ClTATELJI! Prosimo, pogiejU na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
a
tf si * slovenskih delavcev v Ameriki.
ClM« lUttcr Bf«f hfT tttk. IMi al the PmI Olik* a* Ne« I ark. N. 1,
Art ef Cwcrew ef March M, 187».
CA NEKAJ VEČ KOT	> ■»
na dan dobivat*.. » ' !C 'GLAS N AR ODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (irreemši »obet, nedelj ia
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. iaS. — Štev. 183.
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER l(j, 1942— SREDA, 1«. SEPTEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
HULL OBSOJA VICHYSKE ODREDBE
DRŽAVNI TAJNIK CORDELL HULL JE VČERAJ FRANCOSKEMU POSLANIKU GASTONU HENRY HA YE POVEDAL, DA BO AMERIŠKA VLADA POŠILJANJE FRANCOSKIH DELAVCEV V NEMČIJO SMATRALA ZA POMOČ SOVRAŽNIKU ZDRUŽENIH DRŽAV IN DA TO NI V SOGLASJU Z OBVEZNO STMI FRANCIJE PO MEDNARODNI POSTAVI i-----------------
prega INapad na Guadalcanal
Hull pa je tudi ob tej priložnosti strogo obsojal njanje »dov v Franciji.
Državni tajnik Hull je včeraj popoldne povabil Hen-1 Ž®od robote ponoči se ameriški marini na Guadalcanal ry-Hayea v svoj urad ter mu rekel, dfLivalova vlada ni-1 ^ku bojujejo 2 Japonci, ki se skusajo polastiti pošto
kakor ni mogla napotiti francoskih delavcev, tla bi sli prostovoljno'd«lat v Nemčijo. Hull mu je naravnost rekel, da ameriška via ia natančno proučuje zadnjo francosko odredbo o mobilizaciji delavcev, ker bodo ti dJelavci naj-brže delali za Nemčijo.
"Prav gotovo naša vlaia s poisebnim zanimanjem
jank, ki so jih pred nekaj tedni izgubili. Japonci napadajo na kopnem in z morja ter bombardirajo ameriške postojanke. Četudi pa mornariški department ni posebno jasen v svojem poročilu, vendar je mogoče sklepati, da se ameriški marini dobro drže.
Stalingrad se trdno drži
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da se branilci Stalingrada srdito bore proti silovitim zračnim in tančnim napadom in so nek nemški oklopni oddelek jugozapadno od mesta potisnili nazaj.
V prvi vrsti bi se Japonci
pregleduj« zadnja poro«la o načrtu franewke vlade	poja6t"i 'f*""*8"'ki 90 **
Viehvju, da pošlje več- feoč frankih deUveev v	* £ ££
čijo v namenu, d'a nemška vlada dobi delavce," je rekel Hull.
*'To delo, a ko bo izvedeno, bo velika pomoč našemu sovražniku in ni v soglasju s francoskimi obveznostmi po mednarodnem pravu.
''Naša vlada seveila z vso natančnostjo pregleduje poročila glede mobilizacije francoskih delavcev v namenu, da se prepriča, ako je to samo del prvotnega načrta, ki se je ponesrečil in ni bilo mogoče drobiti dovolj delavcev za Nemčijo.
"Naša vlada dosledno opazuje, kot scan rekel, ta razvoj z istim zanimanjem, kakor prvo poročilo, ki sem ga omenil.
"Tudi danes mislim, da skoro ni mogoče verjeti poročilu o odredbah, ki so bdle uveljavi ene proti nesrečnim ljudem, ki so skušali v Franciji najti zavetišče.
"Ti nesrečni ljudje bodo izročeni sovražnikom, ki so njmiaciTT m so že do gotove meje izvedli svojo namero, da jih zasužnijo, mučijo in tudi iztrebijo z največjo krirtostjo.
"Podrobnosti te olredbe so tako vznemirljive in tako sovražne v svojem bistvu, da jih ni mogoče popisati."
tudi poslužujejo. Vso noč od ne delje na pondeljek so se. bili vroči boji za letališče, toda Japonci so ga niso mogli polastiti.
7j8l svoj sedanji napad so dobili Japonei ojačenja, ki so jih pripeljali na otokom tekom noči.
Poročilo mornariškega de-partmenta dalje pravi, da so Amerikanci, odkar so se mari-jii 7. avgusta izJkreali na Salomonovih otokih, Izstrelili 164
japonskih aeroplanov in samo zadnjih pet dni so jih uničili 21.
Ameriški aeroplani nad Kisko
Prvič, odkar so se Japonci Izkrcali na Kiski v Aleutskem otočju, so ameriški aeroplani bombardirali japonske ladje in tudi postojanke na otoku.
Aeroplani so prileteli nad Kisko ob oblačnem vremenu in so se morali spustiti zelo nizko, da so opazili kak predmet za bombardiranje.
ry, lepotični salon. Častniki v taborišču so hitro pojasnili, da se gre tu za lepotihie potrebe
Polnočno poveljstvo ruskega, stajo bredi iae6ta iu da so se vrhovnega poveljstva pravi,' pri-eli koi^ni ^ji ^ mesto. da so bili tekom aneva odbiti Na Kavkazu pa s0 Rusi pre-v.j nenwki oklopni napadi, ko'	Nemce k dveh obljude-
je rdeča armada dobila ojace- llHl krajev biizu Mozdoka. nja. Feldinarsal Fedor von, Xa severu v bližini Vorone-Bo<fc pošilja v boj vedno nove ža SQ Nemci %Trizorili močan
i napad, toda ruska artilerija jih je pognala nazaj.
rezerve ter hoče pred Stalin-gradom zdrobiti največji ruski odpor, na katerega je še zadel v celi vojni.
" Jugozapadno od Stalin grada so v teku vroči boji, pravi poročilo. Na nekem kraju so Nemci napadli in so tudi dosegli nekoliko uspeha. Naše čete pa so s protinapadom izgubljeno jpo^tojanko zopet zavzele. ''
Poročilo iz Berlina pravi, tla •so Nemci vdrli v Stalingrad in zavzeli glavno železniško po-
PRIJET PO 18-tih LETIH
Ornmnd Westgate iz New Vorka, je v svoji mladosti zakrivil zločin ropa in je bil zato obsojen v zai>or v državi Illinois, kjer pa ni dolgo ostal, ker se mu je kmalu posrečilo, da je pobegnil iz ječe.
Ko je bil pobegli kaznjenec na svObodi, si jo nadal drugo ime, O'Brien in je pod tem i-menom pričel popolnoma novo življenje. To življenje se je mirno nadaljevalo celih 18 let in tekom te dobe se je "O'Brien" oženil, ter tudi dobil sina, kateremu je zdaj devet let.
Druga svetovna vojna pa je prinesla Westgate-u to, česar se je ves čas svoje svobode najbolj bal: odkritje.
Odkritje uibeglega kaznjenca je prišlo potom prstnih odtisov, katere je Westgate dal ob. lastim, ko je vzel vojno delo v ladjedelnici. Dejal je, da je ta-korekoč vedel, da bo prijet prej ali slej in res se je zgodilo, da je odtise prvtov dobila v roke FBI., ki je talko j dognala kdo je "O'Brien".
Governor države Illinois je izjavil, da ne ibo vprašal za izgon Westjgate-a iz New Yorka v njegovo državo.
MIHAJLOVIC NAPADA
Vest iz Londona potom UP pravi, da so odredi generala :Mihajloviča so iz Jugoslavije napadli bolgarsko in laško o-zerulje, ter tudi prekoračili meje "nezavLsne" hrvaške države. Poročila fašistične ustaške milice trde, da so laške in u-staške čete v Dalmaciji ubile 100 in ujele 1,008 četnikov.
Dalje na jugu v Albaniji so domoljubi zavzeli osamljeno (postojanko blizu jugoslovanske meje in poklali laško posadko.
SABOTAŽA BOLGARIJI
Potniki, ki- s* f^ii v Anka- ženskih vojafeov, "katere se bo ro iz Bolgarije pravijo, da se j v taborišču nastanilo v decem-v deželi siri in veča .sabotaža kljub nacijskemu terorju in
Potrata iml v Buffalo
Mestni adravsfcveni komisar v Buffalo, dr. Franck E. Fronczak, je meščanom dal vedeti, da s svojo potratnostjo vrlo dobro hranijo mestne podgane, ki so zelo lopo rejene in se množijo, da je le kaj.
Zametavanje hrane se je podvojilo odkar mnogi ljudje zaslužijo več denarja v vojni industriji. Izgleda, da ti ljudje ne znajo praktično naknpova-tin potrebne dnevne hrane ali pa mislijo, da morajo biti potratni, ker imajo sedaj več denarja na razpolago. . Komisar je rekel, naj bi se Mož, ki je zdaj .star 50 let, poj,krbe|0, da bi ljudje uvideli, je delal pri Roebhng Steel Co., ? nepotT1jib^m zametava-ter je zaslužil $11.j.— na teden, njem hran(4 takor^. jkoduje-
strogemu nadzorstvu Gesfcapa. Pred desetimi dnevi je bil iztirjen nemški vojaški vlak, napol jen z vojnim materijalom. Temu so sledile masne aretacije in Nemci so poslali nove od-delike Gestapa v Bolgarijo.
Poročilo iz Sofije, poslano švicarskemu list« Der Bund, •pravi, da ako ne bodo protidr-žavni elementi prenehali z napadi po Bolgariji zasedeni Makedoniji. se bo pod vzel o znane metode klanja talcev — ti talci bodo
Naredba beograjske policije
"Novo Vreme" prinaša na-redbo beograjske policije, glasom katere je prebivalstvu zopet dovoljeno, da se koplje v Savi in Donavi. Do zdaj je bilo kopanje prepovedano, ker je voda prinašala trupla ljudi, ki so bili vrženi v reko za časa pokoljev v Bački.
— Porof-a J. 1. C*.—New York
BOMBARDIRANJE WILHELMSHAVENA
Za uvod ijruge obletnice bom-vzeti iz družin upornib t>ardiranja Londona so angle-
rebel o v.
Poročilo ponavlja, da "sovražni aeroplani" dostavljajo vojne potrebščine npornim sfcu-tpinam, ki delujejo največ na ozemlju Jugoslavije, ki ga je zajedla Bolgarija.
ški aeroplani včeraj bombardirali Wilhelmshaven, ki je glavno pristanišče za nemške ]>od-mornice. Pri tem napadu so i Angleži izgubili samo en aero-plan.
Radijske postaje v Rudin*pe-j šti, Bratislavi, Luksenburgu, | Bremenu, Breslavi, Calaisu in I Kalundborirn se sinoči niso o-
Nazaj k premogu
Iz Washingtona poročajo, da lx> Horn*- Otnrer* Lx&m Corp.
opremila 2000 svojih hiš s cen t rahlim i jječmi za premog, , ker ne bo dovolj olja za kurjavo. V teh domovih so imeli najprej eeutralno kurjavo- na premog, potem ]ia so instalirali peči na olje in zdaj se povrnejo nazaj k gretju hiš s premogom.
Jugoslovanski minister Ivan Kern v New Yorku
Vlak dinamitiran
Vlak Burlington železnice, takoimenovani Denver Z e -	e ^ ni dfl po bila
je bd močno poskodo- ^^ ^^ bmdbardirana.
kot električar. Ztiaj nima dela nikjer, a na )K>moč so mu pripravljene priskočiti razne jav. ne organizacije, ki smatrajo, da je ubeglj kaznjenec plačal svoj dolg družbi s tem, da je živel vzgled no sko«! vseh 18 let in pa, ker je živel v večnem strahu, da ga najdejo. Sam se je izrazil, da mn je zdaj velilko
lažje pri dfuši. Njegova žena je j jefclo, kateierga se je letno postala bolehna zaradi strahu,	za opremo v brivni-
pred tem, da ji inoža odvedejo ioall in i^potiinih salonih, bo za-v zapor. Da je pobegli kaznje-»dostovalo za iTidelavo 600 lah-nec ji je povedal, ko se jima je (tih tankov.
na rodil sinček.	(Iz urada za roj no produkcijo.)
jo siplošnemu mestnemu zdravju. pole«? tega pa jasno dokazujejo, da nimajo nobenega patri jotičnega čuta, da o človeškem čutu sploh ne govorimo — v teh časih, ko milijoni ljudstev stradajo in umirajo gladu, je sramotno zameta vati dragocene jedi.
Phyr,
van, ko je blizu ^odavrava. ia., zadel na dinamit, ki je bil nastavljen na 12 mestih po progi. Vzlic eksplozijam, ki so nastale, ko je vlak drvel ?po tirih z brzino 80 milj na uro, ni bilj vlak iztirjen in tudi človeških žrtev ni bilo. Na viakn je bilo. 178 potnikov.
Eksplozija je nastala okrog;, 70 milj vzhodno od Omahe, kamor je vlak dospel .pet ur po| nesreči. Potnike, ml katerih ni bil nihče ranjen, so prej spravili na drug vlak.
Zivezna preiskovalna agencija je »laj na delu, da najde morebitne sabota-žnike. Pred nesrečo so videli v bližini proge ~<etar avto, v katerem so se vozili trije neznani moški in policija iz De* Moinesa je tafcoj izdala ukaz, da se dotični avto zasleduje._
Lepotilni salon v vojaškem taborišču
(Poročilo iz Cokimbusa, Ind., navaja, da gradijo v bližnjem vojaškem taborišču, Atterbu-
Na transatlantskem kliperju se je včeraj iz Londona na La Ouardia letališče v New Yorku izkival jugoslovanski prometni minister kapitan Ivan Kern. ki je pri svojem prihodu časnikarskim poročevalcem povedal, da se jugoslovanski u.por-tiiki proti naeijski okupaciji l)orijo z občudovanja vredno hrabrostjo.
Kapitan Ker, ki je bil pred kapitulacijo Jugoslavije poveljnik torpedne flotile, je re kel, da jugoslovanski narod strahovito trpi, da pa je nje
Šjplošni napad na Stalingrad je sedaj na višku. Vs-a poroči-j la, ki prihajajo s fronte, pripovedujejo, s kako velikansko silo Nemci napadajo, toda še nikjer se niso prebili skozi rusko obrambno črto.
Najbolj kritičen je položaj na jugu In jugozapadno od Stalingrada. Tam se razpro-tirajo obsežne stepe, po katerih je že padla slana.
Na nekem kraju, kjer so se Nemcem ponoči izjalovili trije napadi, je proti jutru pričelo bitiko več sto strmoglavcev, ki so na primeroma ma jhnem kraju napadali ves dan.
Navzlic silovftim zračnim napadom pa so Nemci napredovali komaj četrt milje, to pa jih velja več bataljonov, 12 tankov in mnogo aeroplanov.
Zadnjih 48 ur Rusi niso prepustili Nemcem nobene vasi zapadno od Stalingrada, pa navzlic temu je položaj skrajno resen, kajti nemški napadi so vedno silovitej^. Vse kaže, da imajo Nemci še vedno dovolj rezerv. Ako Ritsi razpršijo en bataljon, prideta na bjoišče v
dveh urah dva bataljona in razbiti tanki so tudi kmalu nadomeščeni. Toda Ri^i napade vzdržujejo in tudi pogosto sami napadajo.
Daleč od svoje domovine se nahajajo madžarski vojaki na severu ob Don«, in Rusi poročajo, da so jih včeraj 2000 pobili. To bojišče se nahaja južno od Voroneža, kjer so Nemci že v juliju skušali priti čez Don, toda so jih Rusi vstavili.
Japonci so izgubili skoro polovico matičnih ladij
Vse izgleda, da bodo Združene države kmalu uničile polovico japonskih matičnih ladij, katere prevažajo letala po visokih morjih.
Sedaj se more reči z gotovostjo, da je bila 24. avgusta potopljena manjša matična ladja, ko se je vnela bitka med japonskimi in ameriškimi ladjami te vrcte blizu Solomon-skish otokov- Ameriški pilotje so ugotovili, da je bila matična ladja, katero so z bombami napadli iz zraka ameriški letalci, tako poškodovana, da se jc že nagiba na eno stran in potapljala.
V prejšnjih spopadih na morju je bilo potopljenih pet matičnih ladij. Kolikor je znano, imajo Japonci še osem matičnih ladij in od teh sta bili dve poškodovani v bojih pri Salomonih.
NEMCI BAJE UBILI 300 SRBSKIH UJETNIKOV NA NORVEŠKEM, KER SO BILI OKUŽENI S TIFUSOM
Iz uradnih krogov norveške vlade v Londonu, se je izvedelo. da so Nronci ubili večjo Število srbskih ujetnikov, katere, so bili prepeljali iz Jugoslavije na Norveško. Opravičuje ;o ta ninoženstveiii umor s tem, da je bilo talborišče okuženo s tifusom.	(Qp _ 0 tem je bilo ^ ne_
—	koliko poročano v tem listu.)
dal je še: "Imajo malo živeža 1
Nefcateri že več mesecev niso videli kruha, toda se niso podali in se bodo še dalje upira-gova morala zelo visoka. Do-'li."
POVELJNIKI AMERIŠKE ARMADE V EVROPI
Sedeči, levo na desno: Maj. gen. Spaatz (zračni oddelek); Lt. gen. Eisenhower, (poveljnik); maj. gen. Frank (zračni oddelek). Stoječi: Brig. gen. Eaker (poveljnik bombnikov), Brig, gen. Hunter (poveljnik napadalnili letalcev), Brig. Gen. Can dee (poveljnik vojakov, pride-ljenih zračnemu odboru za službo na zemlji.)
AP poroča iz Londona, da natančnejših podatkov ni bilo mogoče dobiti, a najbrže je klanje trajalo vso noč.
.Norvežani trde, da je bilo ! 900 Srbov poslanih v mesecu juniju v Narvik na Norveškem iu. da so prepotovali peš 150 milj do koncentracijskega ta-Iborušča. Štirje a>o umrli od one-j moglosti. V mesecu juliju se je javil v taborišču tifus, ter se razširil tudi na sosedne nemške barajke. Nemci trde, da se
l
je bilo bati, da bolezen preide ! v vso okolico in da se razširi | tudi med zasedbenhui četami.
Ker se bolezen nikakor ni i hotela umakniti, so Nemci sklenili ubiti vse obolele ujetnike.
Norvežani trde, da je trajalo streljanje v okolici taborišča vso noč.
Barake ujetnikov «o potem zažgali in očividci trde, da so videli odhajati približno 300 u. jetnikov—Nemci so torej ubili približno 300 sTbtskih ujetnikov. Preo??tale so vkrcali na ladjo, ter jih brez vode in z majhno količino hrane, odvedli neznano kam.
— Poroča Jugoslav Information Center
Lil Nil OD A"
WEDNESDAY, SEPTEMBER 16,1942-
-GLAS NARODA
ft
cyoica o*
Owned tad Published bj Sloveoic publish!« Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Igs*o Hwtoy Trr^mrr; Joseph fcapsha, Sec. Plaoa «1 business of the corporation and addresses of a bore officers: 218 WEST l&tfc STREET, NEW YORK, N. T.
49 th Year
"Glaa Naroda" ia
Subscription Yearly f6.
eaexgr day escape Saturday«, Sunday«, and Holidays
Advertisement on Acreenent.
Za celo lato velja list za Ameriko in Kanado »8.— ; aa pol let* «3.—i ca Četrt leta fl-50- — Za New Tork ca črto leto 97.—; za pol leta »3 JO. Za inozemstvo aa celo leto $7.—; ca pol leta S&SO.
-Glas Naroda" Izhaja vsaki dan LzvzemM sobot , nedelj te pranlkov.
"GLAS NARODA"
210 WEST 18th STREET, Telephone: CHelsea S—1242
NEW TORK. N. t
URADNA W DRUGA POROČILA O BORBI JUGOSLOVANSKIH ČET
NOVI USPEHI JUGOSLOVANSKIH GrUERILCEV
FRANCIJA V SLUŽBI NEMČIJE
Nekdaj je bil maršal Henri Philippe Petain znan
i(JI€.) — Radio "Svobodna Jugoslavija." je oddala sledeče unrachao poročilo vrhovnega po veljstva gueril&ke in prostovoljne'vojske z dne 3. sept., o bojih v Bo&ni, Krajini in javori i ji:
Boji pri Srtnioi, ki so trajali ved dni, so ee zaključili dne 29. avgasta z velikim porazom neraških čet. Po srditih bojih jo uspelo mo&t<vu sedme in osme krajinske napadalne brigade. da odbije sowaznika in ga prisili k umiku. , <Neu#ke izgube so več mrt-
vih in ranjenih vojakov in oficirjev. Naše čete zasledujejo sovražnika v smeri proti Banja! ukL Zadnje dni se bawijo naše čete a čiščenjem tega o-aeirHja in preganjajo ostanke poraženih Nemcev in rvstaaev. Več vasi je že prešlo v toke osvotbodite^jev, ki «o uplenili ■precej vojaške opreme.
V bo« h. v bližini Cetnica so uničile natse Čete tri nemške tanke in zražile dve letali Preibivakstvo osvobojenih krajev je z velikim nav<Jai§enjem pozdravilo mošt vo gueinMcik
čet. Ved sto prostovoljcev az osvoimjenifl* vasi se je takoj
pridružilo guerilski in prosto-veAj*lo. vojaki. .
JPned nekaj dnevi začeli Za pomoč domovini
Kerruci in vatami prodirati v ozemilje, ki je zasedeno od gue-ritskih skupin <v bližini Pa-kraca v Slavoniji. Fašisti so takoj začela z brutabum terorjem tlačiti hrvaško kmete v vaseh okoli tega, mesta.
Fašisti odivajajo ali uničujejo prebivalstvo teh krajev. Slavonski kanetje beže prod nasilnimi o^vojevalci in se Vrivajo v gozdovih na stotine se jih je pridružilo guerilskim četam.
Kot sem že omenila pred kratkim, sem prejela od dobrih, ljudi nekaj prispevkov za pomoč domovini in sem iste tudi že odposlala na pristojno mesto.
Poslala sem $106.— in sicer «o darovali sledeči: Mrs. Fan-j me Ansich $55.— ; Mrs. Tom-'
ozirom na reče vanj« domovine, itd. Ko jo je hotel poleg .«ede-či rojak nekaj pogovori,ti je rekla, da naj jo prnsti, da da dučka svojim mislim in svoji I ogončenoati v»aj v domači dru-I 2bi ljudi, ki gledajo na v^e skopaj pametno i a vedo, da ni vse tako, kot Ibi moralo biti.
Zelo sem se strinjala s to
zavedno rojakinjo, kajti, ka-
kot mož, ki se je junaško (boril in brartil Verdom, da ga Nemci v prvi svetovni "vojni niso mogli zavzeti.
Poznejše njegovo delovanje je zatemnilo njegovo slavo. Res da je kot načelnik francoske države pod krutim pritiskom Nemčije in pogosto mora izvršiti Hitlerjev ukaz, četudi je v škodo'in celo v sramOto Fraaaeije, pa navzlic temu bi pogosto mogel pokazati večjo odločnost in večji odpor proti rtemškim zahtevam.
Odkar pa je prišel na Hitlerjevo zahtevo Pierre Laval zopet na vlado in n<xsi itne načelnik vlade, je bil Pe-J težke izgnbe. tain skoro popolnoma potisnjen v ozadje in izgleda, kot da Laval, ki se je popolnoma udinjal Hitlerju, popolnoma drži v svojih rokah u^odo -Francije, nekdaj ponosne republike. sedaj pa sužinje Nemčijo.
Takoj ko se je Laval zopet vrnil v vlado, je pričel izpolnjevati OhJoube, ki jih je dal Hitlerju, predino je postal načelnik francoske vlade. In prvo njegovo delo je bilo, da je pričel siMti francoske delavce, da gredo prostovoljno delat v Nemčijo, češ, da bo za vsake tri francoske delavce iz vojnega ujetništva izpuščen en francoski vojak. To pa ni šlo tako gladlko, kajti priglasilo se je le malo Francozov, ki so bili pripravljeni žrtvovati se za svoje brate, ki zdihujejo kot vojni ujetniki po nemških taboriščih.
In nekega dne je Laval celo priredil dramatično "predstavo" v goacjtu v Compiegne, na mestu, kjer je Francija kapitulirala in podpisala s Hitlerjem tako poniževalno premirje.
Francoski vlak je pripeljal skupimo delavcev iz Francije, z nasprotne strani, iz Nemčije pa je nemški vlak pripeljal francoske vojne ujetnike. V gozdu »ta se oba vlaka vstavila, da so se delavci pozdravili s svojimi brati vojnimi ujetniki. Nato sta oba vlaka svoj tovor odpeljala v svojo smer.
Pozneje se je izkazalo, da so iz Nemčije prišli samo IK'ih&bljeni in bolni vojni ujetniki, v Nemčijo pa so šli zdravi in močni delavci. Trije z>cfcravi delavci za enega pohabljenega ali bolnega vojnega ujetnika—to je bilo za Fi>acoze preveč in niso se več priglaševali za delo v Nemčiji.	- .
Laval pa, kot Hitlerjev podrepnik, hoče izpolniti svoje dbljube, ki jih je dal Hitlerju, izpolniti jih, četudi v ponižanje in sramoto Francije.
Tako je sedaj Laval kidal odredbo, katero je poleg njega poxipieal tudi maršal Petain, ki določa, da eo mobilizirani za delo vsi moški od 18 do 50 let starosti in vsa dekleta v starosti od 21 db 35 let, poročene žene so od te odredbe izvzete.
Ta odredba pomeni, da bodo Francozi in Francozinje v omenjeni starosti ah šli delat v Nemčijo, ali pa bodo morah doma delati za Nemce.
..Laval je izdal to odlredbo prostovoljno, Petain jo je najbrž^ odobaril proti svoji volji in celo z velikim odporom. T-o pa prav nič ne premeni stvari. Odoft*ril je in vsled tega je njegova prejšnja slava še bolj zatexnneia.
Vsaka potna sraga, ki bo padla z lica Francoza in FTancoeinje pri delu, bo nevredno Francije in bo potne nila sužnofcrt; in sramoto za Francijo.
Ta odredba pomeni umik maršala Petama m umik Francije od Verdluma.
BORBE V BOSANSKI KRAJINI
tračnice in ustavili potniški vlak. Vsi potniki, civilni in vojaški so morali izstopiti. Vo-
Iz Moskve poroča dne 7. sep. JCN. da je radio postaja "Svobodna Jugoslavija" oddala u-radno poročilo vrhovnega poveljstva guerilske in prostovoljske vojske z daie 4. septembra, o bojih v Bosanski Krajini.
Guerilske skupine v Bosanski Krajini še vedno napadajo in prizadevajo
jakom so pobrali orožje, ter n0 Trniti domov .
jim dovolili, da se peš vrnejo v Ramo. Dva člana železniške policije sta bila ubita. Drogi .potniki pa so se smeli nemote-
ka Bupnik	morbli m>.danes #ov*k obrne,
Blazin $o.—; J. L. $2.—; AJ ..	, . , _ . . . '
o ^	L i • i> • a, o i na.jde povsod isto menje, ki se
£k^t^V^ Ht ^
*»Ua posia,*
J PO—SS., Leo Jurievcu v Ciu, «	, i - ,
n	J	dje so ranjeni v dno <kiše, ko
„	, . vidijo, kako visi na križ razpet
DarovaFkam m darovaLce-m »	»- ^ ^^
, \ «- r^jnas polten mah naroo, a ni na
tem mestu toplo zahva- _ r , ___ , . , :
,, . , •, v.. , ... vsem svetu nikogar, ki bi dvi-
JUGOSLOVANI ČETUJEJO V ŠIROKIH PREDELIH
Prodrli so že do predmestij Banja luke.
Dne 23. avgusta je bil potol-čen uetaski oddelek v neposredni bližini, komaj 10 kilometrov od Banjaluke. tstotam so guerilci uničili tudi en tank in zrušili eno letalo. Boji se nadaljujejo.
Dne 26. avigusta je majhno guarilsko krdelo ustavilo na
Kupre-
Iz Londona dne 11. septem-zavojevalcu ibra je prišla vest o jugoslovan-
skih domoljubih. Domoljubi so vpadli v iatlijansko in bolgarsko ozemlje, in prizadeli četam osišča težke i^gufoe. Ti pohodi čet genrala Draže Mihajlovi-ca so privedli čete domoljubov preko lašfke in bolgarske meje. .V srditi bitki pri Banjaluki, sto milj jugovzhodno od Zagreba so pdbili 400 Italijanov.
V tej bitki pri Banjaluki so domoljubi doo&aj že uničili štiri laške tanke in zaplenili ve-
Vz svojih skrivališč izza skal in t dreves streljajo na vsakogar, fci se pokaže. V bližini železniške postaje pri Humi, so vrgli m tira vlak in pobili preko 200 vojakov. Poročla o sabotaži in •piošnem nemiru prihajajo iz T6eii krajev in koncev zasede-ee Evrope.	—JIC.
cesti med Bugojno in
som, uKtaški avtomobil Štirje ^ ^ ge na_ nstaški oHcirji so bili ubiti,_______^^
avtomobil pa zažgan.
Četniki so zaplenili važne dokumente, med njimi pismo nekega bogatega madžarskega kmeta iz Srema, ki piše svojemu sinu, vojaku nekega usta-6kega poHca. Med drugim piše oče:
"NTe moreš si misliti, kaj se tu godi. Hujše je kakor v Bosni. Pretekli teden so guerilci ustavili avtobus med Dobrin-cem in Peoojem in pregledali potne liste. Potniki so morali sami zažgati avtobus, ter so nato dobili dovoljenje, da se vrnejo v mesto. Lastnika avtobusa in štiri častnike so pa ubili.
"V bližini Jarčina nedaleč od Burne, so guerilci izkopali
»>to umaknili, predno je bilo Ita-
"I?*________________^g — * jakmn^« 1A H rt
DEWEY NA PRVEM MESTU PRI POISKUSNIS
VOLITVAH.
se na
lim. Moja mlada prijateljica Sylvia me je posebno presenetila, ko je pritekla lepega jutra k meni na stanovanje in mi izročila $12.—, da bo stotak, kot je dejala. Upam, da so tudi mnogi drugi posneli vzgled imenovanih rojakov in rojakinj, ter darovali kaj v sklad za naše ljudi v domovini. Vkljufo vsem težkim vestem, ki jih čitamo in slišimo ne smemo misliti, da bo naš narod docela iztrebljen. Sreča v nesreči je morda baš dejstvo, da so naše ljudi razgnali na vse kraje — tako bo marsikdo ostal in Slovenija bo zopet oživela, naša pomoč pa bo tedaj zelo prav prišla.
lijanom mogoče zbrati zadostna ojačenja.
V	London prihajajo poročila, da izvajajo čete generala MHiajloviča.vedno številnejše pohode v sovražnikovo ozemlje, ter da so v teku zadnjih napadov zažgali več utrjenih laških predstražnili postojank, katerih posn^1^ so bile ubite. V pohodih preko bolgarske meje so četniki ubili 300 Bolgarov in veliko število obmejnih steaž.
V	Londonu zatrjujejo, da so začeli četniki na Hrvaškem, v ferbiji. Bosni in Orni gori z vojskovanjem iz zasede. Tzm% jeni strelci se skrivajo v bližini sovražnikovih postojank ter
Gorerner Lehman proglasil časopisni teden
Governer države New York Lehman, je 14. septembra določil, da bo prvi teden v oktobru časopisni teden in v tozadevni svoji izjavi je dejal, da je_ časopisje igralo veliko in važno vlogo v obrambi in ohrani svoboSčin te dežele.
. "Ni je svobode, ki ne bi obenem nalagala odgovornosti," jte <tejal governer, 41 in to ne le odgovornosti obramtoe te svobode, ampak tudi dolžnosti ob. držanja svobode v gotovih mejah, ki zftgot.ove progres skupnosti,"
Potem je governer še poudaril, da je važno posebno v teh dneh, da časopisi tekom njim posvečenega tedna nanovo izrazijo kar jim nalaga
dolžnost časa in svojim državljanom svobodo govora in tiska.	Lil ■'•'uu-di.;'' :
Zopet stara pločevina
Kakor poročajo iz mestnega urada za sankadijo, se bo odslej vsako sredo pobiralo po mestu koaiteme kante, katerih se meadha ^ New Yoricu as nabere dovolj, če sfcapošteva, da se tukaj porabi ogromne količine konzervirane hrane.
Z pobiralci stare pločevina bodo nekaj časa hodile nalašč zato nastavljene ženske, ki bodo gospodinjam in drugim dale potrebna navodila za pripravljanje kant. Odslej tudi ne bo več dovoljeno metati kosite rnih kani "witran * drugimi, kuhinjskimi odpadki vred.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KR AN JSK0-SL0 VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
0
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že '48. leto Člamtvo 37.800	Premoženje $5,000,000
S0CVBHTN08T K. S. K. JEDNOTB SKAflA 127.24%
uraruj m (ri mJMJfi. p«-
aOVEN
GLAVNI URAD 8514KHI No. Chicago Street,
Miec, Tiifa>irf>
»George Gallup, ki vodi po-1 iskuena ali slamnata glasovanja gbede raznih važnih, eploš nih vprašanj in političnib kandidatov za »važne zvezne in državne urade, je potom takega glasovanja v državi New York dognal, da 54 odstotkov volil-cev daje p rednost Thomas E. IQeweyu, kandidatu za gover-nerja d ržave New York.
36 odst. volilce?v se je izreklo za demokrata Beimetta, a 10 odst. je oddalo >svoje glasove v prid kandidata Labor Party, Al fan ga. .
iGaflnp napoveduje republi-kanrikerrvu kandidatu Dewevu gotovo zmaga pri letošnjih volitvah iz razloga, ker doČim sta (bila p ri zadnjih governer-s'kih volitvah oba kandidata gta'vnife strank približno enakega ištevila glasov pri poskus- ] nib volitvah tekom kampanje, je Dewey že zdaj preoej nad-fcrtlil svojega demokratskega nasprotnika.
Splošno mnenje gleda kandidatov.
Kj ledje kandidatov za gover-nerja države New York pre-vladtuje pri letošnjih volitvah nekaikšno splošno mnenje, da je Thomas E. Dewey najbolj logičen in najsposobnejši kandidat za gavernereko mesto, tJer da ima, kot tak, najlepše prilike za večinsko izvolitev.
Tujerodne skupine podpirajo D©weya.
(Za izvolitev Dieweya je to pot organiziran takoimenova-ni * 'Dewey for Governor Com mitteie" v ka teren* so. pripadniki raanih strank, kateri želijo, da pride Dewey za govor-nerja. .
V tem odboru so tudi vključeni posamezni odbori raznih narodnosti New York a. Odfoo-ri, kct taki, smatrajo, da je Dewey, kot di^triiktan pravd-nik v Nlew Yorku pokazal, da je zmožen čistiti razne velike in male ralketirje, ki se zajedajo v ljudske interese, ter si na
Razboljeni smo "
Zadnjič sem poslušala roja-Ikinjo. ki se je grenko in trpko izrazila o vsem, kar se godi z
nikogar* gnil resen glas in pokazal jasno na položaj, ki vpije ne le po zgražanj« in svarilih, am-pak po določni akciji eae ali druge vrste.
Mi sami nihamo med dvomi in težko raeboljenostjo ter razdvojenostjo, ki nam menda ne dopušča, da bi nastopili enotno in efektivno. Vsakojake zapreke nam hodijo na pot, čaB pa hiti svojo pot. Človek čaka in gleda, kje se bo pojavila kaka rešilna misel in ideja, a na žalost čeeto naleto namesto tega na nove spletke in. nesporazume.
Tu in tam so začeli naši vidnejši ljudje tožiti, da nam manjka voditeljev — da bi morali podvzeti nekaj takega, kar bi ljudi prepričalo, da resno mislimo, potem bi šlo. Uganka je le, zakaj se tega ne poisku-si!
Zdaj pa zdaj je opaziti pomilovalno posmehovanje n a račun * ^voditeljevki menda niso voditelji, a bi bili radi. Govori in piše se često o sajno-aoorooiT yu^nu. ^ postavljenih po«ameznikih, ki najbc*j B^adet! mali gT^	i<bd. To HO
malo premaleukostne stvari za čase. kot po danes, ko je treba pozdraviti vsakega, ki hoče delati za stvar in pridobivati naše ljudi za skupno akcijo. Kot sem že enkrat zapisala: pleve se navadno same izločijo, ko se čisti zrnje . . .
Zibadanje o katoliških ali ne-katoliških lietih in posameznikih, ne bo nasitilo enega samega našecra siromaka v domovini po vojni, niti Tešilo enega samega problema, še manj pa zbližalo naše ljndi h kaki skupnosti. Je vse prav, da si včasih privoščimo- drug dragega, recimo, a stari pa smo menda vsi dovolj, da vemo, da nam danes pristoja rabiti inteligenco, kolikor je .posedujemo, v resnejše namene. Človeku se včasih kar močno zdi, da se še zdaj ne moremo prav zavesti dejstva, da je zasajen v našega človeka v domovini tujčev nož in zato zdaj ni Ča3 za stvari, ki so morda bile ali right v mirnih časih, a zdaj pa so nam velika coklja.
račun teh kujejo milijonske dobičke. Pri sleparijah, ki o-gražajo dobrobit ljudstva, so Emirona najbolj firizadeti mali ljudje, katere raketirji izrabljajo v svojo korist-
iz tega razloga bodo volilci iz širših ljudskih, vrst brezdvo-ma glasovali za Deweya. ker je že v prošlosti kot malokdo pred njim. dokazal, da mu ne manjka pegruma, kadar se gre za p rotekcijo ljudstva pred brezvestnimi sleparji vsrfi vrst.
Thomas E. Dewey posdravil narodne odbore.
\Zadnji teden je kandidat Dewey osebno prišel pozdravit svoje kampaiujsike dMavce in se je še., posebej .seznanil in p^dravil z člani odborov narodnostnih Skupin.
Ob tej priliki je rekel, da je leto»3nja kampanja vse bolj važna in resna, ker smo v vojni in moramo z resnostjo motriti naš in svetovni položaj ter gledati, da izvolimo na odlgo-voma n^ta ljudi, ki jim jo pri &rou snaga ljudstva in demokracije. .
Odbor za izvolitev Deweya za gtvvernerja.

IKKBY KOronta h
Tereztaka. Polka
Na plan Inc«b—vmlCek flt». M 171 In DUQITBSNB DNIVBMRV TAMBURICA ^ ttr. M §71 Za toa. cenik In ceoe pio» aa obrnite na-: JftBN MWtf* Im «W Strni. New. Ink
i 1
KUHARSKA KNJIGA;
Recipes sf Ali Nations
(V angleškem jeaiku>
RECEPTI VSEH NARODOV
m
Stane eama t
i ^ Knjiga je trdo vezana in ima 821 straai^li >
{I]" Recepti so napisani t anglfiKwn jeziku; ponekod pa ' | J' tudi v jeziku naroda, ki mu jo kaka jed posebne v oa
Ta knjiga je nekaj posebnega m one, tat se saoUna^ kuhanje in aa hočejo t nje
Upopolniti
aročite pri^S^^^^^
eea čimbolj uveib&ti
KNJIGARNI SLQVENir PUBLISHING CO.
SMWwt UthSteMt	. V«« Yvrfc, H. Y.
% L Aft M A m O D A" — !N*W I«
WEDNESDAY, SEPTEMBER 16,1942
▼STANOVLiEN 1M
V VA&I BLIŽINI JE ROJAK, KI NI dE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KQT ZAVEDNI SI«OVBK£C» ALI Id SK BI IZBOGJU Ta	V SVRHO, DA BB NABOdi?
I
II
Poročila, iz raznih, mastlbin, kjer bivajo in dola|o Slovenci
fr i
ZANIM1TA 3S0MT A O MEDVEDIH.
Vojafcka cesta, katpio bodo kmalu dogradili in ki bo držala tja noter do ALaske, nudi <4o-lavoem, ki so zajposl-eni pri tem projektu, razne nenavadne za-
$tb O&ici m jKanadi
C; —:■■ * i > C t A 'it
ZAMUAJUS IA SLOVXNSKI POKSET.
Ker mi jo nanpon ina h konoUi rabiti za. druge stvari, kot za
£yiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiuniiiii
Priporoča Roosevelta za
veznikov
Wdtiotft Dt Herridgfe, bivši kanadski poslanik v Ameriki, je dejal zadnji teden, da -bi se uiiorali vsi angiešico govoreči zavezniki v tej vojni združiti 1**1 enim vrhovnim voditeljem in ta voditelj naj bi bil pred"-s« dnlk Združenih držav F. I>. Roosevelt.
tHerridge je dejal, da govori kot Kanadčan in kot brltski podanik, ter je v tem aniBln priporočal, da CSiunohiM nomi-nira predsednika Roosevelta za glavnega £dfa. ki naj bi imel
go, ker nrn je zalo pri^rcu demokracija in ker sovraži fašizem; diktatorska vojna moč bi v njegovih rokah ne ogrožala temeljnih svobod..
IGcvoiuik je dalje poudaril, d» .-o ljudstva vseH zavezniakiih dežel pripravljena* da zahtevajo vrhovna udruženje in Win-hrton Churchill bi moral izjaviti. da končna zmaga zahteva
vrhovnega voditelja vseh de-mokiatki'skih sil angleško govorečega ji veta, ter da je prod-h^dniik Roosevek ta vcditetfj.
"Ali bo Churchill to storili" je vprašal Herridge in v odgovor je dejal, da je to odv»no od ljudstva, kajti Ofeurefe&l bo moral storiti, kar bo ljudstvo želelo, zato se m|u mora dati vedeti, kaj ljudstvo zahteva.
bcm še jaz napisal par besed
za Est, ker se mi list dopade. tudi ^e zdaj, ko ni več Peter
to, za kar se zbira, kar pa po
raogem gre zelo počasi naprej,
A zastonj pa tudi nJkdo ne mo-
Zgagove kolone, a njegova re delati, ker vsask kna svoj po.
njanivcfcti.
S*. EL Duvakt, ki je prišel domov na. po&itai»e, je p rtpove-doval, da »a njegovi delavei včasih kar nejevoljni na medvede, ki so tako domači, da 90
pravcata nadlqga. inmjo nam , .	^tiM na- uuul	——
reč to navado, da pridejo, k de- ter	.. T	izhaja dvakrat meswno v To-
laveeni, ki gradil in -vti-f g* ^ ^	™tU'	** * ^^
kaj* svoje radoveds« nosove <r	™ L^LŽtlZ -** ™ Slovenci naroče nanj.
kolona je pa tu zdaj zopet v dobrih roteaih, da malo nas pomenijo ter razkazuje, kako je bilo
sel ter svoje skrbi.
0daj smo tudi dobili v Kanadi slovenski časopis kateri
.T . •• T.__!_ i___t _____ v _ _ m_
v*e »lv<iri »iBBtf na ^!<*!H<»ma bpdi ga ze izrnzal iz.ča-
, . J - . ... pogledam ter se koran poka-iavci se morajo .cesto i>hta v iti i j ,	A__A 5__
medvede
ženi. ako bo treba. A ravno
m napoditi krotke nazaj v gozd.
Nwganjanje pa ne ponmga1'^"/*	***	ter potem odprto pismo in od-
■K-cnimrt rrAe- ™
onnor. ki »1 pa imosnUj „1----•	^ +---:
zato pa tudi pišem zdaj to. ker fzadnji čas .Te že, da bi se dobil
Ker na«! je* tako bolj malo Slovencev tu. bi se prav za prav moral vsak naročiti nanj. A bral pa tn pif»mo, ki je bilo napisano v ik orisi Slovence**
dc*4i, kajtn. medvedom se zde
bhi odločen ter bi moral imeti
mmki nekaj čisto, novega, ker	. « „ , ; .. ,
br»z dvmna nl^ prej še nikdar, ^h^hx^ zda^tmkano ter
proti stavkam
H'uanphrey Mitoheil, kanadski minister dela, je 14. ^eptem "voj generalni š<ab sestavljen bra izjavil, da ni nobena pritožr iz enakega »tev Ha Američanov °d -trani delavcev do\*oij in Angležev.	i vel Tka, da bi se moralo spričo
.	. liije ustaviti obrat v kaki vojni
Skupni vrhovni vodja, jede- tovflmi ^ ^ en ^ d&JL jal Henidg»\ bi moral imetiL^. k- s<? ^ Ms v aktu_ nux. dictator,a m pred<edmk( ^^	inoraio dobivati
Roosevelt hi bil za to vrhovno ^ ^ vllogo na.isposobnejMa, tako za-:
radi svoje iiroke \-plivn<*ti,' Minister dela je podal svojo kot radi dejstva, da je že tatko izjavo, ko je pripravljal govor, pod njegovim, vodstvom dve katerega je ttetjini angleško govorečega konvencijo sve-ta.	{grrsa dela
'■te dni. .
iProtinapad demokracij mora priti iz za pad ne hemisfere, za »Mitchell seje tudi izrazil, da t,, je War4iitngtr,n najl>olj logi- « jo pojavilo pc Kanadi veli-čen kraj za glavni stan demo- ko število manjših stavk; pri-kracij. I/ondon je v frontni li-1 zmri pa je tiKli, da so imeli de-niji in radi tega ni primerno lavci često ^rok<' za pritožbe -rediMče za vrhovni stan demo- in >1avkty ter da -o gotovi de-
minirali proti unijskim delavcem, itd.
l>elavcl, — je rekel MitchafcL, — ne morejo primerjati svojega vojnega napora s tem, kar žrtvujejo za deželo oni, ki morajo biti pripravljeni dali svo-
ki naj bo 3 dolarje za polletno j mladi naročnino -za 4<03-as Naroda"
Kanadskega kon-ki se vi ši v Ottawi
kratski-h dežel. .
'Herridge je tnidi pripomniti d* smatra, da ' je preeed-nik BoseveH popolnoma primerna
o^bnost za to o^Ugr^vomo vlo-
lcdajalel in tovarnarji di^kri-
je življenje za dbranibo domovine. Radi tega ni pretirano, ^ roetlvedu zaboj din am i t a, >ilco se delavci nekoliko žrtvuje^ s katerem se je hotel na vrsafc jo s tem, da malo tifee d<kajo,! ^čm «rafti- V* **	da-
plaeujejo vojne davke in pri-'ti tir. s\-njrh šap in so se delavci pnpravijai govor	^	pa^jilaV|bali, da bo »koro eksplozija,
imel potiati predi-avj	/ J	jko >položaj nepričakovano re-
Stabi-lizacija plač*, je dalje'«1 komarjev, ki se na-poudaril minitrter, je v korwt podili proti medved« in delav-delav«t\m, ker se je' obenem	Ti komarji so tako vetiki
uravnovesilo cene, da tako	hwli, da se jiJi še averine
more biti prekomerna vqj-|bcje — tudi medvM je ob po-nega cKlermŠtva v nobeni Ame-lP*«*«	^nro^i1 dinamit in
odtacal v gozd.
Kakor medvedi. ..<0 tudi druge živali v tistih krajih krotke napram človeku in celo ptice ne kažejo ncbewo bojaani pred delavci. Ribarjenje v tistih krajik v
videli Človeškega bitja, zakaj	in tolmačiti o
v kraja, kjer se gradi nova kl PrClkl ^	mestih,
cesta proti Alaski, še ni bilo V tem ozira piše vedno ter n-raxirikovatcev, da. niti tndijaai-, zujano in odiocna P. SI ia in & dolaijev pa !bi vas prosiL c» ni«o ipciskriršaH. raziskovati1 aiko b* se -naredil kak tak odbor naj bi feročiili JPO. slov. sekci-teh krajev. .	1 bi bilo dobro, ako bt bila ona ji za pomoč v stari domovini.
Živali so tomej radovedne in z Mr. Fr. Kevže na oefca, ali pa Torej pozdrav vsem čitato-obenem menda mislijo, da so vsaj Ijtodtfa njih imisljehja, Ijem tega Ikta ter želel bi še
TOakem oKiro pa odtočni in ne-popusttitvi. Mogel bi biti pa tu JPO, 5*o»v. sekcija, samo kje se bo denar dobil za plačo temu odborof Toga denarja ni
tudi vljudne, ker če medved nekaj poberev pa mai hočejo delavci \"zeti narzaj, >e prične z nji mi cukati za strvar.
Tako so boteli odvzeti ene-
govor nanj. tako da v tem mi ni treba več pisati. Je bil dober odgovor. A tu vam prila
DEKLE NA VRTC _ . . Q». MAH^TCA, VKOIJAJ
gammonev order za 8 dolarjev, 'hahCica
lil
Note
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
BitEEZES OE SPBINQ TIME OF BLOSSOM (Cretnl CM)
«JX>VENSK1 FANTJE 1 Vtjfe-BOM PRODALA
W) JEZERU K O L O
omo VALUEt 8¥LVIA POLKA
T*1* NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ _
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _
KAPETANB
HAPPY POLKA C« NA TUJEM.
v go-dopisovalcev v listu, ker »e mi dopadeio dopfei ter se tudi več 1 izve, ako jih kaj več piše.
iMastt Zobec / Port Hope, Ont Can.
STAK. KAROCKTK CTRL.
GREMO NA ŠTAJERSKO flTAJERlft
35 centov komad	= _ 3za$l.	m
MOJ * PEKLE JE flE MLADA	g P«!
ri. Tako uravnovešanje pre-pre-či inflacijo. Brez stabiliziranja plač tudi kontrola een ni
mogoča.
Naborne regulacije pojasnjene rudarjem
William Kanifeay. lokalni na- deni znana glede nove obvezne,konec vrvice	koteče
rni uradnik, je pred nekaj vojaške služ«>e in nabora. Re-;	privabi 30 funtov
Oprostite, ker sem obnovitev naročnine tako dolgo odložila, zato rani danes pošiljam $3 za nadaljnega pol leta.
To pa ni bilo zanemarjenjev temveč, sem imein zelo važno postavne opravke valed smrti
i^oravca, ki je bil vas zvesti in mogoče najstarejši naročnik.
jima sveti večna lnč!
Uragi g. urednik, naročnino mojega očeta hočem nadaljeva-
ti in bi ga v iWi pogrešala p0T0VANJK V KANADO.
Kot dobrega prijatelja, ker je
bil v nam družini že toliko let. Pa tudi Se do prihodnjega Peta
mc»jega ljubega očeta Johna želim, da v spomin na mojega
očeta li»t še vedno pošiljate na ime Jobs MoravekJ. Prihodnje
ročil na "Glas Naroda" leta 1396 ali pa 1897, kajti morem «e spominjati^ da je 'KrLa» roda" dobivaT Se v Chatham.
rodita ni TobenTkei N J	v
je 10%-enje rib tako lahko, da	*895-
niti ni treba natakni* n»	<«e s« od nas
-SP%Nlf,4§ Ia S® LKSSONS" — Span-.------ --------7 -	-	- .... |
hiini* v 20-tih nalogah. — špaa>,k»-«ii-Miu'vi govoril na seji Workers ke«l je tudi, da moški, ki delajo:"00
— kciSoek bede te^ko
glr&fca sJovnira. — Spisal jo jr K L' Cortina.
Ta knjl^u Jf |K»|M)lna In prar nlC prl-krajnana. OJ prre do zatluje strani je Je popolnoma ista, kot jo Je i»isatelj napisal in kot Je bila prvotno izdana /ji viijo ceno. Cena Je zato nizka, ker
**o se jtorablie prvotne tiskarske forme, in ker Je piaatelj sprejel nižjo ee-U0.
Po tej prtprustl frtopnjevalni metodi
vara Corinta |tnnm da »e lahko na-nrtte fipnnWine.
To praktično učenje Ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas u« brati, govoriti in razumeti ftpan*ko.
Corlntovo kratko metodo »o odobrili uSUtljl, profesoR i. flole, poslaništva In ekspertne tvrdke po celem »vetu. Je praktično, prfproato In ngpeSno.
Prodanih Je bilo že nad 2,000,000 Cortinovih knjig.
Če van ta knjiga zanimiva, Jo lahko DflraSte pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 218 Went 16th Street, New York. N. Y. — Cema J« aarao SI.—
^ICoumcila, v Lake iShore, ter je! Ob t l j priliki zagotovil rudarje, da bo Vi-ak posamezen >lučaj nabornega značaja skrbno pregledan in pretehtan po tozadevnem narodnem odboru.
Vhuda nima namena, da bi z Obvezno vojaško shižbo škodovala družinskemu ali občemu življenju, niti ne. da bi dodeljevala delavce k delom in pokli-eerrt, za katere niso iančeni, ali drugače sposobni. . "Razumljivo je," je dejal Ramsay, "da so vojne zahteve v teh dneh deležne največje pozornosti in tem mora biti za-ddeeemx."
Po korwanem govoru, je na-
aeiajos ■
v tovarnah za vojno industrijo, pBT KAKAD6B3BL LADIJ <bodo za enkrat tudi tam ostali,	POTOPUBUH.
tdi možnost obstoji, da .se to-j Kanadske momarifike obia-zad^ ne regiulacije spremene, stl so D&znanile 14. septembra, odvisno je pač vse od poteka je potopljenih 5 kanad-vojne.	la^tj^ med temi patroina
ladja Racoon, na kateri je bilo 38 mož popadke e eaistnflri. mu iiMiiii mi 1 punt.i«JiM-w»urMMiiiiiiiMiBi miFamga
•HMkn. da se je moj oče na- leto pa boste mogii njegovo ime
preoneniti na moje ime. .
K eklepu vas pozdravljam vam želim mnogo uspeha.
' CNfarv Mioravec, Vaueoover, B. C. Can.
WAG NE RJE V AKT ZA IKAJTADOL
(Peter Heenan, ontarijski minister dela je 14. se»pt. dejal, tla dela ontari^efea. kot ottaw-nka vlada na tem, da *e da de-lavpfcvu Kanade pravico do organiziranja in kolektivnega poganjanja. Jbegislaturi države Ontario bo predložen načrt v tem smisli* ob prihodnji«
IZŠLA JE NOVA KNJIGA T AN-GLE&tatt O iIVLJBNJtT AW»
ŠKB »innfiBim m» nmmvsh
poslovil 22. junija 1942 in jc bil pokopan 35. jmrija. Star -je bil 88 let,
0a zadnjega tedna svojega življenja, presno ga je 17. jtt-nija dmgič aadela kap. je vedno* koJik&r je pač mogel, bral "6ias Naroda." Imel je veliko fiočrrtje s Mr. TewSkom v njeeovib bolečinajh, rf^ti 5e, ko je vedet, da ^»voje -Saadce pi«e v bolniški poeteiji. "UlKogi T-en^ek.r* je pogosto vadilmil oče, 4t,koliko mora trpeti!**
rijomi nradnik odgovarjal-na'zasedanju zbornice. Minister razna vprašanja čez dve uri,(dela je bil poverjen, da ptred-ter je na ta način pojasnil mar- loži tozadevni načrt osjiroma [^katero, stvar, ki ni bila lju-, predlog.
VOJNI MATERJAL PRIHAJA NA MALTO
mm
L IF!
NaroHt« prt	~
KNAG AKNI
SLOVENIC PUBLISHING CO. = lit Weat 18th St., New York =
niiflitiniiiiioimtitituimiitHniniiutui
SMET ROJAKA.
V sanatciriiam St Laurent v Hull, Que., Can, je dne 7. av-^gfwta preminii rojak Prank Ferhaj. Pokojnik je bil rojen v va^i Rašica pri Velikih La-seafc na	V Ka-
nadi je nahajal precej left ter je delal najved v rudniku ^Noranda 5fii>es, kjer je tudi abolel in ee potem podal v sana ♦orrum. Onrl je zaradi rnd-•airilke jetike.' V stamn krajo
Kakor vidite. <tem imel fcopot več sreče s potovanjem, kot pa prej. Cez mejo ^m pri?»e4 ponoči, pravzaprav še sam ne vem, ob katerem času. Že na potovanju me je najprej zanimalo, kakšen vtis bcm dobil, ko pridem v Ottawo. No se-daj vam lahk^ reoenL, da je bil vtis kolosalen. ker na vsezad-nje je Ottawa res prijazno mesto. Še nikjer nisem videl toliko uličnih drevoredov, kar daje mestu sliko lepega parka. Kar Ao- pa tiče zraka^ .«e pa sploh ne da primerjati z na pr. z newvorško zaduši j iyo«5ijo.
F. S. Ottawa, Ont., Can.
lii va« -spoSfovani urednik ^P®3^ soprogo in ae»t otrok Jane® Ter^fefc je mojemu o^etu filed v ve^jost komaj po enem tediro. 7>ra Idrijrama počiva-ta se?faj v bož5exn inirn in naj
Nej počiva v mrru m naj mra bo lahka kanadska zemlja!
Frank Stcnad, Noranda Que., Gan.
Zavezniški parniki Aladajo vojne potrebščine na Malti, močno utrjenem anglaškem otoka v
išredozemakem, morj-u.	.	^ .
V' knjigi Je natanCoo popisano Jjenje posameanlh živali, ilveSIh aa aobam, r- morju tn. * srata. taka da
te vsakdo. Llabl aart.ro Ia nieao pestro živalstvo, knjigo bral a velikim zaofanacj^at, ker ho v njej naftrt mm-aUcaJ Ia ZMJfBja dir Jih Umh, kw mu dogedsj i« ni bUo snaaa
Prvotno jfe bilo nameravano to velik« delo Isdati v petih knjigah, toda jo atednli« Ixftk « eni mmk knjigi, ki pa yrl vsem svojem sltrCenin prljjaža. POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJACOTU.
Knjigo ha. z. oUtkM teal lava* ker navaja In popianje vse iivaii. ki Jih J« dovoljeno in prepovedano streljati; fwir, ker ao popisane tirali, ki na polju koriMfJo ali Škodujejo ter slednjič rihtfC ker so v knjigi naStete VSE HIBE. KI ŽTVE V AMERIŠKIH VO-BAH.
' Polog poljudnega pop!s» te pripovedovanja vaetmje knjiga 389 8LK (#0-tograOi); ft slik v asrarajh kanrak, v veilkssti cel« strani, ter In m strani. YeUkost knjige Jr t z 6
f* in tivaJi. Id Mt
kot v vodi doma. — Vezana, je v močno platno a zlatimi Črkami.
POMMMEIT8, TO KNJfGO LAHKO DOBITE SB&AJ 24 CSNO:
NaroOln pofijtt« .... MOIOABJir
suivnsvc pvwtashisa compakt W. mth STBCBT, Mf
PO H2 YXHTT v
OPekfi,
in se vlilo (feževje. in v«a- isvet je bft v rjavo-sivO megio zavit; ' in. som naaliia, da bo ves pesek I
okuag 12 do 15 tisoč vojakov. Pretežna večina teh je bilo Kanadčanov, katere so spremljali brrtsti komandanti in manjši oddelek ameriških "rangpear-
■ ■ h	■
A naenkrat je prodrlo eolnce rivrao,
in -je bil posefe, kot zlat pod nebesno modrino- — nevihta je irirtiila, jaa sem stekla na- obal ker ves pvet je bil zopet spokojno avetat,
' Bo»e Fyleman v Xortfeerii Neves'
"Pbe
MOVB
P£0I
THE NEW
ENCYCLOPEDIA OF
Poslovenila APK.
2,360 Kanadčanov ie bilo ubitih, ranjenih mi pogre-aattih priDtepp«
Depautment narodne obrambe je 15. eeipt objavil listo nnftviih, ranjenih in pogrešanih K ainadčan-ofv, ki bo- se udeležili napada- na Dieppe. v mesoou avgoftu. Lfeta ima 134 strani (OsSčna poročila so glase, cla je bilo poslanci Ha napad na Dieppe cela d$viziia mož —
ELEKTM&MB POPOTKSBZ.
Kanadčani na farrru»Lu ali drugod, ki bodo boteli dobiti dovoljenje za nabavo nove eieWtriciie peči, bodo morali dokazati, da peč v resnici potrebujejo, to pa zato, ker <hooe v a. kolikor megoee hraniti Tnaterial, ki se ga uporabija pri iedeiafvi peči varnih, kot tn di z električnimi žicami in električno silo. B&fea eiefetrič-nili peiei je v nekaterib prede-tift dežele docela prepovedana, kjer pa je še dovoljena, se mora, potreba po noS. peči te vrst« dokazati potom treh. izjav, ka 4ena mora prosilec zanabawo nove električne peci vložiti v uradu WaBtene Prices aod Hradie-Board, kjerse tndi dobi potrebne- forns^. .
tPreden kdo sploh, zaprosi za nabavo take paši, naj najprej vpraša lokalnega električarja aLi električno dražbo, če mu bo
MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal zaanl profesor an Steveoa Institute af Techoolacj t am&UInl
GEORGE W. BARNWELL Podlaco za mehanično nanje si morete dohiti »knjigo NEW ENCTCLOPE. I>IA OP MACHINE SHOP PRACTICE (v angležčlnl). Ta velika knjiga popisuje in v Bilkah pokaže temeljna dala mehanika. Bazloil vse natanko, kar mora tnali najholja mehanik; poje snuje vporabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pou« vas, kako Je treba vporabltl načrte (bine prints) vam tudi daje mnogo rataskili tabel, da morete pospešiti svoje delo. m glede na to, ali itn fete pofetnlk, vam ho ta knjiga aelo koristna i« mnogo vreona. — 1000 slik in risb. 576 strani, trdo vesana knjiga stana
Samo $1.38
NaroČita pel:
KNJIGARNI
Glas Naroda
dovoljeno dobiti instalirani® elektrovoda za novo pdo.
*G L 1 B NARODA*
WEDNESDAY, SEPTEMBER 16,1942
TRAMOTLJIN UM
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EXOEIiBEKT GANOL
89 s«
A.li niMv biti -ainemti . ebi potok, da tudi ostane tako, da ni hil njfk«. v t-klep aamu prazna ibeeoda? Kaj bi storil, ©e K zdajci pristopi F tovariš in n*u dejal, naj pride zveieer v ka-varhc, kjer IkhIo igrali? Ali bi odbil njegovo povabilo zdaj, ko una zopet denar? Zato je že iz ozirov na samega sebe. v nekakšno varnost proti enaikian, bodečim neprMSkam dtotžan, da uresniči to, kar je rekel očetu in polkovniku.
Dospel je k Mihajlovieevim, in sprejela ga je Jelka z vpra Konjem, kje je bil sinoči, da ni poslal niti opravičila. Zažugala mu jf s p rstorr«. .lezna je bila nanj.
''Kiikar se ne jeizite, Jelka,' je dejal Friee, "vaše zu-ganje je m^opra vseeno."
"A spodobilo bi se vsaj, da bi nam naznanili, da ne hk-reto ali pa — kar je bolj gotovo — nočete priti. Tako snvo pa čakali na vas, in bilo dolgočasno," se je jezila gospica,
"Naznaniti vam nisem mogel, niti da ne morem niti da nočem priti ker eem prejet vaše vabilo šele pozn*> zveieer. ko i>em se vrnil s kolodvora.
•'Ali niste bili včeraj v Zagrebu?" je vprašala mirnejše.
"Ne."	1
"Kje pa ste bili?"
"To je tisto, s čimer vam dokažem, da je bilo vaše županje, neopravičeno," seje šalil Frice .
"Govorite »vendar jasno. N"ič vas ne umesm," je rekla Jelka.
•'Doma sem bil. pri očetu."
"In čemu? Nič niste povedali prej. Ali tfte imeli do-pu>t y* Jelka je postala nemirna udarila je z nožšoo ob tla.
Po vejte vendar To ste ppea-sni!*'
"Potrpite." se je smejal Frice. "Po važnem poslu sem moral domov k očetu".
Umolknil je in jo gledal.
"To je neonoene! Kako to govorite? Moj Bog, recite Vc-ndar jasno besedo!"
"Važen posel, tla. da! Sel sem povedat očetu, da se v kratkem poročim, oženim."
"Kako?' je zavzeto vprašala Jelka, "kaj s-te mu rekli?"
"Da se v kratkem poročim. Tudi svojemu gospodu polkovniku .sem danffi to pcvedal." je dejal Frice. Roke je d« I v boke in se zibal na prstih.
Dekletu je vsa kri udarila v lica. Poverila je i? lavo. .
"Ali vas smem vprašati, gospod Frice? — Tako bi vas rada vprašala ..."
"Le vprašajte povem vam cdknitosrčno."
V sobo je stopil Jovan Mibajiovič.
"O, izgubljene«!'' je pozdravil Friceta, "kod hodiš, da t*- ni na izpregled?"
"Ravnokar -sem povedal Jelki, da sem biJ doma pri očetu. Zdaj bi me nekaj rada vprašala, pa se ne upa."
"Kaj je tako strašnega, da se ne upaš vprašati?" se obrne oče k hioeri.
"Le naj pove Frioe, r*> kaUšnem poslu je biti doma,**' je odgovorila Jelka. .
"To pač lahko povem." je rekel Frice in se smejal, "to ni vetkdar nič hudesra. Dejal sem. da sem šei povedat nčetu, di< -e v kratkem poročim, oženim.*'
'To je tisto," je dostavila Jelka, "in zdaj noče povedati, katera je tista ievoljenka!"
Jelki je šlo na jok, vzela je ruto in si jo pritisnila La o«" i*
Potem je začutiila. kt.ko jo je pri je«) Frice za roke in jih cxltriral od njenih oči. .
"Tudi tega se ne bojim povedati. To smeta slišati vi in oče in vsi drugi ljudje. Ta iovoljenka si ti, Jelka."
Pritisnil jo je na*=e, ibtela nft je na prsih. .
u'Ali dovclLš, prijatelj Mifhajloviič da stojiva tako pred teboj?" je vprašal Friot? očeta, obrni visi se k njemu.
"Dolgo se irtže slutil, da pgide do tega," je rekel Mihajlo-vič, "zaito se mi zdi čudno, da Jelka joče."
"O, saj ni res. Sa.j r.e jočem, saj sem vesela in srečna kakor nisem bila še nikoli," je hitela mladenka in v njenih očeh je bil jok in smeh. .
Domača fronta
(Ko tse oziramo na ta ali oni mo ralbiti jilh — ali še le aa del te vojne, treba vedno je-Jčenjamo. Nedavno je Elmer mart i v poštev njegov odnosa j Davk, ravnatelj vojnega ob-k vsakemu drugemu delu in k varčevanja izdal izjavo, v ka-vaej ceiotL Naši kitajski za- feri je bilo Tečeno, da 'kot na-1 vezniki podijo nazaj Japonce v j rod n ismlo se notri v tej vojni sredini linije, tisoč mlilj dolge, več kot do giežnjev.' Ta mala dočim naši borilci udarjajo ob priroana knjižica naj nam po-j cibeb (koncih linije. Junaški maga iti noter do pam, ako jo sovje tiski odpor je preprečil,'prečkamo in se po njej ravna-da nfso uactjska letala priiiete-j mo."	}
la za napad proti britanskim {Primerki knjižice "What in ameriškim letalom v afri-[Can I Do?" se morejo dobiti kanski puščavi. Nalše ladje so od državnih in lokalnih de-prevozile ameriške tope tanke-flense oouruiilov ali od Office in bonibe v Afriko in onih 200 of Civilian Defense, Washing-
Slovenske Knjige
ladij spuščenih na morje ali katerih gradnja je bila ziapooie-ta na I^abor Dav je predstavljajo znak da prihodnjo leto do sežemo naš cilj desetkrat tolikega števila. .
ton, D. C.
Pisalni stroji se potrebujejo za vojno službo.
Marsikateri Amerikanec more direktno prispevati k vojne-
,	... , nm naporu, ako pomaga vladi
'l>a se te ladne ztrradno ob ..	, . . i .
_	,. v. . ; J A i rediti netko nujno potrebo. \ 01-
enem s trsocmann topov tan- • _ .	. , • /
j . , . .	.	» |Hka m mornarica potrebujeta
kov in Botal za nas in zdruzene _• i . . t/ , ....
j i. /	w, pisalnih .strojov. Pod milijona
narode, bo treba mnogo vec f* _ • i
. . ,	,	Ustih. Am^nnke tovarne pisal-
lznujonih delavcev kot jih se-t . . , . . , .T . " , j • .	'r~w i . . 4	n>n strojev sedai izdelujejo to-
da j imamo. Kakor telesno spo-
solmi mladeniči zapuščajo nase vojne tovarne za vojaško BluSbo tako l>odo starejši možje in že malto prevzemali njiho«vo ane«to. Proti (koncu tega leta po ma izmed vsakih §tirih žena — morda po ena izmed vsakih treh — v starosti med 18.
pove in vojne instrumente in morejo dajati vojnim oblastim le tiotjino potrebnega števila pisalnih strojev. Ostalo treba dobiti od amSeriskih poslovnih pisarn, državnih in mestnih oblasti in od zasebnikov. . Te pisalne stroje bo vlada
. .. ! , .	, . Združenih drzarv kuplia ob nai
in 44. lertoni. bo zaposlena m	_, , . . ...	,
• , ... ... 1 - X. • višji cenr. ki je veljala za stavkaj tretjina njwi v vojnih in-
ških in ena ženska so dobili pr-	.
vo odlikovanje v obliki "certi-^^1^^0^111 M ^^ fikata indivfdaulne produkci-P ajPneev' * # je" za ideje — najboljše izmed; ,, . , ,	„ . .
12.000 Kii^tij - ki prisp^a-1. Mašk' do ftarc^ti 50 let sme-jo k večji kvantiteti in bodisi prostovoljno vstop,ti tvoj-
sko, poprej pa morejo dobiti
dustrijah.
(Milijone del a vdov treba pravočasno izuriti za nove vrste dela, tako da moremo dajati bo rilcem orožje, ki ga potrebujejo. kajti našsi izeruba časa je dobiček za sovražnika. Pri-Stednja časa in dela na drugi strani poveča<va našo delavsko moč in borilno silo. Za-to, dočim vojni junaki so deležni vojaških odlikovanj, naši "vojaki produkcije" so deležni javne pehvale. Sestnajs*orica mo \
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji arce . . .
( Finega r)
POUČNI SPISI
angleško slovensko berilo
(F. J. Kern( — Zretaun C«
U.
Bodoil driavljani nuj narotijo knjižico — -HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES'*
V tej knjigi so vsa pojasnita In zakoni za nawljene*.
Ona 3S trntoi
re p isalrte stroje ob nakupu novih dne 1. febr. 3041, brez ozira na rabo po enem dnevu. Vlada bo nakupovala stare pisalne stroje potom zanesiljivih' domaČi živinozdravnih 'trgovcev pisalnih strojev, ki IhvIo pri tem nastopali kot a— srentje fi deralne zakladnice.
Ker za 7 bilionski vladni pro? trram vojnih kanšitruV-^j je tre govedoreja
Spisal Franjo Dular. — '_T8 strani. Trda t«»z. — Zelo koristna knjiga za vsakega živlnort*J<-a; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike.	Cena $1J50
ba več tesarjev, kot jih je na razpolago, sta narodno udru-ženje stavbenih kontraktorjev in mednarodna unija tesarjev
Spisal R. slikami.
I>»jrvart.
145 strani n
Cena $1—
kvaliteti vojnih izxlelko^-.
dovoljenje od lokalnega draft bcarda. Vojaka ne mara odje-mati starejše izurjene ljudi o*i vojnega dela. .
Kmalu se je razfX'edelo po mestu, da sta Price in Jelka zliaročena. Tudi časnrki so pisali, da se je ulanski na.iporočnik in poboč.nik Friderik Zavimšičaik izaročiil z gospica Jelko Mfliajltivičevo, hčerjo tvorničarja in spoštovanega meščana Jovana Miliajloviča. Iskreno čestitamo! — In res so dohajale obema čestitke <d vseh strani. Talko že zdaj ob zaroki, k h ko šele potem oib poroki.
Zračni kor potrebuje mehanike.
Vojni zračni kor potrebuje
može v starosti med 18. in 44.! ----
letom, ki so kvalificirani me-'	IZJAVA
hanikL Zaprositi treba pri! Jugoslovanskega Pomožnega najbližjem vojnem rekrutoval-j Odbora, slov. sekcija, nem uradu. Ni treba, da so ^ovonei A^Hki^ oei^a prosilci aeroplanski mehamki.J ^rikanoi sloverv,kega ^^ kajti mehaniki za avtomobile > Lnmj<> du^vne in v maio. Di^el truke, traktorje m po- ^	materialne ^e
jedelske struje so prav zlah- 3 M v Evropi, imajo v ka prilagodni za delo »radrJ SGd&Djeni svetovnem konfliktu ^vanja m popravljanja letal;	^ ^ ameriške de-
pugkani, orodarji. urarji, po moJtmcije pred-cAnif in so pli praven vodnih metrov soi iz-S 4jeni 6tori,ti za to ^^ in mate, ki med on,h. ki se lahko rabgo kar je v	mo^hJ nielj pvol
kot m ohaniki za aeroplanska ^ daJje ^ ^ odvfena ne
orožja delavci pn radiu in, _____i. i. j..
drugfh komjuniikacijah lahko postanejo radio operatorji in mehaniki, velderji in kovinski delavci vseh vrst najdejo primerno mesto nted moštvom na dehi.
Vojni priročnik za državljane.
Da pove vsalkeanu Amerik an cu. kaj on more storiti za zma-j vsi dedi se zavedajo svoje skupno, je Office of Civilian Dfc- mrsti in zaradi tega zahtevajo femse izdal knjižico pod našlo-, zedi njen je vseh doslej razbi-
V KB.EMPUIH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaeo. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz ča^a inkvizicije. — strani.
Cena $2.-
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 strani.	Cena 50 centov
MLEKARSTVO
Splita! Anton Pere. S slikami. IBS strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje t gploftnem.
Cena 50 rent »t
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
U58 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železo!!varstvo.
Cena $1.—
ZDRAVILNA ŽELIŠČA C2 strani.	Cena !5 centov
LISTKI
Spisal Ksavar Mefik«.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 7?c MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht
(120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele noii mali junak. (DastojevskiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Frane Friseh) Verne duše v v i cab (Proaper Miri me)
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga Je »voje vraten pojav v slovenski književno« t i. kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo na Sega fivljenja in trpljenja. in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
II POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
52.
Pattnina plačana
Po 75$ zvezek
Betfegor (A rt ur Beraede) Pa strani klobuk (Damlr Felgei)
Po $1 zvezek
Veridicns (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majev jeva) Pingvinakl otok (Anatole Frane«)
Po $1.50 zvezek
Zlotio In kazen (F. M. DoaUjevikiJ)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
in
le čn-oibodna bodočnost te dežele, ampak tudi preporod v^e-ga sveta. V tem svobodnem svetu naj tudi Slovenci dcibe tieitl prostor, ki jim ^re po pravici in ki jim je hil doslej odrečen. .
Slovenci, člani južnih Slovanov. so poseben narod, čigar
vom "What Can I Do?" Ka-jtih koeov v eno celoto — v ze-Frice je sporočil nevesti in njeneoini t^etu svojega očeta) ker je razvidno iz naslova, ta dinjeno Slovenijo — za katero vabilo, da bi odpeljali »v njegovo domačijo na oibi»k. j knjižica natančno odgovarja1 ?o se bojevali že od svojega
To se je tudi zgodilo
Na Zaviat-ščakovem donm je Milhajlovičevim jako ugajalo.
ljanj, enaka pravica za veliike etlina aiioire biti te-volxxle, napredka varnosti.
Za te cilje pozivamo na sodelovanje Slovence in Slovenke brez raizlike strankarske ali verske pripadnosti, priznavajoči vsakomur njegovo in dividual no svobodo, ki pa ne sme onemogočiti sodelovanja na skupnem pdljru, kjer prav ^?daj bije narod našifh dedov boj za življenje ali smrt. Chicago, Tli.. 12. sept. 1942.
V. Cainkar, predts.
J'l/sMbno staremu je bilo vsce veliko, iliepo po^eetvo. V živem i j: govoru .-rta ga prehodila # starim Zavinšcakom in z Vlado>m-Ona d*va — Jelka in Fries; — sta (imela s^'oje razgovore; kaj ■»« jima bili maT njive, travniki. g<wd in trtje!
Po ol>edu je šla trojica mladih na vrt, stara dva ^ta ostala v olednici, da don>enitJi glede portke.
"TrCba je odkritosrčne besede," je dejal Zavinsčak, "ker ure za srečo otiok! Jaz sem mnogo izkusil v življenju, vem. k.-.l'ko .H1 vredno, ako vtlada •v hiši mir. To je prvi pogoj, k -rečnemu rodtvinskemu življenju, mir in |>a zaupnost. Nič skrivno-ti ne «me 'biti, vse mora biti čisto kot na dlani. Fri četa p< srnam. Dober človek je, pa tudi lahkoživ in lahkotni M-ln. Zato mu je t-e(ba roke. ki ga vodL žen i te v bo zanj sreča. Če žena ne bo preveč po pusti j rv a."
*4Jelka — ne vem.*' je priistavil Mihajlovič, "ima tudi svojo glavo"!
(Nadaljevanje -prihodnjih.
na vprašanja, ki ga je vsakdo izmed nas imel v mislili od dne 7. decembra naprej.
To je prva uradna abirka raz nov^etnilh priložnosti za pro-MovOljno vojno delo. Knjižica je bila pripravijena v odgovor na tisečirte vprašanj za navodilo s strani ljudi, ki imajo (nekaj prostega čatsa na razpolago, kakor tudi ornih, ki ga nimajo.
"Vsaki ma3ki, ženaka in o-trak v Ameriki ima kako orožje za poraz sovražnika." re/ke^ je Jame« M. Landis, ravnatelj OQD cib iadanjtr te knjižice. Ni troha imeti prostega časa na razpolago, da vstopite v to vodno. Naša orožja so vsa okolo
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
narodnega prepoioda.
Zed i njena Slovenija mora biti avtonomija, organizirana na čivti demokratični podlagi m kot taka naj postane del nove Jugoslavije, v ka«teri »bo avtonomija vseh njenih delov in njena demokratična organizacija zajamčena z ustavo brez vsakih reakcionarnih pridržkov.
Prlepričani, da bodo v novem evetu vsaka iaolacija nemogoča in da bo nazvoj vsakega naroda odvisen od razvaja vseih, so Slovenci enako pripravljeni delati za demokratizacijo vsega 'Balkana in v»e Evrope in doprinesti, kolikor je v njihovih močeh, aa organizacijo sve-
ZADERSKI PEEFEKT IN POVELJNIK KARABINER-JEV UBITA.
Air noija Štefani poroča pre ko rimskega radia da je prišlo na meji med Zadrom in neodvisno I Prvaš-ko do zelo težkega ^popada med laškimi vojaki in gneiitekimi četami. Pri tem sta bila ubita aaderski prefekt in poveljnik karabinijerjev iz Zadra Padlo je tudi več laskih vojakov.. Do spopada je pri«to ob priliki, ko sta pre-fekt in poveljnik orožni<štva Imdzirala novo mejo.
v naSetm domu in pisarni, jtta. kjer naj zavlada pravičnost šolah in kktbih. Mi začenja-'tbrea privilegijev in zapostav-
. Osem tisoč ton jekla, kate-^•e^ra se je letno porabilo za izdelavo raznih spominkov in o-kraskov. <bo zdaj dalo 160,000 tffl-kolibenskih strojnic.
urada za vojno produkcijo
K)
I
KVIŠKU SRCE — (6t. 355)
x 3% inCev — T2* Btranl v belem celoUdn
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
2K x 3K lnčeT — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — <6t. 4M) 2Vi x 4 1 nčev — 255 «tra"il vatevil Sv. KrUev Pot
Cena $13«
RAJSKI CLASOU—fit. 415)
'iy% x 4 lnfiev — 250 Btranl vatevU Sv. Krilev Pot
Cena »1.5«
NEBESA NAS DOM — (U. 415) . x 4Vfc InCev — 384 in«ev
Cena 75*
SKRBI ZA DUŠO (št. 416) E x 4Vi tn«ev—512 strani
Cena $1.73
NEBESA NAŠ DOM—(št. 415) 2% x 4Vi Inčev—3i>4 strani
Cena 75c
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltveuike pa selo nizki ceni. Jib (nJi moremo prodajati po «orl o-znučeui ceni. Zaloga pa ni [»osebno velika, zato Jlb naroČite čimprej, da Vam. bomo augll I njimi po-atraCl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEA^N
(loo v«
i no
v nanje veta no
M
.n
CATHOLIC POCKLT MANUAL v fin o usnje vexano......!.-*
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.