175. številka.
Trst, v ponedeljek dne 4. avgusta 1902
Tečaj XXVII.
„EDINOST"
izbaiu enkrat na dao. razun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne
Naročnina znaša :
za celo leto........24 kron
za pol leta........12 ,,
za retrt leta........ 6
za en me«*-c........ 2 kroni
Naročnino je plačevati napreL Na na-rortrt* brez priložene naroćnintv^e uprava ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu -e pitalnjajo po-^anjezne -tevilke po 6 -tntink nve.k;
izv*-n Tr-ta pa po 8 »totiiiKjl nvt*
_______
Telefon Atv.
bdincst
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročniuo in oglase je plačevati loco Trat-
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravniAtvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ~tv. .'», II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Zborovanje „Zaveze avstr jiosJo-Tanskib
XIV. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« vršila se bo v Tr»ta dne 14., 15. in 16. avgusta t. 1. — Slavnemu slovenskemu občinstvu naznanjamo, da priredi ob tej priliki »Slovansko pevsko društvo« koncert v »Narodnem domu« v Barkovljab, dne 15. avgusta ob 6. uri zvečer na čast »Zavezi«. — Druga okoličan-k a in tržaška društva naj blagohotno to upoštevajo. Lepo bi ne bilo od nas, če bi se ravno istega dne »raztrosili* na vse konce in kraje, ko obišče naše mesto, oziroma okolico — divne Barkovlje — častna četa onih narodnih delavcev, katerim slovensko ozemlje jioverja svoj najdražji zaklad, katerim izroča skrbna in ljubeča mati Slovenija svojo lastno kri v pouk in vzgojo. — Plemenita, da, vzvišena je naloga učitelja odgojitelja ! Koliko truda in znoja, skrbi in dela, koliko iskrfnftra navdušenja in svetega ognja, koliko potrpežljivosti in samozatajevanja mu je treba, da ne kloni duhom pod veliko odgovornostjo nasproti Bogu, človeštvu in narodu svojemu ; da mu ne zgine iz duše in srca koD€Čni smoter in namen : dovesti izročeno mu mladino na pravo pot, po kateri peti naj ona potem privede ljubljeni narod svoj do postaje, kjer mu neha vse dosedanje »britko gorje . Zato je vestnemu učitelju-rodoljubu v prvi vrsti »na srcu«, da v oskrbovanje izročena mu , nežna, narodova rastlina, postane — naša mladina, zavedna, poetena. značajna in da nam iz nje vzrastejo mogočna debla — trdni, neomajljivi in močni stebri, na katere bo narod brezskrbno naslanjal tako težKo, iz dna duše pričakovano poslopje milejše in srečnejše bodočnosti
Dne 14., 15. in 16. avgusta prispejo k nam učitelji, kakor nam pravi njihov ]>esnik J. Lebao:
_«>d tam, kjer l>rave se deroče Pode valovi *red hribov, ' M ~ave hi«tre. bo«lre r-oče. « M -inje A dri je ltregov.u
Od vseh strani širne in mile nam zemlje slovenske prihiti one dni armada, ki vihti, brusi i n bistri »uma svitle meče« in kateri e glavna naloga in vodilno geslo — kakor pravi nadalje pesnik :
_I>a srečna l>ode nam mladina.
Po njej slovenska domovina I" Zlate so te besede in nam tržaČanom in okoličanskim Slovencem vzete so prav iz srca. Kdo izmed nas bi ne želel »sreče naj-Vfče« predragi nam mladini in lepi naši domovini ? ! — Ztto pa naj bodo prepričani siritelji in nositelji te sreče, da jih tržaško-okoličanski Slovenci vsprejmemo z odprtimi rokami in bratskim, ljubečim srcem. Skušali bomo po svojih skromnih močeh, da jim osladimo ure njih bivanja v naši sredi in v prijetno skrb nam bo, da ponesejo seboj to-lažilno zavest in bodreče jih prepričanje v težki njih nalogi, da so bili — »bratje med brati«.
Zato jim kliče hvaležni narod ob bregovih sinje »Adrije« iz src globine: Na veselo, bratsko snidenje ti naše vrlo, zavedno slovensko uč i t e 1 j s t v* o !!
— a.— r.—
I	-
Politični pregled.
V Trstu. 4. avgusta 1902-Za narodno avtonomijo. V »Slov. Narodu« od sobote čitamo:
»Nemci so začeli zdaj agitacijo, ki meri na to, da se nemške šole na Spodnjem Štajerskem postavijo pod nadzorstvo popolnoma nemškega okrajnega šolskega sveta ter tako oproste vsakega vpliva okrajnih odborov, v katerih imajo Slovenci večino. Ker se Nemcem ni posrečilo, od praviti okrajne odbore, hočejo jim zdaj vzeti vsak vpliv na nemško šolstvo. Kot načelo proglašajo, da naj imajo o nemškem šolstvu odločevati — samo nemške šolske oblasti. Po naši sodbi bi se dalo glede tega vprašanja prav lahko doseči sporazum-ljenje. Nemci naj le pripoznajo, da to, kar velja zanje, velja tudi za Slovence. Nemci naj priznajo, da imajo o slovenskem šolstvu odločevati samo slovenske šolske oblasti, naj pomagajo, da se za Slovence ustanovi poseben slovenski deželni šolski svet in razpor bo hipoma poravnan.«
Ta izvajanja v ljubljanskem listu pozdravljamo mi s posebnim zadoščenjem. Pod-
——B^g^a
pisujemo do zadnje pioiee. To pa kakor dosledni propagatorji ideje nacijonalne avtonomije. Le preko nacijonalne avtonomije vodi pot do srečnega rešenja narodnih sporov. Branitelji starih pokrajinskih tvorb, zgodovinske -razredbe države po kraljestvih in deželah, naj ze ne plašijo nikar. Tudi ob tej razredbi se lahko izvede nacijonalna avtonomija. Saj to je ravno, kar podelja vsebino ideji nacijonalne avtonomije : sleherni naiod naj sam upravlja svoje kulturelne potrebe ! Element vznemirjenja in iz tega rastoče bojevitosti je ravno v dejstvu, da je sedaj v mnogih krajih uprava kulturnih potreb enega naroda poverjena pripadnikom druzega naroda ! Iz zavesti naroda, da mu drug narod, ki mu je neprijazen, upravlja kulturne interese, izvira neprestan strah, da bodo ti interesi trpeli škodo. To ogorča, to provzroča permanentne boje.
Če bi pa n. pr., kakor izvaja »Slovenski Narod«, imeli za Štajersko dva ločena deželna šolska sveta, katerih enemu bi bila izključno poverjena uprava nemških, drugemu slovenskih šol, odpadla bi možnost, da bi eden drugemu delali škodo, odpadel bi označeni strah in oživela bi zavest varnosti in sigurnosti, in iz te zavesti bi logično nastopilo pomirjenje duhov. Tista črta, ob kateri trčati obe narodnosti ena ob drugo, bi se za veliko in veliko zmanjšala, število spornih točk in vprašanj bi se skrčilo, a konsekvenca temu bi bila najblagodejneja. Zato se nam vidi ideja nacijonalne avtonomije ediuo rešilna. Samo, da bi želeli mi videti jo izvedeno do skrajne konsekvence. Ista naj bi Be ne izvela po pokrajinah, ampak za narodne celote. Ne samo za Spodnje Štajersko, ampak za vse pokrajine, kjer bivajo Slovenci, naj bi se ustvaril juridični organ, ki bi upravljal kulturne interese Slovencev. In kakor rečeno: radi tega pa ne treba nikakor, da bi izginole zgodovinske meje med kraljestvi in deželami.
Že nacijonalna avtonomija ob sedanji razredbi dežel bi bila lep korak naprej do rešenja notranjega avstrijskega problema.
Ali, da se salviramo: s tem se ne bi nika-dar odpovedali kardinalni točki na slovenskem programu — našemu združenju v eno samo administrativno celoto, ki bi bila najsposobneja za pridruženje k jugoslovanski državnopravni skupini v okvirju roanarhije, do katere mora
mirjenje narodov, nemško-liberalni list
v deželnem zboru
ako Že pot
razmerje do s tem da je očiščena od
priti, ako si ista hoče ustvariti zavarovano lepo bodočnost.
Nemško-liberalna tartiferija. —
»Neue Freie Presse« kuje kapital iz relativne mirnosti, s katero so se vršile razprave v proslem zasedanju deželnega zbora Češkega, v prilog — g. Korberja in njegove državniške okretnosti za
Ali tu smo zasačili na kričečem protislovju.
Letošnje razprave Češkem — pravi — dopuščajo nado, da Be plemeni na Češkem, ki sti se združili na skupnem gospodarskem delu, približati eno drugemu na političnem in narodnem polju in da se skupno postaviti po robu grozeči nevarnosti, ki bi navstala, Ogrske postane neugc.ino. mnogo pridobljeno, da je grmičevja nestrpnosti.
Kar govori tu nemško-liberalni list, ni napačno povedano. Nestrpni in zdivjani parlamentarni odnošaji bo res dosti pripomogli do odtujenja. Nestrpnost, ob presDjanju zahtev in postulatov zakrivlja, da navadno ne more priti do sporazumljenja.
Mesto pa da bi se nemško-liberalni list sam ravnal po svojem nauku, da bi se izogibal vsemu, kar bi kazalo na nestrpnost in kar bi bolelo na drugi strani, prihaja v istem odstavku s'? pogojem za dosego sporazumljenja, kakoršnjega more staviti le skrajna nestrpnost, tisti radikalizem, ki sporazumljenja ne sme hoteti, ker bi mu sporazumtjenje izpodmaknilo ekzistenčno podlago.
Čehi zahtevajo vspostavljenje češkega notranjega jezika. Oni pa izjavljajo ob vsaki priliki, da za to ne morejo dovoliti Nemcem nikake konpenzacije, ker bi jim bilo z notranjim jezikom le vspostavljeno staro pravo. Še-le po takem poravnanju Btorjene krivice bi se mogli pogajati z Nemci glede njih zahtev. »Neue Freie Presse« bi privolila v notranji češki jezik, ali — za ceno nemškega državnega jezika ! Govoriti z ene strani, da se treba izogibati vsemu, kar bi kazalo na uarodno nestrpnost, z druge strani stavljati skrajno narodno zahtevo, o kateri vedo, da bi privela, ako bi jo hoteli uveljaviti, do katastrotalnih pojavov: to je vendar najhuja tartiferija !
Kako so nekdaj govorili in kako je sedaj ! Bilo je v usodnem letu 1859.
r «> i) is I « T £ K.	c,>
MELITA.
Pavest iz naše dobe.
Opisal J 0*1 p K vre II Tomie ; prevedel Radi.
Prvi del. VII.
Branimir je prišel z očetom dan poprej v Deli-dvor, a prišel je tudi Artur iz Budimpešte, kateri je koval v zvezde Melitino abero, ko je izvedel za Rudni<;evo bogastvo, kar mu je bilo najljubše, ker je potrel>oval denarja.
Grofovska soproga Arraano sta povabila najbližje sorodnike in najbližje sosede na tiho poroko v dvorskej cerkvici. Od sorodnikov ni prišel nihče, ali nevesti so poslali dragocenih darov. Od Bosedov pa ni izostal nihče. Prišla je tudi baronica Andrina z Ljubico in Alfredom, ki je prišel dan poprej na kratek dopust k svojej teti na Borko v ee. Tudi Bu-ž'nskovi z Elo so prišli, a tudi grof Janko, kakor veren prijatelj Armanovib. Maestro Nikola ni mogel priti, ker je ležal v Zagrebu t>olan na influenci, no, zato je poslal Meliti svojo šaljivo kompozicijo »l" oči pira«, pisano v kaj savskem nareej u. Stari Deli-dvor je b:l poln gostov, a na prostranem dvorišču
je bilo komaj prostora za veliko število kočij, na katerih se je pripeljala semkaj sosedna gentrija.
Točno ob deseti uri predpoludne je pričel obred v cerkvici. Grcf Armano v uniformi dragonskega majorja in grofica Ana sta kle'ala na klečalnici tik žrtvenika sv. Katarine.
Grof je bil ginjen, a grofica je klečala s stisnjenimi očmi in sklopljenimi rokami, kakor nem kip iz kamena. Ona je vroče molila k Bogu za srečo svojega deteta, ker jej je neki notranji glas vedno pravil, da ta zakon ne bo srečen... To je bila od dneva, ko je Rudni** izprosil Melito, neprestana grofična slutnja, ki jo je mučila dan in noč.
V kapelici je čakal že domači župnik, a zbiali so se tudi povabljenci. Stari Rudnić je stal s svojima sinovoma Branimirom^ in mladim Mirkom tik klečalnice, na katerej sta klečaia grof in grofica Armano, a blizu njega grof Slavomir z Alico, baronica Andrina z Ljubico in Elo, dočim je stal Alfred zunaj na hodniku z onimi mnog mi, kateri niso mogli najti mesta v malej cerkvici. Naposled se je prikazala tudi nevesta. Pripeljal jo je pod pazduho Artur, ki je z veselim obrazom pozdravljal prisotne, dočim je gledala Melita resno pred-se. Bila je oblečena v priprosto popotno obleko jako elegantnega konja. V
obrazu je bila bledejša nego navadno, po čemer se je dalo sklepati, da je jako razburjena, da-si se je silila, da bi čim bolj prikrivala to razburjenost. Ko je stopila pred oltar, je pristopil od strani zaročnik, katerega je ona pogledala postrani hladno in neprijazno, kakor da bi ga hotela vprašati : »Kaj se mi približuješ?« Ta pogled je porazil Branimira. On si ni mogel raztolmačiti, kaj naj pomenja ta pogled ? On seveda ni niti slutil, da je ona opazila na hodniku ,njega1, da-si je gledala pred-se, in da se je napravil od tega trenotka v njenem srcu pravi vulkan, v katerem je vse orvelo in kipelo. »Zakaj je prišel semkaj ?« se je vpraševala ona. »Je-li je prišel, da se naslaja na moji nesreči in da se mi roga, ali mi hoče pokazati, kako srečen je s svojo ženo, katero mrzim jaz iz dna duše .. . Ah, le da ne bi bil prišel: le on da ne bi bil prišel, vse bi lažje pretrpela !» Tako je govorila sama sebi.
Poročni obred se je vršil tiho in se zvršil brez navadne propovedi, kar je izrecno zahtevala grofica Ana, ker bi jo to še več vznemirilo.
Poročenca sta sla prva iz cerkve. Melita je šla s vzdignjeno glavo in ponosno, kakor je to ona sama umela, dočim se je moglo zapaziti na Branimirovem obrazu neko potrtost in zlovoljo. Vsi so šti za poročencema
v veliko dvorano, kjer se je imelo hitro za jutrkovati, da bi novoporočenca ob pravem času prispela na železnišfeo postajo. Tu sta oua dva vsprejemala tudi čestitke gostov, stoječa drug ob drugem.
Med poslednjimi, kateri so prišli častitat, je bil Alfred. Približal se je od strani, skoraj po tiho Meliti in poklonivši se jej je izustil s tihim, nesigurnim glasom : »Čestitam !«
Strašen, neopisljiv je bil pogled, s katerim je Melita premerila svojega nekdanjega ljubimca. Alfred je ves vstrepetal pod tem pogledom in čakal, kaj se zgodi nadalje.
»Vi ste bili tako predrzni, da ste prišli danes semkaj?«, je spregovorila Melita z glasom, drhtajočim od razburjenosti.
»Ali, Melita !« se je izvil Alfred.
»Molčte!« mu je za povedala osorno Melita. »Vi ste vzrok vsej mojej nesreči... Jaz vas preziram«.
Alfred je pobesil glavo, se poklonil in odšel v kot dvorane. Ta kratki razgovor med njim in Melito je trajal, ko se je Branimir razgovarjal s svojimi čestitelji. On ni ne videl, ne slišal od vsega tega ničesar. Alfred se pa ves čas po tem dogodku ni več upal približati Meliti, ker se je bal novega, morda še hujšega navala njene jeze.
(Pride še.)
Polovica vojakov - graničarjev j€ zapustila Liko in odšla v Italijo, da se pridruži drugim četam. Tem povodom je polkovniK P«»lkl izdal Ličanom daljši proglas, v katerem je poziva! graniČarje, naj branijo in čuvajo obitelji onih, ki so odšli, ter naj skrbe za mir in red.
Proglas pa je zaključil tako-le :
»Po vasi pridnosti in brižnosti v izvrševanju službe cvel bo vsikdar zaželjeni mir v Vaši hrvatski domovini. Pazite torej dobro, da Vam Vaši bratje, ki se sedaj nahajajo v Italiji, ne lw>do govorili, da radi svoje nemarnosti niste vredni deliti njihove slave.
Vam pa vojaki liški, ki ste s prvo četo <»stavili svojo hrvatsko domovino, pošilja Vam Vaš polkovnik pozdrav z nalogom, da skrbite redno in v vsaki čas, da opravičite tisto zaupanje, ki je naš premilostljivi kralj in vladar, cesar Fran Josip I., stavlja v Vas in katerega zaupanja so se že Vaši pradedje v davnih dobah vredne skazali !
Slava Vaša je »lava in ponos vsega roda in tista dika hrvatskega nsroda, s katero se vsaki hrabri Ličan najraje kiti. A da Vi dosežete vse to, pravi mi glas mojega srca, ki me glede Vas še nikdar ni pre-varil.
V Gospiću, dne februvarja 1859.«
Tako je bilo v očigled bitki pri 8 o 1 f e r i d u !! Kako so se tedaj Hrvatje odzvali, to je znano vsemu svetu. A
kako s« je pozneje odgovorilo njim.....?
Južna Hrvatska j e d a n e s najbolj zanemarjena in zapuščena zemlja \ vsej monarhiji. To je oni kos zemlje med Bosno in Dalmacijo, Kvarnerjem in Kranjsko. Poročilo trgovinske in obrtne zbornice senjske, pod katero spada to področje, se ne čila kakor kakovo gospodarsko poročilo, ampak kakor tužna jeremijada o zastajkuju, nazadovanju, pripadanju teh krajev v vsakem pogledu človeškega delovanja. Nikjer ga ni najmanjega lK>ljšanja. vse gre le na slabše!
Italija in Evropa. \ sled zadnjega potovanja italijanskega kralja na Rusko se evrupejsko časopisje mnogo bavi z italijansko politiko. Vt»i pr pi 8 u jejo temu potovanju veliko važn -t in priznati se mora, da je Italija, če tudi ne po svoji zaslugi, mnogo pridobila na ugledu. Seveda, ako upoštevamo laštci značaj, se ne l>omo čudili, da se Italijani sedaj toliko bahajo s tem, da se ž njih politiko bavi široka javnost! Sami sebi se dozdevajo sedaj tista os, okoli katere se vrti ves svet. \ svoji zaslepljenosti ne morejo Italijani spoznati, da le goli ugodni slučaj, le sedanja evropska konstelacija sama sili na to, da je Italija postala kolikor-toliko uvaže-van faktor med evropskim; vlastmi.
lius-ko-t'jancozki politiki je seveda glavni namen, da kol kor mogoče oslabi svojo nasprotnico, tro«vezo. in novejši dogodki ka/.ejo, da prizadevanja dvozveze res niso ostala brezuspešna. I>v<<zveza si res ne more bogve kaj pričakovati od p >mc»či Italije, ali za njo je vendar velike važnosti, da ima jedno nasprotnico manje. Hoj dvozveze je naperjen v glavnem le proti Nemčiji, katera stremi za svetovnim goef»odstvom, ne pa proti vsem t ros vez mi m vlastim enako. Dvozveza mora torej stremiti za tem, da Nemčijo kolikor možno izolira. Cisto naravno pa je nadalje, da lx> Italija tako ali tako odškodo-vana za svoj odpad od tro z veze in za svoje zbližanje k d voz vezi. To odškodnino bi pa bila prav lahko inkasirala naša država, ako bi jo vladali razumni in dalekovidni politiki. Ali o<l naše birokratične in ozkosrčne diplomacije je zastonj pričakovati, da bi imela kaj zmisla za to, kar se dogaja izven črno-rumenih kolov i a v strani od one poti, ki vodi v Berolio. ko še svojih notranjih razmer ne zna ali noče urediti tako, da bi ustvarila predpogoje procvitu in napredku in pa predpogoje z i s p r i j a z n e n j e narodov z nje v nanjo politiko!
Kakor smo omenjali že uvodoma, gleda svet sedaj le na ulogo, katero igra Italija na političnem cdru, malokdo pa se zmeni za režišerje. ki so za kul.sami in ki dirigirajo vso igro! In ti režiserji eo t'ranrozko-ruski politiki. Tudi avstrijskim oticijozom silno nponira laška baletka in hite jo pregovarjati, naj se zopet povrne v trozvezno gledališče, kjer ima veliko več ugodnosti. Avstrijski oficijozi nt hudi na to, da je postala Italija nezvesta trozvezi, med tem. ko je vendar jasno, da bi morala igrati Avstrija tisto alogo — le ne razmer no dostojnejše — nego jo igra sedaj halija! Jeza avstrijskih oticljo-
zov na Italijo je popolnoma neopravičena ! Jeziti bi se morali le na svojo kratkovidnost, ker so zamudili ugodno priliko: približati se dvozvezi. In razlogov za opravičeno jezo imajo - avstrijski narodi !
Tržaške vesti.
Dijamantni jubilej doktorata biskupa Strossmaverja. Poslanstvo Hrvatov, ki se jutri pokloni v Rogašk Slatini velikemu biskupu Josipu Jurju, bo vodil g. poslanec dr. Fran Vrbanić.
Jednakopravnost: kakor si jo mislijo laški »socijalisti« ! Iz »Naše Sloge« do-znajemo ozirom na že opisani puljski siuČaj še nekoliko velezanimivih momentov, ki ka-
1
žejo v jako jako rudni luči ne le »interna-' cijolizem« teh ljudij, ne le tisto »jednakost«, ki bi jo hoteli privoščati našemu rodu, ampak tudi njihov toli povdarjani — demo krati zem.
Govorč o tisti kazenski razpravi v Pulju, na kateri se je tista sirota Hrvat drznil zahtevati, naj ga sodirk zasliši v njega (Hrvata) 'materinem jeziku, se socijali-stiško glasilo »Proletario« ne more prečudit', kako da je mogel Hrvat zahtevati kaj tacega ter da bi bil isti, ker zna italijanski, ne le mogel, ampak celo moral govoriti italijanski, ko je vedel, da sodnik ne zna hrvatski!
Ali to ni lepa izpovedba — mednarodne in demokratične dušice!! Ne le torej, da to »mejnarodno« in »socijalistično« glasilo na« šemu rodu in jeziku ne priznava principa jednakosti in jedoakopravnosti, ampak Be postavlja — če puhtimo narodni moment popolnoma na strani — na stališče, ki je navpično nasprotno — demokratičnemu principu. Socijalistično glasilo zahteva torej od nas. naj klonemo pred načelom, ki je nemoderno, neliberalno in v najhujem nasprotstvu z naukom o suvereniteti ljudstva, kateri nauk ravno socijalisti najbolj kriče v svet — naj klonemo pred diktom : dani uradnik zavoljo ljudstva tu, ampak ljudstvo zaradi uradnika! Če uradnik ne zna, pa naj se narod naš odreka jednakopravnosti, pristojajoči mu po zakonu in nepobitno, pa naj se ljudstvo uči, da popolni, karje uradnik zanemaril! Ljudstvo naj se p r i -lagodja pomanjkanju uradnika v njega vsposobljenosti za vršenje službe, za katero je plačan od — ljudstva!!
Take nauke, ki bi bili umevni k ve-čemu še v kaki absolutistično, avtokratsko, despotičnr- vladani državi, take nemoderne in nedemokratične nauke širi glasilo, ki nosi častno ime »Proletario«, ime, ki pomenja cel program, ime, v katerem je že izraženo načelo bratstva in ljubezni med vsemi, brez razlike, ki trpe pod neskladnostjo in ostrostmi sedanje uredbe Bocijalnih in ekonomskih odnošajev, in ki streme po uglajenju teh razmer in po dostojni gospodarski in socijalni poziciji!
Nepobitno je, kar piše »Naša Sloga« nasproti temu nemodernemu in nedemokratičnemu stališču, ki je je v svojem narodnem šovinizmu zavzelo rečeno psevdo-Bocijalistično glasilo: »Ako se uradnik noče posluževati našega jezika, ali ako ne pozna istega, potem je dolžnost našemu narodu, oziroma inteligenciji, izišli iz tega naroda, da se v narodnem imenu ter na čast in korist naroda zavzame za jezik naroda, in to vse eno, tudi če zna kakov drugi jezik !«
Tako je ! To je »tališče, ki odgovarja modernemu in liberalnemu nsziranju, principu jednakega prava za vse ter aksijomu, ki naravno in s železno logiko raste iz demokratičnega mišljenja in čutstvovanja, aksijomu. da uradnik mora Blužiti narodu, ne pa da bi se narod moral akomodirati nesposobnosti ali komoditeti uradnika !
Povsem primerno temu nedemokratič nem u zahtevanju, da se mora ljudstvo radi nesposobnosti uradnikov' odrekovati svojim pravicam, je tudi to, da »Proletario« ustvarja analogijo med Hrvatom v Istri, in Angležem v Gradcu ! Le narod no-i talijanski brutalni šovinizem, le divja jeza na tem, da je Slovana v Istri, ki hoče živeti in zahteva Bvoja prava in hoče zlomiti laško oligarhijo, to brutalno nadvladje manjšine nad veČino: le ta šovinizem je mogel toliko zaslepiti rečeno socijalistično glasilo, da ne ve razlikovat' med avtohtonnim Hrvatom v Istri
in angležkim t u j c e m v G r a d c u, da ne razlikuje med prastarim stanovnikom v državi, ki mora vršiti težke dolžnosti do države, in med tujcem, ki nima nikakih obvez do te države! Da torej ne ve razlikovati, da prvemu iz vršenja dolžnosti izhajajo tudi pravice, dočim drugemu ne !
Da, da: pisava lista »Proletario« po tisti razpravi v Pulju se vredno postavlja na stran agitaciji socijalistov v Miljah proti podjetju — delavcev !!
Italijanski šovinizem tu, italijanski šovinizem tam. Sicer pa so italijanski socijalisti
—	ako bi hoteli verjeti zatrjevanjem oficijelnih krogov demokracije — internacijonalci najpristnejega kroja !
Ne trpinčite živali ! Pišejo nam : Ni dolgo temu, ko sem se proti poludnevu vračal po istrski cesti proti mestu. Srečaval sem Brškice v večih in manjih gručih, ki so se se svojimi dolgouhatimi natovorjenimi štiri-nožniki vračale proti domu. Tu pa sem opazil nekaj, kar moram grajati. Ni dosti, da je uboga žival morala dolgo pot vleči težek tovor v mesto, ni dosti, da mora tudi domov vleči težko breme — razne potrebščine za domačo hišo —, ne, še gonilke sedajo vrhu bremena in gonijo naprej brez usmiljenja po I žgočem solncu, da se uboga živalica kar upo-giblje pod vso to težo.
To je ojstre graje vredno. Ali ne bi mogli poklicani činitelji, županstva, duhovščina, učiteljstvo, poučiti in posvariti ljudstvo, da tudi živali ni smeti trpinčiti ? !
Slovenci! Vabimo Vas k XVII. veliki skupščini družbe sv. C rila in Metodija, ki bo v četrtek, 7. avgusta t. 1. v II. Bistrici. Začetek božji službi ob pol 10. uri ; začetek zborovanju ob 11. uri v hotelu »Ilirija«. Po zborovanju ob 1. uri bo skupni obed, za kateri naj se udeleženci do 5. avgusta zglase z naslovom: Tvrdka Znideršič ii Valenčič v II. Bistrici.
Poročilo tajnika družbe sv. Cirila in lletodija. Podružnični tajnik gosp. Ante Sterćberger je na občnem zboru minole sobote podal nastopno poročilo:
Slavni občni zbor !
Končali smo leto, naša dolžnost je, da se ozremo po polju svojega delovanja, da položimo račun o narodnih sredstvih, ki smo jih tekom leta porabili; pa tudi, da pokažemo na vspehe, ki jih je v tem Času dosegel na šolskem polju slov. narod v Trstu.
Minolo leto je bilo v Trstu polno dogodkov. Delavski i stan obeh narodnosti je nastopil pot boja, da pride do boljšega gmotnega in socijalnega stanja. Kakor vsak veči boj tako je tudi ta zahteval svojih žrtev. VeČ naših ljudij je izgubilo življenje pod vojaškimi bajoneti in svinčenkami, mnogo družinskih očetov in narodnih delavcev je prišlo ob kruh, mnogi bo morali zaradi stavke
—	ker niso imeli v tem času zaslužka — seči po svojih prištednjah, ali so pali v dolgove- Z delavci sj trpeli tudi naši trgovci in obrtniki.
L<3tos se tožijo v Trstu vsa društva, da bo jim pali dohodki. Tudi mi moramo omenjati, da niso naši podružnični dohodki primerni številu tržaških Slovencev, pa tudi naš Ciril Metodijev tiar je vedno manjši.
Zato stopamo danes pied občni zbor z živo željo, naj bi vsi društven iki, vsak po svoji moči in ob vsaki priliki, delovali za našo šolsko družbo, da jej p r i b a vi j o dovolj sredstev za vzdržavanje šolskih zavodov!
Pod utiskom takih dogodkov je bilo delovanje društvenega odbora naperjeno v prvi vr*ti na to, da vzdrži vsaj dosedanje šolske zavode. Mi znamo dobro, da nas šola pri , sv. Jakobu sama ne more rešiti. Naših otrok je več tisoč, a tam jih hodi v šolo komaj okoli 600. Ali šola pri sv. Jakobu — s svojimi lepimi vspehi — je gorčično zrno, iz katerega nam vzrastejo v Trstu ' potrebne slovenske šole; šola pri sv. Jakobu j je naša bojnn trobenta, ki zove V3e tržaške Slovence na okup, da si z »uma svitlim mečem« pribore v Trstu šolske pravice.
Težko je bito letošnje leto za našo podružnico, a še težje za glavno družbino vod-Btvo v Ljubljani. Večkrat ste čuli obupni klic, da se nahaja naša družba v krizi, da bo morali zaradi premalih dohodkov zapreti nekaj šol — a vselej je žugala ta nevarnost v prvi vrsti naši tržaški šoli. Ali dobri genij slovenskega naroda nas ni zapustil. Glavno vodstvo v Ljubljani je znalo z neutrudo de-
lavnostjo doseči, da so se vsi dosedanji zavodi vzdržali. Naša družba ni šla torej uazaj — nasprotno: v seji dne 10. julija je sklenilo glavno družbino vodstvo razširiti našo deško šolo pri sv. Jakobu iz štiri razrednice na petrazrednico. Preveliko število otrok in pa potreba do pooolnjenja pouka tudi na naši deški šoli, to vse je bilo vedno nujna zahteva naše družbine šole pri sv. Jakobu, ki je s tem vsaj deloma rešena. Skromni odnošaji, v katerih živimo, nam ne dajo doseči Bog ve' kakih vspehov. Ali naša deška šola ni bila zastonj. Več njenih gojencev je na dižavnem nemškem gimnaziju v Trstu in na hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Letos je dovršil prvič gojenec naše šole nemški gimnazij in položil maturo z odliko, kar služi na čast njemu in njegovim bivšim učiteljem — pa tudi naši skromni družbini šoli pri sv. Jakobu.
Enake potrebe, kakor na deški, so tudi na naši družbini dekliški šoli pri sv. Jakobu. Letos imamo na njej preveč 70 dosedanjih učenk, s katerimi ne znamo kam — a da niti ne govorimo o novih, ki vsak dan trkajo na naša vrata. Srce krvavi človeku, ko vidi, kako žalostno odhajajo stariši, ker se jim ne morejo sprejeti v šolo otroci in ker jih morajo potem poslati v narodno smrt, v italijanske magistratne šole. Mi smo pokazali to potrebo glavnemu vodstvu v Ljubljani, ker ne smemo pod nobenim pogojem odpraviti iz šole vsaj dosedanjih učenk. To nam brani naša vest, naš slovenski ponos, pa tudi čast naše šolske družbe.
(Zvršetek pride). XIV. skupščina »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« in i/let v Benetke. Izlet, ki se priredi o priliki XIV. skupščine »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev* v Trstu s parnikom v Benetke, se na željo več udeležencev ne bo vršil, kakor je bilo prvotno določeno, temveč odpluje par-nik dne 16. t. m. ob 5. uri zjutraj iz Trsta, da bo tako izletnikom dana prilika voziti se po dnevu po morju. Povratek iz Benetk nazaj v Trst pa bo v nedeljo, dne 1»>. t. m. o polunoči tako, tla pridejo izletniki v ponedeljek zjutraj nazaj v naše mesto. Do sedaj je oglašenih že zadostno število izletnikov in je s tem izlet zagotovljen. Kdor se pa še ni zglasil do sedaj, stori to lahko do prihodnje sobote, dne 9. t. m.; na eventualne poznejše prijave se ne bo oziralo.
Vožnja tja in nazaj stane 5 kron in je denar pošiljati g. Antonu G r m e k - u, učitelju pri Sv. Ivanu. Ker bo to sploh prvi izlet, katerega prirede Slovenei v Benetke, nadejati se je, da se istega poleg učiteljev udeleži tudi drugo slovensko občinstvo. Za onega, ki si želi ogledati to zgodoviesko mesto, se bo pač težko kedaj nudila ugodnejša prilika, nego bo ta izlet. Že po dosedanjih prijavah je sodit', da bo udeležba nenavadno velika.
Otvoritev prvega ljudskega prenočišča. To prenočišče, ki se je v soboto slovesno otvorilo v ulici Poadares, ima 54 sob in 2&J postelj. V posamičnih sobah je, v razmerju z njih velikostjo, nameščenih od 1 do 6 postelj. V prenočišče se vsprejemajo samo možki. ki plačajo 30 stotink za jedno noč, a le po 24 stotink za noč, ako plačajo naprej vsaj za en teden.
Štrajk kavarnarskih uslužbeueev še vedno nadaljuje. Skoraj po vseh kavarnah pa se vrši služba popolnoma redno, ker so gospodarji najeli že druge uslužbence, a so po nekaterih kavarnah tudi stari uslužbenci pod prejšnjimi pogoji vstopili zopet v službo. — Nekaj socijalistov je včerajšnjega dne demonstriralo po glavnejših kavarnah s tem, tla niso dali nič napitnine in so plačali kavo a samimi stotinkami.
Koristi takih demonstracij mi ne moremo prav umeti. Kajti gospodarji so imeli le dobiček, ker so prodali nekaj več kave, če pa je odpadla napitnina, je to škodovalo le uslužbencem. To pa menda ne more biti nainen strajkov. S tako taktiko škodujejo socijalist; le tiBtim, katerim bi morali koristiti.
Samomor. Iz Sv. Križa nam poročajo, da se je tamkaj minole noči dogodil veležalosten slučaj. 17-letno hčerko Štefanijo posestnika F. K. pogrešali so včeraj večer in jo iskali vso noč. Danes zjutraj pa je oče dekleta našel poleg vodnjaka na svojem dvorišču žensko ruto in listek, na katerem je bilo zapisano, da pozdravlja vse svoje!
Očeta je obšla huda, strašna slutnja, ki se je, žalibog, tudi uresničila. Preiskali so vodnjak in izvlekli mrtvo truplo mladega
dekleta. O vzroku temu groznemu koraku nam ne |K>ročajo ničesar. Sicer pa nam je obljubljeno se natančneje sporočilo.
Samomor. V noči med soboto in nedeljo utopil se je 'JO-letni mašinist parnika »Hungaria«, Jurij Badlovič. Dan poprej je bil namreč odpuščen iz službe in je takoj zapustil parnik. Po noči pa se je neopaženo povrnil na parnik in vse pripravil tako, da ne bi njegovega samomora opazil ni kdo in ga mogel rešiti.
Privezal si je na život dva težka kosa železa in je po vrvi tiho splezal s parnika v morje tako, da ni provzročil najmanjšega šnma. Se le včeraj zjutraj so mornarji zapazili na krovu nekaj nie^ove obleke, ob strani parnika pa vrv, po kateri je nesrečnež splezal v morje. Potapljavee, ki se je v ta namen spusti! na dno morja, našel je tam utopljen-čevo truplo in je izvlekel na površje. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu.
Hed ljubimci. 23 letni I'ran Specz iz ulice Med a š*. 1. in Horienzija V. se ljubita že kakih |>et let in ravno toliko časn se prepirata in pretepata radi ljubosumnosti in iz družili vzrokov. Danes, ob 1. uri zjutraj bil je Spetz v pivarni »Alla Costanza« v .iliei Torrente, ko je prišla tja njegova Hor-tenzija in ga z brivno britvijo urezala po obrazu. Hotela ga je še enkrat urezati, ali (•>ebe, ki so se tam nahajale, so jo zagrabile za r »ko in jej odvzele britev. Kmalu na to tja došl redar pa je l! >rtenzijo odvedel v zapor, kjer je izpovedala, da je ranila Spetza, ker jo je — dasi ima žnjo že otroka -- za- j pustil in si našel drug> ljubco. Spetz u je britev odvzela konec nosa in mu prizadela j globoko ran<» na levem licu cul ust do vratu.
Draibe premičnin. V torek, dne 5. avg. ob ld. uri predpoiudne se bodo vsled »arerlH« tuk. c. kr. okrainega sodišča za ci- i vilne stvari vršile sledeč« dražb* premičnin : j na V rdeli štev. 204, hišna oprava ; v ulici della Borsa št. 1, pisarniška oprema ; v ul. Giulia št. l.A, hišna oprava; v Skorklji št. !*.•♦*». in v ulici Coroneo štev. i*, hišna oprava, oprema v zalogi in špaga; v ulici Concordia št?v. l.B, hišna oprava; v ulici Concordia št. 59'.', hišna oprava: v ulici del Pes^*e št. 'J, šivalni stroj», naslonjač, tapece-rijska oprema.
Vremenski restnl* Včeraj: topijui*r ob 7. ur: zjutraj 25.8° ob 2. ur' po pol u fine lO C.* —Tlakouier oh 7. uri zjutraj 763.7 — DaaM pliznt ob 10.25 predp. in ob 9.24 pop.; osefca o^ 4 ti predp >iuin« in ob 3 45 pop tiudne.
Vesti iz ostale Primorske.
< Odprt irrob. V Vrtojbi je umrl ! upokojeni nadučttelj Andrej Drasćei v 74. letu svoje dobe. P. v m.!
Mesto C. kr. notarja je zaropansi v Labrnju v Istri. Prošnje je predložiti c. kr. okrožnemu sodišču v Rovinju tekom 4 tednov.
X Dežela i stroški \ Istri so raz-merno z gospodarskimi razmerami v deželi visoko proračunjeni. Troški za deželni zbor tnašajo 22.s00 kron, deželni glavar dobiva 72*K) kron. štirje odborniki pa 20.«M» kron. Troški za deželne urade znašajo £3.180 kron. za naučne svrhe je proračuna na svote 420.213 \ kron. Zdravstveni stroški 1 ti O.H» kron. za človekoljubne in dobrotvorne zavode 337.000 kron. Za javne gradbe (cestne, vodne, železnice) I^OSOO kron. Za poljedelske in gospodarske namene 93.000 kron. Vojaški in stroški javne varnosti 4»».760 kron. In potem so še razni drugi stroški.
Iz Sežane. Tukajšna zavarovalnica za govejo živino bo imeia dne 10. avgusta t. 1. <<h 4. uri pop. veselico na dvorišču hotela »Treh kron«.
Vspored ; l.A. Nedved : Popotnik, možki zb *r. 2. Igra : »Napoleonov samovar. 3. Vogel: Cigani, možki zb >r. 4. Tombola s tremi jako zanimivimi dobitki. 5. Ples. — Mej te ni točkami bo svirala vojaška godba.
Vstopnina h koncertu 40 stot., listek za tombolo 4<* stot., plesni komad 20 st.
V Opatiji je bilo od 1. septembra 1901 do vštetega 30. julija 19n2 16.146 oeeb. Oi 24. julija 1902 do do vštetega 30. jul;ja je prirastlo 462 oseb. Dne 30. julija je bilo navzočih 18*4 oseb.
X Nm ženskem učiteljišču v (»orici se začne novo šolsko leto 1902 1903 dne 16. septembra t. 1. Vpisovanje se bo vršilo in sicer na zavodu samo za I. tečaj dne 13. in 1~>. in na vadmcah samo za 1. razred 15. stega meseca od i*. —12. ure zjutraj.
Vsprejemanje učencev, učenk in gojeok v više razrede ali tečaje je radi prevelikega števila sedanje zavod ne mladine nemogoče.
Strela in požar. IzKozjan nam pišejo: Dne 28. t. m. ob 6. uri popoludne je strela udarila v s slamo pokrito poslopje Marije Tomažič iz Kozjan. Zgorelo je vse. Vnela pa so se poslopja dveh druzih gospodarjev, trije hlevi z lopami v vrednosti 2000 K. Na plat zvona so prihiteli sosedje iz bližnjih
i vasi : Tatre, Otrovice, Vatovelj ia Mislič.
, Blizo 300 jih je bilo. Posrečilo se jim je preprečiti, da se ogenj ni siril. Sosebno moramo pohvaliti brkinska dekleta, ki so kaj
1 pridno donašala vodo. Nevarnost je bila velika, ker je pihala močna ^sapa, da požar uniči vso vas, 36 številk. Hvala torej, prisrčna hvala vsem gasilcem!
Pogorelci so bili zavarovani. A uboga udova je zamudila plačati o pravem čsbu zavarovalnino. I smiljenja vredna je tembolj, ker ima malih otrcčičev. Banka »Slavija« bi res storila veliko človekoljubno delo, ako bi se te re**e usmilila in jej izplačala odškodnino.
Vesti iz Kranjske.
*	Mestna hranilnica v Kamniku. V
mesecu juliju 1902. je 122 strank vložilo K 3H.167-34. Od strank vzdignilo K 15.15917. 19 strankam se je izplačalo posojil K 29.400. Stanje vlog K 509.481*27. Stanje posojil K 237.732 45. Denarni promet K 125.018 29.
*	Dramatični predstavi v Idriji, pri kateri bodo gostovali čiani slovenske drame se bosti vršili v drugi polovici avgusta in sicer »Oče in očim« ali »Ženski Otelo« in »Srečni oče« ali »Zakon na posku3«.
*	Velika nesreča v otoški jami pri Postojni. V soboto popoludne prišla sta v Postojno dva Nemca, da si ogledata pred par leti najdeno novo jamo, ki se nahaja blizu Velikega Otoka, nedaleč od znane po-pitojinske jame. V jamo ju je spremljal neki Žitnik iz Postojne. Ko sta hotela Nemca iti v jami preko neke nevarne brvi, ki je nad podzemskim {»otokom, svaril ju je Žitnik, naj ne hodita črez, ker je zelo nevarno. Nemca pa sta na vsaki način hotela iti črez brv in Žitnik je prvemu res pomagal, da je prišel na drago stran prepada. Ko pa je hotel pomagati še drugemu, zgrudil se je v prepad in izginil v peneči vodi. Nemca sta potem šla takoj iz jame in klicala na pomoč, ali ljudje so vso noč in tudi včerajšnji dan zastonj iskali ponesrečenega Žitnika.
*	l lični napisi t Šiški pri Ljubljani. Ker so bili razni listi raznesli vest, da je občinski odbor v Šiški sklenil, prirediti slovensko-nemške ulične napise, poročajo sedaj »Slovencu«, da to ni res in napisi da bodo le slovenski. Predlog za dvojezične napise, da je bila le šala, ki si jo je dovolil eden odbornikov.
Je pa tudi res. Tudi-nemški ulični napisi v Šiški — to bi že ne bilo več le nenarodno, ampak prav debelo — neumno.
*	Okraden' mrlie. Iz Idrije se poroča: Od strele ubito Marijo Peternel so prenesli v mrtvašnico, kjer se je drugi dan zapazilo, da ji je nekdo že mrtvi pokradel zlate uhane iz ušes. Dotična oseba pa se je zbala, da tatvina ne bi prišla na dan: prinesla je ukra-
1 dene uhane drugi dan nazaj in jih položila mrtvi na prsa.
*	Tragičen dosodek. Blizu vasi Luče, med Krko in Žalno, se je dne 28. t. m. dogodil veletragičen slučaj, čegar žrtev je bila učiteljica Otilija Cepuder. Vozila se je namreč na nekem vozu, ki je vozil drva. Mej vožnjo pa je padla z voza in se v notranjem poškodovala tako silno, da je vsled poško-deb umrla že mejpotoma, ko so jo nesli v Krko. Proti vozniku se je uvedlo kazensko postopanje, ker je baje neprevidno vozil.
Vesti iz Štajerske-
— Še o slavnostih t (»radea. Vedno interesantneje stvari prihajajo na dan o teh slavnostih. Tako interesantne stvari, da mora biti, ali pa se dela slep oni, ki ne vidi ve lenemškega, irredentističnega značaja priredbe, uprizorjene v Gradcu. Take stvari so to, da bi morali kornega poveljnika postaviti pred vojno sodišče radi veleizdaje, ako bi bil dovolil vojakom udeležbo na taki — pevski slavnosti.
Poslušajte le 1 Dr. Graf, župan graški, je prej napil nemškemu in potem še le avstrijskemu cesarju. To se je zgodilo na avstrijskih tleh '. Po zdravijci županovi je godba prej svirala »Heil Dir im S egeskranz« in potem še le avstr.jsko himno. A ob sviranju
te poslednje so avstrijski pevci peli »Deutsch-land, Deutschland, uber alles«. In — gospod namestnik je mirno poslušal to.
Da pa ne bo ni kdo v dvomu o značaju teh slavnosti, bodi povedano, da je poslanec Malik v svojem govoru obžaloval, d a še stoje mejniki gori na severu monarhije, ki za sedaj še ločujejo avstrijske Nemce od onih iz r a j h a !
Ta demonstracija v velikanskih dimenzijah je stala deželo in glavno mesto tisoče in tisoče. A vsaki novčič teh tisočev je po tretjini krvavo zaslužen denar iz Spodnje Štajerske !
Pa tudi toli slavljena nemška kultura se je kazala o tej priliki v jako čudni luči. »Siidsteierische Presse« pravi, da je bilo po ulicah tako tuljenje, da človek ni mogei razumeti človeka. 5—6 letni dečki so s kričanjem kazali neverjeten fanatizem. In poleg otrok so najglasneje demonstrirali — srednješolski profetorji. Jeden govornikov je rekel n. pr. : Nemci iz Rajha naj bi imeli občutek, da so na svojih tleh, ker tudi imajo tu svoj delež.
Dosti je ... !	<
Razne vesti.
Nijnoveji govor cesarja Viljelma. Cesar nemški je obiskal te dni mesto Emden, kjer je, po svoji navadi, v daljšem govoru dal duška svojemu srcu. Med ostalim je rekel : Vsemogočnemu je dopadlo, da je velikemu cesarju Viljelmu podal ono, po čemer so njega predniki zastonj hrepeneli, namreč: ujedinjenje nemške države. V tej državi zavzema Pruska prvo mesto, pruski kralj pak ima ono, česar ni imel do sedaj noben nemški cesar : namreč zadostno avtoriteto v svoji državi. — Mesto Emden je doživelo mnogo hudih časov, ali nikdar se ni potožilo radi svoje hude usode. Te strpljivosti ne morem drugače ka- i rakterizirati, nego z besedami svojega pokojnega očeta: Vi ste se naučili molče trpeti in na vas naj se vzgledujejo mnogi mojih rojakov. Gospoda! Mislim, tla se Vam približujejo boljši časi. Prekop je dovršen, dežela ; vam je odprta in morske ladije prihajajo svobodno. Od vas je odvisno, hočete-ii u po-j rabiti'te konjekture, moja stvar pa je, da ohranim mir in se mesto Emden more nadejati srečne, cvetoče bodočnosti«.
Da je Vdjelm zopet govoril, se ne čudimo; čudili bi se, ko bi ne bil govoril. Posebno pa se čudimo — to je nekaj posebnega ' — da to pot ni nič apostrofiral vsega božjega sveta, kako se ima pokoriti Veliki Germaniji. No, pa potrpimo, morda popravi zamujeno v prihodnjem in vsakako bližnjem govoru.
Smrt vsled uživanja strupenih gljiv. V
novogradski županiji je šel neki kmet v ; šumo, da nabere gljiv, da nasiti žnjimi svojo rodbino: sebe, ženo in šestero otrok. Žsaa je pripravila gljive in jeli so vsi okolo mize. Slastjo so pojeli polno skledo. Ali že po ijedni uri so jih napale hude bolečine. In pomrli so zaporedoma: oče, mati in pet otrok. Šesto, najmlajše, še dojenček, je za čudo ostalo še pri življenju. Sedmorico mrtvih so pokopali, nedolžnega deteta, ki je ostalo živo, so se usmilili drugi kmetje.
Loterijske številke, izžrel ane dne 2. avgusta :
Dunaj	28 45 50 35 67
Gradec	28 18 21 72 15
- i
Brzojavna poročila.
Kralj Romunski.
IŠL 3. (B.) Kralj Romunski je dospel »popoludne semkaj, prisrčno pozdravljen od cesarja Frana Josipa.
Štrajk poljedelskih delavcev v Galiciji.
LVOV 3. (B.) Štrajk je nespremenjen. V Busku pokraj Kamionka) domači strajkovci niso dopustili tujih delavcev na delo. Pozvana je bila vojaška azistenca. V Szerszd-nio\vi (okraj Borczazo\v) je došlo ob prihodu tujih delavcev do nemirov. Vojaki in orožniki so vzpostavili mir. Deset oseb je bilo are:iranih radi ščuvanja.
Iz srbske skupščine.
BELIGRAD 3. (B.) Skupščina je začela danes razpravo o projektu za najetje posojila. Opozicijonalui Bračinac se je izrekel proti vsakemu nadaljnjemu zadolževanje Srbije. Prvi cilj Srbiji da mora biti ta, da pomnoži vire dohodkov države po racijonalnem povzdiga-nju in razvijanju nje bogate produktivne moči. Sveta Simić smatra najetje posojila kakor potrebno zlo. Priznava pa, daje seda-
nji projekt bolj i, nego prejšnji, katerega je skupščina zavrgla. Pritrditi pa bi mu mogel le v slučaju, ako se prej sankcijonira zakon, sklenjen v prejšnjem zasedanju od skupščine proti prekoračanjem državnega proračuna. Ante Radesavljevič v s prejema projekt, da se poplača viseči dolg, ki tako hudo tišči. Projekt bo gotovo vsprejet, če tudi le z malo večin«».
Štrajk.
BARCELONA 3. (B.) V Mataro štraj-
kajo delavci V3eh tovarn.
Proti kongre^acijskim šolam.
PARIZ 4. (B.) Brzojavke iz ptovincije javljajo zapretje kongregacijskih šol v vecih departementih. V večih občiuah okrožja Roanne je množica demonstrirala proti vladnemu komisarju. V Vienne se je moral komisar pred sovražnim vedenjem množice, ki je štela več sto glay in ki je metala kamenje na orožnike, umakniti, ne da bi bil kaj opravil. V občini Montbonnet, je Miribel, nečak generala istega imena, dvakrat potrgal pečate, pritisnene na šjlo, in so ga orožniki aretirali.
Kraljica Spanjska.
MONAKOVO 4. (B.) Kraljica spanjska je došla s hčerio, Jinfantinjo Marijo Terezijo, ob !/s poludne semkaj in je odpotovala dalje.
Grozna toča.
NAGV-SZOLLOS 4. (B.) Včeraj popoludne je bila tu grozna toča, ki je provzro-čila velika opustošenje. Toča je pobila vsa okna. Na polju je padala kakor pest debela in je ubila 4 osebe. Pogubilo se je tudi mnogo živine. Vsa letina na vinu iri tur-č ci je uničena. Mej ljudstvom je neopisna beda in velika žalost.
KKKKKXKKX*XKKKKK X	st
K MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X
z nnejenim jamstvom
H naznanja slovenskemu občinstvu, da 3C X	je prevzela
x prvo slo?, Um poliva 3
X iz odlikovanih 1r svetovnoznanih to- X X	vam v Solkanu in Gorici	X
$ Antona Černigoj-a p
X	Katera se nahaja
X v Trata, Via Piazata veoohia X	(Bosario) fit. 1.
X <na desni itraol eerkve st. Petra). X Konkurenca nemogoča, ker J« blago J X	i* prva roke.	X
X	x
xxxxkxxx«X*
Proti
kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upadanju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Pratim pst®.
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O stotink.
♦	Velikanska rastava pohištva ia 5
■	■ I taPecar^j- Izvenredno ugodne J
•	Cene* K * * ♦
1	II VILJEM »ALLA TORKE 5
■	■■ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.)
2	I Moje pohlitvo doneaesrofio. ■ ■ *
g Aleksander Levi Minzig
^ Prva, ta a^JveSja tovarna pohlltra
fg	»»h T. t.	gj
© -TRST J.- 50
f(*j TOVARNA:	ZALOOB:
(J*	Via Teaa,	i Plazza Rastri« it 2 gj
vogal	I (šolsko poslopje)
Via Llmitaaee | In Via Rlborga it. 21 gj ©	Telefon »t. 670.	Jf
iS —— U
&	Velik Izbor tapecarij, ircal in ilik. U-
fvrSnje narofbe tndl po posebnih CAČrtih.
Cone br*s konkurenoa.
(S ILUmGUU CKIU 2AST0IJ II FKillO iS Predmeti postavio se na pai obroci ^Jk tf?	ali železnico franKo,
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ctnah. Za enkratno inercijo se plačm po 1 nvč. za be**do: »a večkratno inercijo pa *e cena primerno Cglasi ra vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 pkl ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanj« objava 30 nvč.	(
V Trstu.
Zaloga likerjev t sodeih in bu*el1kah
Per'iauc Jakob
▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Nepresrorljive mrežiee.
v Trstu. Piazza Negozianti 5t. 1. VI iVh v« priporoča slavnemu občinstu •▼oje nepregorljive mrežice trettine) _Meteoru in vse d rupe priprave za plinovo luč „A«er."
Kavarne.
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki Ki shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogi drugi časniki.
v
Anton Sorli
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« h ti rano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se top'o priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim !
*ttKKKttft*KKKKXKKKKXKXKKftKXKKKKX*K
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pe karna in »ladčičarna
i vet kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
Mihael Zeppar
ima zalogo peč j od majclike v velikec: iz , boru, sama novost, lx.disi glede risarij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne zemlje. izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmaciio slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov Schutz v Klanskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri tth pečih se prihrani o (tj* na kurjavi. Lastna tovarna šteditmh peci iz železa ali udelsnih z majoliko. J/.vr jiitev po meri in nizkih <*enah.
Trgovina z izgotofljenimi oblekami.
Colorini Ponte della Fabbra štv 2, vogal oBlaiini nI. Torrente. Podružnica l" 1 i e a P o s t e n u o v e >t 3 Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. ♦>.50 do -J4, za dečke ol gld. 4.nO do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4J>0 do 9. Velik izbor povr-nih sukenj v modernih barvah od gld. i» do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža) za delavce, izgotovljeae v lastni predilnici na roko v Kormmu od gld. 1.30 do 2.	'
lastna posebnost: crtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v »lučaju potrebe v 24. urah
Anton Breščak ^r^t'
Vetturini ima v zalogi v veliki ;tberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V rahgi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime plsico, razne lapecarije itd. Daje tudi na obroke.
1 TOUflRNfl POHIŠTUfl |
IGNACIJ KRONI
Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST
ul. Cassa <li Risparmio Tovarna na Dunaju.
j Ulica Cassa di Risparmio I
I—"""
Ceniki, izvirni narisi, načrti z.a sobe ■ — — na zahtevanje brezplačno — — H
Odlikovan z dvemi zlatimi in ftro-nastiini kolajnami
Fran fllayaty
ulica Giolia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala.
Priporoča se pri naj sol i d nej še m delu in f 7mernimi cenanri.
Spoštovane slovenske sunMi
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-Jffetodijevo
cikorijo.
X K
K *
n
X
x n n n n
i n n x
X
x x
X X K
paglianovo mazilo (sirup)
o
oo
o°o
o°o
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Fag-liano
nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagli&no
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi i8g4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsakomur, ki bi razpečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne troške in odvetniške troške prov/n čene do leta 1897.
Naš sirup je ravno isti. kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter hianiroo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču.
Poživljamo vakrgar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvesine laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. a^- Napolj 4, Calata S. Marco
o
oo
o
oo
o
oo
n X X
X
X X X X
X *
X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Živic i dr.
(Scliivitz & Comp.i)
Zaloga strojev. teMiičniti predmetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad.
TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
— pri trsru vojašnice.
Prodaja se :
MOTORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in V AL VE (zaklopnicet in druge medene ali bronene predmete. M A ŽILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr.
iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev.
Posebno se priporoča posestnikom
, Raznovrstne železne pluge, mlatilniee in ei-\ stil niče zii žito, slamoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno, Škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd.
Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame.
xxxxxxxxxxxxxxxx
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
SI
Dr. Rosa Balsam
e
Praško domače zdravilo
i; lekarne B. Fraper-ja v Pragi |
je že već kakor 30 let obče znano domaće zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo ! Vsi deli embalaže nosijo zra*en stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja s. in h tvornega zalagatelja „pri črnem orln"
Praga, Malastran 203, v» gal Kerudove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburgr, P. Prendiui, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Prasmarer.	■■
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kani pa kam r
—	Grem kupit pur čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače-
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno, ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
Trgovsko-obrtna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
-----
Hranilne vloge obrestuje po -t1,/'.,., — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po ."»"„. — Sprejema hranilne knjižice dmgih zavodov br-z izgube obresii. Rentni davek plaćuje zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesećnih obrokih. — proti vknjižbi varščine tudi na lO-Ietno odplačevanje.
Zadružniki vplačujejo vsak za delež po l krono na teden. t. j. *J'iO kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža iiOO krou.
Stanje 1. junija 1902:
Deleži: al podpisani........K 1.171».: k h).—
b) vplačani......... 5t>l.<>3o.li>
Dana posojila.....^.....-, 1.2;">4.738*23
Dopolnilni zaklad....... 191.11fr57
Vloge............... 417.402-05
< < < <
\
i <
i i
i <
< < <
i
Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in zaslužnim križcem.
Odlikovana na Dunaju ^ J/ se zlato kolajno in > ^^ častno diplomo. y
Odlikovana tovarna za čopiče in šcetke >
Ivan Angeli
ulica Canale 5
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Etini specijalist za izdelovanje zidarskih \ in slikarskih čopičev ; lastna špecijali- v deta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
> {
Čuvati se je dobro da se ne za- J menja moja tvrdka s konkurenti s jednakega imena.	C
Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.
I
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki ohlaži bolečine, jili hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke.
Vdobiva se po lekarnah. Po poŠti franko 2 lont-ka
3 K 50 stot.
Letarnar TMem (Adolf) LimM v Prepfli pri Roptcn
(Rohitsch-Sauerbrunn.)
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno vam. znamko in tvrdko.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra tPiazza Rosario pod ljud >olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospo in otrok«*.
Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine pro9te.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantid če vi j. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c. kr. priv. avstr. Lloyda.
k.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
gar Jogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie. stenskih niše nahaja v dobroznani
zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.