A to.1 << ^Mksae^ >4 ed> I Wicna opereta 'Čevljar in vrag t ^legy114 v Clevelandu kaj čednega, zabavnega in času pri-& 'z,1aii'i u& dramatski oder današnje dni, moramo dati 11 Prave P6Vskemu zboru "Ilirija" in voditelju Martinu Rakarju. t 19 f.Vraga k°do na oder Ilirčani na predpustno ne- < ^aš" UarJ'a v Slovenskem domu na Holmes Ave. £ devn0 nar_°čniki in čitatelji so gotovo že čitali več dopisov tole v ^ud> ogledovali slike o "Čevljarju in vragu," priob-j ^zdr em časopisu. Je to nekaka pred pustna humoreska, pre-' elov,:im' krasni-m Petjem in z dejanji, ki silijo na smrt bol-, Nelj0\a v snieh. Gotovo ne boste zamudili te čedne prireditve Zbor'''i J° varn nudi Pevski zbor "Hirija." ' i^kv r^a" j® zlasti Collinvvoodčanom dobro poznan. Skrbi ' 0 °Per r a od ^asa do časa spravi na naš dramski oder tdaj !co' kako šaljivko in komiko, in naše občinstvo je od il 'Vetlo / rat'° zaba.ial° ^ prireditvam "Ilirije," ker ljudje do-tofto^8, kadar "Iliri ja" nastopi, tedaj ne bo dolgčas, pač pa za mzko vstopnico nudi ljudem najboljšo zabavo. In tako j "Cgy] tudi na predpustno nedeljo 19. februarja. I ' ^0claJar vra£-" ^P naslov, čuden naslov, smešno, kaj | Vl(3eli boste pravega vraga na odru in pristnega kranj-1 fiebo8tarja' boste posetili igrico v nedeljo. Le pripravite se, Willi f)e z^mu^ilj. In vsa komedija je kar prežeta z našimi I kilami, tako da vam bodo vse skrbi pozabljene za par jjjUie0n, °ste preživeli v nedeljo pri "čevljarju in vragu." t pes Zedinjenih držav je visoko počastil P* 2a pokojnim papežem, ki je deloval i irtoed narodi in za demokracijo v državah tor Barkley, protestant, ki je povedal, da je papež Pij XI bil nasprotnik fašizma in na-cijzma ter odkrit nasprotnik bogotajskega komunizma. "U-pa^mo," je dejal senator Barkley, "da borba, katero je vodil pokojni papež Pij XI'za mir in demokracijo v imenu pravega krščanstva, ni bil prazen boj, pač pa bo prinesel človečanstvu obilen sad." Enako resolucijo je stavil v poslanski zbornici kongresa kon-gresman Shlaney iz Connecti-cuta in je bila resolucija enoglasno odobrena in sprejeta v kongresu. Obenem se je sklenilo resolucijo tiskati v posebno spominsko knjigo, ki se pozneje pošlje v vatikansko knjižnico. Razdeljene nagrade Pri veselici skupnih društev fare sv. Vida so bile oddane sledeče nagrade: tona premoga je dobila Mrs. F. Modic, 1107 E. 64th St., namizna svetilka je bila podarjena Mr. J. Tavčarju, 903 E. 73rd St., in namizno posodo je dobila Mrs. M. Zupančič, 1171 E. 61st St. Lepa hvala vsem darovalcem. — R. Otoničar. Tom Manning Poznani radio oglaševatelj v Clevelandu, ki se zlasti zanima za športne prireditve, Tom Manning, je *ožen za ločitev zakona. Njegova žena pravi v obtožnici, da jo je Manning zapustil še leta 1928 in se od tedaj več ni zmenil za njo. Pogrebni obredi Radio postaji WTAM in WHK| v Clevelandu so v torek ob 10:15. ur zjutraj prinašale jako značilen opis pogrebnih svečanosti direktno iz Vatikana, ko so položili truplo pokojnega papeža Pi-ja k večnemu počitku. Radio program je trajal celo uro. K molitvi Članice Oltarnega društva župnije Marije Vnebovzete so prošene, da pridejo k molitvi danes v četrtek ob 7. uri zvečer za pokojno članico Mary Perme, katere truplo se nahaja v pogrebni kapeli August Svetka na 152. cesti. Direktor Ness je dal zapleniti 3,000 avtomobilov Direktor javne varnosti v Clevelandu, Elliot Ness, je dal policiji povelje, da zapleni 3,000 avtomobilov, katerih lastniki niso plačali pristojne globe, ko so dobili od policije tozadevni listek. Direktor Ness je izjavil, da, prvič, morajo avtomobilisti spoštovati postave, drugič pa mesto Cleveland potrebuje denar, in v blagajno naj prispevajo avtomp-bilisti, ki se ne zmenijo za avtomobilske postave. Obenem je policijski prosekutor Pilliod izjavil, da bo te dni pozval 39,000 oseb na mestno sodnijo, kjer se bodo morali opravičiti glede neplačanih glob radi avtomobilov. -o- Argentina je odpovedala import ameriškega blaga Buenos Aires, Argentina, 15. februarja. — Vlada republike Argentine je zaenkrat prepovedala uvoz ameriškega blaga v državo. Kot vzrok navaja, da ima republika dosti zaloge, poleg tega se pa boji, da bo veljava argentinskega denarja padla, ako bo morala republika plačevati dolgove v tuje-zemstvu. Na drugi strani se pa sliši, da je Argentina precej prijateljska z Nemčijo in da ji je Nemčija stavila boljše trgovske pogoje za kupovanja kot pa industrijske Ze-dinjene države. -—o--. Za cenejši plin Včeraj je zvezna vlada v Washingtonu potom Federal Power komisije naročila, da se vpelje preiskava v Clevelandu, ki naj dožene,. če Clevelandča-ni preveč plačujejo za naravni plin, katerega jim prodaja The East Ohio Gas Co., ki je pred enim mesecem zvišala cc-ne naravnega plina v Clevelandu. V Cleveland je dospelo večje število vladnih preiskovalcev, pred katerimi se bodo morali kompanijski uradniki zagovarjati. Splošno se pričakuje, da bo preiskava uspešna in da se bodo cene naravnemu plinu v Clevelandu precej znižale, ko bo preiskava dognala, da ni bilo nobene potrebe, da bi se cene plinu zvišale. Petrolejni viri Pred nekaj meseci je nekako 10 Clevelandčanov zložilo skupaj $8000.00. S tem denarjem se je financiralo podjetje za vrtanje petrolejnih vrelcev v državi Ohio. In včeraj so možje imeli srečo. Na farmi nekega A. Wohlgemu-tha, ki ima farmo v Wayne county, so vrtači naleteli na petrolejni vrelec, ki garantira, da bo prinašal dnevno najmanj 250 sodov petroleja. Možje bodo zaslužili najmanj $7000 na mesec. Farma se nahaja nekako 50 milj od Cle-velanda. Policistova žena Policija je včeraj aretirala ženo policista Vaško, Mrs. Ano Vaško, ki je obtožena, da je poneverila kompaniji, kjer je bila zaposlena, $4820. Zadeva je povzročila velik škandal v javnih krogih. v K molitvi Članice dr. Waterloo Grove, W. C., so prošene, da pridejo nocoj zvečer ob 8. uri v Svet-kov pogrebni zavod na 152. cesti k molitvi za pokojnd članico Mary Perme. * Zemljiška vrednost v mestu New York se bo letos zvišala za $86,500,000, kar se tiče davkov. Častna spomenica Cleveland, šolski odbor v Clevelandu in obenem mestna zbornica so sprejeli na svojih tozadevnih uradnih sejah resolucijo, ^ kateri se na odličen način omenja delovanje. papeža Piju XI. Resolucija je bila pri obeh strankah častno in,; enoglasno sprejeta in stavljena v zapisnik, in iztis zapisnika je bil poslan na Škof« Most Rev. Jos. Schrenihsa in v Vatikan. Značilno je, da so protestantovski in židovski člani šolskega odbora in mestne zbornice, ki tvorijo večino, sami stavili predlog za resolucijo v priznanje papežu. Resolucija pravi, da v teh resnih dnevih, ko je wet poln borbe in sovražnosti, se je dobil človek, kot je bil pokojni papež Pij XI, ki je dvigal svoj glas v prid miru in krščanske ljubezni. -o—— Je ubil ženo Surov človek mora biti Benjamin Jender, star 29 let, stanujoč na 6917 Hosmer Ave. Včeraj popoldne je prišel v hišo, ker se je hotela njegova žena pobotati z njim, dasi jo je mož vedno zanemarjal. Ko je prišel v hišo, je pa potegnil revolver in začel streljati na ženo. Oddal je štiri strele, s katerimi je ubil svojo soprogo. Malo je manjkalo, da ni pri tem ustrelil tudi svoje; 13 let stare, hčerke, ki je br&Ma mater pred revolverskimi napadi. Po umoru je lopov pobegnil. Morilec je zadnje čase delal pri WPA in je brat nekega elevelandskega policista. V počast Ircem Mestna zbornica je pri svojem zadnjem zasedanju sprejela resolucijo, ki določa, da bodo mestni uradi zaprti dne 17. marca, ko praznujejo Irci god svojega priprošnjika sv. Patrika. In kdaj pride sveti Jožef na vrsto, patron naših slovenskih Jožetov in Pepc in slovenskega naroda sploh? Tržne cene Na javni tržnici se je te dni podražilo prešičje meso, sveža zelenjava in sveže jagode, ki prihajajo iz južnih držav. ----o-— Zedinjene države se zanimajo za Južno Ameriko j Washington, 15. februarja. Ne bo minilo en mesec, ko odpotuje iz Zedinjenih držav 30 višjih vojaških častnikov v razne republike Južne Amerike. Ti častniki bodo tam stalno nameščeni poleg vojaških atašejev, ki so pri-deljeni raznim poslanstvom Zedinjenih držav v Južni Ameriki. Ta korak Zed. držav ima veliko politično ozadje, zlasti v trenutku, ko se nahaja v Zed. državah po uradnih poslih brazilski minister za zunanje zadeve. Računa se, da bodo ameriški častniki v republikah latinske Amerike vodili razne vojaške akademije in poučevali mladeniče v vojni stroki, tako da bodo republike v Južni Ameriki dobile popolnoma ameriško lice in vzgojo. Poleg tega pa nameravajo Zedinjene države ustvariti trajno trgovsko komisijo za Južno Ameriko, katere namen bo širiti ameriško industrijo v latinskih republikah. General Franco je vpeljal vlado v Španiji. Izdal je odredbe proti onim, ki nasprotujejo novemu režimu. Francija bo priznala generala Franca Nemčija začne barantati z ameriškimi farmarji Washington, 15. februarja. Nemčija je stopila v stike z mnogimi farmarskimi organizacijami osrednjega zapada. V zameno za pšenico in mast je Nemčija pripravljena pošiljati v Ameriko žične plotove, poljedelske stroje in enake farmarske potrebščine in Ip pu veliko nižji ceni kat pa jih morejo ameriški farmarji kupovati doma. Nemčija ima v Ameriki svoje posebne zastopnike, ki obiskujejo farmarske kooperativne organizacije, s katerimi se je Nemcem posrečilo priti v prijateljske stike. Mnogo ameriških industrij, ki izdelujejo farmarske potrebščine, je že protestiralo proti vsiljivosti nemških zastopnikov: Burgos, španska, 15. februarja. General Franco, vodja nacionalistov v Španiji, se zaveda, da je postal gospodar Španije in je tozadevno izdal včeraj posebne odredbe, ki se tičejo onih, ki še vedno nasprotujejo njegovi vladi. Gen. Franco nikakor ni strog s svojimi odredbami. Njegovi nasprotniki ne bodo vrženi v ječe ali pa umorjeni, pač pa jim je Franco zagrozil, da bodo morali ali zgubiti svoje državljanstvo, ali pa bodo pregnani iz države. Nadalje je gen. Franco odredil, da se razpusti takozvana "ljudska fronta" političnih strank, ki obstoji iz komunistov, anarhistov in socialistov. Nihče ne more biti več član te ali one izmed omenjenih strank. Nadalje pravi general Franco, da se bodo pripravile posebne sodnije, ki bodo odločevale o poli- tičnem položaju posemeznikov in skupin. Uvedla se bo postava o "politični odgovornosti." London, 14. februarja. Angleški ministerski predsednik •Chamberlain se je izjavil včeraj, da bosta angleška kot francoska vlada ob skoro istem času priznali vlado generala Franca v Španiji. Španija danes nima nobene vlade več, ker so lojalisti popolnoma poraženi. Madrid se bo podal tekom par tednov in enako mesto Valencia. Ministerski predsednik Negrin se pripravlja za nov beg iz Španije. Včeraj je zboroval v Parizu francoski kabinet, ki je sklenil, da francoska vlada ne vidi nobenega zadržka, da ne bi priznala vlade pod generalom Francom. Pričakuje se, da bo Francova vlada odobrena 1. marca. Republic Steel (o. obdolžena, da je nje privatna policija pretepala delavce radi strajka Washington, 15. feb. Kongresni preiskovalni odbor je dobil danes pet zapriseženih i^jav, v katerih se dolži načelnika privatne policije, katero vzdržuje Republic Steel Co. v Clevelandu, da je pretepal delavce radi štrajka. Osebno kot napadalec je i-menovan Dewey Jones, načelnik privatne policije pri omenjeni jeklarski družbi, kjer se je vršil leta 1938 štrajk jeklarskih delavcev, ki so spadali v CIO organizacijo. Senator La Follette je čital pred preiskovalnim odborom Miss Emily (Dodo) Fabian je dobro poznana ameriška plesalka slovenskega rodu. Pridobila je mnogo uspehov na Broadwayu v New Yorku in se sedaj nahaja s slovito Folies Bergere gledališko skupino. V Clevelandu nastopi v Palace gledališču dne 17. februarja in bo gostovala tu več dni. Pozneje odpotuje proti zapadu. Tekom svojega bivanja v Clevelandu bo Miss Emily stanovala pri svojih starših, pri prijazni družini Mr. in Mrs. Joseph Fabian na 6116 Glass Ave. Roparji odnesli $200,000 Iz Miami Beach, Fla.,se poroča, da je včeraj v aristokratski hotel Blackstone prišlo šest roparjev, ki so imeli s seboj dve strojni puški in šest revolverjev. Ustrahovali so 14 navzočih oseb, nakar so napadli varnostne zapahe, kjer so imeli hotelski gostje spravljen svoj denar. Računa se, da so odnesli nad $200,000 v gotovini in v demantih ter drugi zlatnini. Po r.opu so se roparji odpeljali v ukradenem avtomobilu, katerega so vzeli nekemu milijonarju. Vsa javna pota v državi Floridi so zastražena od policije. Burton prosi! Naš župan Harold Burton je včeraj naročil vsem svojim direktorjem in raznim komisarjem, da dajo razumeti vsem mestnim uslužbencem, da slednji ne smejo rabiti mestnih telefonov v privatne namene in da morajo čuvati z električno lučjo, kjerkoli je to mogoče. Burton je mnenja, da si mesto lahko prihrani $200,-000 na leto, ako mestni uslužbenci hranijo pri telefonu in električni razsvetljavi. Goodyear kompanija Goodyear Rubber Co. ki prodaja avtomobilska kolesa, naznanja, da je naredila lansko leto čistega dobička $6,300,000, ali za $1,200,000 manj kot v letu 1937. Za letos ee pričakuje boljše po-j slovanje. Zadušnica j V petek ob 7:15 se bo v cerkvi J Marije Vnebovzete darovala sv. maša za pokojnim Frank Ter-čkom. Sorodniki in prijatelji so m-iiazno vabljeni. zaprisežene izjave, v katerih se opisuje krut in surov način o postopanju privatne družbe. Neki delavec je bil tako pretepen, da je moral ležati 8 mesecev v postelji. Omenjeni delavci, ki so bili napadeni od kompanijskih policistov, so bili od slednjih ob-dolženi, da so očrnili kompani-io pri raznih kongresmanih. Preiskava pred kongresnim odborom.bo imela najbrž za posledico, da se odpravi sistem in poslovanje privatnih polici-Istov pri raznih kompanijah. Pokojni Frank Kaplan Poročali smo včeraj, da je umrl rojak Frank Kaplan, stales let. Pokojni je bil doma iz Prigorice pri Ribnici in je prišel v Cleveland pred 40. leti. Pri White Motor kompaniji je delal Družba cestne železnice Mestna zbornica v Clevelandu je te dni zavrgla ponudbo družbe cestne železnice, da se namreč naredi nova pogodba med mestom in med družbo. Kompanija želi operirati cestno žeelznico 23 let. Zadnje leto in pol se je i brez mestnega nadzorstva. To-nahajal doma radi si a bega I da demokratski councilmani v zdravja. Pred več leti je stano- J mestni zbornici so zaenkrat preval na 1366 E. 41st St. Ranjki za-1 prečili nič kaj dobro misleče na-pušča tu žalujočo soprogo Fran-' mene družbe cestne železnice. ces rojeno Merhar in pet sinov, Frank, Joseph, Henry, Anton in Stanley. Bil je član društva Lipa št. 129 SNPJ in društva sv. Ni-kole št. 22 H. B. Z. Njegov pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 0. uri v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Preostali družini naše iskreno .jožalje! Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Rezervirani sedeži Kdorkoli želi rezervirane sedeže za igro "Večna luč" lahko dobi vstopnice pri Mrs. Mako-vec, v S. N. Domu. Sezite po teh vstopnicah, dokler imate priliko, ker je samo 200 sedežev rezerviranih. Cena je samo 75c. Druge vstopnica lahko dobite od vsake članice podružnice št. 50 SŽZ. žal, da sta v prid kompanije glasovala dva demokrata, in to sta — Travnikar in Novak. Raje bi sledila Pucelnu in Vehovcu, ki se ne podasta zahtevam kompanije. Vprašanje cestne železnice v Clevelandu bi bilo že zdavnej rešeno, če bi councilmani v resnici zastopali ljudske interese, ne pa kompanijslce. Bi bil rad predsednik Rcbert Taft, milijonarski zve-ziih senator iz države Ohio, je izjavil, da edini način, da se rešimo današnjega ekonomskega sistema: je, da se izvoli v letu 1940 drugega predsednika v Zed. državah. Taft bi bil rad predsednik. Zadušnica V nedeljo se bo ob 10. uri v ccrkvi sv. Vida brala sv. maša za pokojnim John Tomšičem ob priliki druge obletnice njegove smrti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni, da se udeležijo sv. maše. V bolnišnici V mestno bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Therese Hočevar, 14709 Thames Ave. Nahaja se v vardi 17, prvo nadstropje. Prijateljice jo lahko obiščejo. Smrtna kosa Danes zjutraj je preminula Mrs. Mary Gole. 14614 Sylvia Ave. Pogreb bo vodil August F. S ve tek pogrebni zavod. Podrobnosti poročamo jutri. AMERIŠKA ff DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN j SLOVENIAN MORNING yS ^ IN.LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER --------------— — — —--- ' — — LJ" CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. t 'h' ............... f Cif0n' 15- feb. - Kon-držav je vče-iNti Castno resolucijo v W. y*0 J nega papeža Pi-Pkojn. res°Iuciji se imenu-fhj (1i'-Dapež kot "najbolj NtV>Vec v Prid. svetov-ln °benem najbolj-deniokracije. Ko je ■Jeta> . u c i J a v kongresu •^ 'kf bil stavlJen Pred" ie ^ ngres prekine zase- V žnyek, 14. februarja " sP°štovanja na- k emu papežu. Kaj 'V je °Jgres Zedinjenih h z! prej naredil Je bil Se;ie' kako glob°- Heriv. 1J Xl priljubljen »kancih. Glavni g0_ ' Vga Solucijo spomin paPeža je bil sena- Tw - S H °bletnica orkester obhaja 10 %ttUarja> to je v petek, % t6; 1Co svojega delova-^tti Priliki Priredi orke-i ' tW0 Zabavo in veselico v ' ob « St- Clair Ave. Nar- : Uri zve6er" Vab" V.,111 mladi-da pride" 3 bod ko zna.i° ti fantje ?H0JSl sl°venske ali pa 01ien 7de- Gotovo bo vsak ' e Pridite! večer 0 v s ^r priredi poznano t prostorih cer- •Jok ^ouncilman 23. var-\ °Vak- Lepa darila NCCl' Pričakovati je 0Vak,- udeležbe. Vsi ste t ^ SLIKE SŽZ f WPriiatelje poseb-Se fTm° na čudo-X jamske slike, ki J.S. nocoj ve- % Domu. Slike ti v st e ženske 7Ha' domovino ^^seci. Filmi > &oJ.niyPod avspici- iV^ice št 50 | , jutri precej čudno obličJe' "Bo lahko res kaka P"J modruje Mandel, "ker s o^ prte samo srne in iie gledati na rogovje. "Jaz pa pravim, da >nlp enake pravice," doda "Kolikor imajo študeiitF ce pucat na nas, imanio' vico streljati nanje. Se udarili. Pet se jih ne Nadaljno debato o te"1^ vprašanju prekine hruP tih. Vrata se odpro i*1 ^ se prislonita dva lovca« ^ eden je imel klobuk na K tako na levo uho pom**., da se je bilo vsak čas b0'j bo padel z glave. Vend^ dobro loviti ravnovesJe; , buk se ni niti premak111' je lastnik glave in klot>1 j ko naglo krenil z je bil oblečen pa v 'iaN ^ deljsko obleko, obraz v T potezah, samo z levo r ( mo je nekako previd'^ ; ter pazno gledal, da & ^ sobratstvo ali ožje SP ( kakih trdim predmet^' stena, steber ali pa bf 1 j Vsi smo planili kV*s ^ selo pozdravili naša P slavna barbertonska a ta Lekšana in Jerry 2 i pec je oni, ki ima klob1 na glavi vedno od s6^ jugu, Lekšan je bil P3.^ rod, ker mu še rama 111 ^ dobra od nezgode v tov^^ poskušal, če bi lahko v ^ prestavil na rami za J dov. Povedala sta imela sila "lepo" vož^J j čutita srečna, da sta streho. Prijazno s^ li, naj bi šla pečlarit z ,|j v Maroltovo kempo, P' j ležno odklonila, ker dajeta še nekaj prijate^,-I bertena in da bi bilff , ' malo prostora v kerflP1'^ "Kakor želita, mi'a ^V telja," se vtakne^ y "ampak tega nama Pabj ? bcotc odrekla, da j nami k mizi na fi'10 nripravlja Marolt-' .{,) (Dalje prihod1^/ KUPITE COCA-COLA Z VAŠO GROCERIJO Ledeno mrzle steklenice Coca-Cola v vaši ledenici preskrbe polno fino sve-žost za vso vašo družino. Dajte jo na vašo groce-rijsko listo sedaj. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY vojaških zrakoplovov. Francoska vlada je včeraj naložila v newyorskih bankah $25,000,000 kot predplačilo za naročene vojaške zrakoplove. Nadaljnih $25,-000,000 se pričakuje te dni. Francija je dala zapreti 20 nemkih časnikarjev Paris, 14. februarja. Včeraj jei dospel v urad francoskega ministra za zunanje zadeve nemški poslanik Welczek, ki je vprašal za vzroke, zakaj je Francija aretirala večje število nemških časnikarjev, katere je deloma izgnala po aretaciji v Nemčijo. Nemški poslanik je zvedel v mi-nisterstvu, da so se nemški časnikarji bavili z vse drugačnimi poklici kot s časnikarskim. Baje so nemški časnikarji vohunili v Franciji in pošiljali svoji vladi tozadevna poročila. -o- Zapadne države zahtevajo zastopnika na sodniji Washington, 14. februarja. Zapadne države že dolgo vrsto let niso imele nobenega svojih ljudi, ki bi bil član najvišje sodnije. Sedaj, ko je resigniral sodnik Brandies, so se oglasili zastopniki zapadnih rdžav, ki zahtevajo, da se izvoli enega izmed odličnih odvetnikov v zapadnih državah za člana najvišje sodnije. Zadnje tri sodnike, katere je predsednik Roosevelt imenoval, si lastijo južne države za svoje. Za-pad se odkrito pritožuje, da je bil dosedaj popolnoma prezirali po predsedniku. -o-- Francija zopet naročila zrakoplove v Ameriki Washington, 15. februarja. Francoska vojaška komisija je naročila v Zedinjenih državah nadaljnih 500 vojaških zrakoplo-; vov, poleg onih 200, ki sp bili na-' ročeni že pred dvema mesecema. Zrakoplovi namenjeni za francosko armado, so najnovejšega vojaškega tipa in je radi njih nastala že burna debata v kongresu Zed. držav, katere se je pa predsednik Roosfevelt ognil in dal izrecno dovoljenje francoskim oblastem, da lahko naroču-jejo; v •Zedinjeuih državah kolikor zrakoplovov hočejo. Pričakuje se, da bo Francija v nekaj mesecih naročila nadafjnjh 500 - ■, ■ - t—• -- ■ Anglija je obtožila Italijo radi Libije London, 15. feb. — Angleški ministerski predsednik Chamberlain je včeraj v parlamentu javno obdolžil Italijo, češ, da je prelomila angleško-ita-lijansko prijateljsko pogodbo, ko je poslala nove vojaške čete v svojo kolonijo v severni Afriki, v flibijo. Anglija smatra, da je Italija storila to iz sovraštva napram Franciji in Anglija enakega nasprotovanja od strani Italije ne more trpeti. ~ MALI OGLASI Delo dobi Dober mesarski pomočnik doji takoj delo. Zglasi naj se pri Emil Križman, 6422 St. Clair Ave. Naprodaj trgovina s čevlji, se proda radi bolezni. Jako zmerna cena. Naslov poizveste v uradu tega lista.__(38) Kanarčki naprodaj! Vsake vrste, lepe barve, imam tudi prav bele. Najboljši pevci, kar jih morete dobiti. Imamo tudi samice za valjenje. Mladiči po zmerni ceni. Anton Barbič 7910 Rosewood Ave., Cleveland, Ohio (Febr. 14, 16) V najem se da stanovanje šest sob. Vpra-jšajte pri John Gornik, 6217 St. I Clair Ave. Tel. HE-2395. (Febr. 2. 4. 7. 9. 11. 14. 16. 18) Krnska kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V oaiadjn trgovine Grdlna & Son») EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ** "• ■■» 'fiiii i— m i—I in—ii mi — m ammwmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmm Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno iii awio. Novi in nxrj mod erne j še m-Ue- vlak) -ki-je-bil nppljcm za vožnjo med New torkom in Florido, WINNET0U Po nemškem Izvirniku K. Maya n,t Zavzet nm:mtnUiUUmUm oc! e?a « sem ga gledal, svo- 30 rito j^8® westmana, in od-v; a rn0 am Poznati, da men-& oseij ?braz tistikrat ni bil 5ef Tj0 duhovit. im vid 1jostave pač le še ni-6 ive g Pozneje sem videl ilf e Vse drugačne čudake. P osebn « Sebi Je bil m°žicelj 21 iegovo2 SVOje vrste' Pa to di rtava, P°Sebnost je še podil el t Polnost, da je stal lestne wnem hodniku vele-M je Prav tak, kakor «® Je zunaj v divjini, s v,..*,8 klobukom na glavi 8' %lit ° V rokL ec- )]e e si tega posebneža ta- d< N oto^ li 'ajnik n 0 poveznjenih p:' bi n°V obnošenega klobuka >lik0 tu^OVo starost, barvo in 'vnj-ak J1 »ajduhovitejši stro-e,Ja] s . težavo uganil, je V' ^ br h kuštravega gozda Vti0st e nos> ki je bil na-razsežen in ki f 'i urjC 0 tudi največji soln-o> ijt)0 služil za kazalec. Radi .' ^ ^rastle brade se od 4 žk0šll0ld2^ že imenovanega •tf ni . °Premljenega voha-več ko K bi'Ci> ki Pa so bile iz-\fi treil ' re in živahne in ki f: 'azj^ J10 m°j° malenkost z j le, phudoniušnostjo opazo-[C edai ce je možek mene o? e£a.' g6m gledal tudi jaz \t 12akaeVeda sem kmalu zve" Hieno Se zelo zanima Ta ^ , je počival na W 1 Je bilo do kolena % loevidno in ki je tičalo p°Vski suknji iz jelenoma Si^erjena pa je bila ta ^'i ospk Ja vsekakor mnogo %) °sti in mali možek 11 Jej kakor otrok v ! 2a P°vršniku, ci si ga h tedl° izposodil. °bširnega oblačila Ktih J Sedalo dvoje suhih atHh> nogic. Tičale gQ v| a robeh okrašenih z j So ' m tako visoko sta-(16 Prekratke hlače že "o že a je man možek go-Hj j pred dvajsetimi leti %o^njih- Zat0 s0 Pro" SljiL razkazovale dvoje in-\ skornjev, tako raz- ? '^t„dikbi 6e bil lahk° v v No Za sil° nastanil z f rokahmaI° osebnostjo. W Pa je imel ta "slav-Cn PUŠko' ki bi se je j, 5iiaa.J'no previdno dotak-vse prej krepelcu viclei Pl'ški. Pozneje lla divjem zapadu % ortako čudaško J1 Veg. °ZTJe' pa čudil se ui- .5ia z takega krepelca ' 'la.s fhov lastnik bolje ko J. Judje iz prvovrstnih L^sky 'epse karikature la^^oi l0Vca si trenutno ! CelT^iti, nego je bil t> ^^ Hawkens. Pa ni oj Vrecln°So tednov in znal I?' ^ew°St tega originala v ? 86 in m pravilno ceniti- i^ledaije.Že menda d0" M 8 jal, je vprašal pu- Cankim, otroškim gla- 0 Ali Je \ kiesta Usti mladi green" tiQe mi o njem pravi- H j «U i {!. Henry pokimal. Ir^ d te slabo izbrali! K b° tudi Sam Haw- % Wt Ugaja1' bibihihi!" ^ ^Iki«61" čul njegov vi" S • KolSni p r e v p i t i vesei tisočkrat mi je Sj ! v zabavo, pa 01 r0v i Je hudomušno ali %Si\ smejal. Jil^' Sosp vrata so' se od- tv ° in &°spa sta vsto-iovca čist° Ist h si da ga dobro po-[ )ijn fnailili so se seve nrbtom, kakor sem pozneje zvedel. In potem smo šli v obednico. Spet sem se čudil. Greenhorn sem bil! Sam Hawkens v obče ni odložil, ne puške ne suknje ne klobuka. Šele ko so nam odkazali prostore pri mizi, je pokimal svoji stari puški in dejal: "Pravi westman nikdar ne pusti iz oči svoje puške in jaz svoje Liddy že prav ne! Obesil jo bom tamle na klin." Torej "Liddy" je pravil svoji puški! Ko sem prišel na divji zapad, sem zvedel, da ravna pravi westman s svojo puško kakor z živim bitjem in ji da tudi ime. Puška in lovec divjega zapada sta neločljiva, zato je ta ljubezen zelo umljiva. Sam Hawkens je stopil k oknu in res obesil puško na ro-zeto, na kateri je visela zavesa. Tudi klobuk je hotel obesiti k puški. Ko pa ga je snel, so mu, o groza, — lasje ob-viseli na klobuku. Strašno je bilo. Tista njegova gola, krvavordeča lobanja, ki niti kože ni bilo na njej. Gospa je kriknila in o-troci so vreščali kar so le mogli. Sam Hawkens pa se je mirno obrnil k nam in dejal: "Ne prestrašite se, my ladies in meššurs! Saj ni nič. Nosil sem svoje lastne lase od zgodnje mladosti sem na svoji glavi, pošteno in po pravici, in,noben odvetnik si mi jih ni upal odrekati. Pa je prišlo takole eden ali dva tucata Pawneejev nad mene pa so mi lase s kožo vred strgali z glave. Je bilo preklicano neprijetno čuvstvo, pa sem vse srečno prestal, hihihihi! Sem potem šel v Tekamo pa sem si kupil nov skalp, če se ne motim. Lasulja da je, so pravili, tri debele svežnje bobrovih kož sem plačal za njo. Pa nič ne škodi. Nova koža je mnogo bolj uporabna, nego je bila moja stara. Lahko si jo snamem, kadar mi je vroče, hihihihi!" In obesil je klobuk k puški ter si nataknil lasuljo. Sle-kel je še suknjo in jo položil na bližnji stol. Tisto suknjo si je že kdo vedi kolikokrat zakrpal, krpa na krpi je visela in suknja je bila debela in skorjasta, da je ni izlahka prebodla indijanska puščica. Tedaj smo videli v celoti njegove sloke, srpasto krive noge. Gornje telo je tičalo v usnjati lovski srajci. Za pasom pa je imel nož in dve pištoli. Šel je nazaj k mizi, pogledal najprvo mene pa še gospo, hudomušno in zvito, pa dejal: "Ali bi ne razložila mylady temule greenhornu, zakaj smo se zbrali, preden začnemo, če se ne motim, hihihihi!" Tisti "če se ne motim" je bila Sam Hawkensova priljubljena rečenica. Gospa je prikimala, se obrnila k meni, pokazala na mlajšega gosta pa dejala: "Morebiti še ne veste, da je Mr. Black tule vaš naslednik, sir?" Ves prepadel sem jo gledal nekaj časa, pa butnil na dan: "Moj — na — sled — nik?" "Da! Danes obhajamo namreč vašo obhodnico. In zato smo si morali poiskati novega domaČega učitelja." "Mojo odhodnico —?" Vse: huje je bilo. Torej je Emica le prav slišala —. Še danes se zahvaljujem usodi, da me v tem trenutku niso fotografirali. Moj obraz je bil namreč podoba poosebljene neumnosti in smešne osuplosti. (Dalje prihodnjič) ZAHVALA V soboto 21. januarja sva bila preko dneva povabljena v šolske dvorano sv. Kristine na Bliss Rd. Rev. Bombach nama je povedal, da naj bodeva točno ob 9. zvečer v dvorani, da se bomo malo zabavali. G. župnik so nama povedali, da če ne prideva, da se jim bova strašno, zamerila, in torej kdo ne bi šel na povabilo tako prijaznega g. župnika kot so Father Bombach. Obljubil sem torej, da bova z ženo prišla, žena je bila seveda radovedna, kaj bo zopet novega v dvorani, toda končno je rekla, da naj grem kar sam, ker je zunaj tako vlažno vreme. Imela je še več izgovorov, toda jaz sem neprestano zahteval, da morava iti oba, ker sem tako g. župniku tudi obljubil, še celo hčerka je rekla: Mama, le pojdite, saj vaju bo Ralph lahko peljal, jaz bom pa doma ostala in vaju čakala, da se vrnete. Ko je prišla napovedana urada sva se odpravila proti dvorani in se tudi peljala kot nama je bilo obljubljeno. Kmalu sva prišla do šolske dvorane, kjer je bilo vse nekako mirno in tiho. Ko sva korakala po stopnicah je moja žena rekla, da bova ta prva, ker še nikogar ni v dvorani. Toda ko sem odprl vrata dvorane, pa zadoni iz neštetih grl "surprise." Ko sva zaslišala te glasove, sva kar obtičala na mestu. Nisva nikakor verjela, da to nama spada. Solze veselja so naju oba oblile, ko sva zagledala pred seboj toliko prijateljev in prijateljic. Ko sva prišla nekoliko k sapi, so naju obstopili sorodniki in prijatelji, ki so nama čestitali, k najini 25-letnici. Potem je pa saigral Jos. Kušarjev orkester in vse je hotelo imeti, da z ženo! :udi eno zapleševa, kar sva tudi .torila, nakar so naju peljali k sbilno naloženi mizi, kjer sem! :agledal velikansko torto, velik srebrn šopek, nadalje krasna sli-ca s srebrnim romom, v katerega je bilo vdelanih 25 srebrnih iolajev. Vse to je bilo pripravlje-lo za najino 25-letnico poroke ;i skupnega zakonskega življe-ija, in sicer so vse to pripravile lajine hčere in sinovi, sorodniki n ljubi prijatelji. Iskrena hvala vsem skupaj. Do tonca najinega življenja vas ne jova pozabila. Drage hčerke in sinovi, sorodniki in prijatelji, sprejmite v resnici kar najbolj prisrčno zahvalo. Do solz naju je ganila vaša naklonjenost. Iskrena hvala vam vsem skupaj, do-ori naši znanci in prijatelji. Ni-Icdar vas ne bo mogoče pozabiti. Posebno lepa zahvala vam ženam, ki ste tako izvrstno pekle, Mrs. F. Kinkopf, Miller Ave., Mrs. T. Zdešar iz Arbor Ave., Mrs. M. Rogel, Mrs. T. Potokar, Mrs C. Karberg in Mrs. D. Ha-kenberg za okusne potice, flan-cate, krofe in cakes. Iskrena hvala vam možem, ki ste dali avtomobile na razpolago, Mr. Ralph Harberg, Mr. Jos. Svetin, Mr. Jos. Rogel, Mr. Louis Henikman. Iskrena hvala za brzojavne čestitke iz New Yorka od moje mame in cd sestre in nje- nega moža, John Polanski, kakor tudi za telefonske čestitke po a Miss M. Rogel. Pozabiti ne sme- 0 va naših kuharic, ki so pripravi-s le tako okusne jedilne dobrote, - in to so Mrs. J. Baitt, Mrs. T. • Potokar, Mrs. V. Bučar, Mrs. T. - Zdešar, Arbor Ave., Mrs. A. 1 Baitt iz Miller Ave. Lepa hvala 3 strežnicam, ki so tako pridno no- - sile na mizo, Miss A. Kinkopf, - Miss A. Godec, Miss J. Baitt. ) Pozabiti ne smeva naše nataka- - rje Mr. Jos. Rogel, Mrs. Rudy t Baitt, ki sta imenitno skrbela za i vse goste, da ne bi kdo žejen os-■ tal. Prav lepa hvala godcem Jo-e • Kušar orkestra. Igrali so nam » tako lepo, da smo skoro pozabi-, li dvorano zapustiti. Lepa hvala Mrs. M. Intihar, ki je tako lepo skrbela v check ' roomu, da je bilo vse v redu. Iskrena hvala hčerkam, sestri Virginia Bučar, Terezija Zdešar iz Arbor Ave., Frances Kinkopf iz Miller Ave., ki ste tako pridno nabirale in spravljale skupaj za najino 2&-letnico. Tudi sledečim se želimo lepo zahvaliti in jim povedati, da bomo nosili njih imena v trajnem 1 spominu: Mr. in Mrs. Frank Perko, 147 St., Mr. in Mrs. Edward Janis, Mrs. Virginia Bučar, Mr. in Mrs. Joseph Dovgan, Mr. in Mrs. Fr. Nahtigal, 64 St., Miss Jennie in Frank, Jr. Nahtigal, Mr. Vid. Nahtigal, Mr. in Mrs. John Kinkopf, Mr. Ralph Karberg, članstvo dr. sv. Kristine KSKJ, Mr. in Mrs. Joe Sadar, E. 68 St., Mr. in Mrs. Jim Lužar, Mr. in Mrs. Anton Slapko, Mr. Jim Lužar Jr., Mr. in Mrs. Frank Smaltz, Mr. in Mrs. Andy Jerman, Mr. in Mrs. George Meterc, Mr. Frank in Jim Nahtigal iz Parkgrove Ave., Mr. in Mrs. Charles Krall, Mr. in Mrs. Joe Rogel, Mr. in I Mrs. Frank Kosten, Mr. in Mrs. 1 Andrej Zdešar, Mr. in Mrs. Piber-| nik, Miss Florence Johnson, Mrs. ' j Dolly Hackenberg, Mr. Rexford • Hamilton, Miss Mary Antonucci ' iz Youngstown, O., Mr. Walter ' Pierce, Mr. in Mrs. Louis Godac, < Mrs. Kahle in Menzi, Mr. in Mrs. i ■John Zalar, Mr. in Mrs. Anton : Strnad iz Naumann, Mr. in Mrs. -Louis Henikman, Mr. in Mrs. i Charles Škufca, St. Clair, Mr. in ; Mrs. Joe Nosse, Lakewood Blvd, ; Mr. in Mrs. Antony Stušek, Mr. in Mrs. Rudy Baitt, Mr. in Mrs. • Anton Laurič, Mr. Joe Svetin, Sr., Mr. in Mrs. Louis,Zgonc, Mr. Joe Robert, Mr. in Mrs.. . John Bolek, Mr. Joe Svetin, Jr., Mr. in Mrs. Mike Gnidovec, Mrs. Frances Vičič, Mr. in Mrs. Louis Nemec, Mr. in Mrs. Frank Bri-eel„ Mr. in Mrs. Matt Intihar iz Naumann, Mr. in Mrs. Anton Potokar iz "Renwood, Mr. Anton Gombach, Mr. in Mrs. Louis Bo-ieglav, Mrs. Mary Walter, Mrs. Gertrude Skubic, Mr. Jacob Montz, Mrs. Jennie Intihar, Miss Sylvia Prostor. Srčno se zahvalimo vsem skupaj in sva ob priliki pripravljena povrniti vse, kar ste nama dobrega storili ob priliki najine srebrne poroke. Bog plačaj vsem! John in Cecilia Bradač 20974 Miller Ave., Euclid, O. -o--— Podpirajte slovenske trgovce! JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU V veliki slovanski Rusiji so carji toliko časa davili in gazili po katoliških Slovanih, zlasti Poljakih, da so jo končno vsled brezmejne gonje, da spravijo vse pod pravoslavje, prav grdo po grbi dobili ter izgubili glavo. In danes je ta slovanska Rusija pravi rdeči pekel. Poljak, ki ni pozabil kako je nekdaj padalo, kratko ne mara slišati o Rusih, ter se raje pajdaši z Nemci, dasi to ni niti krščansko in ne slovansko. Svobodomiselni Čehi so se z vernih Slovakov norce brili, ter so bili kot taki manj vredna masa od Čehov. Slovaki so pa svobodomiselno robo enostavno odklanjali. Posledica tega je ne-spravljivo sovraštvo med obema. V Jugoslaviji se je šlo, da katoliški Jugoslovani dobijo potom konkordata enake pravice kot jih imajo pravoslavni in muslimani, je pa zavrelo, nastale so demonstracije in malo, da ni prišlo do prave verske vojne. Slovenci tako zvanega naprednega kova menijo, da tisti Slovenci, ki gredo v cerkev ter žive kot kristjani, splofr narodnjaki niso; k večjemu so še ' ljudje z zelo omejenimi možgani in prav kratko pametjo, ter so enostavni tepci, kajti monopol biti naroden imajo po njih mnenju svobo-domiselqi, so.cialisti pa komunisti. Tako na ta način Slovani rešujejo svoje probleme, ki prav nič ne spadajo sem. Namesto, da se združujejo, ker bi bili lahko dovolj močni napram vsakemu sovražniku, pa potiskajo eni v, vero, katero gotov del ne mara, drugi usiljujejo svobodomiselstvo, ter se na vse kriplje trudijo, da prepričajo vse ostale, da ni Boga itd. Je to za korist slovanstva? Absolutno ne. Dokler bodo Slovani na delu, da sklatijo Boga iz nebes, ne bodo nikamor prišli in vse jamranje in stokanje, kako jih davi fašizem pa nacizem je brez pomena? ker dokler bodo tako nespametni, naj le pričakujejo, da bo zanje še slabše. Z željo, da bi sveta solunska brata izprosila pri Bogu Slovanom tako potrebne sloge, se vrnem na kolodvor. Mesto bi si bil prav rad bolj podrobno ogledal, pa ni bilo mogoče; sklenil pa sem, da se pri po-vratku nazaj za nekaj časa ustavim v Solunu, da si ga ogledam. Brzovlak, namenjen v Atene, je že stal na progi in ravno tedaj ko sem prišel tja, se je večja skupina poljskih študentov prerivala pred vrati, skozi katera a o potiskali dolgo bambusove palice, pa ni šlo in so jih morali spraviti v voz skozi okno. čemu so rabili te palice mi ni znano, le vprašal sem jih kam da gredo, pa so mi povedali, da v Atene. "iNa vlaku sem še dobil dokaj primeren prostor pri oknu, če bi kakih pet minut kasneje prišel, bi pa tudi sedeža ne dobil, taka gnje-ča je bila. Kmalu zatem je vlak odsopihal proti Atenam. Vožnja po Grškem ni bila kaj posebno prijetna; velika gnječa, tema, zraven sem bil pa še precej zaspan, kajti vedno opazovanje prirode in mest človeka dokaj utrudi, koncem konca pa noč je noč. Precej časa sem preganjal spanec ter gledal skozi okno, ko so pa pričeli drugi dremati in kimati predse, sem se tudi jaz naslonil ter nekam napol zaspal. Ko se je pričelo svitati, sem bil pa zopet prav dobro razpoložen, ter gledal okolico, ki je pa dokaj pusta in mestoma prav puščavska. Zelo revna zemlja, česar jaz nisem pričakoval od te bajeslovne dežele. Le malo krajev sem videl, da bi bili kaj prida obdelani. Že bližje Aten je bilo nekoliko bolje, toda prvovrstno nikjer. Vsaj jaz nisem opazil kake krasote. Malo pred 10 uro dopoldne sem zagledal glavno mesto Grške, slavnoznane Atene, iznad katerih ponosno kipi proti nebu slavna Akropola z mogočnimi ostanki Partenona, kjer j6 nekdaj kraljevala boginja Atena ter je bilo najbolj slavno svetišče starih Grkov. (Dalje prihodnjič) --o- DNEVNE VEST! GLEJ! PRIHRANIL SEM NAD $200 LETOS, VOZEČ SE Z ULIČNO ŽELEZNICO NA DELO. Hranite za novo pohištvo, ki ga želite, s tem, da se vozite z ulično ali motornim busom, Prihranite do $20 mesečno in pozabite skrbi vozarenja v težki gnječi. _ ____ PELJITE se z ULIČNO ali busom ST. CLAIR SAVIGNS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE Sedaj lahko z mirnim srcem vlagate svoje prihranke v St. Clair Savings & Loan Co., ker so vse vloge do $5,000.00 zavarovane. Tekoče obresti so po 3%. —■ Zbogom, prijatelja! -vzklikne Bojanovski. — Sedaj je skrajni čas, da se vrnem. Zbogom, bodita srčna v odločilnem trenutku. Palen objame Bojanovskega ter ga poljubi. Toda Jarticki ni ljubil nežnosti. — Samo nikakšnih mehkih čuvstev! — reče on. — To je neumnost! Možje se ločijo tako, da si stisnejo desnice. Smrt nas bo osvobodila — v £robu smo najvarnejši. Zbogom, Bojanovski, — a ker naju boš ti, — kakor se mi zdi — preživel — bi te hotel nekaj prositi. Skrbi za mojega edinega otroka — za mojo hčerko. Njegov glas je postal nenadoma nežen in on se obrne, da prikrije solze. —Ne sramuj se teh solz, prijatelj, — reče Bojanovski, ter mu položi roko na ramo. — Ne jočeš radi sebe, temveč radi svojega edinega otroka. Prisegam ti, da mi bo najsvetejša dolžnost, da skrbim za tvojo hčerko, ako ubežim živ iz palače. —Varuj jo pred vsako nesrečo! — vzklikne Janicki ter mu stisne roko. —Prisegam ti! — odvrne Bojanovski svečano. —Tudi jaz ti prisegam! — vzklikne Palen, — četudi je malo upanja, da bi se rešil. —Midva bova skupno umrla, — odvrne lekarnar in objame svojega tovariša, — Umrla bova za stvar, kateri sva se posvetila. Bojanovski odide hitro iz kleti in ravno je hotel vstopiti v svojo šobo, ko zasliši naenkrat mrmranje glasov. On obstoji na pragu svoje Iz prvega nadstropja je slišal korake, rožljanje mečev in mnogo glasov. Črna slutnja sei polasti Bojanovskega. Nehote je moral misliti na svoja nesrečna tovariša. — Morda iščejo mene? — pomisli on. — Dobro, pripravljen sem umreti, toda brez boja me ne bodo zgrabili. On pohiti v svojo sobo in vzame iz svojega skrivališča nabit revolver. Sedaj so prišli tik k vratom. Bojanovski ni niti dihal, tako je bil razburjen. Toda koraki so šli mimo vrat in on je jasno slišal, kako so šli ljudjp dalje. Pot je vodila k Lafermeje-vemu stanovanju. —Oni gredo torej k Lafer-meju, — pomisli Bojanovski ter odpre vrata, da prisluškuje. On zapazi pred vratmi La-fermejevega stanovanja nekaj Članov tajne policije, a na čelu svojega smrtnega sovražnika Ivana Kardova. —Zbudili bomo gospoda šefa kuhinje, — reče Kardov.— Hitro, možje, — trkajte! Toda predno so to izvršili, se odpro vrata. Na pragu se pojavi Lafer-me. Bil je oblečen v spalno obleko, a v roki je držal svetilj-ko. Bojanovski je sedaj jasno slišal njihov razgovor. •—Jaz sem, gospod Laferme, jaz sem — Ivan Kardov, policijski ravnatelj! —S čim vam morem poslu-žiti, ekscelenca? — vpraša Francoz. — Kaj želite? ,—Gre za varstvo Njegovega Veličanstva cara, — odvrne Kardov. — Tajna policija je zvedela, da so se v zadnjih dneh vtihotapili v palačo ljudje, ki imajo namen ubiti cara. — Bog obvaruj takšne ne-s r e č e ! — vzklikne Laferme drhteč. — Toda, ekscelenca, kaj imam jaz s tem opraviti? —Nikogar, — odvrne Laferme, ki v tem trenutku ni niti pomislil na Bojanovskega. -Moje osobje je popolnoma zanesljivo. Vsak posamezni na-stavljenec je znan tajni policiji. —Tako, — a sicer se nihče ne nahaja v palači? —Dam vam svojo besedo, ekscelenca, ne vem za nikogar več! Morda mislite lončarja, ki že nekaj dni delata v kleti? -—Kakšna lončarja sta to? Zakaj sta tukaj? —Glavna cev se je pokrivala in bil je skrajni čas, da damo popraviti. Zato sta prišla ta delavca. Pregledal sem njune listine ter našel vse v redu. Lahko se sami prepričate, da sta to popolnoma nedolžna moža. —Ali spita ta delavca v palači? —Da, ekscelenca, težko bi bilo za njiju, ako bi morala vsak večer iti domov in bi ju morala straža vsako jutro nanovo preiskati. Razen tega sta prisiljena delati često tudi ponoči. —Na vsak način bomo oba pogledali, — Ašinov. —Ukazujete, ekscelenca? Tajnik policijskega ravnatelja stopi bližje. —Vzemi tri ljudi in pojdi z njimi v klet! Preišči vse naj-točnejše in ako odkriješ kaj sumljivega, takoj aretiraj oba delavca. —A jaz bom ostal med tem nejcai časa pri vas, Laferme. V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti naše nadvse ljubljene in nepozabne hčerke in sestrice Dorothy Strnad ki je izdihnila svojo nedolžno dušo dne 15- februarja, 1938. Oh, ti mesec februar kako si žalosten za nas, ker leto dni je zdaj poteklo, kar odvzel si nam zaklad. Draga Dorothy, ljuba hčerka, zastonj Te iščejo oči, Tebe več med nami ni med angeljci se veseliš. Ljuba hčerka draga sestra, čakaš v božjem vrtu nas, tam med angeljci v raju prosi Ti Boga za nas. Žalujetfl ostali: Ldiiis in Amelia Strnad, starši Louiu Jr. in Anthony Frank, brata stai e matere, stari oče, tete, strice, brati ance in sestrične in drugi sorodniki —Bil sem lekarnar i" odšel v neko kemično blizu Berlina. —Tam sem spoznal ^ nekega delavca, ki je 1)1 poslen v isti tovarni. To J la strašna rodbina, v kate_ ta deklica odrastla. Oče J pijanec, mati se je Uu la z moškimi, bratje so hajali v ječi — toda v" me ni odvrnilo od tega, bi ljubil deklice. —Otilija je bila lep* F lepša deklica, kar sem l1 daj videl. —Njen glas je bil |fJ ževan. . tla —Podobna je bila je cvetela v močvirju. L (Dalje prihodnjih * NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnik0^' prijateljem in znancem prebridko vest, da je dne ' januarja 1939 za srčno boleznijo nanagloma P minul moj ljubljeni in nikdar pozabljeni brat FRANK AHČIN, Svoje trudne oči je zatisnil v starosti 60 let. D0^ je bil iz vasi Predole, fara £opajn. K večnemu P čitku smo ga položili dne 13. januarja 1939 po oP1" ljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary P kopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom isk1"® zahvalimo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz n . žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravl.1 cerkvene pogrebne obrede. -ft Prisrčna hvala, vsem, ki so položili krasne ve ^ na krsto pokojnega in sicer: Mr. John Dačav% Mrs. Mary Tomšič, družina Valenčič, Mrs. Dez^_f in hči, družina Anton in Mary Yereb, društvo ^ Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Enako tudi Prisl'.Cg0li hvala' sledečim prijateljem in Sosedom iz Add1 ^ Rd. za tako krasen skupni venec: Mr. in Mrs. F** Skully, Mr. in Mrs. John Lube, Mr. in Mrs. J® Lube Jr., Mr. in Mrs. John Rožič, Mr. in Mrs. CP Karlinger, Mr. in Mrs. Louis Legina, Mr. in J Joe C. Muchitz, Mr. in Mrs. Charles Levee, ^ Mrs. Frank lie, Mrs. Mary Andolek, Mrs. J0*1^ Lozar, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Mr. in Mrs. •> Turk, Mr. in Mrs. Frank Krašovec, Mr. in Mrs. ( ry Glavac, Mrs. Frances Zakrajšek, Mrs. Mary Mr. Martin Svete, Mr. in Mrs. Joe Hočevar. Iskrena hvala vsem, ki <-•> darovali za ^^^ še in sicer: Mr. in Mrs. Fred Geer, Mrs. Mary šič, Glass Ave., Mrs. Mary Andolek, Mr. in K. Louis Lagina, Mr. in Mrs. John Lube, Mrs. M. ^ sinic, Addison Rd., Mr. in Mrs. John Merhar, dison Rd., Mr. in Mrs. Alois Skoda, E. 71 St., in Mrs. J. C. Muchitz, Mr. John Marhar, Mr- j, A. Križman, Mr. in Mrs. Jos. Menart, družin** Adamich, E. 52 St., Mr. Lojze Majer, Glass ^ Mrs. Frank Hočevar, Lake Ct., Mr. in Mrs. ^ Strnad Jr., E. 53 St., Mr. in Mrs. Frank KloP^ Mr. Leopold Sever, Mr. in Mrs. Konrad LaU Unionville, Ohio. Nadalje lepa hvala tudi vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago pri Pog*Le namreč: Mr. Fred Geer, Mr. John Lube, Mr. ° ^ Andolek, Mr. Chas. Levee, Mr. Frank Cimpe1"1?' j, Mrs. J. C. Muchitz, Mr. Joseph Menart, Mr. J Allison. Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokr°Pse vsem, ki so čuli in molili ob krsti in vsem, ki s° udeležili svete maše in pogreba. ^ Obenem tudi iskrena hvala uradnikom i11 nom društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ' ^ lepo udeležbo pri pogrebu, za spremstvo do in za hitro izplačilo posmrtnine. i Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Za* « šek in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za urejen sprevod. Tebi, preljubljeni brat, ki si nas tako nan®''A ma zapustil, pa v globoki žalosti želimo, da P0^ mirno. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoči ostali: ANTON AHClN, brat j in številno sorodnikov tukaj in v stari domov Cleveland, Ohio, 16. februarja 1939. Cleveland, Ohio 16. februarja 1939. Močno žalostni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vdan dne 28. januarja v starosti 51 let za vedno preminul naš ljubljeni soprog' in oče Frank Vičič Blagopakojni je bil doma iz Cerknice pri Rakeku ter je bil položen k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče dne 31. januarja. Tukaj zapušča poleg žalujoče soproge, treh sinov in ene hčere več bližnjih sorodnikov. Tem petom naj bo izrečena najlepša, zahvala vsem. onim, ki so položili vence ob krsti pokojnika, darovali aa svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj pokojne duše. Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na peslugo kot tudi onim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem čuli ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi aa lepe urejen pogreb in vso najboljšo oskrbo. DraE-i soprog in nezabni oče. Počivaj v'miru v tuji zemlji do svidenja v večnosti. Žalujoči ostali: . , JENNIE VIČIC, soproga PRANK, JOSEPH in ANTHONY, sinovi ' EMILY, hčerka ANGELA, snaha Cleveland, Ohio, 16. februarja 1939. ___________-J Ni mi popolnoma dobro in ne smem se naprezati, — drugače bi šel sam v klet. Pred kratkim sem se močno prehladih Ivan Kardov se strese pri teh besedah. Še vedno je čutil posledice svoje nočne pustolovščine pred vilo strahov in trgalo in bolelo ga je v vseh udih. — Bodite tako ljubeznjivi, gospod Laferme, in dajte mi skuhati čaj. —Zelo rad, ekscelenca. Veselim se, da ste me počastili s svojim obiskom. Kardov da svojim ljudem znak, naj ostanejo na hodniku, a sam gre v Lafermejevo stanovanje. Ašinov je odšel s svojimi ljudmi v klet. Laferme mu je točno opisal pot in kraj, v katerem bo našel lončarja. Janicki in Palen sta se baš pogovarjala o zelo važni stvari. Šlo je zato, da skrijeta di-nariiit in to tako, da ga tudi naj ostrejše oko ne bi moglo odkriti. Palen se je zastonj mučil, da bi našel takšno skrivališče. —Skriti ga morava, — reče Janicki, — vsako minuto lahko pride revizija. Z ničemur nama ne morejo dokazati, da sva nihilista. Najini dokumenti so ponarejeni in v redu — khko pokaževa, kaj sva do sedaj tukaj napravila, a gre samo za to, da skrijeva ta di-namit. Ako ga najdejo — potem sva izgubljena! Še isto noč naju obesijo. Zato ga morava skriti tako, da ga nihče ne bo našel. On omolkne. —Vem, kako ga bova skrila! — vzklikne on nenadoma. — Ni sicer brez nevarnosti — nadaljuje on smeje se —l toda midva sva moža, ki se znav? igrali z nevarnostmi. On stopi k svoji postelji, ki ;je pila sestavljena iz navadnega ležišča in nekaj blazin. -—Kje more biti dinamit varnejše shranjen, kot pod mojo glavo? Palen ga začudeno pogleda. —Za Boga, Janicki — prijatelj — brat, — vzklikne on, —- vendar ne boš tako predrzen in položil svojo glavo na zavitek, v katerem je — smrt! Saj sam veš, je dinamit često eksplodiral brez zunanjega vzroka! Janicki zmaje ž ramama. — Umreti morava itak, — reče on, in vseeno je, ali um-reva dan preje ali pozneje. —Najinega zavitka ne moreva drugače skriti! Moja postelja je edino mesto, kjer ga ne bodo iskali. Vsak človek bo prepričan, da ne bo nihče skrival dinamita pod glavo. Janicki skrije hladnokrvno dinamit pod blazino svoje postelje, a nato se mirno vleže k počitku. —Odpočivajva se nekaj ur, Palen, — reče on. — Danes je morda najina zadnja noč. Palen se je vsedel na rob svoje postelje. Mrko je gledal pred se. —Ne morem se tako lahko ločiti od življenja, kot ti, Ja- nicki — reče on. — Ne vem, ali je strahopetnost, toda ko se spomnim, da bom jutri morda mrtev, da bo moje telo raztrgano, da ne bom več živel — potem mi je tako čudno pri srcu, da moram s silo zadrževati solze. —To je zato, ker si še zelo mlad! — reče Janicki. —Ti si samo štirinajst let starejši od mene — reče Palen — in ti bi še imel pred seboj dolgo življenje, če se ne bi prostovoljno žrtvoval. —Ali je mar življenje vredno, da se za njim žaluje? — vpraša Janicki. —Premisliva o tem, Palen! Ali ni življenje polno razočaranja? V tvojih letih, prijatelj, še človek ne misli na to. Ti še imaš ideale — ti še zaupaš zvesti ljubezni, srečnemu rodbinskemu življenju in misliš, da je najlepši konec, ako umre človek v svoji postelji, obdan od objokane žene in otrok. — Toda premisli malo, pa boš kmalu spoznal, da takšna smrt nič ne velja! Ne preteče niti leto dni in žena bo vrgla oko na moža, ki ji ugaja otroci stopijo v življenje, borijo se in delajo in oče je kmalu pozabljen. —Ti preziraš rodbinsko živ- ljenje, Janicki — reče Palen. —Ali morda ti misliš, da je zakon sreča? — reče Janicki ter se dvigne v svoji postelji. —Ako najde človek pravo ženo — potem je! — pravi Palen navdušeno. — Mislim,, da se človek lažje bori, ako mu stoji ob strani zvesta tovari-šica. —Zvesta tovarišica! — ponovi Janicki in obrvi se mu namršijo. — Mogoče je, da misli tedaj človek drugače v zakonu, toda v tisočih slučajev izda ta zvesta tovarišica svojega moža. Žena navadno pravi: "Bori se sam, deliti hočem s teboj veselje, toda tvojih skrbi ne rabim!" —Ha, ha, — žena je najslabša napaka — in jaz se čudim, da ni Bog takoj uničil tega svojega ponesrečenega poskusa, ko jo. je ustvaril iz Ada-' movega rebra. Te besede so zvenele tako grenko, da je postal Palen pozoren ter se počasi približal svojemu prijatelju. —Janicki, — reče on mehko — doživeti si moral grozno razočaranja. — Vem, da sovražiš žene, toda vem tudi to, da ljubiš svojo hčerko Lidijo. Razloži mi, zakaj sovražiš rodbi- no in zakon? V tvojem življenju se je moralo zgoditi nekaj strašnega! Janicki se dvigne. —Pripovedoval ti bom, — reče on. Nikomur še nisem govoril o tem, toda tebi bom povedal, ker si moj tovariš v smrti. Vem, da ne bo nihče izmed naju ubežal jutršnji katastrofi — in jaz si hočem olajšati srce. Poslušaj me, ako sem postal nihilist, in zakaj sem eden izmed najkrvoločnej-ših in najgroznejših ljudi, ki so prisegli Romanovim maščevanje. —Nisem živel vedno v Rusiji — nadaljuje on zamolklo. — Ko sem bil mlad, sem odšel v Nemčijo. NAZNANILO IN ZAHVALA Skrivnosti ruskega carskega dvora .....................................■'■■" ""i .................. i Will 'I" ITI' I'lllli'T"'—T"r"'WHI ROMAN