7. številka. Ljubljana, v torek 10. jannvarja. XV. leto, 1882.
SLOMŠKI MM.
Izhaja vsak dan sveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta h gld., za četrt leta 4 gld. _ Za
Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 3() kr. za četrt
leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedonkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se Izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana luži »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Da, v tužnej Istri biva po tej zadnjej štetvi 168.000 Slovanov in 110.000 Lahov, tedaj so se Lahi od leta 1869, ko jih je bilo le 30 odstotkov vsega prebivalstva, v 10 letih pomnožili za 10 odstotkov in Če ide tako naprej je v petdesetih Mih vsa Istra poitalijančena iu gotovo vredna, da se utelesi laškemu kraljestvu.
In če pogledamo rezultat po raznih občinah, nahajamo le dve, v katerih nij niti jednega Laha, to sta občina jelšanska in Veprinac, prva s 3832, druga z 1934 prebivalci. Moramo tedaj priznavati, da so deloma Čiči rešili čast slovansko. — Dosti ugodne razmere so sicer po nekaterih slovenskih občinah, tako šteje:
.   7190 Slovanov   12 Lahov .   5502       „        36 „ .   2743       „ 96 „
.   5196       n 13 „
.   6827        „ 36 „
.   3163        „ 109 .   4093        „       363 „ a če pomislimo,  da  po  teh  občinah,   katere vse dobro poznamo, pred leti skoro ni jednega Laha nij bilo, je napredek lahonstva vsekako velik in samo ob sebi se umeva, da Italia irredenta (čitaj imper-tinenta) rokama tleska in se raduje o tem rezultatu Jako ugodna je razmera / kastavskej občini, katera šteje 14.401 Slovanov, a 12 Lahov, najslabša v grižnjanskej z 11 Slovani in 3579 Lahi.  Dalje so našteli
1307 Slovanov   8607 Lahov 2149       „        4117 „ 2067       „ 9279 1037 8157 97
občina dolinska .
„ Pasja vas
„ Boljunec
„ materij ska
„ Podgrad .
„ tinjanska
„ žiminjska
v koprskej oljčini
„ miljskej
„ piranskej „
„ izolanskej „
h puljskej „
„ rovinjskej „
4525 14690 9156
v lovranskej občini . 5738 Slovanov 163 Lahov na Čresu .... 5505 „ 2261 „ itd. — Ne bodemo tratili časa in še dalje naštevali, navedene številke govore uže dovelj jasno in nam „molče trobentajo", da i Istre ne smemo pozabiti in ne rok držati križem, kajti če tudi te številke nijso povsem resnične in se sme rafuniti, da so vladni komisarji, kateri se vsi nagibljejo na laško stran in nam Slovencem nijso tako naklonjeni, da bi se njihove ljubeznivosti ne mogli ubraniti, — pri marsikaterem upisali v rubriko „občevalni jezik" italijanski in sploh glede občevalnega jezika ne vsikdar postopali rigorozno, je vender neovrgljiv faktum, da lahonstvo vidno napreduje.
Pa zakaj bi ne ? Ljudske šole pospešujejo po-italijančenje, srednje šole nijma Slovan ni jedne, vsi c. kr. uradi uradujejo izključljivo le laški, cesarjev name«tnik gosp. Depretis de Cagnodo, slovanskega jezika baje niti zmožen, priporoča slovanskim kmetom znanje laškega jezika, odgovarja na slovanske ogovore le laiki in njegov organ „Triester Zeitung" je tako nesramen, da javno zagovarja uničenje slovanstva v Istri. In kakor bi še vsega tega ne bilo dovelj, oglasi se še Matica Slovenska in prireja Inško slovnico! Ditricile est satiram non seribere!
Toda obupavati nam nikakor še nij, tudi smo Slovenci toli sangviničnega temperamenta, da vedno upamo in gojimo nade na božjo previdnost in cesarsko vlado. Hode li jedna ali druga začela se zanimati za nas, bode li vlada izprevidelu, kam jo tira malomarnost in neodločnost, kako sama sebi koplje jamo, kazala bode bodočnost.
Mi pa za sedaj moramo pomagati si sami. A tudi sami nijsmo več! Mnogokrat, ot-obito pa pri pogrebih dra. Blenveisa in A. Šenoe  sklenili smo
V Ljubljani 10. januvarja.
Kedor je kedaj obiskoval gimnazij ali se sploh bavil s starogrškimi klasiki, vsacemu je gotovo še v živem spominu divna bajka o uklenenem Prome teji, kateri je v korist človeštva samopašnim bogovom helenskim ukradel ogenj in svoje sovrstnike učil poljedelstva in raznih znanostij. Na povelje za-vidnih bogov ga je zbog tega Hefajst priklenil na skalnati Kavkaz in ljuti orel mu je vsak tretji dan razkljuval vedno rastoča jetra, dokler je naposled silni Heraklej usmrtil orla in Prometeja oprostil.
Davno je uže, odkar so stari Heleni izumili to bajko in Prometeja slavili v trilogijah in epičnih pesnih, davno so uže izginoli togotni grški bogovi kakor meglica v mladoletnem jutru, pa vedno se Se predava, razlaga, ter bolj ali menj srečno komentira Prometejeva bajka in vedno vzbuja v našem srci najtoplejše sočutje o krutej, nezaslužeuej usodi.
In kaj bi tudi ne? Kdo je Prometeju podob nejši, nego ti narod slovenski? Polastil si se ognja narodnosti, zagvozden, da uklenen si mej Nemca in Laha, katera ti, kakor dva orla kljujeta jetra in obisti, da ne govorimo o kraguljih a la Ogrinec in jastrebih a 1». "VVaser, kateri ti tudi vsak dan za-sajajo svoje kljune v drob. In kakor so nekdaj am-brozije in nektara polni bogovi apatično gledali tragičen položaj Prometeja, tako i mi dan denes ne najdemo sočutja niti pomoči na merodajnem mestu, trpimo, krvavo trpimo in čakamo — svojega He-rakleja.
Take misli nam prihajajo, ko čujemo bolestni klic koroških bratov, ko se nam poročajo brezozirna dejanja germanskega in birokratičnega nasilstva na dolenjem Štajerskem, in ko čitamo po časnikih rezultat zadnje ljudske štetve v našej tužnej Istri.
LISTEK.
o v.
(Spisal I. T ur ge nje v, preložil M. Malovrh.) Prvn Kitj i«4. ;i. III.
(Dalje).
On je bil tako zamišljen, da je še sedaj molčal, ko je Sipjagin svoj govor uže završil in odgovora čakajoč, utihnil bil. — Sipjagin pogledal je iz strani v oni kot, kamor se je bil Paklin vsedel. Ali nij morda navzočnost te tretje osobe zavirala Nežda-nova, svoje pogoje izreči? — Sipjagin nagrbančil je čelo kakor v jezi, da je v ta kraj zašel; potem ponavljal je svoje vprašanje.
Neždanov se je stresel.
„ Gotovo", rekel je brzo, „gotovo .... vzprej-mem .... z veseljem .... akoravno mi je reči, .... da sem jako začuden .... kajti priporočil ni.j mani nobenih .... tudi moji nazori, o katerih sem vam v gledališči govoril, mislim da bi vas zavirati morali . . .
„Vi se jako motite, dragi moj Aleksej . . . . Aleksej Dimitrič, je-li? Menim, da se tako zovete?"
odgovoril je Sipjagin zadovoljno. „Jaz sem, to vas lehko zagotovim, poznan zavoljo svojih liberalnih, progresivnih nazorov. Vaši nazori pak, ako se ne ozremo na to, kar je — ne zamerite mi moje odkritosrčnosti ! — mladeniško pretiranega v njih, ti vaši nazori nijso proti mojim; ravno obratno, vaša navdušenost se mi dopada."
Sipjagin govoril je gladko; kakor med in surovo maslo prijale so njegove besede Neždanovu.
„Moja žena je jednih mislij z menoj", nadaljeval je oni; „ njeni nazori se z vašimi morda še bolj slagajo, nego z mojimi; toda to je naravno, ona je tudi mlajša. Ko sem po našem shodu v gledališči drugi dan v novinah vaše ime, katero ste proti običaju natisnili z naslovom vred — vaše ime izvedel sem bil uže v gledališči — me je to jako frapiralo. Zdelo se mi je — oprostite praznover-ski izraz — nekakšen izraz usodine volje! Vi ste opomenili, da priporočil nijmate; jaz ne potrebujem takšnih stvarij. — Vaša vnanjost, vaša osoba mi je simpatična. To mi zadostuje; jaz sem naučen samo svojim očem verovati. No — ali se smem nadejati? Ste-li zadovoljni?"
„Povsem ... se ve datt . . . odgovoril je Neždanov", „trudil se bodem, da vaše zaupanje opravičim.   Samo na jedno okolnost bi vas še opo- i
zoril. Drage valje bodem učitelj vašemu sinu, nikakor pa ne njegov odgojevatelj. Zato nijsem niti sposoben, niti se nečem vezati ter tako rekoč svobodo izgubiti."
Sipjagin mahnil je z roko po zraku, kakor da je kakšno muho odgnal.
„Ne bojte se, dragi moj, vi nijste iz onega testa, iz katerega se peko odgojitelji; pa takšnega mi tudi nij treba. Jaz iščem učitelja — in sem ga našel. No, in vaši pogoji? Novčne razmere?"
Neždanov bil je zopet v velikej zadregi ne vede, kaj bi rekel.
„Čujte", dejal je Sipjagin ter «e pripognil in s prstom Neždanovljevo koleno potipal, „mej ljudmi naše vrste se takšne stvari z dvema besedama do-žen6: jaz vam ponudim mesečnih sto rubljev; potne troške tja in nazaj plačal bodem naravno jaz. Ste-li zadovoljni ?"
Neždanov je zopet zarudel. „To je mnogo več,  nego sem  zahtevati kanil ... ker ...
nIzvrstno, izvrstno!" segel mu je Sipjpgin v besedo. „Jaz mislim, da sva stvar konečno dognala I"
Vstal je raz  stola ter bil  najedenkrat tako » dobre volje, kakor da je  Bog  si zna kaj našel. Iz
zvezo z nagimi brati Hrvati kateri morajo čuvati v Istri jednake interese, kakor mi. Tu nam je tedaj skupno polje delavnosti in boja in če postopamo vzajemno in energično, bo.le bratska vez še trdnejša, zavednost slovanska v Istri iskrenejta in kone-no naša zmaga gotova. V to ime pomoti Bofl!
Slovensko društvo za Štajersko.
Maribor 8. januvarja. Denašnji  dan utegne  znamenit ostati za štajerske Slovence. Dopoludne se je ustanovila posojil niča, popolndne pa je bil shod, h kateremu bo
prillj tukajšnji in nekateri rodoljubi iz Celja, Ptuja in OrmOŽa, da so se posvetovali in sklepali 0 pravilih političnega društva za slovenko Štajersko. Predsednikom shoda je bil izbran deželni poslanec g. dr. It a dej. Načrt pravil, predložen od g. državnega poslanca dr. Vošnjaka, se je temeljito pretresaval ter se potem v konečno uredovanje izročil posebnemu odseku, v katerega so so izvolili gg. dr. Dominkuž, dr. Radej, dr. Gregorec, dr. Grlan-čnik, Simon, dr. (Iregorič iz Ptuja in dr, Srnee iz Celja. Društvo je namenjeno za ves slovenski Stajer in ima razširjati mej slovenskim ljudstvom politično in gospodarsko izobraženje, vzbujati narodu zavest, braniti politične in državljanske pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države na kišeanskej podlagi.
Društvo bode v ta namen sklicavalo obrne zbore, javne shode in tabore po slovenskem Štajerskem, izdavalo politično- in gospodarsko-poučljive brošure in ustanavljalo na kmetih knjižnice, iz katerih si ljudstvo lehko za branje i/.posojujc knjige. Letnimi bode znašala jeden goldinar na leto. Društvene zadeve opravlja odbor 11 udov, mej katerimi jih mora sedem v Mariboru stanovati.
Osnovalni odbor ima pravila vladi predložiti in brž ko bodo potrjena, sklicati občni zbor, da voli stalni odbor.
Ker je šlo samo za posvetovanje o pravilih, so k shodu samo nekateri v nanj i rodoljubi bili povabljeni, ki so skoro vsi prišli. Videli smo gg, poslanca M. Hermana in dr. Vošnjaka, iz Celja dr. Brneča in M. Vačnjaka, iz Ptuja dr. Gregoriča, dr. Jurtelo in prof. Žitka, iz Ormoža dr. Gršaka itd.
Ganimo se in ne udajmo se!
Politični razgled.
\ot ran j t- dežele;
V L j u b 1 j a n i 10. januvarja. Pred kratkim raznesel se je po listih glas, da misli naš vojni minister grof Bvlandt odstopiti, ker nij jednacih mislij o vojaških nrredbah v Hercegovini z ogrskimi ministri. Predvčeranjim pa je Bvlandt zopet prevzel svoje poslovanje in za zdaj nij govora o krizi.
V teku tega tedna posvetovala se bode go-■podtka zbornica o elaboratu, katerega je izdelal pododbor asnino komisije o ustanovitvi češkega \ senčil iáca. Ta elaborat pa ima mnogo sprememb onega načrta, katerega p* predložila večina državnega zbora. če bode gospodska zbornica pritr-Hila Sklepom svojega pododbora, nastal bode mej Obema zbornicama konflikt.
\ nanje države.
Nasa viuda se baje razgovarja s črnogorsko, da hi hilo dovoljeno cesarskim četam uporne Ktivošijance  pregi njati  tudi  na črnogorske) /,euil|:.
Iz ■•otroirr.-irtí» Re poroča, da bode let is cesarsk dvor obhajal novoletnico v Gačini. — Denes ju v vsej Rusiji ljudska štetev.
Kakor je poročal telegram v včerajšnjem na gena listu, pridobili so francoski republikanci pri Benatnih volitvah sijajno zmago. Pridobili nijso nič menj kot 22 sedežev in senat bode zdaj -tel 207 republikancev in 93 reakcijonarjev. Velike po-membe je, da je Leon 8ay ¿opet voljen in skoro gotovo hode tudi izbran predsednikom senatu. Leon Say pa je z vso dušo zavzet za reformo ustave. Če bode izbran predsednikom senatu — in ta predse inik ima skoro neomejeno moč — gotovo je, da se bode ustava reformirala.
Včeraj na dan četrtoletne obletnice po smrti laškega kralja Viktorju Emanuela položila so vsa društva v Rimu in iz vse Italije vence na njegov grob. Kralj se je dopoludne podal k grobu. Listi pišejo dolge članke v spomin Viktorju Emanuelu.
Nemški listi jako raz'iono sodijo o razglasu iiemskcija cesarja, aiiKleški pa pravijo, da ta reskript mora napraviti vsakej konstitucijl konec in knezu Bismarku prorokujejo slnb izid. Čudno je, da „Tiines" ne zme niti jedne besedice o tem razglasu.
Kolektivna nota. katero sta angleška in francoska vlada poslali t»gi a>< <nikemv kedivu, nij baje namerjeoa le proti notranjim neredom, nego tudi proti vsakemu vmešavanju Turčije.
Dopisi.
r# barja ljubi lanskega 9. januvarja. [Izv. dop.j Zadnja na 4. dan t. m. napovedana seja močvirskega odbora nij bila sklepčna, ker se nij potrebno število odbonrkov sešlo.
Ob 9. uri je bila seja razglašena, a ob 10. uri zbrano je bilo po napetih vseh žilah jedva 9 odbornikov, torej je do sklepčnosti še štirih manjkalo.
Ko je bilo 10 m nut čez deset, zapustil je dvorano tisti odličnejši odbornik, na katerega No-viški poročevalec v prvem listu tega leta vso odgovornost zaradi nesklepčnosti nakopava, grede za drugim odbornikom, kateremu je bilo uže tudi čakanja od več. Novični poročevalec, nko je tebi blagor mo-čvircev in pa resnica pri srci, pridi, kadar si vabljen, a ne še le čez poldrugo uro kasneje, kajti, ako more odbornik iz daljnih močvirskih krajev ob devetih priti, hi tudi poročevalec iz ljubljanskega obližja lehko o pravem času prišel.
vsega vedenja njegovega razvidelo se je neko veselje in prijateljsko zaupanje. „Za nekoliko dnij odpotujeva", dejal je neprisiljeno; ,,jaz rad prihod spomladi na deželi dočakam, akoravno sem vsled svojih opravil prozajičen, mesta navajen človek. Vi mi torej dovolite, da se vaš prvi mesec začenši od denašnjega dne računa. Moja žena je s sinom uže v Moskvi. Ona je naprej šla, da vse uredi. Sešli se bodemo ž njo na prsih prirode — na kmetih. Midva potovala bodeva kot neoženjenea .... He, he, he!" zasmijal se ie Sipjagin skozi nos, kratko in koketno. — ,,Toda sedaj . . .
Vzel je milo knjižico s črnimi s srebrom okovanimi platnicami iz žepa ter Neždanovu svojo vi-zitno karto dal.
„Evo vam moje mestno stanovanje. Pridite, ako vam drago, jutri, ob 12. k meni. Govorila bodeva o tem in onem. Jaz bi vam rad nekatere moje nazore o odgoji otrok povedal .... Tedaj dolo čiva tudi dan odpotovanja." — Sipjagin segel je Neždanovu v roko. „Zdaj ... še nekaj", rekel je po tihem, „ako morda denarje potrebujete . . . prosim, samo izvolite reči. Morda hočete plačo za jeden mesec naprej V"
Neždanov nij vedel, kaj bi rekel, — kakor ves čas gledal je z velikim začudenjem ta svitli.
ljubeznivi, in vender tuji obraz, ki se mu je tako približal, a se mu nekako dobrohotno-ponizljivo smijal. —
„Ah, vam nij denarjev treba?" šepetal je Sipjagin.
„Ako dovolite, povedal vam bodem to jutri," rekel je naposled Neždanov.
„Izvrstno! Dakle na svidenje! Do jutri!" Sipjagin spustil je roko Neždanovljevo in hotel oditi. —
„Dovolite mi še neko vprašanje", rekel je na-jedenkrat Neždanov. „Ravnokar ste rekli, da ste moje ime v gledališči izvedli. Kdo vam ga je imenoval."
„Kdo? . . . Da, jeden vaših znancev, in . . . ako se ne motim rojakov . . . knez G.w „Adjutant ?• „Da, on."
Neždanov zarudel je še bolj nego prej; odpri je usta ... a rekel nij nič. Sipjagin stisnil mu je vnovič roke, ta pot pak molče, potem pozdravil je najprej Neždanova in za njim Paklina. Klobuk dejal je še le pred vrati na glavo; ustna njegova nabrana so bila v zadovoljen smeh; raz obraza videlo se je, da si je svest utiska svojega prihoda.
(Dalje prib.)
Sicer pa jako obžalujem, da ne morem prisrčnejt po vsem dopisu vejajočej želji ustreči, kajti sem si dobro v svesti svojih dolžnostij in se zato ne odpovem odborništvu, ko bi se tudi še toliko črnila razlilo po meui. „Odlicnejsi odbornik".
■x Poatojste 8. jan. [Izv. dop.J „Tajč% rtajč", vpijejo vedno naši filistri, a tega ne pomislijo, da s švabščino ne morejo odreti v okolici kmeta niti za bori keber. Na Pivki prebiva vrli narod, ki je zvest ostal tradicijam prednikov; vzlic nasilstva nekojih kruhoborcev ne bode se še poprijel tujega jezika, — tujih Reg
Za blaženo nemščino je pri nas zlasti vnet soseskini župan ali kakor se prerad sliši imenovati „pur»ennojsler". Čeravno trd s'ovenski kmet, sin slovenskih roditeljev, ki nijso Imeli pojma o svab • SČini, vender kljubu temu bljuje srd in jezo na domači jez k in narod slovenski. V greh ne štejemo isto, kajti v tej zadevi bi zavpili s križanim izveli-čarjem: „Oče, odpusti! saj ne v6, kaj dela." Iz lastne inicijative nij navedeni mož takov propagandist za nemicino, nego dva šknblerja (na imenih nij veliko ležeče) ga navdušujeta in porivata naprej za tuj jezik, ki nij domač v našem logu. Jeden ga vleče za desno, drugi za levo roko. — A skupil jo je dragi „purgermojster", kakor kaže sledeča dogodba. Sv. treh kraljev dan pridem slučajno v Orehek, ki je precej Ijudnat kraj v našej okolici. Bas je zvonilo k službi božjej in kakor se spodobi značajnemu Slovencu stopim tudi jaz v hišo božjo. Po cerkvenem govoru jc objavljai duhovni gospod običajna oznanila ter prime v roke list iu se izjavlja: „Udobil sem iz Postojne to-le pismo, a smijali bi se, ako bi vam irto prečita!) kajti pisano je v nemškem jezici, kateri je tu nerazumljiv. Podpisan je Burkar (postojnski župan). Da li ne ve, da tukaj sami Slovenci stanujejo? K sreči znam nemško, da vam lahko povem kaj zahteva omenjeni Postojnčan." — In res povedal ali raztolmačil je g. mašnik razglas ter pristavil: „ Naročam vam, naj kdo reče prijatelju Burkarju, naj v prihodnje slovensko le sem piše, ker jedino ta jez'k je tu v rabi," ter naglašal, da ne stanujejo todi Nemci. Naročilo g. župnika bodi s tem opravljeno, in naj si „purgermojster" isto „ad notam" vzame. — Ako bi se ne bila dogodba v cerkvi vršila, ploskal bi bil besedam, ki so zagovarjale naš mili jezik. Mrmranje po cerkvi pa je svedočilo splošno nejevoljo, kojo je probudil nemškutarsk list. — Čemu se štulite z nemško „spraho", kjer je nij treba! — Uvedite v ljudsko šoio več ur slovenskemu jeziku, da boste mogli pisati in občevati z okoličani v narodovem jeziku !
Na ta atentat našemu jeziku naj poročam nekaj radostnega. In sicer baš v Orehku se je ustanovilo bralno društvo, h kateremu je pristopilo do zdaj 72 udov. Največjo zaslugo pri tem si je zadobil g. Fran Brnje, ki pri vsakej priliki vnema in navdušuje narod k narodnej zavesti. Pa tudi vrla narodna grajska obitelj Dolenčeva pospešuje in dela za blagor našega priprostega naroda. Čestitamo gospodi ter kličemo: Živeli!
% Dunaja s. januvarja. [Izv. dop.] („Porno rs k a" ban k a. Nakup nemških časnikov. Dr. Krona wetter. Nov napredek.) Nemšk prigovor sicer pravi: „Der Dumme hat's Glück". Ustavoverci naše države počenjajo reči, da vsak uvidi, da ne morejo biti pri zdravej pameti. „Slavne" državnike ustavaške stranke vodi od nekdaj slepa strast in ta strast jemlje jim pamet. Človeku brez pameti — neumnežu — se pa po statej prislovici kaj rado pripeti, da ima pri svojih delih srečo. Naše ustavake pa je tudi sreča zapustila. Nekaterim njihovim glasilom v prvej vrsti „Wiener allgem. Zeitung" in „Deutsche Zeitung" pošel je vsled nemarnega gospodarstva skoro ves podjetni kapital; prišlo je tako daleč, da so akcijonarji imenovanih dveh Časniških podjetij odrekli gmotno svojo pomoč. Ukrenile so torej glave teh podjetij ustanoviti novo banko, kapital za ta zavod menile so dobiti iz bogate Francije. Da bi se temu podjetju ne podtikalo slabih namenov, krstili so zavod s „pomorsko banko" čes, njen namen bode oživiti avstrijsko trgovino na morji.
Pravim namenom podjetju ustavaških kalinov pa se je kmalu prišlo na sled. Glavni urednik „Wiener allg. Ztg." dr. Hertzka potoval je v Pariz, da tam učini prve korake. Vedel se je tam kot bogat, vpliven avstrijsk magnat, napravil je banket, povabil časnikarske mogotce in dru^e vplivne (?!) osobe. Celo avstrijski poslanik Beust bil je navzočen. Z nekim lyonskim zavodom ^Banque de Lyon et de la Loire) so ustavaki uže dogovorili ugodne pogoje. A kar je Hertzka delal in govoril v Parizu, kar so pooblaščenci židovskonemških usta-vakov pogodili v Lyonu, vsemu se je prišlo na sled! —
Vedli so se pa ti ljudje na tak na^in, da se je skoro uvidelo, da ima pomorska banka glavni namen, pomagati hiraj očima časuikoma na noge, ter ustavakom omogočiti še daljno živenje.
Sleparstvu pa se je kaj hitro prerezala nit, kajti ministerstvo vnanjih 3tvarij ne le za to podjetje nij hotelo dati privoljenja, temveč zapovedalo je celo preiskavo o tej zadevi!
Ustavoverci so zdaj tako poparjeni, kot polit pes in akcije gori imenovanega zavoda pale so na parižkej borzi koj od 1400 na 900 frankov!
Zavod banka za avstrijske dežele pa vedno srečneje deluje. Liste „Presse", „Extrablatt", „Morgenpost" „Kikeriki" kupila je ter spravila v svojo last. To so časniki, ki baje dobro stoje ter neso dobička. Banka za avstrijske dežele ima še druge namene. Kolikor je vpl'vnih časnikov, če spraviti v svojo last, ter, kakor je zjedinila tovarne za papir, tako hoče tudi centralizovati časniška podjetja. —
Iz načina uredovanja gori imenovanih časnikov lehko se vidi, da veje nekakšen nov duh, čeravno je glavna tedenca še skoro zmirom izključ-ljivo tevtonska. A misliti se da lebko, da pisavo kakovemu listu na jedenkrat premeniti ne gre, ker je list kolikor toliko odvisen od svojih naročnikov, počasi po to uže ide, in polagoma se čitatelji imenovanih novin lehko privadijo mišljenju avtono-mistiškc vlade, duhu ravnopravnosti za vse avstrij ske narode.
Židovsko nemškej stranki je zopet veliko preglavico napravil znani demokratiški državni poslanec dr. Krona wetter, ko je 3. t. m. v „Ge-vrerbevereinu" v svojem govoru silno udarjal na lažnjivost in prekanjenost imenovane stranke. Prej so listi kakor „N. fr. Presse" še prinašali ostre uvodne članke zoper dr. Kronawettra, zvali so ga porogljivo „hofdemokratom", sumnjičili, da je plačan od zdanje vlade itd. Vse to pa Kronawettru nij spodkopalo vpliva. Narobe! Jedenkrat je naproxen govoriti v tem, drugikrat v drugem društvu! Povsod mu silovito ploskajo in gorje njemu, ki bi drznil se v društvu glasno in resno nasprotovati njegovim govorom!
Ustavaški listi morali so torej izprevideti svojo slabost. Vse, kar so ti listi grajali, dozdeva se velicemu številu dunajskega prebivalstva dobro in ustavaški žurnalisti delovali so nehote proti sebi, udarjajoč na dr. Kronawettra in njegove zdrave nazore!
Še jeden napredek moram omeniti. Ko je počela na Duuaji izhajati „Tribüne", težko se je našel ta list v kavarni. In zdaj? Posamezne kavarne drže še celo po več eksemplarov tega lista! Tudi drugi zdanjej vladi prijazni listi, kakor „Vaterland", „Politik", „Sonn- und Montagszeitung1' itd. nahajajo na Dunaji čim dalje več čitateljev.
To je veselo znamenje napredovanja in raz-širjevanja zdanjej vladi prijaznega mišljenja! P.
ples, v soboto dne 4. februvarja: sijajui ples, v nedeljo dne 5. marca: I. beseda, v nedeljo dne 26. marca: II. beseda. Pri vseh teh veselicah imajo prost vstop le društveniki, k sijajnemu plesu dne 4. februvarja pa smejo upeljati tudi goste, kateri pa plačajo 1 goldinar vstopnine. Pri plesdi svira c. k. vojaška «odba. Začetek ob 8. uri. Pri plesih ima biti obleka za gospode Črna, pri sijajnem plesu poleg tega iz-ključljivo beli zavratnik.
— (V e s t e n e c k c o n t r a „T r i b il n e") Dne 12. t. m. prične se pred dunajskimi porotniki obravnava v zadevi Vesteueeka proti avtonomističnemu časniku .,Tribiinek\ kuteri slednji je za vse članke, katere je objavil o vitezu Friincelnu nastopil dokaz resnice. Ker so k tej obravnavi za priče pozvani: gg. Svetec, Ko bi ar, d r. Poklu-kar, dr. Vošnjak, Lapajne a tudi Schrey in Kaltenegger, pričakujemo prav zanimljivega poročila.
— (Ponarejalce bankovcev,) zasačili so zadnjo nedeljo žandarji na Brezovici. Bila sta to posestnik Japelj z Brezovice, precej premožen kmet, kateri je v izbi, ko so prišli žandarji, ravno raztrgal dva ponarejena petaka. Drugi je znani mešetar Požlep, kateri je bil uže zaradi izdavanja ponarejenih bankovcev tri leta v Ljubljani v zaporu. Oba zločinca privedli so žandarji v nedeljo zvečer na Zabjak.
— (Okrajna   c e n i 1 n a   komisija) za ljubljansko okrajno glavarstvo, katera je imela nalog rešiti mnogo tisočev reklamacij proti postavijo nim  tarifom, imela je  včeraj v ponedeljek zadnjo sejo in je končala svoje delo.
— (Včerajšnji mesečni živinski semenj) bil je izredno dobro obiskan, čemur je pač mnogo pripomoglo lepo vreme in pa to, da imajo kmetovalci zdaj čas. Cena goveje živine je obče odjenjala. Od prignanih 400 goved, pokupili so trgovci za Trst in Pulj kakik 100 komadov, tudi ljubljanski mesarji nekoliko in plačalo se je par lepih volov od 350 do 400 gld. Posebno živahna kupčija je bila mej kmetovalci za govejo živino, ka tero so kupovali za pleme. Konj je bilo kakih 300, a malo kupčije, kajti laški kupci, kateri kupujejo še le drugi mesec obilo so bili jako zbirljivi in so v obče slabo plačevali. Kup prašičev pa je uže poskočil
gasse 27) — začenši ob l/t8. uri zvečer — svoj č» trti redni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Prebere se zapisnik. 2. .Pesem zrn.»ponosne 1'ubcni". Povest Ivana Turgenjeva. Iz „Vernika Kvropyu poslovenil g. A. Hudovernik (konec). 8. Slučajni predlogi in interpelacije. — Vse čestite gg. ude in prijatelje društvu vabi k temu zboru uljudno odbor.
— (Iz Dola) se nam poroča, da je pretekli teden v Dolu okolo sedme ure zvečer jako močno gorelo. Pogorela so štirim gospodarjem vsa poslopja. Zažgano je bilo, kakor se tu obče govori, nalašč. Kajti v tej hiši, kjer je ravno ogenj zdaj nastal, je bilo uže prej dvakrat zažgano. Zavarovani so bili vsi pogorelci.
— (V Ihanu) je neki 12 letni deček ukradel kravo in jo gnal v Ljubljano, katero je prodal za 20 gld. Mladega zločinca so kmalu dobili in so ga očetu žandarji prignali, da bi ga kaznoval.
— (Žid je v Kranj ske j.) Slednja ljudska štetev pokazala je, da ima Kranjska 96 zidov, v letu 1809 pa jih je bilo le 51.
— ( „ Arch i v f ii r II e i m a t k u n d e ",) izdava Franc Schumi v Ljubljani. Tega arhiva, ki izhaje „zwnngslos", izšla je zdaj prvega zvezka druga pola. Delo, reči se mora, je res trudapolno in mi je vsem Btarinoslovcem gorko priporočamo. Kritiko o vsebini prepuščamo pa tudi njim.
— (Kako se dan d ene s prosi ženit-nega dovoljenja.) Izvirno pismo se nahaja pri dež. odboru. Agram 8/1 1882 andi, leblihe, derek-cjen zu Laibach, Jih erzuhe, mir. di. Pieviligung, cu ertailen, dssjih, mid, maine Baiblihe, person, mih, kopolirenkan valjih, šon, sait jo,re 1869, mid-jerlebe. unt 3 kinde, midjer, habe, unt. Stat; dul-det, tas niht — mer, bas anpelag, tir leben, unt Klaider, habrn mir; ih, pin, dinstman, No. 6, bai Serčan, unt siget, in, cigare, fabrik, kinde, in Sule, mirsint, in, agram kvartir, moi, is ilica No. 111 in Agram ion: gaistlihen, habe ales, basnetek is, cu-baben pite, mir nah, agram, cušiken (Couvert) aufgebar Franz Šelko, ilica: 114. an Das Lebliche; Landes; Ausšus, (Komete) in L.ibach.
Telegrami »Slovenskemu Narodu'.
Dunaj. Državni zbor se v 20. dan t. m. skliče. Predsednižtvo uže pripravlja predloge kajti stari funt dobro rojene živine plačeval I državnemu zboru; katere predloge pridejo prve se je po 25 do 2G kr. Temu je pač uzrok jakoiv posvetovanje, se šc ne ve. množno izvažanje prašičev iz Kranjske na Bavarsko. I Praga. ' Dopolnilna volitev poslanca za. Trgovci so ^trdil^ da j'ih jedo^daj odposlanih.po j državni zbor iz ge3kih veleposestnikov se bode
vršila v 18. dan meseca februvarja.
Pariz. Zaradi predvčerajšnje demonstracije bila je znana komunardistka Lujiza Michel obsojena v 14 dni zapora, drugi pa v dva-mesečni zapor. Zdaj je mir.
Cork. Vsled izpovedanj v zapor dejanega kapitana Moonlighta bilo je 12 osob v zapor vrženih, katere so pred kratkim izvršile na-silstva.
Domače stvari.
— (Gosp. deželni predsednik Winkler) in gospa soproga razpošiljata vabila k plesu v soboto 21. t. m.
— (Naznanilo in vabilo ljubljanske čitalnice.) P. n. častitim društvenikov javlja čitalnični odbor, da bodejo po odborovera sklepu do Velike noči sledeče veselice in besede: V soboto dne 14. januvarja: ples, v soboto dne 28. januvarja:
Rudolfovej železnici uže nad (¡000 in da Bavarci še neprenehoma kupujejo in dobro plačujejo brez ozira na to, ali je prašič ikrast ali ne.
— (Iz Hrastnika) se nam piše, da je znani fanatični Prusijan z imenom I h ne, ki si je tam postavil fabriko za barve, bil te dni v zapor dejan, ker je na sumu, da je sam dal svojo fabriko, ki je nedavno pogorela, požgati. Mož je bil poprej vodja Sargovim premogovno jamam in si pri tem vodstvu tako opomogel, da si je sam fabriko sezidal. Bil je politični rovar proti Slovencem, jedenkrat je celo razobesil črno-belo prusko zastavo v Hrastniku, katero je moral pa odpraviti vsled ukaza političnega komisarja. Jako karakteristično za naše avstrijske razmere pa je debelo prijateljstvo tega moža s c. kr. načelnikom rudarskega urada lliedlom v Celji, kateri v svojej znanej antipatiji proti Slovencem časi popolnem pozabi, da služi avsrijskej vladi in sicer v krajih, ki so vsaj dozdaj še slovenske narodnosti.
— (Šivalne parne stroje,) prve na Kranjskem, uvedla je zadnji teden fabrika za slamnike v Domžalah, katera je last Tirolcev Ladsteter in sinov. Napravo uredila je tukajšnja rudolivnica g. Tbniesa. Par goni GO šivalnih strojev. Pri vsakem stroji je dekle, ki ureduje pletenino, da jo stroj šivlje, pa nijma pri tem delu toliko truda, ko preje, ko je morala goniti stroj. Ako hoče stroj pognati, stopi na napravljeno stopalo (Tritt), isto tako, da se šivalni stroj ustavi.
-— (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v soboto 14. januvarja v Kaiserjevej gostilni „zur heiligen Dreifaltigkeit" (III., Ungar-
Razne vesti.
* (Koliko se puši v Avstriji.) Po uradnih razkazilih se je v devetih mesecih leta 1881 spečalo smodek: 952.800 regalita L, 1,763.500 re-galita II., 10,908.000 jara-trabuko, 331.775 jara, 23,225.600 britanika, 1,491.500 havana lit. B, 34,247.800 kuba lit. D, 97,410.800 kuoa-portoriko, 32,005.700 portoriko, 110,030.790 finih viržiuk, 57,480.825 navadnih domačih, 91,475.100 lit K. in 60,066.425 cigaret. Dohodki za prodane smodke in tabak v teh 9 mesecih iznašali so 47,576.040 gld., tedaj za 1,558.068 gld. več, nego v jednakej dobi prejšnjega leta.
♦(Koliko je časnikov na svetu.) Ame-rikanski list „News-Paper and Bank Direitory of the world" izračunil je, da izhaja sedaj na vsem svetu 34.274 časnikov, od kojih se razpošlje 10.592,000.000 iztisov na leto. Največ jih je v Evropi, namreč 19.557, v severnej Ameriki 12.400, v Aziji 775, v južnej Ameriki 609, v Avstraliji 661, v Afriki 132. — Od teh listov je 16.500 v angleškem, 7800 v nemškem, 3850 v francoskem, 1600 v španskem jeziku tiskanih. Dnevnikov je 4020, tednikov 18.274, a 8508 prihaja redkeje na svitlo. Slovanov menda Ameri-kanci še ne poznajo!
Umrli so v LJubljani:
2. januvarja: Rudolf Vehar, mizarjev sin, 9 mes., So-darska ateza it. 2, za jetiko.
4. januvarja: Janez Dolničar, postreščekov sin, 1 leto, Kravja dolina Št. 1.
6. januvarja: Uršula Dovč, čevljarskega pomočnika žena, 25 let, Karlovska cesta St. 6. — Pavlina Kraševec, uradnega aluge hči, 8 mes., na Kregu St. 6.
9. januvarja: Josip Živec, delavčev sin, 18 m., Poljanska cesta št. 18. — Marija Zurhaleg, zasebnica, 87 1., pred Prulami št. 27, vsled starosti.
V deželnej bolnici:
3. januvarja: i'rša Kober, gostija, 80 let, za starostjo.
6. januvarja: Karol Urbajs, postrežnik pri bolnikih,
32 let.
7. januvarja: Jeni Dolinar, gostija, 82 L vsled slabosti. — Meta Mavric, gostija, f>0 I. — Jožef Gale, goBtač, 78 1., vsled slabosti. — Mar ja Vindisar, gostija, 70 L, za plučnim vnetjem.
8. januvarja: Liza Cof, gostija, 71» 1.
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
Dan	(Jas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
5. januvarja	Ob 7. uri ijnlrnj ob 2. uri popoldne ob 9. nri mltr	737-19 mm. 737-80 mm. 739-08 mm.j	+ 34« C -f- 56° C + 3-4« C	Muhi iMrfiijff slabobo jagoizhod il&bottu gorenj«	oblačno oblačno oblačno	4"70 mm. dežja
•£? et > Ö a et '•—i 'ji	ob 7. uri zjutraj ob 2. uri po|)oludne ob 9. nri iffčfr	739-19 mm. 739- 74 mm. 740- 88 mm.	4- 2-6« C -f- 4-4° C -f 220 c	slabotna burja slabotni gOrtUJM slaboten izlinil	»hlačno oblačno ohlnčno	0-00 mm.
7. januvarja	oh 7. uri zjutraj ob 2. uri popoluilne ob 9. ari	739-88 mm. 788-16m, 735-90 mm.	— 24° C + 6-6° C ■4- 6-6° C	slaboten izlioii slaboten jugozahod slaboten jngozabod	ublnčno oblačno oblačno	390 mm. dežja
ce •z? et > Ö a a —»	ob 7. nri zjutraj ob 2. uri popoluilne ob 7. nri zvečer	739-80 mm. 743-50 mm. 746'«6 am	4- 5-4° C + 64° C + 0-4° C	slaboten jugozahod slaboten izhod slaboten izhod	oblačno jasno jasno	000 mm.
Dne 5. januvarja: Jutranja zarja, čez dan temno, deževno; zrak zelo mokroton; srednja temperatura -j- 4-1° C, za ti.9° C nad normalonu.
Dne ti. januvarja: Temen neprijoten dan; oblačno nebo in precej vlažen zrak; srednja temperatura 4- 3"1° 0, za 5-9u 0 nad normalom.
Dnč 7. januvarja: Na jutro zelo inokrotno in gosto megleno, čez dan deloma jasno, popobidne oblačno, po noči deževno; srednja temperatura -f- 52° C, za 7-8 C° nad normalom.
Dne 8. januvarja : Zjutraj temno, potem jaano, popolnoma jasno nebo; na večer ae planine žare; barometer se neprimerno hitro vzdiguje; srednja temperatura 4- 4/1° C, za ti-7° C nad normalom.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk jako jednakomerno razdeljen; barometer se povsod vzdiguje, akoravno le neznatno in polagoma. Temperatura sicer stanovitna, vender le malo pada in je še /.mirom nadnonnalna. Razloček mej maksimom in minimum znača znaša 22" C. Vetr< vi so Se znriroin slabotni; izhodui in severni vetrovi so jeli prevladovati nad južnimi in zahodnimi protečenih dnij. Nebo je bilo večjidel oblačno, vreme precej deževno, akoravno nij palo dosti dežja. V planinah je šel po več krajih sneg.
IDunajsls:3, "borza
dne 10. januvarja.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 77 gld. 30 kr.
Enotni državni dolg v srebru  .... 78 „ 30 „
Zlata renta........... 91 „ — „
18ti0 državno posojilo....... 133 „ — „
Akcije narodne banke....... 845 „ — n
Kreditne akcije......... 337 „70 „
London............ 119 „ 20 „
Napol.............. 9 „ 43«/, „
C. kr. cekini........... 5 „ 59 „
Državne marke......... 58 . 30
Stanovanje
— vae prvo nadstropje: 7 sob s kuhinjo in drvarnico — v Matične) liiši uu Bregu Nt. 8 — so oddaje od sv. Jurija naprej. Pismene oblase je do soltóte 14. t. ni. poslati MatičneJ piMurnl (v istej hiši), kjer ae zvedo natančni pogoji vsak dan od 10.—12. ure dopoludne. (15—2)
Dr. Valentin StemjM
► ►
^ je odprl * (13—2) ^
^        v Ljubljani pod Tranco št. 2. ^
Št. 158.
Razglas.
(12-2)
Od leta 1882 začenši se bode pri tukajšnjej davkarskej blagajnici plačilo direktnih davkov in njih naklad od dveh blagajničnih uradnikov potrdilo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dné 1. januvarja 1882.
Župan : La se ho n.
Mineralno-voščene sveče,
katere se pri pogrebih  vporabljajo, se dobijo  prav po nizkej ceni, in sicer: Kilo 1 gl. 50 kr., pol k. 75 kr., l/4 k. 38 kr., V« k. 20 kr. — Za obile naročbe se priporoča s spoštovanjem
Th. Tollazzi
(11—2) v Logatci.
Xa znižano nno
ae morejo dobiti v „NarodneJ Tiskarni" v Ljubljani
sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek^ ki obsega: Stenografija, spisal dr. liibič.
— Životopisje, spisal Itajč Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njak. — Čegava bode? novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....   16 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr.
III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal J. Skalec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skalec. Velja.................15 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi, spisal Paulus.
— Plašč, novela, ruski spisal N. V. Gogol, poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij, spisal prof. dr. Krek. Volja.   .   .   15 kr.
V. zvezek, ki obsega; Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. lieviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulat/e, poslovenil Davorin Jlostnik. Volja.........15 kr.
VIII. zvezek, ki obsega: Pomladanski valovi, roman,  spisal Iv. Turgenjev, poslovenil  dr. M. Samce. —
Velja.................25 kr.
Kdor liočc katero koli teh knjig dobiti, naj pifte „NarodneJ Tiskarni" iu Jih doki po poštnem po-vsetji. Vse »kup ae dajo za zni ia no ceno I g 1 d. Za vseh 7 zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne z- ezke pa 5 kr.
Št. 103.
Razglas.
(17-1)
Pobiranje pasjega davka za leto 1882 se je s 1. januvarjem t. 1. pričelo in sicer za vsacega psa v okrožji mesta Ljubljane, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si najdalje do 20. febru-varja t. 1. preskrbe marke, za katere plačajo pri mestnej blagajnici takso 4 gld. (štirih goldinarje*).
Z ozirom na § 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominajo, da v pravem Času takso vplačajo, ker od dne 20. fe-bruvarja t. 1. naprej bodo vsi psi, kateri se na ulicah nahajajo in nijmajo za letos veljavne marke, takoj od konjača polovljeni.
Mestni magistrat v Ljnhljani,
dne 1. januvarja 1882.
Župan: Laseh an.
LEOPOLD BARTOLIN, *
vrtar, (19—l)
na ^Earlje Terezije cesti št. 1,
priporoča k sezoni prav lope bouquete, kakor tudi vsake vrste frišnih cvetlic, prav lepe kamelijo, vrtnice, vijolioo itd. po jako nizkej ceni.
||V Naročila po pošti se izvršo prav natanko.
Cone
ure!
šiljam in flam denar povoljoa. Vsako naro-neriskirano.
Po poštnem povzetji ponašaj, če poalatev nij čilo je torej
1 oylinder-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12
— zdaj gld. 5.26.
1 anere-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15
— zdaj gld. 7.25.
1 srebrno anere-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno remontoir-nr o-Washington z verižico ; prej
gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate nre za gospe ; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamči s«' eu 5 let.
X*IJL. FROMM,
Uhrenfabrikant, Rotlienthurmstrasse gegenüber der Wollzeile,
Wien. (695 5)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXUXU:
Podpisani usoja si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da je
kavarno „Merkur",
iiti Mestnem tr^n iSt. S,
kupil in prevzel z 10. januvarjem t. 1.
Da zadosti vsemu zahtevanju, bode se podpisani skrbno prizadeval, podajati slavnemu občinstvu le najboljše.
Za prijazno obiskovanje se toplo priporoča udano podpisani.
(i8—i) Hj-CLd_o-\ril£ Listner,
xxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxxx-
31o srnslte srečk
31, srnsto srečke.
31. srMe srečke.
31 srtóe srečke.
3°; srbske srečke.
Vsako leto íj srečkam' : H. jnnuvarja II. uitirta 11. junija 11. arnista H. novembra
od leta 1881 a 100 frankov v zlatu. Vsakratni glavni dobitek
frankov ^MUeMUU   v 7
Najmanjši dobitek 100 frankov v 2latu. Dobitki in obresti se na Dunaji, v Budapeftti,
31, srbske srečke.
mnogih provincijalnih mestih, kakor tudi v Belgradu in v skoro vbcIi evropskih glavnih mestih brez odbitka izplačujejo.
Originalne srečke proti kaši a i« gld. poleg 70 kr. kuponskih obrestij.
JB^ brejem.nI listi "^f
se vplačujejo v 14 mesečnih obrokih a 3 gld. in z ostalim obrokom 4 gld.
kupec dobi
pri prvej vplacitvi 3 gld. (727—6) neruzdeljeuo pravico igrati.
^ Pri dne 12. novembra vršečem se prvem srečkauji 3°/0 knežovskih srbskih C ■ srečk bili so glavni dobitki frankov 100.000, 10.000 in -1000 v zlatu dobljeni m J mej srečkami, katere je prodala naša hiša, in zelo kulantno eskomptirani. J
Wechslergeschäft der Administration des WIEN, mm       arm m 1 g T Ch. CHON.
Wollzeile 10 und 13.   mmlrMMJjMmW^y WJ Mm        Wollzeile 10 und 13.
Izdatelj in odgovorni ureduik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
AB8