Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. UredniStro in opravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska utica štev. 6, r- 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ■- ■■■■: Naročniha po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30-—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2-50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42-—. Posamezno številke po 10 vinarjev. -=zea Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-si.:::. ar..: ■■■■' - macije za list so poštnine proste. ---------------- Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora rr-rr- ■ -■-!=-:.........— primeren popust. -rr.-v.-r-....... . - -r=« torek cine 28, oktobra Nastop manjšine v avstrijsko nemški socialno demokratični stranki. V petek zvečer je pričel zborovati na Dunaju strankini zbor avstrijsko nemške socialno demokratične stranke. V petek zvečer je bila le otvoritev zbora, izvoljeno je bilo predsedstvo, sodrug dr. Viktor Adler je imel otvoritveni govor in izvoljena je bila komisija za pregledovanje mandatov. Na strankinem zboru je zelo mnogo de-tegatinj. Prvi dan strankinega zbora, v soboto, je podala Sodražica Proftova v itnenu ■evegžt krila stranke izjavo, s katero nastopa Radikalna struja proti strankinemu vodstvu. Razvnela se je takoj živahna debata, ki je Trajala ves dan. Ker nas predvsem zanimajo vzroki, kako je prišlo do očitnega nasprotujva v avstrijsko nemški socialni demokraciji, v stranki, ki je desetletja nastopala enotno in složno, bomo o teli razpravah poročali .obširnejše. Značilno je tudi to,'da so odstavili z dnevnega reda točko o razmerju nemške socialno demokratične stranke na-Pram drugim socialističnim strankam v Avstriji in da stranka ni povabila na svoj zbor ostalih avstrijskih socialno demokratičnih Jtrank. Po poročilih strankinega načelstva je Prečrtala Sodražica Gabrijela Proftova v imenu mnogih delegatov sledečo izjavo kot izjavo levice: Izkušnje vojne so ločile deiavske stranke vseli dežel na različne struje, ki se bojujejo druga proti drugi. Velika vprašanja, ki raz-pbljajo delavske stranke vseli dežel, je'treba razmotrivati tudi v naši stranki. V sporu mnenj zastopa levica nemške socialne demokracije v Avstriji ona načela, ki jih zastopa v Nemčiji neodvisna socialna demokracija, v Rusiji mednarodne frakcije socialne demokracije, v Italiji presežna večina socialistične stranke, na Angleškem neodvisna delavska stranka in britska socialistična stranka, na Francoskem manjšina zedinjene socialistične stranke. Avstrijska levica je torej veja velikega mednarodnega gibanja, ki se bori za priznanje v skupni socialistični internacionali, onega mednarodnega gibanja, ki je našla na zimmervaldski konferenci svoj organizatorični izraz. Prvi, ki je pričel v Avstriji boj za načela, ki jih danes tukaj zastopamo, je naš prijatelj in sodrug Fric Adler. Mi srno načelni nasprotniki indivi-duelnega terorizma; ali mi vemo, da je izvršil Fric Adler svoj atentat Ic iz vroče ljubezni do velike stvari delavskega razreda, ki ga je zasužnil absolutizem in iz trpkega obupa nad delavskim gibanjem, ki se vedno bolj oddaljuje od starih načel socialističnega razrednega boja. Ne odnehamo od naziranja, da delavski razred ne pride do osvoboditve z individuelnimi junaškimi čini, temveč le z 0rganiziranim bojem mas; toda priznavamo ona načela boja mas, ki jih je bil izrekel Fric Adler v svojih razpravah v »Kampfu« in v -Svojem obrambnem govora. Ne stremimo po razcepitvi stranke. V stran-v njenih organizacijah hočemo razširjati flaše nazore, zanje hočemo pridobiti večino prankinih pristašev in na ta način hočemo ,zPremeniti strankino delovanje. . Za najvažnejše sredstvo, da u°sežemo ta namen, smatravo javno **APREJ, št. 85, 23. oktobra 1917. razpravljanje vseh n o t ra n j i h strankinih v p r a š a n j v s t r a n k i-n e m č a s o p i s j u in stranki n i h o r-g a n i z a c i j a h. Po krivici so smatrali naši zaupniki lake razprave za nevarnost naše organizacije. Razprave ne ogrožajo, temveč oživljajo organizacijo in jačijo s tem njeno privlačno silo. Zaupanje delavskih mas do stranke se okrepi, če delavci spoznajo, da ne odloča o stališču stranke le nekaj voditeljev, temveč da oblikujejo to stališče vsi strankini pristaši. Strankino časopisje naj poroča o vseh nasprotujočih si mnenjih odkrito. Kolikorkrat se pojavijo sporna vprašanja, naj se razpravlja o njih v strankinih organizacijah in strankino časopisje naj pori:-;:;! o njih. Referati za strankini zbor naj sc .objavljajo pred strankinim zborem; če naj odločuje strankini zbor o spornih vprašanjih, naj pridejo do besede poleg referentov, ki zastopajo mnenje strankinega vodstva, tudi ko referenti, kot zastopniki strankine opozicije. O referatih, objavljenih pred .strankinim zborom, naj se razpravlja v strankinem časopisju in besedo naj dobe zastopniki vseli struj. Po strankinem zboru naj poročajo de-legatje na članskih zborovanjih. O njihovih poročilih naj se razvije debata, o debati naj se poroča v strankinih listih. Takšno postopanje je v navadi v socialističnih strankah v tujini. Tudi naša stranka se mora enkrat •' i r ti?. nečin lahko od- pravimo monopol voditeljev nad političnim mišljenjem, lehko vzgojimo maso k političnemu razmišljanju in premagamo njihovo slepo vero v avtoriteto, ki je nezdružljiva z bivstvom demokratične stranke. V debati bomo zastopali sledeča načela: 1. Strankino vodstvo naj smatra obe socialno demokratični stranki v rajhu za popolnoma enakopravni bratski stranki, naj vzdržuje z obema enako ozke stike in naj obravnava z obema socialno demokratičnima strankama, kadar so razprave potrebne. ■ 2. Mednarodna kongresa v Stuttgartu in Kodanju sta očrtala dolžnost socialne demokracije V vojnem času. Kongresa sta izjavila: »Gospodarska in politična kriza, povzročena vsled vojne, sc mora izrabiti za politično prebudo ljudskih mas in za pospešitev, da se vrže kapitalistično razredno gos-podstvo«. Te dolžnosti ni izpolnjevala politika strankinega vodstva med vojno. Strankino vodstvo sc je ogibalo vsake politične prebude mas, ker bi lehko koristila državnemu sovražniku. Ravno nasprotno! Strankino vodstvo je vzgajalo delavske mase k veri, da je vojna kot obrambna vojna nemškega naroda tudi v interesu nemškega delavstva, da je vojna proti carizmu v interesu demokracije, da je vojna za ohranitev gospodarskega ozemlja v interesu proletariata. Delavskih mas niste prebujali za boj proti razrednemu gospodstvu, temveč za boj proti državnemu sovražniku. Kongresa v Stuttgartu in Kodanju sta naložila dalje socialno demokratičnim strankam dolžnost, da nastopajo za hiitro končanje vojne. Če se danes upravičeno pritožujemo nad tem, da kršijo francoski in angleški socialisti to dolžnost, tedaj ne smemo prezreti, da je tudi večina avstrijske stranke ni vedno izpolnjevala. Ko je predlagal Fride r i k A d 1 e r k ot prvi nadrž a v-ni konferenci v marcu 1916 mir brez aneksij i n brez k o n t r i b u-cij, je bil ta predlog odklonjen. Stranka je sprejela to zahtevo šele tedaj, ko so se pričeli približevati tej zahtevi tudi vladajoči krogi v Avstriji pod vplvom 'izpremčnjenega položaja. Proti Rusiji je zastopala stranka narodnostno načelo — »vsak narod ena država« —, podpirala je zahtevo po ustanovitvi samostojne Poljske in Finske na sti;oške Rusije; kjer pa je govorilo narodnostno načelo proti Avstriji, ga je stranka odklanjala in mu postavljala nasproti nauk o »nadna-rodni državi, ki je višja državna oblika kakor narodnostna država«. Tudi izjave o mirovnih pogojih, ki so jih podali naši zastopniki v Stockholmu, odklanjajo za Avstro-Ogrsko to, kar zahtevajo za Rusijo.*) Nasproti tem izjavam soglašamo popolnoma z izjaVo neodvisne socialne demokracije v Nemčiji, ki je pogumna in prežeta s pravim demokratičnim duhom. V sedanjem treitotku zahtevamo od stranke energično akcijo za mir. Akcijo v parlamentu in strankinem časopisju naj podpirajo shodi in demonstracije mas. Cilj te akcije mora biti, da se požene avstrijsko-ogr-sko vlado najprej, da zastavi vse sile v to, prisiliti vlado Nemčije, naj pove brezdvo-urnno svoje, mirovne pogoje. Pričakujemo, da osokoli energična akcija avstrijskega proletariata tudi delavce v rajhu, da p nično o-dločnejši boj za mir brez aneksij in kontri-bucij kot doslej. Le dejansko silna, odločna akcija za mir delavskega razreda Nemčije in Avstrije zbudi čuvsivu solidarnosti pa angleških in francoskih delavcih, ojači socialistične manjšine na Angleškem in Francoskem, opogumi proletariat zapadne Evrope, da skoraj prične boj za mir. Internacionala, razrušena vsled vojne politike večine soc. dem. strank, bo vstala iz skupnega boja za mir. (Dalje prih.) Manifest holandsko skandinavskega organizacijskega odbora. Manifest holandsko skandinavskega organizacijskega odbora. Organizacijski odbor v Stockholmu je izdal svoj mirovni manifest za Stockholmsko konferenco ter ga poslal vsem v internacionali zastopanim 'strankam. Obsežni elaborat priporoča mir spdrazumljenja, s katerim se naj ustvari »status quo ant e betlurn« (stanje pred .vojno). Odbor predlaga končno naslednje: l. Splošni pogoji. Nikakršne aneksije, to je, popolna izpraznitev vseh v Evropi in v kolo- ' nijah zasedenih ozemelj ter povrnitev teh ozemelj državam, ki so jim pripadala pred vojno. Nikakršne k o n t r i b u c i j e. Izvedba tega načela ne izključuje povrnitev bremen in rekvizicij, ki so se izvršile med vojno proti določbam liaaške konference. Vzpostavitev opus to šen ih ozemelj z mednarodnim skla-d o m, če se izkaže, da. je to potrebno za težko oškodovane države. Rešitev mednarodnih vprašanj v znrisju svobode narodov. Države, ki sestoje iz različnih narodov, se preosnujejo v z v e- * Prav do enakih sklepov prihaja sodrug E. Re-mov v članku .Kritične misli", ki je bil objavljen v 71, §t. .Naprcja, z dne 6. oktobra. z n e države. Ozemlja, v katerih bivajo Klavno gotovi narodi, sc ustanove okrožja, ki bodo napram svojim zveznim državam v političnem oziru avtonomne in njih narodnostne manjšine bodo uživale kulturno svobodo. Splošna amnestija za vse zločine in prestopke politične narave, ki jih je kdo napravil v zvezi z vojnimi dogodki. Posebni pogoji. Popolna politična in gospodarska v z-postavitev Belgije in kulturna samouprava Flandrije in Valonije. - Povrnitev vseh proti narodnemu pravu izvedenih k o n t r i b u c i j in r e k v i z i -c i j, cenitev odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija, kar je načeloma že priznala nemška vlada v svoji dne 4. avgusta 1914 podani izjavi. Vprašanje Alzacije i n L o ir e n e naj se reši po sklepu miru potom ljudskega glasovanja. Vzpostavitev gospodarsko in politično neodvisne, s Črno goro zedinjene lin z internacionalnim skladom pozidane Srbije. Ta bo imela kakor Bulga-rija in Grčija prosto pot k distriktu in pristanišču Solunskemu ter bo podrejena sodstvu treh držav. Bulgariji se prizna i z h p d n a Mac e-d o n i j a do Vardarja. Osnuje se svobodna neodvisna Poljska z jamstvom svojega gospodarskega razvoja in drugih poljskih okrajev v Avstriji in Nemčiji. Teritorialna samouprava n a c i o n a 1 i-t e t v okviru republikanskih držav z jamstvom pravic za manjšine. Neodvisnost Finske, ki je združena z rusko republiko. Rešitev češkega vprašanja v zmislu češke zveze, ki stanujejo po distriktih združenih v zvezno državo, z Avstro-Ogr-sko, kjer uživajo jugoslovanska ljudstva v gospodarskem oziru popolno enakost in bodo združena v en sam upravni distrikt. Italijanski deli ozemlja Avstrije, ki se ne odstopijo Italiji, naj imajo kulturno avtonomijo. Politična neodvisnost in gospodarska enakopravnost Irske v okviru velike Britanije. Prijateljska rešitev vprašanja glede na Severni Šlezvik iin osvoboditev prebivalstva. Neodvisnost in teritorialna vzpostavitev turške Armenije. Internacionalna rešitev židovskega problema, osebna avtonomija v distriktih Rusije, Avstro-Ogrske, Rumunije -in Poljske, kjer žive Židi v skupnih množicah, in varstvo kolonizacije v Palestini. Da se da miru značaj trajnosti, se izjavijo pogodbo sklepajoče stranke, da so pripravljene na podlagi obveznega razsodišča, splošnega r az o ro ž e n j a in z opustitvijo v s a k r š n e gosp o-darsk e vojne ter- raztegnitvijo politične kontrole na zunanjo politiko osnovati d r u ž b o n a r o -d o v. Odbor prosi stranke, da povedo svoje provizorično mnenje, čim so se posvetovale organizacije, do 1. decembra. Končno izjavlja odbor, da pričakuje, da bodo socialisti v Franciji, Angliji, Italiji in Ameriki svojo akcijo odločno nadaljevali, da dobe potne liste za konferenco. Od socialistov Nemčije in Avstro-Ogrske pričakuje odbor, da bodo odločno vplivali na svoje vlade v prilog p a r 1 a m en t ar n o - d e m o k r a t i č -nega r e ž i m-a in preciziranja vojnih smotrov. Od socialistov vseh dežel se pričakuje boj proti ane-ksionizmu in imperializmu. Vojna. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 22. oktobra. (Kor. ur.) Vzhodno bojišče: -Nobenih posebnih dogodkov. —• Italijansko bojišče: Na obeh straneh ceste čez prelaz Rolle v dolini Pelegrina in v ozemlju Marmolata je postalo bojno delovanje živahnejše. Na gori Sief srno razstrelili sovražno oporišče. Napadalne čete, ki so obenem naskočile v dolini Cordevole, so prodrle do druge sovražne črte, provzročile sovražniku krvave izgube ter se povrnile z ujetniki v prvotne, pozicije. — J u g o v z h o dno b o-jišče: Napad avstroogrskih in nemških čet na zapadnem bregu -reke Skurnbi nam je pridobil nekoliko francoskih pozicij. — Sef generalnega štaba. Dog o d k i n a m o r j u. Dne 18. oktobra je odplul oddelek' naših lahkih pomorskih bojnih sil pod vodstvom križarke »Helgo-land« v južno Adrijo, da prepreči sovražne transporte. Zagledali nismo nobene sovražne ladje, čeravno je naša flotilja ostala delj časa v bjižini italijanskega obrežja. Napadi sovražnih letalcev in nekega podmorskega čolna na našo f lotil jo dne 19. oktobra so o-stali brezuspešni. Neko italijansko letalo, ki je bilo zadeto, je zgorelo. Naši letalci so metali z vidnim uspehom bombe na italijansko brodovje daleč na jugozapadu, pri čemer je bi! poškodovan Italijanski rušilec. Naša flotilja in letalci so se vrnili vsi nepoškodovani. — Poveljstvo mornarice. Nemško vojno poročilo. B e r 1 i n, 22. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče: Arm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: Na Flanderskem je včeraj zopet naraste! boj od gozda Houthoulster do prekopa Comines-Ypern, trajal je ves dan do jutra zelo močno; večkrat se je zgostil v bobnajoči ogenj Danes zjutraj so pričele napadati med Draai-bank in Poelcapelle f r an c o-sko -angleške čete. — Arm. sk. nemškega cesarjeviča: Arti-ljerijska bitka med zemljiščem Aillette i-n Braye je trajala ves dan in s kratkimi odmori tudi vso noč. V srednjem odseku Che-min des Dames zlasti pri Cerny je bil ogenj zelo I-jut. Tudi v Champagni in ob Mozi se je ojačilo bojno delovanje. — Včeraj smo sestrelili 12 letal in 1 -balon. — Vzhodno bojišče: Ves otok Dago je v naši posesti. Dobili smo nad 1200 ujetnikov, nekaj topov, velike zaloge. V devetih dneh sta izvršili armada in mornarica vse operacije na morju skupno, ki so nam prinesle Gesel, Moon in Dago, sklepne točke vzhodnega morja. Nov dokaz za napadalno silo armade in mornarice. Sodelovanje obeh je zgledno. —M a-cedonska fronta: V dolini Skumbe so -iztrgale naše in zavezniške čete Francozom nekaj višinskih postojank in so jih branile proti močnim protisunkom. Na cesti Bitolj-Resnja so se izjalovili ponovni napadi nasprotnika. Artiljerijski boj je bil tukaj in v širokem oddelku, obeh bregov Vardarja -močen. — Prvi gen. k v. mojster: v-on Luden-dorff. Politični pregled. = Iz češkoslovanske socialno demokratične stranke. Novi načelnik parlamentarnega kluba češkoslovanske socialno demokratične stranke je postal name-sta drja. Smerala Habermann, podpredsednika sta Nemec in Tušar, v načelstvo so izvoljeni še Bechyne, Pik, Tomašek in Šmeral. V predsedstvo »Češkega svaža« sta izvoljena Habermann in Tušar. Habermann postane v »Svazu« tretji načelnik namesto Smerala. = „ Svoboda* Slovakov na Ogrskem. Praški „Venkov“ objavlja odprto pismo slovaškega pisatelja Karla Kalata ogrskemu ministrskemu predsedniku Wekerlu, v katerem omenjeni pisatelj opozarja ministrskega predsednika na svobodo jezika, kakršna je na Ogrskem v navadi. V slovaškem ozemlju — pravi je 33 gimnazij, 6 realk, 16 učiteljskih pripravnic, 1 rudarska akademija, 4 juridične fakultete, 2 te-pjogični akademiji in 5 katoliških semenišč — in v vseh teh šolah se poučuje le v madžarskem jeziku. V vseh teh šolah se ne poučuje niti eno uro v slovaškem jeziku, in če govore dijaki med seboj v slovaškem jeziku, se jih zato 'kaznuje — govoriti smejo in morajo le madžarsko. Pri sodiščih se govori in razpravlja le v madžarskem jeziku; če stranka ne razume madžarskega jezika, se sodnik za to ne briga, kar stranki tudi v obraz pove. Iu kakor je v šolah, pri sodiščih, pri pošti in na železnicah, tako je povsod v uradih — nikjer slovaške besede. Ko se je Kidat obmii do ministrskega predsednika z vprašan eni, je li to svoboda jezika, je cenzura ostala izvajanja črtala. = Madžarske »reforme**, Ogrski minister notranjih zadev izroči v kratkem dva elaborata o važnih notranjih reformah ožjemu odboru v presojo. Eden teh elaboratov se tiče upravne reforme v obmejnih komitatih, drugi pa „zaokroženja“ sedmograških komitatov. Obe predlogi sta v zvezi z volilno reformo in z narodnostnim vprašanjem. Sedmograški ko-rnitati naj se ..zaokrožijo" v svrho, da dobe Madžari večino tudi v onih komitatih, kjer so bili doslej izvoljeni romunski zastopniki. Upravna reforma pa naj zlasti v slovaških komitatih izpodnese tla »gotovim vnanjim agitacijam, ki so bile v zadnjem času tudi v avstrijskem parlamentu predmet diskusije." Ogrska vlada smatra za potrebno, da „z ozirom na češke agitacije upravo primerno poostri." Da se hoče na Ogrskem narodnosti popolnoma zadušiti, dokazuje tudi znani „ferman“ naučnega mini-{ stra Apponyia, glede -pouka na ljudskih šolah za mladino nernadžarskih narodnosti. Ta ferman je zbudil pri nernadžarskih narodnostih veliko ogorčenost. Sivolasi srbski metropolit Miron Nikolič ;e zaprosil avdijenco pri ministrskem predsedniku, kateremu je pojasnil položaj avtonomnih srbskih šol. Metropolit je obiskal tudi ministra Apponyia, a opravil ni ničesar. Gotovo pa je, da tako postopanje ogrske vlade ne more ostati brez slabih posledic. = Mirovne zahteve ruskega delavskega in vojaškega sovjeta. Izvršilni odbor ruskega delavskega in vojaškega sovjeta je -izvolil za zastopnika ruske demokracije na konferenci v Parizu bivšega ministra Skobe-leva in je postavil za konferenco te-le mirovne zahteve: Neitnške čete zapuste Rusijo. Poljska in Litevska dobita avtonomijo, enako- Armenija. Aizaško-Lotarinško vprašanje se reši potom ljudskega glasovanja. Obnovitev Belgije in povrnitev škode iz mednarodnega fonda. Obnovitev Srbije in Črne gore z odškodnino 'iz mednarodnega fonda. Srbija ' dobi dostop do Jadranskega morja. Bosna in Hercegovina dobita avtonomijo. Sporne pokrajine na Balkanu dobe avtonomijo do ljudskega glasovanja. Romunska se obnovi v starih mejah ter obljubi Dobrudži avtonomijo in Židom enakopravnost. Avtonomija italijanskih provinc Avstrije do ljudskega glasovanja. Povrnitev vseh kolonij Nemčiji-Obnovitev Perzije in Grške. Nevtralizi-ranje vseh morskih ožin, ki odpirajo notranja morja ter Sueškega in Panamskega prekopa za trgovsk-o plovbo. Prepoved zaplenitve in torpediranja trgovskih ladij. Vse stranke se odpovedo kontribucijam in -odškodninam ter trgovski blokadi po vojni'in posebnim carinskim pogodbam. Na mirovni kongres se skličejo narodna zastopstva. Te mirovne pogoje morajo parlamenti -potrditi. Tajne pogodbe proti mednarodnemu pravu so ničeve. V bodoče se ne smejo več sklepati. Sukce-sivn-o razoroženje na kopnem in na morju. Uvede se sistem milice. = Otvoritev ruskega predparlamenta. (Agentura). Ob -otvoritvi predparlamenta je izvajal Kerjenskij: Dve neizmerno težki nalogi imata vlada in parlament: Obrambo dežele in obnovitev armade. Kerjenskij poudarja hrabrost mornarice in obžaluje, da o armadi ne more govoriti enako. Stara vlada je kriva, da je ljudstvo neizobraženo. Vsled tega in zaradi zločinske propagande je izgubila armada svojo- odporno silo. Glede zunanje politike je napovedal Kerjenskij, da odpošlje vlada svoje zastopstvo in zastopnika ruske demokracije v Pariz, -ki naj jasno in dostojno razložita stališče ruske vlade. Končno prosi za podporo vseh političnih strank in vseh slojev prebivalstva zlasti pri oskrbi armade, ki postaja vedno nevarnejše vprašanje/Nato je govoril boljševik T-rocki, predsednik petrog-radskega delavskega 'in vojaškega sovjeta. Ostro je napadal vlado, ki postopa brez vsake odgovornosti. Nato govori proti meščanskim elementom, ki so izzvali vstajo kmetov, in povišali zmedo v vsem, kar jc v zvezi z vojno. Izjavi, da ne morejo boljševiki sodelovati ne z vlado ne s pred-parlamentom. Zapušča zato predparlament. da pove delavcem, vojakom in kmetom, da so Petrograd, revolucija >in ljudstvo v nevarnosti. Boljševiki- so nato odšli z živeli klici na časten, demokratičen mir. Iz delavskega gibanja v Idriji. 30. septembra je imelo c kr. erarično delavstvo v Idriji v Jožefovi čakalnici velik shod, ki se ga .le udeležilo nad 500 oseb. Shod je vod!!o načelstvo podružnice „Unije.“ K dnevnemu redu: Draginja in delastvo je poroča! sodrug Ant. Bajt. Shod je soglasno sprejel tri resoluciji, ki se glase: I. resolicija. Visoko c. kr. ministrstvo za javna dela na Dunaju. Državni zbor je v svojem zadnjem zasedanju dovolil druginjske doklade za državne uradnike, delavce in vpokojence z letnim izdatkom 532 miljonov kron. Od teh odpade na vse državne delavce 100 miljonov kron, kateri znesek bi se moral glasom sočasnega sklepa državnega zbora delavcem izplačati na Podlagi letnega zaslužka v določenih vsotah. Glasom razglasa c. kr. rud. ravnateljstva v Idriji, z dne 11. septembra 1917 št. 6079, pa se izplačujejo delavcem draginjske doklade ne v po drž. zboru določenih vsotah, ampak le v odstotkih in samo na podlagi zaslužkov, od izvršenih dnin. Ta način izplačevanja dra-ginjskih doklad ne soglaša s sklepom držav, zbora in je krivičen za vse one delavce, ki ebole, ker jim doklada k bolniškim dninam ni všteta. Dalje je ta način izplačevanja krivičen tudi za delavce, ki spadajo v nižje plačilne razrede, ker z najmanjšim letnim zaslužkom kot K 1140,— njih draginjske doklade ne dosežejo postavno določene vsote v zneskih za samce K 600, za oženjene K 732, za oženjene z dvema otrokoma K 936, z nad dvema otro- , kou;a K 1140, akoravno bi napravili vse de-laviie dnine v letu. S tem je jasno dokazano, da so delavci višjih razredov oškodovani pri bolniški dnini, ker zgube od iste draginjske doklade; delavci nižjih razredov pa so oškodovani dvakrat in sicer pri izvršeni delavni, in bolniški dnini. Zato zahteva c. kr. rudniško delavstvo, zbrano na javnem shodu dne 30. septembra 1917 v rudniški Jožefovi čakalnici v Idriji sledeče: 1, Da bi se razdelilo izplačilo v državnem zboru določenih draginjsku doklad na 26 obrokov brez razlike na delavne in bolniške dnine natančno po vsotah v državnem zboru določenih. 2. Povišanje temeljnih plač za c. kr. rudniku spadajoče delavce naj stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1918, ki mora znašati najmanj 125% poviška. 3 Premikanje, iz nižjih v višje plačilne,razrede naj se s 1. januarjem 1918 izvede natančno po službenih razredih. 4. Uradništvo, ki se nastavlja k c. kr. erar. rudniku v Idriji naj bo poleg nemškega zmožno tudi slovenskega jezika, kajti delavstvo v Idriji je izključno slovenske narodnosti ter kot tako nemškega jezika nezmožno. Končno naproša shod unjsko vodstvo avstrijskih rudarjev v Teplicah in poslance državnega zbora, da v primeru neugodne rešitve teh zahtev, iste v državnem zboru obravnavajo. II. resolucija. Slavno c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji. Delavstvo c. kr. erar. rudnika v Idriji, zbrano po javnem shodu, 30. septembra 1917 v rudniški Jožefovi čakalnici v Idriji, je sklenilo poleg resolucije tikajoče se izplačevanja draginjskih doklad in zvišanje temeljne plače tudi naslednje: 1. C. kr. rudniško ravnateljstvo naj blagovoli kot glavno aproviza-cijsko mesto v Idriji preskrbeti delavstvu v svoji aprovizaciji vse življenske potrebščine >in sicer: kurivo, razsvetljavo, mast, krompir, fižol, kavo, sladkor, zelje, mila, obuvalo itd. kakor doslej moko, da delavstvo ne bo izven lastne aprovizacije navezano še na privatne trgovce. 2. Pri enakem akordnem delu naj bodo delavci tudi enako plačani in sicer v najvišji yrsti plačilnega razreda, ker shod smatra za krivično, da so delavci nižjih plačilnih razredov manj plačani kakor oni višjih razredov, ker so njih delavne sile vendar še krepkejše kakor starejših delavcev. 3. Shod poživlja delavce, da se do zadnjega, vsi združijo v strokovno organizacijo ter ne odstopijo od stavljenih zahtev, dokler se iste v celoti ne vresničijo. 4. Če se zahteve neugodno rešijo, se nalaga krajevnemu delavskemu odboru rudarske zadruge, da stori kot prvi korak to, da vloži pritožbo v imenu delavstva na pritožbeno komisijo v Ljubljani, ter delavstvu uspehih nemudoma poroča. Hi. resolucija. Slavno c. kr. ravnateljstvo v Ljubljani. C. kr. rudniško delavstvo v Idriji, zbrano na javnem shodu, dne 30. septembra 1917 v rudniški Jožefovi čakalnici v Idriji je sklenilo med drugim sledeče: C. kr davčno ravnateljstvo se vljudno naproša, da blagovoli delavstvu, zaposlenemu pri c. kr. erar. rudniku v Idriji, dokler traja vojna oziroma sedanja draginja opustiti osebni davek kakor je storilo to že pri uradnikih in poduradnikih. C. kr. davčno oblast naj blagovoli upoštevati dejstvo, da se delavstvo v sedanjih težkih vojnih časih le s težavo eksistenčno vzdržuje in kot tako osebnemu davku ne more biti podvrženo. Viharni prizori v italijanski poslanski zbornici. Iz Luga.ua prinaša »Berliner-Tagblatt« sledeče poročilo: V italijanski poslanski zbornici je prišlo do viharnih prizorov. Gio-littijev pristaš Grosso Campana je opozarjal na slabe razmere v prehrani. Vlada je zbujala ob začetku vojne najlepše upe v ljudstvu in je obljubila, da zmaga v treh mesecih. (Protesti od vladne mize). Danes pa je tako, da dobi ljudstvo le tedaj 250 gramov kruha, če se posreči uvoz velikih množin žita iz A-merike. Za vse to, naj se zahvali ljudstvo v prvi vrsti Sonninu, ki je zamudil, da bi bil podpisal londonsko pogodbo le s tem pogojem, če prevzame cntenta preskrbo Italije z živili. Nato je1 napadel Grosso Campana kar najbolj ostro Bissolatija, in je dejal, da je hotel Bissolati nekaj časa voditi Cadorno. Bissolati zakliče: »Vi ste no^ec!« Skrajna levica zavrne nato Bissolatija: • »Norec ste vi!« Grosso Campana nadaljuje: »Da, Bissolati je norec, saj je hotel poslati pred avstrijsko ofenzivo pol miljona mož na Francosko!« Sedaj nastane silen vihar. Desnic? in centrum odgovarjata: »Ve kanalje! ,Vi Nemci! Vsi ste zreli za galere!« V ta trušč zakliče Bissolati: »Oni naščuvajo ljudstvo in ko gre navskriž, se potuhnejo!« Nastane nov velik nemir. Mazzoni zakliče Bissola-tiju: »Zakaj potem ne ukažete, da nas aretirajo?« Bissolati je od jeze ves iz 'sebe in zaupije: »Če bo treba, ukažem, da na vas streljajo!« Te nepremišljene besede bivšega sodruga in urednika »Avantija« razvnamejo vihro, kakršne še ni doživet Mbntecitorio. Skrajna levica vpije: »Krvniki! Morilci! Mučili ste 60 ljudi, ki se niso mogli braniti!« Desnica odgovarja: »Da, braniti se niso mogli, pa so imeli bombe in sekire!« Šele čez dolgo časa se poleže nemir in Grosso Campana pozove Bosellija, naj ne nadaljuje vojne tudi ene minute dlje, kakor je za eksistenco Italije neobhodno' potrebno. Desnica neprestano'moti govornika. Socialist Modigliani kliče: »Vi bi seveda radi nadaljevali vojno v večnost s 30odstotno dividendo!« Desnica je iznova ogorčena. Levica odgovarja: »Molčite! Vas plačuje ententa!« Nato govori socialist Casalini o dogodkih v Turinu. Najprej protestira proti nesramni vojni, katere žrtev je Giolitti. Vojni hujskači upodabljajo s tihim soglašanjem vlade v sliki in besedi Giolittija kot plačanega »reptila Nemčije«. Socialist Modigliani zakliče vmes: »AH naj kaj drugega pričakujemo od vlade, ki izjavlja, da pusti stre- ljati na ljudstvo?« To namigavanje na Bissolatija izzove nov vihar. Socialisti kličejo: »Vlada mori brezbrambno množico! Tega ne pozabimo Bissoiatiju nikdar! Vi minister moritve! Renegat!« Socialist ‘Gambarotta zakliče: »Saj vi ste miniser Francije!« Ca-salini nadaljuje z opisovanjem turinskih dogodkov. Pravi, da so socialisti hoteli preprečiti stavko, a vojaki so vdrli v »Ljudski dom« in so zdrobili s puškinimi kopiti vse, celo pisalne stroje in telefone. Medklc: »Torej popolnoma po nemški maniri!« Casalini: »Medtem pa so slavili v finih restavranih veliki gospodje svoje orgije. Ali teh seveda Bissolati ne bo dal ustreliti!« Stavka zaradi pomanjkanja kruha se je izpremenila v demonstracijo proti vojni. Kaj je storila vlada? Zatrla je demonstracijo z najbrutalnejšo siro-vostjo. Tri dni je odmeval'po turinskih cestah ogenj iz pušk, celo po takih, kjer ni bilo daleč naokolo žive duše. »Zahtevamo obračun za prelito kri!« Prampolini: »Zahtevajte obračun od ministra za moritve!« Bissolati se smeje. Skrajna levica: »Smeja se! Krvnik, zatiralec, morilec!« Bissolati se vedno še ironično posmehuje: »Poznam vas, krinke!« Boselli se dvigne'in izjavi, da ne prevzame odgovornosti za turinske dogodke. Bissolatijevo vojno napoved socialistom -pozdravlja vojno časopisje zelo navdušeno. »Secolo« piše: »Bissolatijeva grožnja, da postreli nasprotnike vojne, je program in državna dolžnost vlade. Nikomur ni dovoljeno, da ogroža zahrbtno sijajno delo italijanske armade«. »Corriere della Sera« pa sklepa iz teh dogodkov v zbornici, da so šteti dnevi sedanjega ministrskega kabineta, ki ni poka- j zal nobene enotnosti, temveč je vsak minister branil le sann sebe. Dnevne beležke, — Rekvizicije na Kranjskem. Včerajšnji »Slovenec« poroča, da je bil deželni glavar dr. Šušteršič v glavnem stanu in je interveniral zaradi rekviriranja krme in krompirja na Kranjskem. Glede krme je dosegel, da se v kranjski kontingent všteje sploh vse, kar je Kranjska vojaštvu dala, bodisi potom o-krajnih glavarstev, bodisi potom neposrednih rekvizicij posameznih vojaških oddelkov. — Deželni odbor je vsled tega izdal okrožnico na vsa županstva, da mu naznanijo količino neposrednih dajatev. Vsak posestnik, ki je vojaštvu dal kaj krme neposredno (brez naloga županstva), naj dotično količino takoj naznani svojemu županstvu. Upoštevati je tudi tista količina krme, ki se je odvzela po paši vojaških konj ali pa uničila po vojaških taboriščih. Treba pa je to priglasiti prav takoj, v par dneh, ker poznejša priglasila ne pridejo v poštev. — Glede krompirja stoji pa stvar tako: Deželna vlada kranjska rekvi-rira na Kranjskem za armado 40.000 q (400 vagonov) krompirja. Vsako nadaljno dobavo krompirja iz Kranjske za vojaštvo je pa najvišje armadno poveljstvo izrecno prepovedalo. Kranjska ima potem preskrbeti samo svoje lastno prebivalstvo. — Svet za prehrano. Uradu za prehrano prideljeni svet je imel včeraj sejo, na kateri je minister Hofer izjavil, da stoji na stališču, naj bi se glede prometa v nahrbtnikih milejše postopalo, če gre za neznatne množine, z vso strogostjo pa se mora nastopiti proti tihotapstvu v velikih množinah. Da se prepreči prekoračenje dopustnih mej, izdalo se bo tozadevno navodilo za nadzorovalno osobje. Povodom posvetovanja o gospodarskem načrtu je stavil dr. Tausche predlog, naj urad za prehrano deluje na to, da vlada iz ogrskega, srbskega in rumunskega pridelka nakupi 10 miljonov me-terskih stotov koruze ter jo porabi za preskrbo v Avstriji na ta način, da se koruza razkali, napravi iz pridobljenih kali olje in preša, raz-kaljena koruza pa zmelje in izroči konsumu. Končno je bila sprejeta naslednja resolucija: Vlada se pozivlje, naj pri pogajanjih z nemško in ogrsko vlado deluje na to, da se delež avstrijske državne polovice pri žitnem uvozu iz Romunske in dobavf žita iz Ogrske primerno zviša, da se popolnoma nezadostna izmera glede kruha in moke zadovoljivo uredi. reg. xadr> z om. jamstvom. Prodaja špecerijskega blaga« blaga za obleke, storjenih oblek za otroke, nogavic, čevljev, srajc i. t. d. po najni2ji ceni. i Zadruga to« v svoji gostilni pristna vina« (Elani kupujejo vse svoje potreb-SCina v lastnem podjetju. lian lahko postane vsakdo. Delal znala la 40 kron. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, auasaaresEn: jBaMBBBMMnBBMSMBBSnBBMMOBOOBBMl nosa asm i m jpBZMHEIg KF — Rudarski shod v Črni. V Črni bo v nedeljo 28. t. m. ob pol 12. dopoldne' shod podružnice rudarjev v gostilni Fronca Kralca. Rudarji, tovariši, udeležite se shoda in agitirajte za shod. Organizacije povsod napredujejo. Tudi mi, to vit riši, moramo vsi v orgonizacijo, da si izboljšamo z njo svoje življenske razmere ne samo sedaj nego še bolj po vojni. — S seje Trboveljske premogom opne družbe. Upravni odbor Trboveljske premogo- . kopne družbe je imel nedavno sejo. Direkcija objavlja s poročilo o tej seji in pravi, da je produkcija premoga nazadovala, ker delavstvo opravi znatno' manj dela, čemur je deloma krivo nedostatno hranenje, deloma pa je produkcija manjša zaradi letošnjiti trajnih nalivov, ki so povzročali us£de na dnevnem kopu, kjer so potem nakopali mnogo manj premoga. Do konca septembra je producirala družba 150.000 ton premoga manj nego prejšnje leto v tistem času. Razentega so se znatno zvišali prideloval ni stroški zaradi razsodbe pritožbene komisije meseca junija tega leta, s katero so se znatno zvišale mezde in doklade in zaradi novele k zakonu o bolniškem zavarovanju. Mi- ; nistrstvo za javna dela je sicer ppznalo zvi- j sanje cen, ki pa teh višjih, izdatkov ne pokrije, > ker družba dobavlja premog večinoma za vo- j jaške zavode irt državne železnice, za katere | pa višje cene še ne veljajo. Pogodbe s temi odjemalci klade in bo ta zahteva očividno prišla pr d pritožbeno komisijo. Če se izpolnijo želje delavstva, bo s tem obremenjena družba zopet za več mil ionov na leto. V teh okoliščinah se ne more še zdi;j niti približno sklepa i, kakšne bodo dividende v tern poslovnem letu. *— Tako poroča v '„Ncue Freie Pr«žsse“ generalno, ravnateljstvo in pripravlja prebivalstvo na povišane cene. — Deželne zadruge izdelovalcev sodavice na Kranjskem izredni zadružni zbor bo v sredo, dne 31. oktobra 1917. ob 10. dop. v hotelu .>Lloyd« v Ljubljani, sv. Petra cesta. Vsled silne važnosti sporeda vabi k točni udeležbi tč. gerent G. Bolte. — Streljanje na savskem polju. Včeraj popoldne, se je slišalo v Ljubljani močno streljanje. Glasom izjave od poklicane strani, se je povzročila eksploz ja pokvarjene municije. Detonacije so bodo slisab najbrže šc nekaj dni, ker se bo razstreljevanje municije nada- \ ljevalo. — Razdelitev marmelade. V najkrajšem času se objavi naredba dfželne vlade glede razdelitve marmelade. Vsaka oseba dobi en kilogram marmelade za šest tednov. Osebe, ki opravljajo težka deia,. in otroci do 14. leta dobe en in četrt kilograma marmelade. Cena marmelade se v kratkem razglasi. — Tatvina v celjskem muzeju. V celjskem muzeju je bilo nedavno ukradenih več dragocenih predmetov. Sum, da jo izvršil tatvino, se je obrnil na pravnega praktikanta pri celjskem okrožnem sodišču dr. Rudolfa Fohna. Dr. Folin, ki je baje izvršil tudi veliko tatvino v Weinerjeivi trgovini porcelana, je bil izročen sodišču. V noči 17. okt-se mu je posrečilo pobegniti iz zapora, a že naslednji dan so ga prijeli in dovedli zopet • v preiskovalni zapor. ''.'7* C. kr. avstrijski zaklad za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, deželna poslovalnica v LJUBLJANI, Franca Jožeta nabrežje št. 1, bode sprejemal na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico iiVSTKu FENIKS na Dunaju zavarovanja tudi na sedmo vojno posojilo, in sicer pod najugodnejšimi pogoji. Vp išejo se novi načini zavarovanja. Tako zavarovanje olajša vsakomur najetje VII. vojnega posolila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Pojasnila dajejo tudi naše poslovalnice v vseh političnih okrajih. Aprovizacija. Sveža repa. Mestna aprovizacija je dobila svežo repo. Oddajala jo bo nekaj ubožni akciji, nekaj drugim strankam na izkaznice za krompir in deloma jo bo prodajala na drobno na trgu. Vsa tozadevna -pojasnila bodo pravočasno objavljena po časopisih._ Krompir za V. okraj. Mlestna aprovizacija bo oddajala krompir strankam V. okraja pri Miihleisnu na Dunajski cestii, v sredo 24. oktobra, v četrtek 25. in v petek 26. Določen je ta-le red: V sredo popoldne od 2. do 3. št. 1 do 100, od do 4. št. 101 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 300. V četrtek dopoldne od i S do 9. št. 301 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 500. od 10. do 11. št. 501 do 600, popoldne od .?. do 3. št. 601 do 700, od 3. do 4. št. 701 | do 800, od 4. do 5. št. 801 do 900. V petek dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1000, od 9. do 10. št. 1001 do 1100, od 10. do 11. št. 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stanc 30 vin. Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice C. V sredo, dne 24. t. m. popoldne bo delila mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa po znižani ceni meso strankam, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko C. Določen jc ta-le red: Od pol 2 do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. št. 1401 do 1600, od pol 6. do 6. št. 1601 do 1800, od 6. do pol 7. št. 1801 do 2000, od pol 7. do 7. št. 2001 do 2200, od 7. do pol 8. št. 2201 ?400. od pol 8. do 8. št. 2401 do >kon/\a. -1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 2 kroni. Sveža repa za II., III. m IV. uradniško skupino. Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo, dne 24. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15 II., III. in IV. uradniški skupini repo. Določen je ta-le red: Od 1. do 2-II. uradniška skupina, od 2. do 3. 111. uradniška skupina št. 1 do 100, od 3. do pol 4. III. uradniška skupina št. 101 do konca, od pol 4. do pol 5. IV. uradniška skupina št. 1 do 100, od pol 5. do 5. IV., uradniška skupina št. 101 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg repe. Kilogram stanc 10 vin. Špeh za I. okraj št. 801 do konca. Stranke prvega okraja z nakazili za mast št. 801 do konca prejmejo Špeh v sredo, 24. t. tn. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Od pol 1. do pol 2. pridejo na vrsto št. 801 do 1000, od pol 2. dalje št. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg. Kilogram stane 8 K 80 vin. — Mesečne maščobne izkaznice prinesite s seboj. ______Preš W Gocici. LMana, SeerJ trg 28 Moška In ižen-si&a dvokoSesa ge s staro pnevmatika šivalni In pisalna strolh mofoni, ©iekSricne ieproe svetilke« Najboljše baterije. Posebno nizka cena za prepretdajalte. Mehanična delavnica na Starem trsu St. Ti, tvoTudanevvtirastnii Izdajatelj: Viktor Zor6. — Za uredniStvo odgovorna: Stebi Alojzija. Stran 4. N A P R E J. Štev. 85.