LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1925.	Ljubljana,	15.	julija	1925.	Štev.	5.
53.
IZPITI ZA KATEHETSKO USPOSOBLJENOST. IZPITNI RED.
Glede na doloe la III. škofijske sinode v tej zadevi določata se s tem v izpopolnilo oziroma delno izpremembo teh določil sledeča izpitna reda.
I.
Izpitni red za srednješolske profesorje-veroučitelje.
1. Katehetski izpit za srednje šole morejo delati kandidati po triletnem službovanju v dušnem pastirstvu. Prošnje naj se vlagajo redoma v začetku šolskega leta pri škofijskem ordinariatu; prilože naj se zrelostno spričevalo in bogoslovna spričevala (ozir. tudi spričevalo o dovršenem konkurzu itd.). Upoštevale se bodo prošnje le tedaj, če izkazujejo spričevala povprečno prav dober uspeh.
2. Katehetski izpit za srednje šole obsega pismeno domačo nalogo in ustni izpit s predavanjem.
3. Domačo nalogo izdela kandidat iz ene izmed teh glavnih strok: apologetike, dogmatike, moralke, cerkvene zgodovine. Stroko izbere kandidat, predmet (temo) odobri in rok določi izpitna komisija. Elaborat naj obsega okoli »Ive tiskani poli. Na koncu elaborata mora kandidat navesti vire in pripomočke, ki jih je rabil.
Ako komisija elaborata ne odobri, kandidat ne more delati ustnega izpita.
Ako je kandidal že objavil kako znanstveno-teologično delo, razsodi komisija, ali to delo nadomesti pismeno domačo nalogo.
Doktorji bogoslovja so domače naloge oproščeni.
4. Ustni izpit pred komisijo obsega sledeče predmete: filozofijo, apologetiko, dogmatiko, moralko, cerkveno zgodovino v zvezi z biblično-arheološkimi in l:turgičnimi vprašanji, pedagogiko in metodiko verouka za srednje šole. Poleg tega mora vsak kandidat imeti pred komisijo predavanje, da se preskusi njegov glas in način predavanja; predmet za predavanje si sam izbere.
Ako je kandidat napravil domačo nalogo z odličnim uspehom, se mu sme na predlog referentov izpit iz dotičnega predmeta spregledati.
Kandidat, ki že ima izpit za meščanske šole, se oprosti izpita iz pedagogike.
Kandidat, ki ima župni izpit, se oprosti izpita dogmatike in moralke.
Doktorji bogoslovja delajo izpit samo iz pedagogike in metodike verouka za srednje šole.
5. 0 dovršenem izpitu dobi kandidat spričevalo. Pozitivni redi so: odlično, prav dobro, dobro.
Ponavljavni izpit se more dovoliti le enkrat po preteku enega leta.
6. Takso za izpit določi ordinariat.
7. Izpitna komisija sestoji iz profesorjev (nastavnikov) teološke fakultete, ki jih imenuje škofijski ordinariat.
II.
Izpitni red za katehete na osnovnih in meščanskih šolah.
1. Katehetski izpit za osnovne in meščanske šole morejo redno delati kandidati, ki so vsaj tri leta že v dušnem pastirstvu in so poučevali verouk na kaki šoli.
2. Prošnjam za izpit je treba priložiti zrelostno spričevalo in bogoslovna spričevala in če ima kandidat župnijski konkurz, tudi to spričevalo, v izvirniku ali v overovljenih prepisih. Oddajo se prošnje do velike noči dekanijskim uradom, ti pa prilože vsaki prošnji kvalifikacijo z oceno prosilčeve zmožnosti za šolsko službo, oceno metode, uspehov v šoli in njegovega dušnopastirskega delovanja. Dekanijski uradi pošljejo zadostno opremljene prošnje čimprej ordinariatu. V Ljubljani službujoči kandidati vlože svoje prošnje pri škofijskem ordinariatu.
Izvrševalna komisija določi čas za izpite, ki bodo redno proti koncu šolskega leta.
3. Predmeti pri izpitu za osnovne šole so: katekizem v zvezi z zgodbami svetega pisma, katehetika, pedagogika, liturgika in cerkvena zgodovina.
Predmeti pri izpitu za meščanske šole: apologetika, dogmatika, moralka, cerkvena zgodovina, pedagogika, katekizem z zgodbami svetega pisma, katehetika in liturgika.
£a ta izpit se pričakuje znanje v obsegu učnih knjig za srednje šole.
• 4. Tzpit za osnovne in meščanske šole obsega tudi nastop v šoli; predmet za nastop odbere komisija.
Izprašuje se ustno; izpit se lahko v enem dnevu dovrši.
Za kaka pojasnila se more vsak kandidat obrniti do predsednika izpraševalne komisije.
5. Kdor ima župni izpit, mora napraviti še izpit iz apologetike in cerkvene zgodovine ter iz katehetike in pedagogike, doktorji bogoslovja so oproščeni izpita v vseh predmetih, izvzemši nastopa v šoli.
6. Na podlagi redov izpraševalne komisije da škofijski ordinariat spričevalo usposobljenosti, ali ga odreče.
Pozitivna kvalifikacija je: odlična, prav dobra, dobra.
54.
URADNO DOPISOVANJE ŽUPNIH URADOV IN DUHOVNIKOV.
Druga škofijska sinoda (Syn. Lab. II) ima na str. 133—137 navodila o uradnem dopisovanju. Ta navodila se gg. duhovnikom pokličejo s tem iznova v spomin.
Posebej se še opomni:
1.	Vse vloge na škofijski ordinariat, ki zahtevajo rešitev ali nadaljnje uradovanje z drugimi oblastvi, naj se, ako so kratke, pišejo vsaj na pol pole. Ako pa vloga presega eno stran, je vzeti celo polo. Le za prav kratko
poročilo, ki ne potrebuje rešitve ali odgovora, se more vzeti četrtinka pole. Manjši format je v vseh primerih nedopusten. Tudi ni pravilno, ako se rabi star preležan papir na eni strani že popisan z drugo vsebino, ali ako se rabijo stare porumenele tiskovine. Samoposebi je umevno, da se pisarniški stroški za notranje cerkveno uradovanje pokrivajo iz tekočih dohodkov cerkve.
2. Nepravilno je, ako vsebuje ena vloga razne zadeve, ki se morajo posebej rešiti. Pri uradnih zadevah, ki niso v medsebojni zvezi, je treba za vsako zadevo posebne vloge.
3. Opozoriti je, da župni uradi in duhovniki, v kolikor za medsebojno dopisovanje ni posebej določeno, občujejo s svetnimi, zlasti višjimi oblastvi po predpisanem službenem potu, t. j. po škof. ordinariatu. Zato je vse prošnje in vloge duhovnikov ali pritožbe itd. na svetna oblastva, predlagati po ordinariatu. Prim. Škof. List 1920, str. 35 in 1921, str. 69.
55.
SPOMENIKI V VOJNI PADLIH.
Iznova se je poživila hvalevredna misel, da bi se postavili v vojni padlim spomeniki. Zadnje čase se je postavilo že več takih spomenikov ali se namerava to izvršiti. Po zadnjih izkušnjah pa se je bati, da bi mogli ti spomeniki (spominske plošče) postati enolični in dolgočasni. In vendar zahteva vsak kraj ali okolica posebne primerne rešitve. Zato se nujno svetuje, da se napravijo načrti po umetniško izšolanih močeh. Škof. ordinariat priporoča zlasti arhitekturno šolo prof. Josipa Plečnika in Ivana Vurnika na tehniki v Ljubljani.
Načrte za spomenike ob cerkvah in na pokopališčih je predlagati škofijskemu ordinariatu v odobrenje. Opozarja se še na sledečo rešitev
S.	C. R.:
Dubium
De non opponendis templis tabulis cum nominibus defunctorum ibidem non sepultorum.	^
Sacrae Rituum Congregationi pro oportuna declaratione sequens dubium expositum fuit; nimirum:
»Utrum in ecclesiis earumque cryptis divino cultui destinatis apponere liceat tabulas cum inscriptionibus et nominibus fidelium defunctorum quorum corpora inibi tumulata non sunt nec tumulari possunt iuxta ca-nonem 1205 § 2 Cod. I. C.«
Et Sacra Rituum Congregatio, omnibus accurate perpensis, proposito dubio respondendum censuit:
»Non licere, iuxta resolutiones et ad tramitem decreti S. R. C. n. 733 et can. 1450 § 1 Cod. I. C.«.
Atque ita rescripsit et servari mandavit. Die 20 octobris 1922.
f A. Card. Vico, Ep. Pertuen, et S. Rufinae,
S. R. C. Praelectus.
L. S.
56.
NOVA BLAGOSLOVLJENJA.
I.
Benedictio bibliothecae.
V. Adiutorium nostrum in nomine Domini.
R. Qui fecit caelum et terram .
V. Dominus vobiscum.
R. Et cum spirutu tuo.
Oremus.
Deus, scientiarum Dominus, bene f dictionem tuam super hanc bibliothecam benignus infunde; ut ipsa ab incendiis aliisque periculis tuta consistat et in dies congruenter augeatur, et omnes qui vel officii vel studiorum ratione huc conveniunt, in divinarum humanarumque rerum scientia tuique pariter dilectione proficiant. Per Christum Dominum nostrum.
Et aspergatur aqua benedicta.
II.
Benedictio archivi.
V. Adiutorium nostrum in nomine Domini.
R. Qui fecit caelum et terram.
V. Dominus vobiscum.
R. Et cum spiritu tuo.
Oremus.
Deus, veritatis et iustitiae amator, super hoc archivum, rerum gestarum documentis iuriumque instrumentis a temporum hominumque iniuria servandis constructum, bene f dictionem tuam benignus infunde; ut ah incendiis aliisque periculis tutum consistat, et omnes, qui huc studiorum ratione conveniunt, veritati et iustitiae hauriendae fideliter incumbant, in tuique dilectione proficiant. Per Christum Dominum nostrum.
Et aspergatur aqua benedicta.
Sanctissimus Dominus noster Pius Papa XI, suprascriptos ritus et formulas benedictionis bibliothecae et benedictionis archivi approbavit, et appendici Ritualis Romani inseri et rite adhiberi benigne q&ncessit.
Contrariis non obstantibus quibuscumque. Die 23 iulii 1924.
f A. Card. Vico, ep. Portuen. et S. Rufinae,
S. R. C. Praefectus.
L. S.
57.
IMPRIMATUR. DOLŽNOSTNI IZVOD.
Od knjig in tiskovin, ki zadobe od škof. ordinariata dovoljenje za natisk, naj se v bodoče pošlje ordinariatu en izvod kot dolžnostni izvod. Izvzete so muzikalije in periodične tiskovine, ako se v posameznih primerih drugače ne določi.
Od knjig, ki bi izšle kot nadaljevanje, bi ordinariat želel po en izvod delov, ki so že izšli.
58.
RAZPIS NABIRKE ZA POLJANSKO DOLINO.
S tem razpisuje škof. ordinariat cerkveno nabirko za poškodovance v poljanski dolini, kjer sta neurje in povodenj dne 19. junija t. 1. napravila silno škodo.
Gg. župniki naj nabirko oznanijo, jo primerno izpeljejo in nabrane vsote čimprej pošljejo škof. ordinariatu.
59.
RAZNE OBJAVE.
Shod bivših vojakov na Brezjah. Bivši vojaki iz svetovne vojne bodo imeli tudi letos, dne 30. avgusta svoj sestanek na Brezjah. Gg. župniki naj pravočasno sporoče s prižnic možem in fantom dan sestanka ter priporoče udeležbo. Letos se bo odkrila v kapelici M. B. na Brezjah tudi spominska plošča, dar Irvših bojevnikov in brambovcev Mariji v zahvalo. Zlasti gg. bivši vojni kurati naj se po možnosti udeleže z možmi in fanti svojega okoliša tega sestanka.
Ljubljanski velesejem 1. 1925. Pisarna ljubljanskega velesejma je z dopisom z dne 24. junija 1925 prosila, naj bi gg. župniki priporočili svojim župljanom obisk velesejma in da bi se oficielni plakat za velesejem izvesil na vidnem kraju, pri cerkvi ali župnišču.
O tem se gg. župniki obveščajo, da prošnji ustrežejo.
»Svečeniški dom«. V Splitu se je ustanovila zadruga z. o. z. »Sveče-niški dom«. Namen zadruge je, sezidati hišo za onemogle duhovnike naše države in češkoslovaške republike. Delež znaša 250 Din. vpisnina 25 Din Vpisnina se plača takoj, delež pa lahko v dvanajst mesečnih obrokih. Predsednik je kanonik A. Milič v Splitu.
60.
KONKURZNI RAZPIS.
Razpisuje se župnija Rova, stoječa pod patronatom graščine Ko-lovec.	.	i	r	tt
Prošnje, naslovljene na lastništvo patronatske graščine Kolovec naj se pošljejo škof. ordinariatu.
Kot zaključni rok za vlaganje prošenj se določa 10. avgust 1925.
61.
ŠKOFIJSKA KRONIKA.
Imenovan je bil za stolnega kanonika Jožef Vole, župnik na Rovih.
Umeščen je bil Franc Šušteršič na župnijo Selca dne 15. junija.
Katehetski izpit so dostaF: Anton A n Žič, mestni katehet v Ljubljani, in Ma^kjt Stanonik, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem, za srednje šole; Jožef Hostnik, kaplan pri Sv. Trojici pri Mokronogu, za osnovne šole.
Ordinacije. V mašnike so bili posvečeni dne 29. junija 1925 v ljubljanski stolnici iz ljubljanske škofije: Viljem Cunder (Ježica), Franc Glinšek (Sv. Križ pri Kostanjevici), Franc Jeraša (Sv. Lenart), Leon Kristanec (Šenčur pri Kranju), Matija Lamovšek (Št. Rupert), Julij Slapšak (Leše), Franc Studen (Trstenik); redovnik': fr. Stanislav Mali O. Cist., fr. Ladislav Pintar in fr. Aleksander Urankar O. F. M., Jožef Godina in Ignacij Slana C. Miss., Franc Mihelčič in Jožef Žerdin, salezijanca.
Umrl je Leopold Podlogar, župni upravitelj na Gozdu, dne
12.	junija 1925 v starosti 46 let. N. v m. p.!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 15. julija 1925.
Vsebina: 53. Izpili za katehetsko usposobljenost. Izpitni red. — 54. Uradno dopisovanje — 55. Spomeniki v vojni padlih. — 56. Nova blagoslovi jen ja. — 57. Imprimatur. Dolžnostni izvod. — 58. Razpis nabirke za Poljansko dolino. — 59. Razne objave. — 60. Konkurzni razpis. — 61. Škofijska kronika.
Izdajatelj šk. ordinariat. — Odg. urednik Josip Dostal. — Natisnila Jugosl. tiskarna.