za kos. Marjan Likazar, Bene dlkova 18, Kranj, Stražišče. OBRTNIK z dežele, malo zemlje, išče gospodinjo od 35 do 45 lel. Resne ponudbe na upravo J ista pod »Ženitev takoj«. GOSPODINJSKO pomočnico — z znanjem kuhe ali pa zavetnico, iščem. Nudim oskrbo, plača do dogovoru. Ponudbo s podatki pošljite na naslov: Friderik Kovše, živinozdravnik Bled. POCENI prodam kleparski stroj »radel zieher«, radioaparat »schaub-lorenz«, primeren za avtomobil, brusilni stroj za lakiranje avtomobilov, opel kadett, stari tip ali vse njegove dele Brežice: 17. in 18. 3. francosko-fepanski barvni film »Marie Chan-tal«. 19. In 30. 3. ameriški barvni film »Oat Ballou«. 21. in 22. 3. italijanski film »Veličastni zlodej«. Črnomelj: 17. In 19. 3. ameriški barvni film »Razbojniki«. 31. m 22. 3. francoski film »100.000 dolarjev na soncu«. Kočevje — »Jadran«: 17 do 19. 3. ameriški barvni film »Ljubezen na pesku«. 19 do 21. 3. ameriški film »Tanka rdeča črta«. ‘22. in 23 3. ameriški film »Guli ver jeva potovanja«. Kostanjevica: 19. 3. ameriški barvni film »Sojenje v Niinber-gu« 22. 3. francoski barvni film »Judex«. Metlika: 18. in 19. 3 frunooeki barvni film »Orožnik iz San Tro-peza«. 22. In 23. 3. češki barvni film »Ljubezen In kitare«. IMolcr«nog: IB. in 19." S.^anffle-ški barvni film »Gangsterska petorica«. . Ribnica: 18. ln 19. 3. češki barvni filmi »rervolveraš iz Arizo ne« ... . Sevnica: 18. in 19. 3. ameriški film »Kosmači«. 22. 3. angleški film »V pravem času«. Sodražica: 18. in 19. 3. angleški barvni film »Upornik«. Šentjernej: 18. in 19. 3. amen-ški barvni film »Pot v središče zemlje«. $ ' Trebnje: 18. In 19. 3. španski barvni avanturistični film »Krvavi kapetan« BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Karel LupSina. skladiftnik MESKE POMDNiSNiCEllf. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Joža Kopina Iz Podgore — Ivana, Anica Kozlevčar lz Dolenjega Karteljevega — Igorja, Marija Bobnar Iz Brš-lina — Alenko, Valčka Pirh Iz Loke — Dušana. Tilka Kuhar iz Gruče — Marjana, Mercedes Matjaž Iz Biča — Jožeta, Ljudmila Eržen iz Jeperjeka — Francija, Ivanka Trlep iz Gornjih Selc — Darka, Fanika Novak z Volčjih njiv — Mojco, Štefka Kranjc iz Ljubljane — Ireno, Ana Kralj i* Potočne vasi — Renato, Antonija Robič iz Kašče — Gregorja, Zofija Udvanc iz Šentjerneja — Tomaža, Marija Pezdirc z (Vma — Antona, Marija Pavlič iz Brezovice — Marjetko, Ljubica Kodrič iz Bo-jancev — Liljano, Ivanka Rataj iz Otočca — Matejo, Marica Berko-pec lz Moveme vasi — Duška, Hermina Zakonšek iz Bretanice — Mojco, Anica Plut iz Črnomlja — dečka, Justi Flajs iz Šentruperta — Andrejo, Hermina Podlogar iz Mumic — Hermino, Elizabeta Tolar iz Gornjih Sušic — Darjo, Ana Robek iz Sela — Anico, Marija Sladič iz Sajenic — Zvonko, Jožica Škufca iz Petan — Jožico, Cilka Popovič iz Bršli-na — dečka. Angela Moškon it Presladola — dečka, Ivanka Gačnik Iz Kotov — dečka. Terezija Vipavec iz Loke — deklico, Antonija Vrtar s Podturna — dečka, Marija Zugič iz Dob — Deklico in Ivanka Murin« iz Crnomltn — |(?Oft/ESTILA I Vsa OTjfaPtft tfsti 'KEMICNA*CI-STILNICA, Novo mesto, .Germova 5. STRANKE OBVEŠČAM, da do nadaljnjega zaradi bolezni ne bom opravljal dimnikarskih uslug. — Alojz Cajnko, dimnikarstvo. Zu- 5 •'•lirrk. NE HODI DOMOV BREZ RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 15.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 17. MARCA: 8.05 Operna matineja. 9.40 Pojo tuji mladinski zbori. 10.35 Naš podlistek — Oecil Bedker. Devenina vrata — n. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Popevke a tekočega traku. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Okrasni grmiči za vrt. 12.40 Domače pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.25 Zabavni intermcazo. 17.05 Petkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Angleške ljudske pesmi in madrigali iz 16. in 17. stoletja. 21.15 Oddaja o moriu in pomorščakih. SOBOTA. 18. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz albuma skladb za mladino. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar prispelo!« 12.30 Kmetijski nasveti — Pomen ln vrsta podlag za jablane ln hruško. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.30 Iz arhiva našega Komornega zbora. 17.05 Gremo v ldno. 18.15 Sonata od baroka do danes. 18.30 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20 00 Minute s plesnim or-fcostfvn RTV Ljubljana. 30JO »Po- kati, kaj znaš«. 32.10 Oddaja za noše izseljence. NEDELJA, 19. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.06 Radijska igra za otroke — VVolfgang Beko: Moj črni vnuček. 9.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Lado Artnik: »Internati civili dl guerra«. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.06 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.. . — II. 13.30 Nedelejska reportaža. 15.30 Humoreska tega tedna. 17.30 Radijska Igra — Marjan Marinc: Lavina. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 »Potujoča glav bena skrinja«. PONEDELJEK, 20. MARCA: 8.06 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Otroška igra s petjem. 10.35 Naš podlistek — O. Wllde: Genij ln talent. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Slavko Fidler: Informacije o možnostih izobraževanja na strojni šoli v Mariboru. 13.30 Priporočajo vara, . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni lntermeo-bo 17.06 Operni koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00—23.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. TOREK, 21. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz glasbenih šol. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Nastopata domača ansabmla: »Fan- tje treh dolin« ln Dorko Skoberne. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Slavica Sikovec: Različne oblike žvepla in pravilna uporaba v vinarstvu. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . . 18.15 Iz naših relejnih postaj. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 Poje Ljubljanski komorni zbor 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 22. MARCA: 8.05 Glas bena matineja. 9.10 Igrajo veliki zabavni orkestri. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Dol za vaškim gričem« ... 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Lešnik-Dolinarjeva: Agroklimatski podatki o letošnji zimi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni Intermezzo. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Mirko Polič: Deseti brat. ČETRTEK, 23. MARCA: 8.06 Glasbena matineja. 10.10 S solisti zagtebške opere. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Domači ansambli Igrajo. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Fer-če j: Hitreje naj bi menjavali pasmo živine. 12.40 Lahka koncerta.* glasba. 13.30 priporočajo vam . .. 14.05 Orkestralni fragmenti z opernih odrov. 14.46 »Enajsta šola«. 15.30 Melodije za klavir ln godala. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 30.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADIO BREŽICE PETEK, 17. MARCA: 18.00—19.30 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes humoristična priloga: Tovoriš, to ne zadeva tebe! SOBOTA, 18. MARCA: 15.20 — Občani čestitajo ln pozdravljajo. NEDELJA, 19. MARCA: 8.00 do 10.25 — Občani čestitajo ln pozdravljajo — I. del, 10.25—11.50 — Poročila — Nekaj misli o delu ln načrtih KO SZDL Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Anton Rebselj: Iz dejavnosti občinskega cestnega Inšpektorja — Za naše kmetovalce: Joško Verstovšek — Pitanje govedi — Magnetofonski zapis: Pogovarjamo se s Stanetom Drobničem, republiškim poslancem socialnozdravstvenega zbora — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame ln spored kinematografov. 11.50—19.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo — II. del. TOREK, 21. MARCA: 18.00 do 19.00 — Vzgojno predavanje: Puberteta — Nove ploVe Jugotona — Novo v knjižnici — Obvestila in pregled filmov. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: Iz diskoteke zbirateljev plošč tujih zabavnih ansamblov. RAZPIS PROSTEGA SODNIŠKEGA MESTA OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20/65) prosto delavno mesto sodnika občinskega sodišča v Novem mestu Kandidati, ki izpolnjujejo s temeljnim zakonom o sodiščih splošne pristojnosti predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo v 30 dneh od objave razpisa komisiji za volitve ln imenovanja občinske skupščine Novo mesto. Komisija za volitve in imenovanja DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI občinski odbori SZDL Bre-ilce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačar, Miloš Jakopec, Marjan I>-gan. Jože Primc. )o2ica Teppey tn Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 pai (50 starih din) — Lotna naročnina 20 novih dinarjev (2000 *arih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva Jo vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3 75(* starih din) oa. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podmš^ nlci SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV URH)NI8TVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln totoerafl! ne vračamo — Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljuoljnni