18. številka
Ljubljana, v torek 22. januvaija 1805.
XXVIII. leto.
Izhaja Tiak dan »vder, izimfii nedele in praznik*-, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o - o p e rs k p dežele za vse leto 1"i pld., za pol Ma H pld. za Četrt leta 4 irM., za jeden mesec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni /.m vse leto l.'l pld,, za retrt let« 8 pld. 80 kr., za jeden mesec 1 u'ld. 10 kr. Z» poii0at»j« na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po ."JU kr. ■/.» četrt leta. — Zx tuje dežele toliko več, konkor poltnina mula« Za oznanila plačuje se ed fitiristopne petit-vrste p«# t> kr., če se oznanMo jedenkrut tiska, po 6 kr., če i«e dvakrat, in p» » kr . cp se trikrat mIi veokr.it tiska. Dopisi naj se i/.vule frar.kiruti. — Mokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravi) i stvo je na Konpirsuen  trpu st 12. IJpravniStvu nuj se blagovolijo p<>3 Ijati naročnine, reklamne je, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Deželni zbori.
!4raii|Mltl.
^ VI »"in il »h 2 2. januvarja 189 5.)
0> polu 11. Uti otvori deželnega glavarja namestnik baron Apfaltern sejo. Prečita se zapisnik zadnje seje in odobri. Došle peticije se izroče dotičnim odsekom. Gg. grof Barbo, Jelovšek in Urban rtič so izjavili, da vzprejmejo volitev kot člani komisije za revizijo katastra.
„Marijan um" vabi gg. deželne poslance k slavnostni basedi, katero priredi njim na čast.
Deželni predsednik baron Hein omenja pritožb, katere so se v lanskem zasedanju ćule proti dvema deželnima glavarjema, namreč dru. Thomanu v Kočevji in dru. Gstettenhoferju v Kranj i. O prvem bode govoril v jedni prihodnjih sej, o drugem pa skuša ovreči očitanja posl. dra. Žitnika na podlagi preiskave, ki se je vršila ter trdi, da so očitanja bila neosnovana. Visoka zbornica naj torej to izvoli vzeti na znanje. Konečno prosi, naj se mu vse pritožbe proti uradnikom naznanijo naravnost.
Posl. dr. Žitnik predlaga, naj seta odgovor izroči združenima odsekoma, da v jedni prihodnjih sej o njem poročata.
Deželnega glavarja namestnik pravi, da debata glede odgovora vlade ni dovoljena
Poročilo deželnega odbora s proračuuom deželnega zaklada za leto 1895 ; letno poročilo o delovanji deželnega odbora za dobo od 1. januvarja do konca decembra 1894. I. in poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga projekt o preložitvi okrajne ceste Moravče-Vače-Hotič v progi mej Ho-tičem in Vačami v cestnem okraji litijskem, z dotičnim načrtom zakona se izroče dotičnim odsekom.
Potem se je razpravljalo o raznih prošnjah, o katerih je poročal posl. Kl u n. Prošnje okrajnega Šolskega sveta v Motniku za uvrstitev ondotne šole v III. plačilni razred; nadučitelja Jerneja Ravnikarja v Mokronogu za uvrstitev v I. plačilni razred in k rajnega šolskega sveta v Staremtrgu pri Ložu za zvišanje učiteljskih plač se izroče deželnemu odboru v rešitev, ker spadajo v področje deželnega šolskega sveta, v katerem ima deželni odbor svoje zastopnike.
Učiteljevi vdovi Julijani Durfelil se poviša podpora na letnih 120 gld.
O prošnjah občine Sušje za podporo za vodovod in posestnikov v Slateneku in Zapotoku glede Vodovoda poročal je posl. V iš ni kar. Fin. odsek predlaga :
1. ) Vasem Lipovšica, Vinice in Sušje se zagotavlja za napravo vodovoda po predloženem načrtu 3Ou/0 prispevek iz deželnega zaklada, kateri naj se postavi v proračun tedaj, ko bode zagotovljeno pokritje druge potrebščine in  vzdrževanje vodovoda.
2. ) Deželnemu odboru se naroča, da po deželnem stavbenem uradu da preiskati vodne razmere vasi Slatnik in Zapotok, da popolni načrt tudi glede teh dveh v a s i j ter naprosi visoko vlado, da dovoli v to svrho 50*/j vse potrebščine iz me-lijoracijskpga zaklada.
Posl. P a k i ž priporoča, da se koj letos prične delo izvršavati, ker je stvar nujna.
Poročevalec V i š n i k a r glede na slabe letošnje finančne razmere ne more pritrditi tej želji. Vzprejme se predlog fin. odseka.
Posestniki v Geršici in Dobravicah, okraja Črnomaljskega prosijo za podporo 3178 gld. 70 kr. za napravo občinske ceste In mostti. Fin. odsek predlaga, naj da deželni odbor primerno podporo, ako se preveri o nujni potrebi mostu. Se vzprejme.
Krajnemu šolskemu svetu v Sodražici se za razširjenje šolskega poslopja dovoli podpora 300 gl., ki naj se stavijo v proračun bodočega leta.
Antona Košica. učenca na vinarski šoli v Klostertieuburgu prošnja za podporo se izroči dež. odboru.
Jožefa Tomazina, bivšega paznika v prisilni delavnici prošnja za provizijo ali miloščino, se reši s tem, da sh njega rodbini dovoli miloščina letnih 100 gld.
Prošnja g. Ivana Lapajneta, vodje na meščanski šoli v Krškem za podporo za izdajo knjižice o posojilnicah se odkbmi ; prošnji gosp. Josipa Bezlaja, učitelja na meščanski šoli v Krškem, za podporo za izdajo knjige za ljudske šole in pedagogiskega društva v Krškem za podporo se izročita dež odboru v rešitev. Letoviškega društva na Bledu prošnja za izbris zastavne pravice za znesek 3000 gld. se od-
stavi z dnevnega reda, ker je poročevalec baron S c h w e g e I odsoten Občine Šmihel v Postojinskem okraju prošnja za podporo za napravo vodovoda v Neverkah se izroči dež. odboru in naroči, naj pošlje tekom   leta svojeg* inženerja tja. da  izdela načrt.
Posl. Povše poroča imenom upravnega odseka o načrtu novele k zakonu t dne 23. avgusta 1877, dež. zak. št. 14, (zakon za obdelovanje močvirja.)
Upravni odsek predlaga :
Kačrt novele k zakonu z dne 23. avgusta 1877, dež. zak. št. 14, katerega je deželni odbor predložil, vrne se deželnemu odboru, da o tem vprašanji še poizveduje in posebno pretresa, v koliko se nasvetovana preosnova zakona rešiti da skupno z nameravanim že sklenenim velikim projektom za osuševanje barja, o katerem bo še v tem zasedanji visoki zbor imel sklepati.
Posl. Lenarčič razjasnjuje svojo izjavo v upravnem odseku.
Predlog uuravnega odseka se vzprejme brez daljne debate. (Konec prih.)
K<Aj<*r*kl.
V včerajšnji seji dež. zbora je posl. Kari on obširno utemeljeval svoja dva predloga, katerih prvi določa, naj se dovoli, da otroci namesto osem let obiskujejo šolo samo Sest let, dve leti pa nedeljski nadaljevalni pouk, dočim določa drugi, naj se bremena za šolo razdele na vse tiste roditelje, katerih otroci zahajajo v šolo. Večina je po posl. Hackel-bergu se izrekla sicer principijelno zoper predlog, a izjavila, da bo glasovala za to, da se odkažeta predloga združenemu finančnemu in šolskemu odseku, kar se je tudi zgodilo.
Gozd v Beli Krajini pa dolenjske železnice.
(Dopis.)
Dolenjska je imela svoj čas prelepe gozde. Posebno je na tej zemlji hrast lepo rasel. To je bilo seveda v lasih, v katerih bosta ni dosti veljala, ker je ni bilo lahko prodati. Odkar pa je lesna trgovina zacvetela, ko 80 začele železnice ter parobrodi  les  na vs-  kraje odvaža vati   in odkar po-
Nekaj o sobotnem pevskem večeru.
V Ljubljani, 21. januvarja.
Slabo so rnzsvitljale redke plinove svetilke dolgo mojo pot. Temna noč je še zagrinjala mlado jutro ljubljanskemu mestu v mokrovonjavo meglo, ki je le v nedoločnih potezah ogrinjala za vsem ostre orise staročastnih hiš na novem Blei\veisovem trgu. Povsodi je Se vladal mir, tisti neznosni mir, ki mi je posebno hudo del, ker mi je posebno po levem ušesi donela Se krasna „ polka hitra". Pridne ženice so res hitrih korakov polglasno šepetajoč ali jagode na molku prebirajoč že stopicale proti hramu božjemu, a mene je to v tem občem miru tem hujše zadelo, ker se me je polastilo neprijetno čutstvo, da so vsi ti ljudje umiti, jaz pa še ne.
Oprostite mi, gospoda draga, da sem se tako zgodno vračal domov. Ztdnji sem bil mej onimi, ki so se drage volje ločili s strelišča, — in nikakor nisem hotel stopiti s slavno Hermandado v ožjo do-tiko. Pa saj veste, „beseda dana, vez velja". Ko sem bil stopil v dvorano, prisegel sem  si, da jo
„pomedem" in ostal sem seveda mož beseda — tam od zadnjega —
Veste, ko sem bil na večer dohajal po cesti proti strelišču na veliki pevski večer, vzrodilo se je bilo v meni prav nepridno čutstvo, kateremu rekamo po domače „zavist", ker so drdrali vozovi drug za drugim sem ter tjo, kakor da je bil tam 1. katoliiki shod. Šele ko sem prišel do uhoda v dvorano, odleglo mi je do cela pri srci, dasi sem si že preje prigovarjal na dobro voljo. Vz prejel i so me namreč tamkaj številni gospodje prav prijazno pa brez traka in belih rokavic in to mi je silno dobro delo, da ne rečem impotiovalo.
Dasi so me hoteli le-ti posaditi takoj na prvo mesto v „parketu", vender aem z znano svojo skromnostjo odklonil presrčno to vabilo ter se podal kar na oder, da sem so tem ložje oziral po svetu, oziroma še posebno „ženskem cvnfu". No, to vam je bilo ljudstva: kar trlo se je vse! In bili so mi gospoda znana pa neznana, a nisem jih veliko pozdravljal — ob vsej svoji skromnosti: Poklonil setn se naši prečastiti gospej prvakinji mlajši imenom nežnejšega spola, pa gospodu dvornemu svetniku imenom onih ljudij, ki so prišli iz linejših, a močnejših krogov. Potem pa sem poslušal koncert.
Nekaj točk bilo mi je znanih Se izza prejšnjih „velikih" koncertov, vender so me prav zanimale, ker sem vedel, da jih bodo slavni uprizoritelji velikega pevskega večera proizveli z znano sigurnostjo. Tri nove točke pa so mi podale priliko poznavati nove skladbe starih skladateljev. A. Rubin-stein se je po starem dobro obnese!. II. Sattnerjev „Za dom mej bojni grom11 je zaslužil pravo polivalo in jo tudi našel. Le neki hudomušni na^ajivec mi je zacepetal na desno uho, da baje pesen ni tako stavljenu, kakor se je pela in da je bila pohvala zato tem večja. iS. Aljaževi „Občutki" pa B0 meni in celemu kvintetu donesli čast. d i smo proizvajali krasno in zajedno ljubko novo pesem, katera ponese hitro skladateljevo ime mej ves slovenski svet.
Opraščajte mi zopet, gospoda draga, da sem samega sebe tu tako »naprej* porinil; a moje zasluge ob koncertu so bile tako izvesta«, da bi se gotovo no bil isti toliko posrečil, ko bi ne bil plaval nad zborom — moj duh. K ncert se j« tedaj ■rečno završi 1, potem pa sva se z neutrudnim koncertnim vodjem zakadila vneto mej plesalce. In teh vam je bilo ta večer toliko, da so celo narodu slovenskemu delali vso čast: Od prvih prvakov do zadnjih molodcev videl si zastopano vn vr ite od
ebno kr iii v ju;.nh d<*ž dah ponb'jajo veliko lesa zaradi vlažnega zraka za pohištva, je Slo tudi nad hoste in veleposestva z velikimi hostami so zadobila velikansko vrednost. Na Dolenjskem se je veliko lesa posekalo in prodalo. Žal, da za male cene, ker je vožnja do železnic vso vrednost vzela. Ta novi vir, dobiti kaj denarja, se je na Dolenjskem nepremišljeno zlorabil, les in posebno hrastovje se je prodajalo ne glede na bodočnost. Hosta pa le porani zopet zraste.
Bela Krajina je imela še pred 20 leti prelepe hrastove gozde. So že ob tla. Ta rodovitna zemlja danes nima dosti več host. Danes stane seženj bukovih, gabrovih drv na pr. v Metliki 14 gld. Ker ni dosti drv za kurjavo, se bo še to posekalo, kar hoste stoji. Bela Krajina je kraško ozemlje. Kaj bo, če še to malo hoste zgine? Vsa, kar je humusa, pojde v Kolpo-Lahinjo. V Gorjancih, ki krijejo belokranjski svet od severne strani, je velik lesen obrt, ta bode tam hoste pojčl, akoravno lastnik teh host, marljivo nove smrekove gozde zasaja tam, kjer bukove hoste poseka. Ne da se tu nič zabra-njevati, ker stara, dozorela hosta mora se izkoriščati. Na hrvatski strani ob Kolpi in Lahinji gre hosta za bosto. Graščine na tej strani prihajajo zaporedoma V roke lesnih trgovcev, ki hočejo kupnine za cele graščino iz bost dobiti in je tudi dobijo.
0 tern ni več dvoma, da hosta brani navalom dežja, zendjo seboj jemati, da mah v hostah vodo dlje časa drži in počasi odcediti pusti in da nastane kraško ozemlje vsled pomanjkanja blagotvornih bost. 0 tem ve lapidarno povedati naš notranjski Kras. Koliko bi se dalo za to, da bi ta kraška zemlja zopet hoste imela! Koliko se bode potrošilo za to, da jih vsaj nekaj dobi! Ali, težko je, humus nazaj spraviti, če ga je voda odplovila, in brez humusa m drevesne in ne druge rasti,
Ako se pusti v naši Beli Krajini Sa deset let tako gospodariti I hostami kakor se gospodari sedaj, nastane tu drug notranjski Ki.is Pa kako bo škoda te zemlje! Ne vemo, če je na Kranjskem rodovit nejših tal od Bele Krajine. Za 14 dnij je tam vegetacija proti oni tust ran Gorjancev naprej in trta, sadjermliio drevje nima na Dolenjskem ugodnejšega ozemlja, kakor v Beli Krajini. Hoste tu že ni veliko, ali vsaj ta, kar je je Se, naj se obvaruje. Ali kako, ko zima gorko psč zahteva!
Podaljšanje dolenjskih železnic v Belo Krajino je le vprašanje časa, ali dobro bi bilo, ko bi se ta čas dosti skrajšal; ta proga bi utegnila kolikor toliko ustaviti pokončanje vse hoste. Bala Krajina ima namreč velika skladišča dobrega premoga. Ta premog se zdaj ne izkorišča, ker sh kopanje istega, če se v večji meri ne izvaža, ne izplača. Ko pride tudi v te kraje železnica, pride tudi ta premog na dan in s tem tudi ljubi mir belokranjskim hostam, ki se potem zopet zaredijo in tako branijo, da ne postane rodovitna belokranjska zemlja drugi kranjski Kras. Tudi kmet bode premog rabil. On je za^el biti živinorejec, ker ga je trta pustila in bode to ostal, če tudi zopet trta oživi; vedel bode hosto ceniti tudi zaradi nastelje, katero pa bode tudi varčno iz host jemal, da jim preveč gnoja ne vzame.
ličnih ljubljanskih Slovanov. Pa da, celo dežela je postavila svojo črno vojsko. Ribnica, Jesenice, Po-stojina, Krško, ter vsi bližnji vmesni kraji so postavili svoj kontingent. Krasni venec brhkih plesalk pa je bil š« večji in mlada, ljubezniva tujka mi je z jeznim smehom izpovedala, da „drugje" ni toliko lepih deklet kot pri nas.
To priznanje me je seveda obodrilo, da sem se ozrl po drugih plesalcih in posnemajoč jih, jo drvil vedno in vedno znova po dvorani. In plesalka mojega srca je menila tedaj, da pleševa že kot Pre-širnov povodnji mož s svojo Urško. No žalibog le, da ni bilo tu slovanske lipe, niti bližnje Ljubljanice, kamor je srečni povodnjak zapeljal svojo plesalko v kristalne grade! . . .
Jedini sonorni klici vrlih rediteljev četvorke so bili v tej babilonski zmešnjavi utočišča, ko se je človek /.opet zresnil, zmodril in svoj obraz pripravil h pomočjo česala in lepotila ali tudi brez te pomoči v stare, vsakdanje gube.
Vzradostilo pa me je sosebno, da nisem bil sam takšen, marveč, da smo videli tudi vso ono gospodo starejše garde, ki se je na zadnjem čital-nišketn plesu toliko odlikovala, sodelujočo z dušo in telesom. Isti pot grešnega človeka je oblival v treh vrstah poleg mene, za in pred menoj manj ali
To gozdno vprašanje hi morala Hrvatska, kakor Kranjska avaževati, ker Hrvatska dobi tudi svoj dragi Kras od Metlike do Karlovca ter do Reke, kar ga tam še ni. Tu je vprašanje, ki bi ga obe državni polovici morali v ozir vzeti. Pa sa take oddaljene kraje se nikdo ne briga. Pač pa potem, ko zopet tukaj vprašanje nastane, kako pogosditi ta dolenjsko-hrvatski Kras. To pogozdovanje bo potem dosti več stalo, kakor če bi se že zdaj vsa preventivna sredstva uporabljala. Seveda, država bi morala tu kaj storiti, dežela ne zmore toliko. P o-daljšanje dolenjskih železnicjetorej jako nujno in našim državnim in deželnim poslancem polagamo na srce, naj to vprašanje z ono brigo negujejo in ono ener-žijo, kakor je vprašanje že zdaj gotovih dolenjskih železnic bivši državni slov. poslanec Š u k I j e negoval. Naj se godrnja, kakor se hoče, da se za Dolenjsko toliko (! ?) stori; Dolenjska je del cele Kranjske in ne najslabši; Dolenjska, v gospodarskem oziru jaka, jači vso deželo.
V l,]nl»lJimf, 22. januvarja.
Kriza v Istri. Lahonska gospoda se je nekoliko streznila in se sedaj boji posledic svojega postopanja. Gosp. Ilinaldini jo podpira krepko, da jo reši eventuvalnih neugodnostij. Oficijozni „Mat-tiuo" svari dunajsko vlado, naj ne nadaljuje tega kar je začela, ker bi se sicer Italijani odvrnili od Avstrije, dež. glavar isterski Campitelli pa skuša v „Neue Freie Presse- oprati laško stranko. Pravi, da laški poslauci niso zasramovali vladnega zastopnika, nego da je ta s svojo nerodnostjo, s svojo nezgovornostjo in s svojim kričanjem, s katerim je ugovarjal, obujal „veselost" pri poslancih in da klici „no, no" niso bili naperjeni zoper vladnega zastopnika, nego samo zoper njegova izvajanja. — Namen tega opravičevanja je jasen, Campitelli tudi molči o tem, da je laška večina klicala vladnemu zastopniku „ven ž njim". Jeden uspeh pa utegne to opravičevanje v zvezi z Rinaldinijevimi prizadevanji imeti: ta, da vlada ne bo ničesar storila zoper laško večino.
Minister Plener v češkem deželnem zbora. Ko je levičarski vodja pl. Plener postal to, za kar je rojen, namreč finančni minister, je izjavil, da se ne odpove svojemu mandatu za češki deželni zbor, najbrž da dokaže, da bo tudi kot minister še vedno stran k ar. Dasi pa se mandatu ni odpovedal, ga vender ni bilo v dež. zbor. Lani je prosil dopusta in tudi letos, včeraj pa je hkrati prišel v Prago in tudi v dež. zbor. Odlikoval je razne poslance s tem, da jim je segel v roko, a sedel ni. In to je naravno. V dež. zboru ni posebnih foteljev za ministre, vlad » zastopajo tam drugi možje in sedeti mej poslanci, kakor vsak navaden človek, to menda ni ugajalo gospodu ministru iu zato je hitro zopet odšel
Ruščina v avstrijskih srednjih šolah. V
včerajšnji seji deželnega zbora češkega je posl. dr. Vašatv predlagal, naj se na vseh avstrijskih srednjih šolah uči ruščina. Tudi v dalmatinskem dež. zboru mislijo menda pravaši staviti jednak predlog, vsaj njih vodja Prodan javlja to v „Katolički Dal-
bolj slavne doktorje, drage in nedrage deželne poslance, bledolične zastopnike višjega pismarstva pa rudečeličnejše podjetnike drugih rejalnejših veleobrtov, imejitelje slovitih profesorskih brad in posnemovalce novega amerikanskoga brezvlasnega spleena. Isti križ je delal napotja raznim pevskim grlom, mata-dorjera večera, in dvauajstorici zastopnikov dunajskega vseučilišča.
Še večja je bila jedinost in vztrajnost to pot mej našim vrlim ženstvom, kateremu danes itak dajeta prednost. Videl si zastopnice raznih pouedelj-karskih, četertkarskih in sobotničarskih plesnih krogov v nečuveni slogi, videl si dame, ki sicer niso hotele plesati, videl druge, ki so že teden dnij preje znale za prva tri vprašanja vseh svojih Številnih plesalcev.
Skratka bilo jih je, da jih nisem mogel našteti. Upal mi je bil ob silnem naporu ves pogum.
Drugi, ki so šteli zame, našteli so pri drugi četvorki, katera naznanja po starem običaji višek plesu, 112 parov, jaz pa sem se namenil, da to konšta tujem na tem mestu v očigled grozečim prepirom, kateri bi se morda vneli, ko bi si razni ljudje prišli v lase, hoteči vgotoviti istinito število plešočih.
Opraščajte mi zadnjič, gospoda divna, da Vas mučim s peresom, katero neče izražati mojih čutil,
maciji*. Pravi, da je prvič Klaičeva frakcija pokopala ta predlog, da pa pričakuje, da sedaj ne bo proti njemu glasovala, ko se je na Nemškem uvedba ruščina kot učni predmet v srednje Šole.
Trentinski Italijani. Predvčerajšnjim se je vršil v Tridentu občni zbor italijanskega političnega društva „Tren ti no", kateri je z veliko večino odklonil predlog, naj začnejo tudi trentinski državni poslanci abstinenčno politiko, kakor se je drže dež. poslanci.
Ruska cenzura „P. C." javlja iz Peterburga, da je ruska vlada sklenila sestaviti posebno komisijo, da sestavi nov liberalnejši tiskovni zakon in da je zajedno naročila vsem ruskim diplomatičnim zastopstvom, naj sestavijo zapisek vseh tistih časopisov, katerim bi s- lahko dovolilo prihajanje v Rusijo, ne da bi jih prej pregledala cenzura.
Francoska ministarska kriza še vedno ni rešena Kolportnjejo se razne ministerske liste, ali gotovega ni še nič, ker se stranke glede finančnih vprašanj še niso zjediniln, dočim Bourgeois neče sestaviti kabineta, dokler nima zagotovila, da se mu posrečijo njegove finančne reforme
Homatije na Grškem. Na korist raznih bor-zijancev je Grška svoj čas uvedla zlato valuto in se s tem gospodarski skoro uničila. Prva posledica je, da mora vlada zvišati državne dohodke s tem, da poviša davke za celih dvajset odstotkov. Proti tej nameri protestuje prebivalstvo z raznimi demonstracijami, nastali so tudi že nemiri, katere je moralo vojaštvo udušiti, položaj pa je tako kritičen, da lahko nastane velik prevrat zlasti ker misli kralj odložiti krono.
Nemiri v Brooklvnu. Večji štrajk, kateri so uprizorili delavci brooklvnskega tram\vaya, je pro-uzročil celo revolucijo. Vojaki so morali intervenirati. Ker iz lepa niso ničesar opravili, začeli so upornike razganjati z orožjem. Množica se je zoper-stavila in jela na vojake metati kamne in nanje streljati. Mnogo vojakov in upornikov je bilo ranjenih. Še le po daljšem boju so vojaki razgnali uemirneže. Razdraženost delavcev je tolika, da se je bati novih bojev. Delavci so tudi telegrafsko in telofonsko zvezo uničili in poškodovali železniško progo. Situvacija je prav kritična.
Dopisi.
i* Celin« 20. januvarja. (Propadajo!) Kdor se je v zadnjih letih kaj brigal za politično življenje na Spodnjem Štajerskem, katero se koncentrira ravno v Celju, naletel je na listič z bombastičnim imenom „Deutsche \Vacht*. Ta listič je organček naših nemških in nemSkutarskih protivnikov. Onemu kdor je vzel ta listič v roke, in ga pregledaval, moral bi, ako ni bil dovolj o dejanskih razmerah poučen, imponovati mogočni ton, v katerem je ta listič bobnal o celjskem nemštvu; mislit bi, to mora biti silna stranka, katere glasilo ima tako mogočen glas, in menil bi nadalje, da mora to biti imeniten, financijelno izborno utemeljen lisr. Vse gola sleparija! — Cela nemškutarija v Celju je razpokana in razjedena globoko do temelja, kakor zidovje nekdaj mogočnega celjskega gradu. Če prilično popihne — ne kaka burja, —> le tnal veterček, zruši se cela ta nemškutarija kar v jedni noči, da bo komaj mal kupček gnjilih podrtij Se opaziti. In kakeršna je stranka, tako je njeno
• - - — i jWW kot bi hotel jaz ali celo kot sem jih čutil jaz« Kakor sv. Janezu ob skrivnem razodetji, tako se meni sedaj zadira pero, ker je sijaj in radost, veselje in živost sobotnega večera uprav nepopisna.
To nepopisnost sva najboljše razsodila moja plesalka in jaz ob zadnjem koraku polke hitre, ko sva se izrekla, da bi najrajše pričela uprav preminuli večer. Ker sem pa osveščen, da odbor pevskega zbora rajše sliši dva zvona, akopram priseza na moje besede, mu tu poročam, da je razven mene prvi mož na tem večeru izjavil, da se „že tri leta ni tako zabaval na nikakem plesu" in to sosebno še zato, ker mu ni treba o obleči .tistega prokle-tega fraka".
No, pa morda niti teh zvonov odboru ni trebalo, kajti isti se že itak sam prijetno smehlja in muza, ker je vzadovoljil svoje goste in še prinesel očetu domov skoro nov stotak za domači „dom*.
Gospoda! Napisal sem Vam dosta o poskoku sicer resne naše „Glasbene Matice" in žeja se me je polotila silna. Odhajam torej v slavni sanatorij, kjer „to£aj, le inova kapo mi napolni, Hladila daj, zdravila daSi bolni!"
Na veselo in srečno svidenje pa na velikem pevskem večeru štev. 2!   £x eat! —
Homo novu s.
glasilo, njena „Deutsche VVacht" vse gnilo in čr- I vi ve! Mi, ki mirno, a pazljivo motrimo razjedajoči proces v nasprotnem tabora, smo že davno sodili, da bo bobneča „vahta" nenadoma, kar hkrati odpela, kakor pokvarjen zvon z grdo disonanco. Na preveliki obilici naročnikov „WachtaM nikoli ni ravno trpela; „fretalau in „fretarila" je že leta in leta. Sape ji je začelo več in več poman j kovati. Raznesla se je govorica, da je „\Vachta" hudo, hudo bolna. Grošev ni, in brez grošev, za sam „božji Ion" in za nemčnrsko golo zahvalo pa noben tiskar noče lista tiskati, naj bo list še tako „stramm-deutsch". Že lansko leto morali so pobirati mej kolovodjami, vitezi in oprodami, po večje zneske, da so porinili ta v blatu tičeči voz malo naprej Pa samo malo. Nastala je kriza. Dr. Foregger, čegar last je ta listič, nastavil je sicer imenitnega „verb dterja" znanega Oechsa. kateri je tisto malo naročnino pobiral, koliko je je prihajalo, ali prihajalo je malo in vse premalo. Račun v tiskarni pa je rasel in rasel, ter dosegel precejšnjo svoto — govori se o kakih 800 gld. In tiskar je hotel, da se račun plača, predno se „Wachtau tiska naprej. Kako pa plačati, če ni groša? In ker groša ni bilo. in ker udova gospa Rakusch ni vedela, zakaj bi ravno ona morala zgubivati za čast in slavo vsemajke Germanije, dobila sta vitez in njega zvasti oproda, dr. Foregger in Oechs ultimatum: Plačaj ali pa celjska „Wachtau ne bo imela več svoje zibelke v Celju. Ultimatum je potekel, ne da bi se groši pokazali na .svetlo: nakrat je bil ta slavni organček vržen iz Rakuscheve tiskarne. Dr Foregger pri caplal je pretekli teden v Gradec, iskat tiskarne, kateri bi zaupal svoje revno na ulico posajeno dete. Posrečilo se mu je najti v Gradcu unmiljenko neko zakotno tiskarnico, R. Withalm & Co. „\Vachta" je rešena; za koliko časa še? — Mi jej ne prisojamo dolgega življenja, posebno, ker je ta nova slavna tiskarna baje tudi precej tak, tak. — Če se ne motimo, prestavili so nekdaj ljubljanski nemšku-tarji svoj „Laibacher Wochenblattu tudi v Gradec, in je isti kmalo potem v miru — izdihnil svojo, če se sme tako reči — dušo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. januvarja.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo ua današnjo predstavo mične operete „Mam'zelle Nitouche" z gosp. Vacl. Antonom v vlogi Oelestina.
— (Drž. posl g. Nabergoju) ki je bil zadnji čas prav močno bolan, se je zdravje obrnilo na bolje, kar bo gotovo veselilo vse številne čestilce in prijatelje vrlega rodoljuba.
— (Imenovanja../ Dež. odbor je imenoval dr. J. Hugerj a in dr. J. Premrova sekunda-rijema v deželni bolnici v Ljubljani.
— (Na včerajšnji semenj) se je prignalo 1138 konj in volov, 314 krav in 5G telet. Skupaj 1508 glav. Kupčija z govejo živino je bila prav živahna; s konji srednja.
— (Narodna čitalnica in Dolenjsko pevsko društvo v Novemmestu)   priredita  v prostorih „Narodnoga doma" dne 2. februvarja 1895. Vodnikovo slavnost,  namreč  koncert s plesom. Začetek točno ob osmi uri zvečer.
— (Narodna Čitalnica v Sv. Petru) priredi v soboto, 2(>. januvarja 1895, v hotelu n pri južni železnici" pl sni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira češki kvintet. Ustopnina za ude 1 krona, za neude 2 kroni. Dame so ustop-nine proste, ter se p-osijo priti v navadnih oblekah. Cisti dohodek namenjen je čitalničnemu in gasil nemu društvu v Sv. Petru. Preplačila se bodo hvaležno vsprejemala.
— lVinski pridelek na Kranjskem) Kako velika škoda je vsled trtne uši zadela našo deželo po vinorodnih okrajih, vidi se pač na rapidnem padanji in zmanjšanji vinskega pridelka. Leta 1893. znašal je vinski pridelek na Kranjskem še 104 707 hektolitrov, leta 1894. pa le 58.552 hektolitrov, in sicer je v krškem okraji padel pridelek od 5548 hektol., leta 1893. na 874 hektol., leta 1894., v novomeškem okraji od 13.943 hektol. na 6i)73 hektol., v Metliki od 9927 hektol. na 364 hektol. in v Vipavi od 33.591 hektol. na 13.781 hektol., v kostanjeviškem okraji se je pa zvišal od 45 na 324 hektol. Vender se opaža, da se trtna uŠ tedaj ne širi več tako silno, kakor prva leta, ter se mora konstatovati tudi veseli pojav, da ljudstvo nasproti temu zlu ne drži več fatalistično rok križem, temveč se poprijema novih nasadov. Novi vinogradi s cepljenimi ameriškimi trtami množe se sicer počasi, vender pa kolikor toliko napredujejo ter se v davčnih okrajih Krško in Kostanjevica že nahajajo taki ameriški vinogradi. V občini Sv. Križ kakor tudi v občinah Velika Dolina in Št. Jernej nahajajo se tri- do štiriletni vinogradi, v katerih se je že jeseni 1893. leta pridelalo vino.
— (Karakteristično imenovanje) Javili smo že, da je avsknltant g. Viljem Portugal I imenovan sodoim pristavom v Kozjem. Novi sodni pristav v čistoslovenskem okraju je netjak graškega
župana in seveda nemškega mišljenja. Važno je to, ' da je bil rečeni gospod imenovan, dasi je po sluz- j benih letih mlajši kakor marsikate i drugi kompe-tent. Kolikor nam je, znano je gosp. Portugall preskočil tri izprašane avskultante na Kranjskem, kateri so vsi zmožni slovens kega jezika, dočim se je g. Portugall še pred trem* leti, ko je služboval v Celovcu, ponašal s tem, da ne razume nobeue slovenske besede in je težko verjeti, da bi se bil od tedaj našega jezika v toliki meri naučil, da bi mogel slovenski uredovati. Kakim spričevalom je zopet verjelo ministerstvo ?
— (Razširjenje mestne občine v Celji.) Narodna občina okolice celjske, katero so zavedni Slovenci po trdih bojih izpulili iz rok nemškutarjem, bode poslednje hudo v oči. Zdaj nameravajo vsaj del te občine vtelesiti mestni občini, češ da je ne obhodno potrebno za razširjenje mesta, ki je zdaj omejeno ali otežkočeno zaradi neposredne bližine okoliške občine. Vtelesilo bi se ozemlje počenši pri mostu čez Voglajno ob c>-sti v Teharje in ob Vo-glajni do nove tovarne za izdelovanje žveplene kisline in od tod do državne ceste, kjer se obrne mestne občine meja proti zahodu, dalje več posestev v ka-tastralni občini Grad. Da se bode občina okolice celjske energično protivila temu, je naravno, ker bi se nje dohodki prav izdatno znižali, ako se od nj^ odloči omenjeno ozemlje in vtelesi v mestno občino.
— (Državni bankovci) se bodo polagoma vzeli iz prometa. Finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu je dobilo nalog, da pošlje vse državne bankovce po 50 gld., kar jih je še v blagajnicah in v uradih, v državno centralno blagajnico na Dunaj.
— (Delavsko društvo v Prevaljah) na Koroškem bode skoro začelo delovati, ker je vlada po raznih zaprekah, katere je imel premagati odbor, potrdila pravila in dovolila obstanek društva. Namen društvu je dvojen : Delavce poučevati in revne delavce podpirati. Ustanovno zborovanje bode dne 27. t. m. pri Stokl-u v Faraki vesi.
— (Nesreča) V Trbižu so se zadušila tri mlade laške delavke. Zakurile so zvečer v peč, ki je imela razpokline, ogljeni plin se je vsled tega razširil po sobi in zjutraj so našli vse tri mrtve.
— (Prepozno ) Kakor znano, je bil lani nad-učitelj Schupn ik na Koroškem obsojen na tri mesece ječe zarad tega, ker je z revolverjem grozil šolskemu nadzorniku dr. Goban z u. Mestu da bi nastopil kazen, se je Schupn i k sam usmrtil. Pri obdukciji se je pokazalo, da je bil na možganih bolan. Zdaj so je pravda obnovila in se je zaslišalo mnenje Graške medicinske fakultete, ki je potrdila, da je bil Schupnik umobolen Deželno sodišče je torej izreklo  da je bi lv pokojnik ne kri v.
— (Na postaji St. Mohor) na Žili na progi Ziljske železnice se bode odslej nakladala tudi živina.
— (Društvo .Zora" v Opatiji in društvo „Bratimstvo-1 v Voloskem) priredita v sredo dne 30 t. m. v društvenih prostorih „Zore" v Opatiji zabavo s plesom, pri kateri bo svirala vojaška godba pešpolka grof Jel.u-ić št. 79. Vstopnina : za gospode 2 kroni za osebo, za gospe in gospodične 1 krono za osebo. Začetek točno ob 8 uri zvečer.
— (Zdravstveno stanje) V Trstu se množe slučaji vrstice in ne mine Hkoro dan, da ne bi prišlo po osem ali deset otrok v bolnico. Na srečo se je vsled porabe Behringovega zdravilnega seruma umrljivost mej lednimi otroki znižala prav izdatno.
— („Hrvatska čitalnica" v Kastvu) priredi v nedeljo 27. januvarja t. I. v prostorih „Narodnega doma" v Kastvu zabavo. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 1 gld. ©0 kr. Začetek ob 7. uri zvečer.
— (Razpisane službe) Na trorazrednici v Jesenicah na Gorenjskem mesto nadučitelja in voditelja z dohodki 11. plač. razreda. Prošnje do dne 2. februvarja okr. šolskemu svetu v Ridovljici. — Mesto okrajnosodnega sluge v Rožeku, oziroma pri kakem drugem sodišču. Zahteva se zuanje sloven* ščine. Prošnje predsedstvu deželnega sodišča v Celovcu. __
* (Gledališče in politika.) Zanimiv boj se je unel v Pragi. Vsa češka gledališka publika je razdeljena v dva tabora in vse to, ker bi bivša češka heroina gospč. PospiŠilova zopet rada postala član češkega narodnega gledališča. Gospč. PospiŠilova je kot umetnica znamenita, o tem ni dvoma in tega tudi nihče ne taji, a vender ss močna stranka odločno ustavlja, da bi še kdaj nastopila na češkem odru. Svoj čas se je namreč gospodična PospiŠilova sprla z ravnateljem Šubertom in d»la svoji jezi duška na tako energičen način, da jo je intendanca takoj odpustila. Tedaj se je gospodična Mafenka PospiŠilova prelevila v nemško umetnico, v Marie Poapischill, šla v Berolin in od tod prišla na Dunaj na dvorno gledališče. Tu je nekoč prišel odbor nekoga češkega društva k njej prosit jo, naj bi sodelovala pri neki zabavi v humanitaren namen, a ona je to odklonil*, Češ, kako pride nemška igralka k temu. Še več. Hodila je gostovat na nemška gledališča na Češkem in tam igrala ua korist nemškemu šulvereina. Posneje je zapustila dvorno gledališče in zdaj išče zavetja zopet pri češkem gledališču, zdaj je zopet postala Mafenka PospiŠilova, a velika večina češke publike neče imeti veselja nad skesano grešnico in neče dopustiti, da bi gospč. PospiŠilova še kdaj nastopila na češkem odru.
* (Stotnik — defraudant ) Pijonirski stotnik Leopold Schmid v Przemisln je poneveril večjo svoto eraričnega denarja in potem desertiral. Policija ga še ni ujela, pač pa mu je prišla na sled in sicer na Dunaj i.
* (Nova ekspedicija proti severnemu tečaju) se snuje. V ta namen je znani Julij Pajer, ki je bil že 1. 1874. na severju, osnoval na Dunaji poseben odbor, kateremu je bogata gospa koj 10 tisoč gold. darovala v ta namen.
* (Prekop čez srednje- ameriško ožino)
mislijo vender le narediti, četudi se je „Panamska družba" končala tako žalostno. Prekopati pa mislijo ožino ne mimo Paname, ampak na obeh straneh Nikaraguajskega jezera. Z|edinjf»ne države se bodo menda lotile tega dela. Časnik „Menoca!u pravi, da bi bilo treba delati šest let in bi zadostovalo 180 milijonov goldinarjev za stroške.
* (Voltaire in Haller.) Voltaire je nekoč hvalil v neki družbi pesnika in naravoslovca Al-brechta pl. Hallerja, ki je mnogokrat hudo grajal Voltaira. Nekdo iz družbe je omenil: „Vi g. Voltaire hvalite Hallerja, o on se vse drugače izraža o vas!" „Prav imate" — odgovori Voltaire — morda sa pa oba motiva."
* (Najdaljši most) na svetu bo gradila železniška družba čez reko Misisipi pri Novem Orle-ansu v Ameriki. Dolg bo 3200 m, to je nekaj manj kakor jedno uro hoda. Dva železniška tira bodeta šla po mostu; stal pa bode kakih 14 milijonov goldinarjev.
		
		
	r ^ i  Slovenci in Slovenke 1 ne zabite i družbe av. Cirila in metoda!	
		
1 1		
Darila 9
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: „Neimenovani učenci poleg Novega mesta" zaradi rabljenih ptujih besed ti kron fi vin. — G. Jon, Sanci n, not. kandidat v Postojini. G kron, nabrali za Velikovško šolo postojinski rodoljubi, posnemajoči vzgled velenjske g. Micke (in sicer 5 k. jio g. Sanolnu, 1 k. dodal g. Vodopivec). — Skupaj 12 kron ti vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju so letos darovali: Društveni ustanovnika Škof dr. Napotnik 10 gld. in g. dr. Gregorčič, dr>. poslanec, 10 gld. Na Dunaju so darovali gg. L. B o u c h a I. bankir, 5 gld., D e u m a g, šef pri južni žel,, 5 gld.; dr. K.G I o b o č n i k, c. kr. tajnik v f. minist. (i gld ; P. H l ač a r, urad. s. žel , 3 gld ; F. J a in n i k , revident, jnž. žel., 6 gld.; J. K a r b a, poštni uradnik, 1 gld.; A.Kremžar, m i-gist. svetnik, 10 gld.; dr. Laharnar, c. kr. okr. kom., 3 gld.; dr. L e n o o h , odvetnik, 1 gld. (že v drugič za V. Vaupotičeve pesmi); dr. Jek, 50 novč. ; dr. J. Pajk, c. kr. prof., 5 gld.; tir Sesbun, odvetnik, 5 gld; Jos. Šolar, mi-gistr. uradnik, 2 gld. Slednjič je društvo prejelo darove: Iz Gradca od g. Frančiška Hrašovca, c. kr. okr. sod. v. p. 3 gld. ; iz Konjic od g. dr. Rudolfa, odvetnika, 5 gld.; iz Kranja od g. Vikt. Globočnika, c. kr. notarja, 5 gld. V Ljubljani pa so daroval gg M. Pleter sni k, c. kr. profesor, 5 gld.; dr. J. Vošnjak, dež. odbornik i t. d„ 5 gld.; Franjo Ž u ž e k , inžetier, 5 gld. — Za toliko blagodušnih darov bodi vsem blagim rodoljubnim darovalcem izrečena najiskre-nejŠa zahvala. — Dalje darove spre|ema društveni blagajnik vč. g. dr. F. Se dej, c. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštinejn na Dunaju, I. Augustiuerttraeae 7. —
Knjitevnost.
— .Slovanski Svet" ima v št. 3. to-le vse. hino: O deželnih zborih; — Naše posvetno razum-ništvo in akademiška mladež; — Iz M. I. Lermon-tova; — Da sam jadan slavulj-ptica . . .; — Ne stid'm se, — Slavjanski v Trstu; — Bosen^ki jezik; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu j — Književnost.
— Slovanska knjižnica. Izšel je 34. snopič, ki prinaša dve novelici iz zbirke, katero je izdala pod skupnim imenom „Selam" Milena Mrazovič in obrazek „Iz selau, spisal Gjalski. Knjižnica bo ia-hajala odslej le vsak mesec. Suopiči bodo za polovico večji, veljali pa bodo 15 kr. celoletna naročnina bo odslej znašala 1 gld. 80 kr.
— „Vienac" ima v št. 3. to-le vsebino: Osman beg Štafić: Fra Grgi Martiću; — A. M. S.: Uvelo cviječe; — Shakespeare: San ljetne noči; — Manzoni: Vjerenici; — I. Milčetič: Bratska ljubav u brojevima; — K. Šandor-Gjalski: Umjetnička izložba u Zagrebu; — L Devčić: Stari Počiteljgrad; — Listak. — Ilustraciji predstavljata dva prizora iz starega Rima.
— „Stenograf'1, Izšli sta št. 8, in 4 z raznovrstno slovensko in hrvatsko vsebino in lično šteti ografirano prilogo.
Dimai 22. januvarja. Potovanje ministra Plenerja v Prago je v zvezi z vprašanjem o kompromisu mej konservativnimi in levičarskimi veleposestniki. Plener se vrne že nocoj.
Dunaj 22. januvarja. Minister Kalnokv je od bolgarske vlade zahteval, naj odpravi užitnino na avstrijske uvoznine. Minister Na-čović je na to zahtevo odgovoril z grožnjo, da odstopi celo ministerstvo. Tukajšnji politični krogi se boje, da nastane konflikt, ki bi mogel izdatno uplivati na bolgarsko unanjo politiko.
Rim 22. januvarja. Nove volitve v poslansko zbornico so razpisane na dan 28. aprila.
Pariz 22. januvarja. Listi javljajo, da se hoče Perier ločiti od svoje žene, ker ga je pregovorila, da je demisijonfral. Senat je razburjen, ker hoče novi predsednik amnestirati Rocheforta. Bourgeois je novic prevzel nalogo, sestaviti L m imsterst vo.
London 22. januvarja. V Brooklvnu je bila mej štrajkujočimi delavci in vojaki krvava bitka. Pred hlevi tramvajske družbe stoje topovi. Sinoči so delavci naskočili tramvajske vagone. Nastal je boj. Vojaki so streljali ua množico. Mnogo delavcev je bilo ubitih.
Otntno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dubrega prebav ljenja »e priporoča raba muogo desetletij dobrosnanega, pristnega „.Muli-svega 8eidllts-praftka",
ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkole prebavljenja. Originalna flkatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOld*, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati M0LL uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (4—2)
IiiiiIIso v Ljubljani:
19. januvarja: Anton Schonberg, lusnicar, 46 let, Kolizej.
90, januvarja: France Kobne delavčev sin, 14 mesecev, Hradeckega vas St. 18. — Viktor Honigschmid, trgovski agent, 60 let, Mestni trg St. 11.
21. januvarja: Neža Perčii*, mestna ubogA. 79 let, Karlovska ceste fit. 7. — Antonij.« Petere*, delavka, 49 let, Poljanska cesta tt. HO.
V deželni bolnici:
19. januvarja: Franca Stare, strngarjeva žena, 48 let. '— Anton Riedl, hlapec, 69 let.
Meteorologično poročilo.
S a	Čaa Opa* Kovanja	Stanje i>.n • unc r i,i v min.	1«trpe rat ura	Ve-trovi j	Neho	Mo-krina v mm.
i Ti	7. zjntra; popni. 9. zvećer	784-0 m, 781*0 ->a. 728 0 «	4 11 C    si. zah. r.H C    jal. ?ah. b'0'(;    si. zah. 1 I		obl. obl. dež.	5 00 a*. dežja. 1
Srednja temperatura t 4°, za t> 43 n»d normalom.
-DiaziajslssL "borza,
1895.
gld.
dne 22. januvarja Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebrn
a/atrijska zlatu renta.....
avstrijska kronska renta i*/, . . Ogerska zlata renta 4°/0 .... Ogerska kronska renta 4°/B    . . a.viitro-ii«MM>k.- l.ančne delnico
Krediti,c delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci M 100 mark
20 mark..... ....
SO frankov .....
iJHnski bankovci.....
C. kr. cekini .
Dne 2 1. januvarja 4" , držnvne srećke iz 1. IH.'»4 po ^hi. Državne mečke iz I. 1H^4 po lOO «;ld. Dunava rujj. srrćke iS0'0 po 100 gld. Zemlj. obe, uvHtr. 4'        zlati zast |Js1 Kreditne srsolts po 100 gld. Ljubljanske srećke ... Rudoltove srećke po 10 gld. . Akcije an^lo-avstr. banke pO 800 prid. Tr»mway arutt, velj. 17o gld. a. v. Papirnati rob**lj
100 100 -i6
iro
124
«'8 1058 418 iv4
ftn
18
;*
*6
ki.
1895.
pld. IfiO 19!) .   . 131 i   .   1V8 . 197
45 70 35 95 35 85
50 5!i
»;> 1» KM 86 81
Hld. 60 kr,
22 :H1 42) i
50 50
- 33
Zahvala.
Ker mi ni mogoče, za dokaze soćutja in so-ždja, doftle mi povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Prana Golloba
I'niMitL.i in posestnika
dalje za obilo udeležbo pri pogrebnem sprevodu in pa y.a lepe vence zahvaljevati so vsakemu posebej, i/rekam tem potom v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov vsem svojo najprijaznejšo in najiskt-enejso zalivalo; zlasti pa so za-livjiljujem ipoltpvtuaim pevcem tu pevkam Vrlini-ftkini. kakor tuđi slavnetuu gasilnemu društvu istotam.
t74l
Lesno Brdo, dne 82, januvarja 1895.
Km i lija (j! o I to 1».
Spomisjajte te dijaške in ljudske kuliinje pri iffrah in stavah, pri svečanostih in »porokah, kakor tudi pri nepričakovanih «l»bitkih.
V "m«. K dan avezi
glF pustni krofi
dobe se pri
Jakobu Zalazniku
Stari trg*       21. (16-9)
Pouk v likanji perila
(Glanzbiigeln) po lahkoumevni metodi, kakor tudi v rii/.novr*tnom vexeu|l ovetllo se daje v I.lii|CHr|cvlli nllcah it. *. II. nndalropl«. (76—1)
Lepe stanovanje
s 4 prostornimi sobami in pripadajočimi mestnostmi o«I<Ih Me poćetkotaa fel»riiv*.r|t* (po potrebi tudi le do meseca maja t. 1.) v novi Samassovi hiši hm Tržaški vemU st. 14, 2 nadstropje VI. — Natančneje ondi ali v pisarni kranjske ttav-bens družba v Gradišči (72-i)
Pliiss- Stauf er lepilo
je nafholji* set* topljenje zlomiJesilla pred-i"«tov,  kskor steklo,  porcelan, posodje, les itd. itd.
Pristno le v kupicah po 20 in 30 kr. pri Franu Holiiiiami-u v LJubljani. (705—16)
Pekarija
nova, ki ima dve peči, (63—8)
se z dnem I. februvarja odda v najem v Kolodvorskih ulicah štev. 24.
Več se izve pri g. M. ZoppltM«b-is istotam.
DE Mutual"
1
živiitna zavarovalnica v Koven Yorln.
Čisto vMjemaa. Nobenih delničarjev.
Največja variost. Nedosežoo visoki dubitkovni deleži.
Premoiesje dne SI. de-
eembra 18a>S sad   .   . »07 iiilllj. frank.
lavsravalstu« annsa|o . 115» utlll|. frank.
Isplaealo aa je savar«. <i4()0-lo>
tanreui,»dkarposlo|e '
druaito...... ittoa uilil|. frank.
Specijalno jamstvo za avstrijsko zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti, depo-no ani pri o. kr. ministarski plačilnici.
Natančnejše podatke in informacije daje
glavno   ravnateljstvo  za Avstrijo: Wien, I, Lobkowitzplatz 1.
Dr. Rose životni balzam
je nad 30 let znano, prenavljanje in s I h s t pnspe-finjoće in napenjanja odstranjujoč« ter milo rastopv Ijajoce (424—3»;
domače sredstvo.
Velika steklenim I gbl., malu f>0 kr., po poiiti 20 kr. več. Na vseh delili /avojuine je moja tu dodana, zakonito varovaiMi varstvena znamka.
Zaloge Mkuro v vseli lekarnah Avstro Ogrske
T.im bo tudi dobi
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje iirav iziioruo, kakor svo-dočijo mDOgS Hkuftnje, cistenje. zrnjenjo in lečenje
ran icv Upleg tcnA tudi blaži bolečine. V Nkutljimh po    kr. in 85 kr. Po pošli ti kr. ver. " Na vneli ilelili savojniDO je moja tu dodana y.aU<i-nito variitviuia znamki«.
0-la.-vxi.ak,   zalo g-o.
. FRA6NER, * - -o--
M. 203-201, Mula utrana, Irkarna „pri ćrnrni orlu", r*Pofitna raz pnfiil jatev vsak dan.-!
C. lr. jjUni ravnaieljttfo av»r. dri. Menic
Izvod iz voznega reda
■vel?a,-vnogfa  odi X. olctolorn. 1894k,
Nutopno oraanjanl prihajal >1 In odhajala! tmtk oanaaaal •• « ti*6mj&*m uaisSsm isnsi BradnJa«t*opaW Aaa J« kraj nam a čun v E4«fc-Ifaal m S mlatiti napraj.
Odhod la Iajnbljaae (jot. kol.)
O* MM. mri S •*•«*». pm n9*4 oaebnl vlak t Trkia, Ponlabal, Haljah, Os* Iovm, Frausanafaata), f.jubno, d«a Salathal t Auaaaa, Ianhl, (Hanavdan, Solna«rrad, I<*n<l (taataiu, Kali na Jeaaru, Btajrr, Lino, Budajarta«,, Pisanj, Marijina vara, atgar, Karlora vara, Franoov« vara, Plrspn^ Lipaijo, Dunaj rta A ni stoti an.
06 H. mri JO min. ajurr«/ maaani vlak * Novo masto, Ko*«t|».
O* T. mri tO min. nfmtrmJ oaabal vlak v Trbl«, Ponlabal, Holjak, Osv lova«, Fransanafatta, Ljubno, Dunaj, ćaa Salathal v Holnograd, Dana. sla Amstottan.
Oa tU. mri M min. ifopolssvfts^ meaanl vlak v Noto mesto, Kooavja.
O* 11. mri MO sssiss. alo/iwi-s>ssw ošabni vlak » Trhis, Poniabal, Hsljak, Oalorao, Pranaanafaata, Ljubno, Balatlial, Dunaj.
Oft 4. mri $4 min. poaiaJsarist«, oaabal vlak v Trbl«, Haljnk, Oalova«, Ljubno, 6aa Salathal t Solausrrad, Lsnd-Oastsln, Kali na Jaaara, Ino— aaotl, Rracnlo, »lurlh. Oanavo, Parls, Stajr, Line, (Ininndan, l«ohl4, Rudajavioa, Pisanj, Marijina ▼ara, Kgar, Pranoon vara, Karlova varaK Praaro, Llpiko, Dunaj »la Amatattan.
OO T. mri HO mtin. BfMMMM meianl vlak v Novo masto, Kooavja.
Prihod ▼ Iajabljano Gol. kol.).
Oa S. mri MM mttn. aJsaCraJ oaabnl vlak s Dunaja vi* Amatattan, I*tp>. •U«, Praga, Kranoovlh »arov, Karlovih varov, Kara, Marijinih v aro v „ Planja, Budajavia, Solnoajradn, Linoa, Starra, Oraumlana, Isohla, Aua«, saea, Kalit na jussrn, Land-Oaatalna, LJubnaaja, Oalovea, Baljak». FranaansfaaU Trblsa
OS> š. mri 19 mit*. n)%*trt%) maaani vlak la Kooavja, Novasja masla.
OS) 11. mri »7 min. Jufotmdnm oaabnl vlak a Dunaja vta Amstaivaak Llpslja, Praajo, rraneovih varov, Karlovih varov, Htrra, UarUlnUl varov, Planja, Hudajavla, Solnofruds, Linoa, Strjra, Parlan, Uansvsto Ouriha, Bragnlna, Inomoato, Kalla na Jasam, LanH-Oaaialna, KJuhnaara, Oalovua, Llaaaa, Poutabla, Trblaa.
OS V. uri Sit mi m. popnhuln* maaani vlak la Kooavjs, Kovas>a bnM
(M- 4 mrl 4» ms4m. wa»mAnm ataabai vlak a Dunaja, Ljubaatra, Halnthala. Kahskn, tVlovoa, Vransanafesta, Puutabla, Trbis*
Ob ». mri StJl m<n. snWwr uatani vlak la Kooavja, Nove*?* Masta.
tth V. mri UI šntn. mm+tr oaabnl vlak a Dunaj* preko Amatetlaaa lan ljut.ii.il*, Heljak*. Oaluvca, Pontabla, Trbl**.
Odhod Is LJubljano (dr*. koU
O*   t. mri MS min. ^fmtrtO       v Kamnik. s     Š.   B    OS     „     po**a)fsf«fsiei m , a     ^*   a    SO     a     ssasaVsn* —
Prihod r Iajabljano idr* kol.).
00 O. tara SM min. aJts«v-<0 •» Kamnika A-—18> a    it.    .    IS     .     dopolmine ,
..  s. „ so .,
Zakaj ? Zato!
Ravnokar je izislo:
Balsaj?   Zato I
Zbirka pravljic, pripovedk in legend za Solo in dom*
Nabral in izdal >V.nt«>ii Bre/uvulk, (75—1)
ufiitelj.
_ Cena vezanemu komadu 30 kr., po poŠti 33 kr. =
J. OIONTINI
založna knjigarna v Ljubljani Staroznana
trgovina b urami
najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalsnderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v tableaux-urah, urah z njihalom in dragih arah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični savod najfinejših naocal,. ščipalcev v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja izbor kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajoč*, i h predmetov pri (1420—2.r»>
IV. ItUDTIOLZK[i>Jii. I>re«l rolovietn St. ».
Štev. 27.198.
(24—?>
Dijaške ustanove.
S pričftkom tekočega Šolskega leta izpraznjeni sta
dve mesti Jernej Sallocher jevih ustanov po 50 gld* na leto.
Pravico do teli ustanov imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so rojeni na Kranjskem ter so ubogi, lepega vedenja in pit pridni.
Prošnje, opremljene z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o ubofttvu, o vedenji in o napredovanju v ueenji, vložiti je
do 1*o■■<•!*. t. m.
pri predstojnem gimnnzijHke.m ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
v 2. dan januvarja 1805.
afflj      Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen i/.
planinskih zeli 16 ln lahko raztopljl-veg«. vapnonog-a telaza.
Steklenica t navodilom o p»rabi 50 kr., 12 stekleni« 5 k Id.
Dobiva ae pri (1230-13
I l>.t!<iii pl. Tnikocxy-jii
lekarnarju v Ljubljani.
l*oSll)ia se a obratno |»t»atto.
Lekarna Trnk6czy v Gradoi.
•s
l
O M
d
Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p Nolli
Lastnina in tisk „Ndrodne Tiskarne".