bhaja razen nedelj tn prašnikov 6**= vsak dan opoldne. =»=?
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., C3r:=:= Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana piama se ne sprejemajo. Reklamacije za list so poštnine proste. =
Glasilo lugoslovanske Socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljan emj na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2’50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
Štev. 119.
V Ljubljani, pondeljek dne 3. decembra 11*17.
Leto L
Manifestacija za mir.
Ljubljana.
Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu mirovni shod ob veliki udeležbi ljubljanskega in okoliškega delavstva, "i je večkrat burno pritrjevalo izvajanjem poročevalca. Shodu je predsedoval s. Bartl. Ta je na* glašal, pb otvoritvi, da gre naš boj proti imperialistom in da se pridružujemo tudi mi gibanja mir, luči, ki prihaja iz demokratične Rusije, ter da je čas, da diplomacija izrabi ugodni trenutek.
Poročevalec s. Anton Kristan je izvajal v nad uro trajajočem govoru v glavnem to-le:
Spoštovani zborovalci!
»Mi r hoče mo«. Ta zahteva prihaja iz naših src. Med nami seve tudi ni nikogar, je — hotel vojno! Na dan vojne napovedi je pretresla groza: vojna je tu! Kaj prinese uelavstvu — kaj prinese narodu našemu? ‘‘nj-ico Ferri je napisal prekrasno studijo, v tfteri pnimerja vojno in delo: Vojna, uničuje vse, <jeJo vstvarja... Pred napovedjo vojne smo z dfcfHn pripravljali pot, po kterem naj pride pr.o-letarijat in po njem naš narod do boljših dni j. Spominjam se tistih prvih dnij... Vršilo se je zborovanje v Ljubljani, kjer se je proslavljala vojna’. Mi smo se takrat zavedali, da ne bo ostado samo pri vojni s Srbijo, ampak, da bo pnsio, cisto- naravno, do svetovnega požara, vojna navdušenost tistih dniij je bila za nas so-demokrate dokaz žalostne nezrelosti Jiudij. Socialni demokratje vemo, da je vojna Pojav mogočnih, vladajočih, da orožje ne po-pravice, ampak gre za poveljem sile in
•	— Štirideset mesecev vojne imamo za seboj. Vojna navdušenost se je znatno umirila, ■Kajti zgodovina teh štiridesetih meseceiv je pisana tako temeljito kot dosQej nobena zgodovina. Vsak dan nam je prinesel nove bridkosti. Danes je oče odšel v vojno, jutri je prišlo poročilo, da je sin padel »na polju časti in slave«
— pojutršnjem so zaprli hčerko radi nepremišljene besede... Na eni strani so državljani branili domovino pred sovražnikom, na drugi strani pa so sorodnike, prijatelje, znance teh državljanov zapirali kot »politično manjvredne ~ nezanesljive«. Stlirgkhova vlada je uanela ubiti dobro vodjo državljanov že tafcrat, ko se še grozote vojne niso pokazale v pravi nagoti ... Po prvem letu vojne, ko je mladina — in z njo možje-re&ervisti, izkrvavela na bojiščih — ko so se vršila z ozirom na vojni položaj neverjetna politična preganjanja — nastala so {ežka vprašanja prehrane m pr e-s k r b e. Z njimi so prišli za žene, matere in o-troke vojskujočih se državljanov hudi dnevi, vedno hujši in strašnejši — dnevi pomanjkanja, dnevi strahu: kaj bo jutri... Vmes pa so za Spremembo — zlasti ko se je italijanska vojna začela — trume beguncev preplavile
kraje ter nam predočile novo sliko bede *» grozote, ka jo prinaša vojna... Onemeli smo
— državna in vojaška oblast se je pokazala v Polni svoji moči!
c Tam v daljni Rusiji pa je zaplamtelo... /e bukmila iskra in za tem je vsplamtel ren pia-men m zagorelo je — rdeč, veličasten ’J}astal! Rusko ljudstvo se je dvignilo ta. - Itfoti vojni. Carizem je bid S.	ZgnJavU,	vdušil je vse, kar
je hotelo svobodo, prostost, miren, demokratičen razvoj.
Ob tern prelepem pojavu revolucije proti Carizmu je prišla parola
Stockholm!
Kaj naj bo Stockholm?
Dejal sem, da vojne mi nism0 hoteli — hotela jo niso ruski delavci, hoteli je niso nemški delavci itd. Stockholm naj bi združil na posvet zastopnike delavstva, proletariata vseh bojujočih držav, katerega rezultat naj bi bj[[ po_ Roji za splošen mir.
Revolucije in njenih prvotnih uspehov so se na Ruskem polagoma polastili buržvazijcL Meščanstvo rusko pa je enako onemu drugih narodov več ali manj imperialistično. Ni hotelo končati vojne, dasi je ljudstvo glasno kU-P° miru. Ententa pa je enako njim polca-tem, da hoče nadaljevati vojno —- ker je holm11*1 ^topnikom delavstva poit v Stock-
*e n	j41 holm sle a konferenca se
♦araditeera x * Mnogo jiih je, ki so razočarani t<riUco nade In brez uspeha! in vrti vp.Jin ^^ime! Stockholm je vršil svojo dolžnost. N e p u s 111 e *e ™it?» meščanskem časopisju! Vedite m Pozabljajte: Delavstvo ce-
r^3 SVf? pn vere 111 katerekoli narodnosti — ima en vehki skupni cilj: r e š i t e v
izpod jarma »okov kapitalizma! Za tem velikim c ljemje šla prva -m in_ temacionala za ta cilj je potrebna tretja Internacionala.
V	Stockholm potujejo, v Stockholm pošiljajo delavske stranke svoje odposlance da *e spoznavajo med seboj tudi oni, kii jih je vojna razdelila ter potisnila od sebe.
. Kakor se buržvaziji v Rusiji ni posrečilo, bi v ljudstvu vdušila voljo miru, tako se tudi drugod ne bo to zgodilo. Upor boJjševikov
NAPREJ, It 119, 3. doocmbr* 1917.
proti Kerjenjskomu ni nič drugega kot upor onih, ki hrepen« po miru, proti onim, ki hočejo nadaljevati vo|ao. Revolucija boljše-vikov je »magovita, ker je nosilka miru.
»Mir br«a an*ksi£ in kontribucij i« — J® parola, ki naj bi postala last vseh narodov celega »veta.
Seveda j» obilo nasprotnikov miru. So različni Eni s* boje konca, ker vedo, da se ne more končati kot žel6. AJi naj se vrši morija dalje — ali naj obuboža človeštvo tako, da ne bo — ne le Imelo ničesar v želodec — ničesar v telo, pa tudi ne na — telo! Naj li gre vojna do popolne onemoglosti, da bodo eni na kolenih s krvavim maščevanjem v srcu prosili za mir ?!
—	Drugi Žel6 vojne iz nacionalnih vzrokov. Naj bo »velika« njih domovina — za to naj krvavž in umirajo sinovi in očetje, oni, ki to žele, so lepo zadaj na varnem... Tretji zopet upajo, da prinese vojna osvoboditev tlačenih narodov...
če mi socialni demokratje, če delavci, hočemo mir, ki t em e I j i n a s p o r a z u m u med narodi brez aneksij in kontribucij, tedaj vpijejo mnogi: »Ali naj seje vojna vršila zaman? Kdo bo plačal vojne stroške?«
Mi nismo hoteli vojne — poudarjam — nef in vendar nise vršilazaman! Ta vojna je pripeljala vsakogar do spoznanja, da je konec dosedanjega sistema birokracije in diplomacije — da nam mora ta volna prinesti demokracijo, vlado ljudstva, razoroženje in sporazum med narodi. Proč z militarizmom, proč z m o r i t v i j o 1 j u d i j! To bodi nauk te vojne!
In mi kot Avstrijci? Naši vojaki so danes na italijanskih tleh, na tleh, ki so bila pred malo več kot polstoletjem »avstrijska«. Zgodovinar tiste dobe pravi: »Avsrijo je več veljalo, da se je iznebila tega ozemlja kot pa, ko ga je pridobila. Mi smo oddali Italiji Benečijo in Lombardijo, ker smo ju morali oddati. Bili sta pač italijanski deželi«... Tudi pred vojno kmo nekaj »anektirali« — to je Bosno in Hercegovino ... In kaj se je v Bosni zgodilo, vemo, saj čutimo to. Aneksiji Bosne je živa slika: kaj pomeni anektirati. V bodoče ne bodo več odločale volje vladarjev in ideje velesil, ampak interesi narodov samih. Da to gre, vidimo v prav'malih državah, ki niso vojne velesile .,. Kot socialni demokratje smo proti temu, da bi posamezne osebe odločale o narodih in ljudstvu, ki bi menjavale svoje »lastnike« kot črede ovac...
Groi Czemin, minister zunanjih poslov monarhije, je izjavil, da noče aneksij, da je za mir in za razoroženje. Tako je dejal. Med tem pa se je marsikaj zgodilo, kar je najbrže vplivalo na Gzemina, da morebiti ne misli več na to, ali dolžnost n a š a j e, da dobimo precizno zagotovilo, da bo tako in nič drugače.
Ne smemo pa pozabiti, da je na čelu osrednjih držav
Nemčija.
V	Nemčiji imamo mogočne nasprotnike miru. Tam je država (čeprav zvezna) e n o t-n a. Mogočni so junkerji in tudi meščanstvo je bolj samozavestno kot pri nas. In mi vemo, — da pravzaprav v tej svetovni vojni bojujeta boj za svetovno nadvlado Nemčija in Anglija!
In na
razumnih ljudeh v Nemčiji bo, da dokažejo svetu, da nočejo aneksij, marveč, da so stopili le v obrambeno vojno.
čas je, da se izjavijo vsi za mir brez vseh zahrbtnih mislij z edinim jasnim namenom, da pridemo do miru, ki ga vsi želimo. Nobene zmage nas ne smejo izpremeniti v aneksi oniste iz sedanjih antianeksionistov.
Čas je, da povemo odločno, da svoje volje miru ne podredemo več. Ravnamo v interesu demokracije in junaških bratov v Rusiji, če zahtevamo od naše vlade jasno besedo. Dovolj je krvi, dovolj je bede in siromaštva. Mir hočemo!
Ruska vlada boljševikov je tudi storila svoje. Predložila je vsem vojujočim državam predlog za m i r, ne za p o s e b n i m d r, soparami mir, ampak za s p 1 o š e n mir. Avstrija in Nemčija sta na to že odgovorili*. Kaj store druge vojujoče države, glavno ententa — je vprašanje. Vendar je eno gotovo. Velika Rusija s svojo vlado hoče mir. Stojimo tedaj pred prekrasnim dejanjem ruske revolucije. Kakšen je položaj na sploh ? Angleški lord Landsdowne je te dni' zaklical tudi angleški javnosti: »Podaljšanje vojne pomeni propad kulturnega sveta in brezkončno trpljenje človeštva. Kaj naj cez čas pomeni se mir za človeštvo, če bodo narodi tako o-slabjjeni, da bodo komaj mogli stegniti roko p o m i r u. Po mojem mnenju je treba skleniti mir čim prej, da se izognemo svetovni katastrofi, narodi že izprevidevajo, da je vojna že predolgo trpela« ...
Ruski predlog je tu. Dolžnost demokratične Evrope je, da se zavč ter stori po vseh državah svojo dolžnost. Imperialisti bodo morda skušali rusko demokracijo diskreditirati, o-blatiti, poteptati... Borno li mi v ostali Evropi hladni proti takim poskusom? Bo 1L že tako
hudo preskuševana Evropa nadalje prenašala zaradi nikdar sitega imperializma strašna bremena četrte, pet® zimsk* vojne... Ne in ne!
In mi v Avstriji? to mi Slovenci —• Jugoslovani?
Res je, da stremimo tudi po preuredbi te države, da hočemo, da se Avstro-Ogrska-Bo-sna-iiercegovina izpremeni
Zvezno državo
narodov, ker vemo, da le na ta način je mogoče, da bomo v miru živeli, v miru napredovali. Prvo pa je, da se konča vojna, ki nima nobenega zmisla! Zaupajmo v svojo „bodočnost m v bodočnost mednarodnega proletariate, kkterega prvi cilj je mir, za katerem pride boj za proletatarsko stvar, da se prične lehno konec izkoriščanja", kakor je rekel na velikem shodu na Dunaju sodrug Viktor Adler. Dodam še lahko kot Slovenec in Jugoslovan: „da bo tudi konec narodnostnega zatiranja in sovraštva med narodi*.
Poročevalec predlaga naslednjo resolucijo:
Resolucija.
Ljubljansko delavstvo, zbrano na shodu, da izrazi svojo vročo željo po koncu grozovite svetovne vojne, izjavlja: Svetovno politični dogodki zadnjih tednov so podrli vse ovire; ki so bile na potu mirovnim pogajanjem Splošno se spoznava, da vojaška sredstva ne morejo odločiti vojne. Dolžnost vlad je, da jasno in nedvoumno določijo svoje vojne cilje ter ustvarijo -podlago za dosego trajnega miru.
V	dneh, ko so petrograški delavci in vojaki iztrgali oblast izdajalski buržvaziji, ko so prevzeli vlado ter svetu vnovič predložili mirovno ponudbo ruskega ljudstva, ponudbo brez aneksij in brez odškodnin, pošilja jugoslovansko delavstvo tople pozdrave petrogra-škemu delavstvu. Zmago ruskega delavstva pozdravljamo kot začetek nove dobe v osvo-Ifojevalnam boju mednarodnega proletariata. Zmaga proletarske 'mirovne volje nam daje upanje, da se bo skupnemu stremljenju delavcev vseh dežel končno posrečilo, napraviti konec krvavi moritvi. Obljubimo pa zase, da se bomo v naši državi neustrašeno dalje borili za dokončanje vojne, po skorajšnjem miru, ki bo odgovarjal demokratičnim živjjen-skim potrebam narodov.
Prekričani smo, da se doseže konec vojne, če Nemčija in Avstro-Ogrska po<l as ta roko nasproti prihajajoči ruski demokraciji. Vsak kakršenkoli vladni načrt, ki bi preprečal ali oviral sklep miru, odklanjamo odločno in brezpogojno, avstro-ogrsko vlado poživljamo, da sporazumno z zveznimi vladami povabi k mirovnim pogajanjem ter da jim v tem povabilu izrecno in nedvoumno pove:
1. Da centralne države ne streme po osvojitvi sovražnega ozemlja in da ne zahtevajo ni-kakih odškodnin.
2. Da centralne države nočejo anektirati Belgije, Srbije, Rumunije, Poljske, Litavske m Kurske in da jih tudi ne nameravajo politično sebi pripojiti, niti jih obdržati v gospodarski ali vojaški odvisnosti.
3. Da hočejo centralne države mirovnemu kongresu predložiti konkretne predloge o uredbi mirovnega prava, o mednarodnem raz-oroženju in o reškvi vseh mednarodnih sporov po obliigatoričnem razsodišču.
4. Da vlade centralnih držav priznajo v Rusiji sedaj faktično obstoječo javno oblast ter ponudijo vsem vojujočim se državam v svrho mirovnih pogajanj premirje in sprejmejo rusko ponudbo.
Shod si je svest, da s temi zahtevami ustreže želji vseh narodov avstro-ogrske monarhije in da ostane vojna gonja posameznih kapitalističnih in neznatnih nacionalističnih skupin spričo splošne želje po miru v naši državi brez vsakega vpliva.
Shod je resolucijo odobril z burnim pritrjevanjem, ki se je šele po daljšem odmoru poleglo. Predsednik je nato s kratkim apelom in nagla-šanjem naših načel proti vsakršnemu nasilju zaključil lepo uspelo manifestacijo.
S	*
Borovnica.
Tu se je vršil mirovni shod ob lepi udeležbi železničarjev in drugega delavstva. Shodu je predsedoval sodrug Slanovic, poročal je sodrug Zore iz Ljubljane. Govornik se je pečal obširno z razmerami, v katerih živi delavstvo med vojno, ter naslikal posledice, ki so nastale. Pojasnil pomen mirovne ponudbe ruske demokracije, ter poudarjal, da je živa zahteva vsega resno mislečega delavstva, da se nemudoma sklene mir. Navzc či so predlagano lesolucijo soglasno sprejeli.
Jesenice.
Včeraj je bil pri „Jeienu* manifestacijski shod za mir. Shodu je predsedoval sodrug Zug-witz, zapisnikar je bil sodr. Marčič. O dnevnem redu je poročal sodr. Kopač iz Ljubljane, ki je ob širno obrazložil začetek in potek svetovne vojne. Ze Stockholmska konferenca je pripravila tla za svetovno mirovno g'banje z geslom brez aneksij in kontribuc j. Ruski carizem in imperializem je začasno v Rusiji končan. Proletariat se je polastil vlade in ponuja vsem vojujočim se državam premirjem mir brez kontribucij. Oficielno ste Nemčija in Avstrija sprejeli ponudeno premirje. Proletariat je največ trpel vsled vojne, zato je tudi proletariat nositelj mirovne misli. Mi ne potre-
bujemo ne Srbije ne Crnegore, pa tudi ne del italijanske dižave, tudi mi izročimo po vzorcu Rusije naše puške in pričnemo zopet plodno delo izobrazbe, da v bodoče preprečimo za večne čase tako blazno ljudsko klanje. Resolucija je bila nato soglasno sprejeta. Prostorna dvorana je bila nabito polna.
Tržič,
Manifestacijski shod za mir v Tržiču, ki je bil včeraj popoldne pri Pelarju, je bil sijajno obiskan. Dvorana je bila polna, ljudje so stali po hodniku in še v kuhinji. Poročal je sodrug Petejan iz Ljubljane. Resolucija je bila sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem. Shodu je predsedoval sodrug Henrik Snoj.
Politični pregled.
= I zbrambnega odseka. V brambnem odseku je bil odklonjen predlog sodruga Severja, naj se vpostavi poseben odsek, da preišče! prt-tožbe moštva. Sprejet je pa bil predlog sodruga Resla, da se sestavi pododsek 12 članov iz brambnega odseka, ki bo preiskaval vse pritožbe moštva glede postopanja z njim, mena-že, pristojbin, službenega razmerja itd. Ta pododsek bo poročal brambnemu odseku ali pa zbornici.
= Volilna reforma za Hrvatsko in Slavonijo je obelodanjena. »Narodne Novine« so prinesle že načrt volilne reforme, ki temelji na tajnem in enakem volilnem pravu. Hrvatska in Slavonija bo tvorila 120 volilnih okrajev, 78 od teh bo absolutno hrvatskih; 30 absolutno srbskih, 8 mešanih, v 3 pa bodo odločale druge narodnosti, n. pr. v Oseku (spodnje mesto) v Zemunu Nemci, v Daru varu — Čehi, ki tvorijo tod nad 60% prebivalstva — Priložnostno bomo priobčili obširnejši članek o tern.
~ Državni tajnik Kiihlmann o položaju.
V	nemškem državnem zboru je državni tajnik za vnanje zadeve dr. pl. K ti h 1 m a n n podal pojasnila o vnanjem položaju. Izvajal je med drugim: Naši pogledi so v tem trenotku obrnjeni na vzhod. Rusija, ki je vrgla vojno bak-ljo v svet, je krivce pomedla ter se bori v težkih razmerah za notranjo preosnovo. Izjavi državnega kanclerja o našem stališču glede ruskega mirovnega predloga nimam ničesar dodati. Nemčija se tudi v tem vprašanju ne bo odalila od načela trdne in zmerne, na dejstvih utemeljene politike. Nasproti trditvam s sovražne strani, na Nemčija zaradi tega ne poda jasnosti o svojih vojnih ciljih, da bi, če se vse-de z nasprotniki h konferenčni mizi, lahko nastopila z nezaslišanimi zahtevami, je izjavil državni tajnik, da so sovražnikom na razpolago sredstva, da lahko zvedo, kaj hočejo centralne države. Govornik pa pribije, da ententa na papeževo mirovno noto doslej še ni odgovorila in da sta Anglija in Francija sklenili, posluževati se le nasilstva. Na vprašanje nekega poslanca, je-Ii se mirovnih pogajanj udeleži tudi Rumunija, je dr. pl. Kiihlmann odgovoril, da Rumumija v tem oziru doslej ni predložila ni~ kake ponudbe, če se Rumunija odloči za ponudbo, se bodo pogajanja z Rumunijo posebej vodila.
= Za splošen mir. Povodom novih poskusov danske socialne demokracije, da se skliče mednarodna socialistična konferenca, se razširjajo jz Švedske vesti, da gre le za sklenitev nemško-ruskega posebnega miru. Minister Stanning je dopisniku »Frankfurter Zeitung« izjavil: Bati se je, da iz sedanjega položaja nastane poseben mir; zato sem somišljenike stranke pozval, naj se zbero in delujejo za rešitev, ki bi ugladila pot splošnemu miru. Poseben mir bi bila neugodna rešitev za vse udeležence.
= Trockega oklic nevtralcem. Petrogra-ška agentura poroča: Nota, katero je komisar za vnanje zadeve Trockij poslal zastopnikom nevtralnih držav, se glasi: Izvršujoč sklep kongresa delavskih in kmečkih odposlancev se v imenu ljudskih komisarjev obračam do poslanikov s predlogom, da se prično pogajanja za takojšnje premirje na vseh frontah v svrho, da se sklene demokratičen mir brez aneksij in odškodnin na podlagi svobodnega razvoja narodov. Obenem je sovjet ljudskih komisarjev vojaškim oblastim in delegatom republikanske armade naročil, da prično z vojaškimi oblastmi sovražnih armad pogajanja za takojšnje premirje na vseh frontah. Izpolnjujoč svojo dolžnost Vas, gospod poslanik, obveščam o storjenih korakih ter Vas prosim, da storite vse, kar je v Vaši moči, da naš predlog glede premirja in mirovnih pogajanj v oficielni obliki pride do vednosti vlad sovražnih držav. Tudi Vas prosim in upam, da bodete storili vse, da se ta naš korak sporoči prebivalstvu vaše države. Vsi nevtralci trpe vsled te hudodelske vojne, ki laliko, če se ji ne napravi konec, potegne v svoj vrtinec tudi nevtralne države. Zahteva takojšnjega miru je želja, vseh delovnih razredov, vseh vojujočih se in nevtralnih držav. Zato se vlada sovjeta ljudskih komisarjev trdno nadeja, da jo bodo delovni razredi nevtralnih držav odločno podpirali.
—	Trockljev govor. V osrednjem odboru delavskega sovjeta je govoril Trockij sledeče: Delavski razred Evrope je smatral najprej iz-Jave boljševikov za zgolj strankarsko zadevo. Alilranci Rusije so bili skrajno sovražni. Ko so. dosgeli boljševiki zmago, so pričeli takoj s
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 119.5
praktičnimi odredbami. Tuji diplomat je, ki so v Petrogradu, so stopili takoj v zvezo z boljševiki glede praktičnih vprašanj. Najbolj sovražna je bila Anglija, ki najmanj tvega, če se nadaljuje vojna. Francoska je s Clemenceau j e-vim ministrstvom v zadnjih imperialističnih krčih. Italija je pozdravila revolucijo z navdušenjem. Amerika je šla v vojno le iz borznih interesov. Ker je Evropa dovelj onemogla, bo tolerantna napram ruski vladi sovjetov. Tajne pogodbe, ki so vse v mojih rokah, so še bolj cinične, kakor so domnevali. S svojo politiko boni povečal pritisk na zapadno Evropo.
—	Ruski diplomatje v Ameriki Iz Bazla poročajo:	Člani	ruskega	poslaništva	v	Wa-
shingtonu so odstopili, kar je napravilo v poli ličnih krogih tem večji vtisk, ker iSO izjavili člani poslaništva, da ne morejo nič več zastopati interesov ruskih poslanikov v Ameriki. Njihovo premoženje — tako so izjavili dalje — je v rokah revolucionarne vlade, iz Rusije ne doba nobenega denarja več, zato hvaležno siuejmejo ponudbo Amerike, da smejo vstopili v armado Zedinjenih držav.
= Rum trni ja proti boljševikom. Iz Ženeve poročajo: »Progrčs de Lyon« prinaša razgovor z romunskim generalom lliescvm. Gene-i; I je dejal med drugim: »Položaj romunske armade je izredno težaven, ker izostajajo živila. Da se odvrne nesreča separatnega miru, mora poizkušati ententa v zvezi z lojalnimi Rasi, da konfiscira črnomorsko brodovje in da prevzame vrhovno poveljstvo nad armadami, kuiuunija preloži potem svoje opirališče v južno Rusijo. Drugače preti katastrofa.« Dalje poroča isti list, da je ententa zaradi položaja Rumuniji zelo vznemirjena. Francoski general Berthelot bo dobil v Rumuniji kmalu večji delokrog.
= Švica ie odklonila posredovanje med rusko vlado in ostalimi državami. »Basler Nachrichten« poročajo iz Berna, da je • bila prosila Ljeninova vlada švicarski zvezni svet, naj posreduje premirje, oziroma mirovni predlog, vojskujočim se državam. Švicarski zvezni svet je premotril najprej položaj in je nato odklonil posredovanje.
= Ameriška pomoč. Naznanjeni energični nastop Wilsona v vojni na evropskem bojišču naj se sedaj uresniči. Do sedaj je bilo k večje-
u.u 2000 mož ameriških, za vojno v poštev prihajajočih mož v Evropi. Sedaj se vrše baje večji transporti, zatrjuje se, da pride v Evropo najprej ena divizija, močna 15.000 do 20.000 mož. Vozi se preko Oceana v smeri na Azore. Ali pride na francosko ali italijansko fronto, še ni znano. Transporte spremlja veliko število angleških in ameriških vojnih ladij.
= Misel za stockholmsko konferenco zopet oživljena. »Times« poročajo, da je dobil Iktiderson brzojavko od Huysmansa, ki pravi, da je prišel sedaj ugodni trenotek, da se zopet
l	jzmotriva vprašanje o stockholmski konferenci. Huysmans prosi Hendersona, naj stopi takoj v zvezo s francoskimi socialisti.
Dnevne beležke.
— Jugoslovansko narodno jednistvo. Z
ozirom na dejstvo, da jep otreba sklepe tako ljubljanske »tivolske« konference kakor one belgraiske »balkanske« pregledati iz današnjih vidikov, snidejo se zastopniki socialno demokratičnih strank jugoslovanskih v najkrajšem času na skupen sestanek, na katerem se loločijo daljši smeri jugoslovanske socialno demokratične politike v narodnem pogledu. — Poživljamo sodruge, da svoje misli o jugoslovanskem narodnem jedinstvu napišejo ter do 8. decembra vpošljejo izvrševalnemu odboru jugoslovanske socialno demokratične stranke v Ljubljani, ki jih bo predložil skupnemu sestanku, eventualno jih v posebni brošuri objavil.
— Kranjski deželni zbor. Državna poslanca vitez Pogačnik in Jarc sta bila v petek pri ministrskem predsedniku v zadevi sklicanja deželnega zbora kranjskega. Ministrski predsednik je izjavil, če bodo sklicani arugi deželni zDori, bo sklican tudi kranjski deželni zbor.
— O drju. Šušteršiču nam piše dopisnik, kako živo se še spominja nekega njegovega shoda v Ribnici, na katerem se je kosal z naprednjakom Višniikarjem. Izjavil je, da kdor dobro dela, tistega sveti' duh razsvetljuje in obenem pokazal na svoje lastno čelo. Bilo je to okolo leta 1900. Sedaj je nastal razkol v stranki in ljubljanski škof mu je postal nasprotnik. Zato sedaj nastaja vprašanje, kdo je delal dobro Šušteršič ali škof? Tako se maščuje prevelika baharija in sklicevanje na duha, ki s tako politiko nima ničesar opraviti.
— Urednik Ivan Stele ostane v uredništvo »Slovenca*. Vesti, da izstopi iz »Slovenčevega* uredništva so bile netočne.
— Vojaka ustrelil. Posestnik in gostilničar Leopold Berdajs na Savi je hotel ob pozni večerni uri dne 19. septembra zakleniti svojo posebno gostilniško sobo. Stopivši v sobo, je zapazil na svojo grozo pod Zofo skritega vojaka, katerega se je silno ustrašil. Zbežal je v prvo nadstropje po svojo lovsko puško ter potem pozval vojaka, da pride iz sobe ter počaka, da pridejo orožniki ponj. Vojak je planil iz sobe ter zbežal v temno noč Berdajs je, ne da bi ga videl, ustrelil za njim. Čez nekaj minut so našli vojaka težko ranjenega. Umrl je čez dva diji. Bil je, kakor se je pozneje dognalo, vojaški begunec desetnik Martin Perkovič. Berdajs je prišel pred sodišče, ki ga oprostilo, ker je verjelo njegovemu zagovoru, da se vsled velike razburjenosti ni zavedal svojega dejanja.
— Samomor. Dne 25. pr. m. je ponoči skočila v CelovcU v kanal na Leaidu 70-letna gospa Marija Stosier, žena bivšega celovškega mesarja Pavla Stosierja. 2e enkrat je šla v vodo, pa so jo rešili. Ni bila prav pri pameti. Pred leti se je ustrelila tudi njena hčerka.
— Na beguu streljan. Dne 23. novembra je orožnik iz Žifepolj zasledoval bežečega italijanskega vojnega ujetnika. Ker se ta na vojaški poziv ni ustavil, je orožnik ustrelil nanj in
ga zadel. Ustreljeni se je pisal Zaccaria. Mrliča so prepeljali v žihpoljsko mrtvašnico.
— Članom konsumnega društva v črni
naznanjamo, da se bodo izplačevali odstotki na dividendne znamke v petetk dne 9. decembra t. 1. v gostilni F. Krulca tistim članom, ki so že vplačali delež 30 K. Kdor ne pride ta dan po odstotke, jih dobi -potem šele po prvem januarju 1918.
— Iz časa pomanjkanja tobaka. V graško glavno zalogo tobaka so vlomili v četrtek ponoči tatovi in odnesli: 200 britanik, 200 operas. 4000 viržink, 100 brazilk, 500 viržinos, 1 zaboj s 1000 zavitki turškega srednje finega tobaka za cigarete, 430 zavitkov turškega cigaretnega tobaka in 400 zavitkov hercetgovinskega cigaretnega tobaka. Škoda j« pokrita z zavarovalnino. Taove izsledujejo.
Vojna.
Dunaj, 1. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na Monte Pertica smo italijanske sunke zavrnili. V Albaniji so zapadno ad Horce albanski četaši s protisunkom zavrnili francoski napad. Na ruski fronti je položaj neizpremenjen. Sef generalnega štaba.
Berlin, 1. decembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana:	Bitka	pri Cambrai se je
včeraj znova vnela z veliko ljutostjo. Naši protinapadi v svrho ozboljšanja naših pozicij so dosegli popolen uspeh. Skrajno srdit artiljerijski ogenj je naši infanteriji ug>adil pot v sovražne črte. Med Meuvres in Bourlonom ter od Fontaine do La Folie smo vrgli sovražnika nazaj čez vasi Graincourt, Anneux in Chantain. Na obeh straneh vasi Banteux so naše čete z naskokom vzele višine na zapadnem bregu reke Schelde, prebile so prve sovražne črte ter osvojile vasi Gonnelieu in Villers-Guislain. Žilavo se upirajoči sovražnik je imel težke izgube. V naših rokah je ostalo 4000 Angležev in nekoliko baterij. Protinapadi, katere je sovražnik izvršil proti večeru s pomočjo okiopnih vozov in kavalerije, so se iomili z velikimi izgubami. Ljut artiljerijski ogenj je trajal na bojišču celo noč. — Južnovzhodno od Arrasa živahno artiljerijsko delovanje. Tudi na vzhodnem bregu Moze je topniški ogenj naraščal Na ruski fronti nič posebnega. — pl. Ludepdoiff.
Berlin, 1. decembra. Večerno poročilo Wolffovega urada: Na bojišču pri Cnmbrai so se izjalovili močni angleški protinapadi na pozicije, katere smo včeraj osvojili. Z ostalih front nič novega.
Dunaj, 2. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče: Na Monte Pertiču smo odbili zopet italijanski napad. Drugače ni na Beriečanskem nič novega. — Albanija: Ob dolnji Vojuši je izvršil uaš napadalni oddelek uspešno podjetje. — Na vzhodnem bojišču nič posebnega. — Šef generalnega štaba.
Boj za Benečijo.
Luga n o, 2. decembra Milanski „Secolo“ javlja: Na fronti ob reki Piave divja artiljerijski boj s srditostjo, kakoršne, doslej še nismo doživeli. S tem se je pričel boj za posest Benečije.
Amerikancl na italijanski fronti.
Basel, 2. decembra. „Daily Chronicle“ poroča, da so na italijansko fronto dospele prve amerikanske čete. Gre se za 2000 mož od prostovoljskih polkov iz Francije.
— ?  ----------------------------------------------
Zadnje vesti.
Pogajanja za premirje z Rusijo.
Curih, 2. decembra Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Ruski vrhovni poveljnik Krijlenko javlja, da so se od njega določeni odposlanci vrnili z oficielnim odgovorom nemškega vrhovnega poveljnika. Krijlenko je nato odredil, da se ogenj na celi fronti takoj ustavi. Obojestranski zastopniki se danes sestanejo. Čim bo sklenjeno premirje, bodo ruski odposlanci zaveznike pozvali, da tudi oni sklenejo premirje.
Nemčija in ruska mirovna ponudba.
Berlin 1. decembra. V nemškem državnem zboru je podal poročevalec glavnega odbora naslednjo izjavo: V razpravi glavnega odbora je državni tajnik za vnanje zadeve podal o ruski mirovni ponudbi nadaljnja pojasnila. Glavni odbor me je pooblastil, de sporočim njegovo popolno soglasje z izvajanji državnega kanclerja z dne 29. novembra glede njegove izjave, naj se prično pogajanja o ruskem mirovnem predlogu.
Koalicijska vlada v Petrogradu?
Amsterdam 2. decembra. »Dail^ Chroni-cle* poroča iz Petrograda, da je vlada boljševi-kov odstopila in da se je ustanovila koalicijska vlada, sestavljena iz boljševikov, levičarskih socialnih revolucionarjev in internacionalističnih menjševikov. Ljenjin je bil v kongresu kmetov hladno sprejet in ker je spoznal zanj neugodni položaj, je baje takoj privolil v sestavo koalicijskega kabineta. Omenjeni londonski list javlja
nadalje, da le tri armade na ruski fronti podpi rajo Ljenjina.
Ruski zastopniki v Italiji.
Luga n o 1. decembra. *Agenzia Stefani* poroča, da je rusko poslaništvo pri italijanski vladi, rusko odposlaništvo pii vatikanu in rusko vojaško odposlanstvo v Italiji odklonilo priznanje maksimalistične vlade ter ustavilo poslovanje s petrograškim ministrstvom vnanjih zadev.
Rusko - rumunka zveza odpovedana.
Rotterdam 2.decembra. Londonska ,Daily Mail* poroča, da je petrograška vlada dne 28. novembra odgovor prejšnje ruske vlade z Rumu-nijo odpovedala ter ga takoj razveljavila. Sklican je rumunski parlament.
*
Avstrijski Slovani za samoodločevanje narodov
Dunaj 2. decembra. Predsedstva Češkega svaza, Jugoslovanskega kluba in Ukrajinskega padamentarnega zastopstva so sklenila naslednjo izjavo: Mirovna ponudba sedanje ruske vlade ne temelji samo na načelu „brez aneksij in kontri-bucij“, ampak tudi na načelu samoodločevanja vseh narodov, kar pa je naša vlada zamolčala. Konštatujemo torej, da je podlaga, na kateri bi avstrijska vlada po izjavi ministrskega preesed-nika bila pripravljena pričeti mirovna pogajanja, v teh bistvenih točkah v direktnem protislovju z mirovnim manifestom ruske vlade; ponudba namreč predpostavlja garancije za pravico samo-odločev/anja narodov, dočim v sporazumu z ministrom vnanjih zadev podana izjava avstrijskega ministrskega predsednika videzno naravnost izključuje pravico samoodločevanja, ker je sploh ne omenja. Z ozirom na to protuslovje z najvažnejšo točko mirovne ponudbe se bojimo, da bi pričeta pogajanja za sklep miru ne mogla imeti uspeha, za kar pa bi bila odgovorna le naša vlada. Z našega stališča še enkrat povdarjamo, da t v zmislu naše deklaracije z dne 30 maja t. 1. v celem obsegu vztrajamo na naši zahtevi po samo-odločevanju vseh narodov
Aprovizadja.
S seje mestnega aprovizačnega odseka.
C. kr. deželna vlada je odredila najstrožjo re-kvizicijo krompirja po deželi. Koliko bo zalegel strogi ukaz, bomo videli prihodnje dni, ker mora biti rekvizicija izvršena do 10. decembra. Položaj glede m o k e se je zboljšal in je mesto preskrbljeno za december. Prihodnji teden bo aprovizacija razdeljevala na izkaznice po Vz kg moke za kuho m 1U kg pšeničnega zdroba. Za bolnike in stare ljudi mestna apro-vizacija do danes še ni mogla doseči, da bi dobila primerne množine bele moke. Mestna aprovizacija bo prosila c. kr. deželno vlado, da se prepreči izvoz orehov in suhega sad-j a s Kranjske. Mestna aprovizacija’ bo v najkrajšem času otvoriia prodajalnico prekajenega mesa, ki bo vsem strankam na razpolago. Kraj in čas prodaje se pravočasno ob-. javi v časopisih. '
Priglasitev in odglasitev strank za kruh, moko itd. Stranke se ponovno opozarjajo, da se sprejemajo priglasi novih in odglasi odišlih strank vsak, dan d 9.—12. ure na magistratu, Galetova hiša, pritličje — kjer se izdajajo izkaznice za živila. Kadar poslujejo, vse krušne komisije, sprejemajo priglase in odglase tudi krušne komisije — vsaka za stranke svojega okraja. Za novo priglasitev je treba prinesti s seboj hišno legitimacijo in policijsko zglasni-co — za odglasitev pa zadostuje le hišna legitimacija.
Železniški uslužbenci v pokoju se opozarjajo, da ne smejo prejemati premog pri želez-
nici na izkaznice, ki imajo rimsko številko okraja in tekočo številko v krogu — katere so prejeli pri krušnih komisijah, ker so te izkaznice določene edinole za tukajšnje trgovce s premogom. Kdor hoče dobiti premog na železnici, naj torej izkaznice za premog, ki imajo -rimsko številko in številko v krogu, zamenjajo za druge vrste izkaznice, ki imajo samo mestni pečat.
Na sladkorne izkaznice št. 42 se dobi uHca"0*" V tr®ov*n‘ Stacula, Šelenburgova
Premog na izkaznice št. 13 za II. okraj
se dobi v trgovini g. Richterja, Trnovska ulica dne 11. decembra 1917.
Oddaja prekajenega mesa na rumene iz-kaznlce C bo v torek, 4. t. m. in v sredo 5, t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Red je sledeči: V torek, dne 4. t. ra. popoldne od pol 2 do 2 štev.
1 do 200, od 2 do pol 3 štev, 201 do 400 od pol 3 do 3 štev. 401 do 600, od 3 do pol 4 št. 601 do 800, od pol 4 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do pol 5 štev. 1001 do 1200, od pol 5 do 5 štev. 1201 do 1400. V sredo, dne 5. t. m. popoldne od pol 2 do 2 štev. 1401 do 1600, od 2 do pol 3 štev. 1601 do 1800, od pol 3 do
3 štev. 1801 do 2000, od 3 do pol 4 štev. 2001 do 2200, od pol 4 do 4 štev. 2201 do 2400 od
4 do pol 5 štev. 2401 do 2600, od pol 5* do
5 štev. 5601 do konca. 1 oseba dobi četrt kg,
2 osebi pol kg 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb en kg 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 kg in pol. Kilogram stane 4 K
Moka se bode prodajala strankam od torka 4 decembra do vštetega petka 7. decembra. Na vsako izkaznico se dobi pol kg pšeničnega zdroba kg po 94 vin. in pol kg moke za kuho kg po 66 vin. Ostanek moke je napovedati zanesljivo v ponedeljek 10. decembra dcpoldne; kdor ne naznani moke, ne dobi več nakazilo za moko. To je zadnji opomin. Tudi je sporočiti, če moka ni ostala.	4
Oddaja krompirja za Vlil. okraj bo v torek, 4 t m. iz skladišča pri Mtihleisnu po sledečem redu: od 8. do 9 dopoldne štev. 1 do 160, od 9 do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 490. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin.
Krompir za IX. okraj dobe stranke v torek
4.	t. m. iz skladišča pri Mtihleisnu po sledečem redu: od 2 popoldne štev. 1 do 150, od 3 do 4 štev. 151 do 300, od 4 do 5 štev. 301 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin. Pripravite vreče.
Aktivni železniški uslužbenci bodo dobili
tudi izkaznice za premog brez številk — kakor hitro bode železniška uprava sporočila številko štedilnikov in pečii, za katere se rabi izkaznice za premog. Te izkaznice bode železniška uprava sama razdelila.
m Razno.
* Šest oseb se je ubDo na Dunaju tekom
meseca novembra, ker so skočile s tramvaja, ko je še tekel. Kljub temu skačejo ljudje še vedno s tramvaja; nepoboljšljivo je občinstvo v marsikakem oziru in polno nesreč je vsled svojeglavnosti in brezobzirnosti.
* Poskušen samomor praporščaka. Praporščak grof Friderik Gatterburg si je prerezal žile na levi roki z britvijo, hoteč tako končati svoje življenje. Prenesli so ga v bolnišnico. Baje je storil to radi družinskih sporov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk „Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
SL 17.375
Razpis invalidske ustanove.
Občinski svet ljubljanski ima oddati 7 izpraznjenih mest kranjske invalidske ustanove. Vsako po 63 K na leto in z dosmrtnim uživanjem.
Pravico do te ustanove imajo Kranjci, ki so od 1. januarja 1848 dalje v vojaški službi postali za zaslužek nesposobni, in sicer bivši vojaki od narednika ali strašmojstra navzdol, naj so pripadali kateremkoli orožju avstrijske armade.
Prosilci imajo prošnji priložiti:
1. Rojstni list.
2. Potrdilo, da so postali vsled vojaške službe po 1. januarju 1848 za zaslužek nezmožni.
3. Spričevalo dobrega vedenja med vojaščino in v invalidskem stanu.
4. Dokaz lastne brezpremožnosti. kakor tudi brezpremožnosti tistih oseb, ki so nemara pravno dolžne za tega prosilca podpirati.
Koleka proste prošnje je vlagati v Ljubljani pri mestnem magistratu (vložni zapisnik), na deželi pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu najkasneje do vštetega 10. januarja 1918.
Na zakasnele prošnje ali take, ki ne bodo imele vseh pod 1.—4. zahtevanih dokazil, se ne bo oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. novembra 1917-
D
n
odpisujte VII. avstrijsko vojno posojilo!
I. 5i»°|o amortizacijsko državno posojilo po K 92*—,
odstevši enomesečno obrestno bonifikacijo, torej po K 91*54;
II. 5‘IA dne 1. avgusta 1926 povracljivi državnozkladni listi po K 94*—.
Pri ji ve sprejema po originalnih pogojih oficijalno subskribciisko mesto
KRANJSKA DEŽELNA BANKA V LJUBLJANI.
mm