A cmfijK Gradisov vestnik Leto XXV Ljubljana, april 1983 št. 300 GRADISOV VESTNIK A GH/IDiS GRADISOV EVSSfliKTTC 1|S ■ y ......*..... :VČ-; v :,,|iii SBI čvrst, zasiirani ~ m Smo za intenzivno, §t jasne in usmerjeno 5—3 S*"* Vinki mm#-* 5«" m sii* «%SHaBsassi ______ opRnuiti smo ueiino oeio Sl M politično akcijo im a NAŠ DOM ŠEN NA MUNIH FOHOilU * Delavski svet je razpravljal Vetji iihnVki - vetja priiiktivicst I. ———3 - i=~ Delavke, ailere, gcspikiije Gradis med največjimi Vsem delavcem Gradisa, poslovnim partnerjem in znancem, upokojencem in štipendistom čestitamo ob dnevu ustanovitve O F ter prazniku dela 1. maju Družbenopolitične organizacije GIP Gradisa in Uredništvo Gradisovega vestnika V vsako TOZD dela« zssssaem m »iii KlSSSii? • ki«' .yi; —- ' 3sc? iKii? 300 številk Gradisovega vestnika Jubileji ponavadi pomenijo okrogle številke. Tako je tudi z Gradisovim vestnikom, ki slavi 25 let rednega izhajanja in istočasno 300 številk. Ta jubilej istočasno pomeni, da je med najstarejšimi glasili v organizacijah združenega dela v Sloveniji, saj je prva številka izšla aprila 1958. leta v nakladi 1000 izvodov. Glavna naloga Gradisovega vestnika je bila ob ustanovitvi in je tudi danes, da odpira vsem delavcem delovne organizacije Gradis vpogled v gospodarjenje, delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da seznanja kolektiv z dogajanji v temeljnih organizacijah v domovini in delovnih enotah v tujini. Ne nazadnje je Gradisov vestnik kronika življenja in dela v delovni organizaciji, je pisana zgodovina Gradisa ter tudi nekakšna integrativ-na vez med tozdi, saj vse delavce, upokojence, štipendiste in ostale seznanja z uspehi, problemi in doseženimi rezultati. Delavski svet je imenoval člane poslovodnega odbora Delavski svet delovne organizacije je na svoji Vil. redni seji, ki je bila 7. aprila letos potrdil vse člane kolegijskega poslovodnega organa — poslovodnega odbora, direktorja delovne skupnosti skupne službe in dveh direktorjev strokovnih služb na DSSS. Tako so bili imenovani naslednji tovariši: Franc Kositer — predsednik kolegijskega poslovodnega organa poslovodnega odbora, Boris Pečenko — član poslovodnega odbora za področje tehničnega razvoja in planiranje, Tone Kopčaver — član poslovodnega odbora za področje gradbene dejavnosti, Anton Zaletelj — član poslovodnega odbora za področje gradbene dejavnosti, Stefan Mesarič — član poslovodnega odbora za področje industrijske dejavnosti in drugih storitev, Karel Schvvarzbartl — član poslovodnega odbora za finančno in analitsko računovodsko področje, Milka Marc—Kloboves — član poslovodnega odbora za splošno, kadrovsko in samoupravno-informativno področje, Janez Brezovec — direktor Delovne skupnosti skupne službe Marko Nemec—Pečjak — direktor službe za avtomatsko obdelavo podatkov Jernej Jeršan — direktor kadrovsko socialne službe V imenu imenovanih se je zahvalil predsednik poslovodnega odbora tov. Franc Kositer in dejal: ..Dovolite, da se v imenu na današnji seji imenovanega kolektivno poslovodnega odbora zahvalim za izkazano zaupanje ter podam nekaj iztočnic v zvezi z nalogami in cilji za katere se bo poslovodni odbor prizadeval pri svojem delu. Zahvalo za izkazano zaupanje dolgujem tudi konferenci direktorjev gradiso-vih tozdov in strokovnim službam, predvsem pa družbenopolitičnim organizacijam, ki so s svojo podporo izbranim kandidatom omogočile hitrejši potek sicer dolgega verifikacijskega postopka ter omogočile današnjo izvolitev. Zavedam se, da je ta vsestranska podpora, na eni strani velika spodbuda za vse člane poslovodnega odbora, na drugi strani pa bo treba tako izkazano podporo z delom opravičiti. Samo skupni napori, kreativnost v iskanju novih poti nadaljnjega razvoja in rasti Gradisa s strani kolegijskega poslovodnega odbora (KPO) ter aktivno sodelovanje družbenopoliti- Inž. Franc Kositer, predsednik kolegijskega poslovodnega organa čnih organizacij in poslovodnih struktur delovne organizacije lahko pripeljejo do večjega in boljšega Gradisa. Če je formalno izrečena podpora novemu vodstvu Gradisa ob pričetku dela v veliko pomoč, pa so nekatere druge okolnosti spričo katerih bo treba pri ocenjevanju uspešnosti in doseganja ciljev pristopiti z veliko mero treznosti in strpnosti. Gospodarska situacija je taka, da je treba precej hitro teči, če hočemo ostati na mestu, potrebno pa bo vložiti izredno veliko naporov, da bo Gradis ostal vsaj takšen kot je, oziroma, da zaustavimo relativno nazadovanje v primeru s tistimi poslovnimi sistemi, ki nam služijo kot merilo, ko ocenjujemo svojo uspešnost. Spremenjeni pogoji, kijih narekuje okolje — tu mislim na težko gospodarsko situacijo doma in v tujini — so skoraj v celoti izven vpliva nas samih. Naše zmožnosti so torej omejene na strokovno bolj temeljito in poslovno bolj spretno prilagajanje danim okolnostim, da si torej v pogojih družbenega zmanjševanja obsega investicij v domovini in sedaj tudi na tujem, predvsem v znatno težjih pogodbenih pogojih z agresivnejšim nastopom zagotovimo mesto, ki nam pripada. Pogoji za doseganje tega cilja so v največji meri za takojšnjo delovno usposobitev tozda Inženiring in sicer v formalnem, kadrovskem in prostorskem smislu. Naloga KPO pa je, da ob poslovni in strokovni rasti in jačanju Inženiringa utrjuje oziroma krči tudi tista pota pri pridobivanju del, ki imajo manj poslovni, ampak v zaostrenih pogojih gospodarjenja često in čedalje bolj politični značaj. Če torej lahko na pogoje okolja vplivamo samo v zelo mali meri, pa je situacija drugačna, ko govorimo o lastnem okolju, o razmerah, ki jih ustvarjamo sami v okviru Gradisa. Že nekaj časa nazaj samokritično ugotavljamo, da smo zašli v krizo vodenja, da nimamo jasnega razvojnega koncepta, da skratka izgubljamo svoje mesto v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu, ki smo ga v 38 letih obstoja dosegli. Po drugi strani pa vemo, da smo v preteklosti dostikrat precej kritično ugotavljali lastne slabosti in tudi znali začrtati poti za njihovo premagovanje. Žal smo pri tem prepogosto ostajali le pri načrtovanju, zmanjkalo pa nam je moči za realizacijo zastavljenega, zaradi lastne nehomogenosti ali že kar drobnjakarske neenotnosti, kadar bi se za doseganje skupnih ciljev morali kdajpakdaj odpovedati ožjim, posameznim interesom. Drobljenje moči ali zapiranje v interese regij ali tozdov je na eni strani onemogočalo učinkovitejše akcije na ravni delovne organizacije, predvsem v tujini, na drugi strani pa nas je relativno visoka samostojnost in tudi poslovna uspešnost tozdov uspavala v prepričanju, da smo še precej veliki in močni. Ko se je nekako pred šestimi oziroma sedmimi leti začel pohod slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva v tujino, predvsem v Irak, smo vodilno pozicijo pri prevzemanju velikih del, takrat še pod ugodnimi pogoji, prepustili drugim. Vprašanje je, ali je temu botrovalo podcenjevanje del v tujini kot trajne komponente rasti in razvoja vsakega poslovnega sistema ali pa zavestno spoznanje in strah pred lastno nepovezanostjo in neučinkovitostjo. Dejstvo je, da drugi danes pobirajo rento liderskega nastopa na posamičnih tržiščih v tujini in da te svoje uspehe spretno unovčujejo tudi doma. Gradis je zaradi svoje še zmeraj visoke tehnične, tehnološke in kvalitetne ravni in kadrovskih potencialov še zmeraj zaželjen partner, ki pa se ga skuša odriniti na nivo fizičnega, ne pa Je zaskrbljenost odveč? tudi enakopravnega udeleženca v poslovn kompleksnem in kreativnem smislu. Skoda j®' da smo to prvo, lahko bi rekli pionirsko faz°' ko sta bili najodločnejši poslovni pogum 1 udarnost zamudili. Škoda zato, ker se je 0 dobrih pogojih pri prevzemu del — pri ten mislim na objekte posebnega pomena v Irak — lahko dosegalo dobre poslovne rezultate, k so prikrili sicer na videz velikopotezno, v res n ci pa često dokaj improvizirano organizacijo i strokovnost. ,, Pred nami je obdobje, ko bo bolj kot kdajko doslej poleg zadostne agresivnosti 1. spretnosti pri pridobivanju del najboi pomembno znanje in sicer na področju vse poslovodnih funkcij, komercialni, financm tehnični in organizacijski pripravi in pozneje obvladovanju same realizacije. Če velja in m slim da za drugačno prepričanje ni razloga, o je ravno v znanju in velikih izkušnjah še vedn naša velika moč in prednost, potem je sed j pravi trenutek, da to znanje in izkušnje z ružimo in zamujeno nadoknadimo. Prepriča sem, da je ravno nepripravljenost za takšno združevanje znanja eden od poglavitn ^ razlogov za to, da so se naši prvi poskus^ tujini končali neugodno. Morda bo to bo dejstvo pripomoglo k temu, da bom0 dokončno spoznali, da lahko samo združen' ponovno zasedemo mesto, slovenskem gradbeništvu imeli ki smo ga^aj Pri tem nam bo v vzpodbudo, da večji del slovenskfS gradbeništva in tudi družbenopolitm skupnosti od nas to pričakujejo. -m Na nedavnem posvetu družbenopoliticn in poslovodnih delavcev Gradisa na Bledu J bilo izrečeno, za danes izvoljeni KPO, ze vzpodbudna misel — vodstvo Gradisa naj m bodoče pri načrtovanju poslovne pomik j sprejemanju poslovnih odločitev in realiza tekočih nalog imelo pravico razpolagati, temu lahko tako rečemo, s celotnim inteie tualnim in strokovnim potencialom kier^°j0- okviru Gradisa se že nahaja. Če k temu 0 damo še pripravljenost, da bomo pri ?P a razumevanju o ključnih problemih nasey razvoja in poslovne politike bolj učinkoviti, di takrat, ko bo to zahtevalo odrekanje P°* mičnim interesom in če bo novo vodstvo j(1 pelo v prizadevanjih za dosego razvojnih strateških ciljev pridobiti tudi podp°^ družbenopolitičnih in samoupravnih orgah^ v Gradisu, bomo gotovo uspeli ne glede težavne pogoje v katerih bomo delali ” ^ Sestal se je prvi uredniški odbor Gradisovega vestnika Ob skromni proslavi jubileja, 25-letnici Gradovega vestnika smo ponovno sklicali tiste a,ne uredniškega odbora, ki so pred 25. leti aceli orati ledino na področju ifnormiranja v radisu in nekaj najstalnejših sodelavcev. Ta-° so se srečanja udeležili bivši glavni direktor radisa inž. Hugo Keržan, Branko Pirih — prvi rednik Gradisovega vestnika, Lojze Cepuš — Wnlk Gradisovega vesnikaod 6.do296. šte-Kke’ inž. Drago Sever — bivši direktor aprovsko-socialne službe v Gradisu, inž. virf6 Anton Martinšek, Vlado Jarc — no-nar Dela in dolgoletni sodelavec Gradisove-ka yestnika, Jernej Jeršan — sedanji direktor vnH-r°vsko"soc'alne s|užbe, Jaka Klančar — a)a Centra za izobraževanje in še nekateri. Beseda je stekla v letu 1957, ko se je rodila misel, da bi tudi v Gradisu lahko imeli svoje nrfk'10, To ie bilo na sestanku sindikalnega i °°ra na gradbišču v Šoštanju. Na tretji seji KriL kal nega odbora — 27. julija 1957. leta v n | em je bil imenovan pripravljalni odbor z '°go, da pripravi vse potrebno za registra-)0 glasila in pripravi prispevke za prvo šte- vilko Gradisovega vestnika. Odbor je zagnano začel z delom, vendar je hitro naletel na prve težave. Kot običajno, se ob vsaki novosti pojavijo tudi nasprotniki, po drugi strani pa takratne sindikalne podružnice niso mogle, druge pa niso hotele sodelovati. Zaradi organizacijskih težav in pomanjkanja prispevkov so se priprave za izdajo prve številke Gradisovega vestnika vlekle vse tja v leto 1958. Prelomni datum, ki pa je dokončno potrdil ustanovitev Gradisovega vestnika je bil 18. marec 1958. leta, ko je delavski svet podjetja Gradis imenoval prvi uredniški odbor in k delu pritegnil še zunanja sodelavca novinarja Vlada Jarca in Petra Dornika. Prve tri številke je natiskala tiskarna ..Slovenskega poročevalca” na formatu 30 x43 centimetrov. Naslednjih 254 številk tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani na formatu 31 x 47 centimetrov. Januarja 1978. leta je Gradisov vestnik tretjič spremenil format in izhaja v sedanji obliki, to je 23 x 30 centimetrov, tiska pa ga Ljudska pravica v Ljubljani. Cveto Pavlin Poletnega srečanja prvega uredniškega odbora GV Nadaljevanje s 1. strani) 300 številk Gradisovega vestnika p^adisov vestnik je bil ustanovljen na P dudo sindikata in zato je v vseh svojih let|h tako tudi deloval. Spisov vestnik je danes mesečnik z da , 0 9500 izvodov. Vpleten je v gospo-_ rsko in driižhpnnnnlitir.no živlienie Gradi in družbenopolitično življenje v -sa, po drugi strani pa je pomembna Ve?„tudi z drugimi sredstvi javnega ob- vi Scanja. Kljub doseženim uspehom in okemu jubileju si vsi v Gradisu želimo, jši bl Gradisov vestnik postal šezanimive-jn bralce, da bi bil vsebinsko bogatejši Qrad Poročal res o vseh dogodkih v kar *-SU' V poročanju mu ne bi smel manj-1 asti kanček kritičnosti, ki za vsakega izmed nas lahko pomeni opozorilo za storjeno napako in istočasno še večji motiv za preseganje doseženega. V težkih časih, ki so pred nami bo tudi Gradisov vestnik moral igrati še pomembnejšo vlogo, saj se vsi zavedamo, da samo dobro informiran delavec lahko odgovorno odloča. Informiranje ter samoupravljanje in odločanje so medsebojno tesno povezani, del tega procesa pa naj bi tudi v bodoče bil Gradisov vestnik. To si želimo vsi, za boljši Gradisov vestnik ter za večji in močnejši Gradis. Urednik Cveto Pavlin Gradisov vestnik prejel priznanje Na skupni seji skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila 20. aprila so delegati obravnavali in potrdili predlog za podelitev pet nagrad in šest plaket občine za življenjsko delo in dosežene uspehe na področju gospodarjenja, družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela, ki so trajnejšega pomena za občino Ljubljana Moste—Polje. Med letošnjimi dobitniki občinskih plaket je tudi naše glasilo — Gradisov vestnik, ki slavi 25 let nenehnega izhajanja. Predlagatelj je bil Svet za informiranje, politično propagando in izdajanje Naše skupnosti pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste—Polje. Priznanja bodo podeljena na vsakoletni proslavi občinskega praznika 27. aprila. O podelitvi plakete Gradisovemu vestniku bomo več pisali v naslednji številki. C. Pavlin 25 let Gradisovega vestnika Ob 25-letnici Gradisovega vestnika smo se tudi Korošci čutili dolžni napisati nekaj besed, saj je Gradisov vestnik vsa ta dolga leta opravljal funkcijo osrednjega informatorja v naši delovni organizaciji in iz številke v številko prinašal prispevke iz vseh področij življenja in dela v Gradisu, pogosto pa tudi izven njega. Tako kot pred leti, je tudi danes Gradisov vestnik edini vir informacij za vse Gradisovce, saj vse ostale oblike obveščanja ne najdejo prave poti do naših delavcev, po drugi strani pa edino iz Gradisovega vestnika lahko izvemo, kaj se dogaja v ostalih naših tozdih, kako delavci tam živijo, kakšne probleme in težave imajo itd. Kljub temu da je glasilo mesečnik, nas dokaj tekoče obvešča o dogodkih v delovni organizaciji, sicer največkrat so to prispevki o dogodkih, ki so že pretekli in le malokdaj lahko beremo o tem, kaj se bo dogajalo. To nas dosti ne moti, saj Gradisov vestnik radi beremo, še rajši pa takrat, če v njem lahko kaj preberemo o našem tozdu. V Ravnah na Koroškem sicer ugotavljamo, da se mi Gradisovega vestnika kar precej poslužujemo in več ali manj redno dopisujemo, saj želimo, da bi tudi ostali Gradisovci vedeli, kako delamo v ravenskem kotu. Vendar to ne velja za vse tozde v Gradisu, saj se nekateri s svojimi prispevki pojavljajo le dvakrat ali trikrat letno, kar je vsekako premalo. Ko da ne bi želeli, da tudi ostali več izvemo o njih. Ravno na tem področju bomo morali več narediti ter vzpodbuditi delo tozdovih komisij za informiranje, predvsem pa družbenopolitičnih organizacij, ki bi morale biti nosilke in gonilna sila obveščanja. Več sodelovanja bi bilo treba, pa bi glasilo bilo še kvalitetnejše in vsebinsko bogatejše. Kot dolgoletni dopisnik Gradisovega vestnika čutim, da premalo pišemo o naših zaslužnih delavcih ob njihovih jubilejih, obletnicah, upokojitvah itd. Nasploh premalo pišemo o našem delavcu, Gradisovcu, o njegovem vsakdanu, težavah, problemih in radostih. Slika v vestniku in kratek intervju z delavcem, lahko za nekoga veliko pomeni, lahko pomeni več kot kakšna denarna nagrada. Gradisov vestnik je svojo funkcijo uspešno opravljal 25 let. Ob jubileju želimo, da bi tako bilo tudi v bodoče in da bi se v informacijske tokove vključilo čim več naših delavcev, saj bo tako še zanimivejši in boljši. Ludvik Rudolf Stihija in odgovornost Kdor bi hotel kaj več zvedeti o zgodovini Gradisa pred letom 1958, bi moral o tem povprašati takratne člane kolektiva, važnejše dokumente bi še našel v arhivu, nekaj podatkov pa bi lahko poiskal tudi v dnevnem časopisju. Od začetka izhajanja Gradisovega vestnika v aprilu 1958 pa z njegovih strani bdseva vse življenje in delo kolektiva. Tako bi lahko ugotovil, da je bil Gradis vseskozi med največjimi gradbenimi podjetji v državi, tako po realizaciji, kakor tudi po tehnoloških dosežkih. Za Gradis so se investitorji odločali zaradi kvalitetnega izvajanja del, solidnosti cen in točnega izpolnjevanja rokov. Za vse člane kolektiva je bil praznik, kadar je Gradis gigante v industrijski izgradnji naše domovine dovršil pred rokom. Takih uspehov pa v zgodovini Gradisa ni bilo malo. Ali bi med pregledovanjem Gradisovega vestnika lahko našli tudi odgovor, zakaj je podjetje v zadnjih letih zašlo v težave? Dogodke, o katerih je pisal Gradisov vestnik bi morali presojati v luči situacije, v katero nas je pripeljal razvoj. Marsikaj bi nam ti članki lahko pojasnili. Ugotovili pa bi lahko tudi, da so se družbeno politične organizacije Gradisa borile za to, da bi približale odločanje in odgovornost za svoje delo delavcem v neposredni proizvodnji v prepričanju, da bo Gradis postal tako še bolj močan in da bo lahko še več ustvarjal v dobro svojih delavcev in širše. Decentralizacija Gradisa, ki jo je podpiral tudi Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, pa je zaradi stihije, ki je ušla kontroli družbeno političnih organizacij, omogočila tudi nasprotne procese. Namesto da bi postal Gradiskotenotna delov- na organizacija še močnejši, je sedaj uspešen le toliko, kolikor so uspešne posamezne TOZD, kar je velika ovira za razvoj podjetja. Namesto, da bi združevali sredstva na dohodkovnih odnosih, solidarnostno pokrivamo izgube nekaterih gradbišč ali TOZD, odgovornost za slabo poslovanje pa komisije še raziskujejo. Namestoda bi Gradis še povečal svoje kapacitete, je naša gradbena mehanizacija že močno iztrošena in potrebno bo mnogo truda in sredstev, da bomo zamujeno nadoknadili. Namesto poslovnega uspeha podjetja na tujih tržiščih, so z rezultati lahko zadovoljni samo posamezni udeleženci. Mar ni nastopil skrajni čas za enotno akcijo vseh TOZD, da bi rešili ključne probleme Gradisa z združevanjem dela in sredstev? Če smo ugotovili, da nas je stihija dovedla v nezavidljiv položaj, potem moramo odgovoriti na zastavljeno vprašanje z organiziranim in kontroliranim delom, pri katerem se bo vsakdo zavedal svoje odgovornosti v sorazmerju s položajem, ki ga ima v delovni organizaciji. To ne sme ostati samo ugotovitev, vprašanje odgovornosti pa ne postati samo parola v kampanji, od katere pričakujemo uresničitev stabilizacije, sicer bo stihija še napredovala. Če se bomo znali boriti proti stihiji, odgovornost pa povezati s sistemom kontrole, tako po organizacijski liniji, kakor tudi po samoupravni, uspehi ne bodo izostali. Potem bomo v bodočih številkah Gradisovega vestnika lahko brali bolj razveseljive naslove člankov o Gradisovih poslovnih rezultatih. Branko Pirih IX. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev bo v Kranju 3. in 4. junija Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zaupal organizacij o IX. proizvodnega tekmovanja gradbenikov delovni organizacij SGP Gradbinec Kranj, ki je v ta namen že imenovala organizacijski odbor za pripravo in izvedbo proizvodnega tekmovanja. To tekmovanje je enkratna priložnost, da se gradbeniki srečamo na svojem dnevu, katerega praznujemo v spomin na 3. junij leta 1936, ko so gradbeni delavci pod vodstvom komunistične partije organizirali stavko, ki je postala mejnik Prl njihovem nadaljnjem boju za uresničitev pravic in ciljev. Proizvodno tekmovanje je tudi priložnost, da gradbeniki pokažemo kaj in kako znamo delati, kar je v sedanjem družbenoekonomskem trenutku izredno pomembno. Kljub temu, da imamo sodobno gradbeno mehanizacijo in dodelano tehnologijo, si kvalitetne gradnje ne moremo zamisliti brez strokovno usposobljenih delavcev, kajti ph določenih delih ne bodo stroji nikoli mogk nadomestiti pridnih in spretnih rok gradbenega delavca. Ob dnevu gradbenikov, ki bo 3. in 4. junija bodo podeljene tudi Kavčičeve nagrade za uspehe na področju izobraževanja, najboljše ekipe pa se bodo udeležile zveznega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije. C. Pavlin Pravice in dolžnosti delovanja delavcev s področja SLO in DS Delavci delovne organizacije GIP Gradis imajo glede oboroženih sil, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite naslednje pravice in dolžnosti iz Zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ št. 36—80) in Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS št. 35—82) — vojaška dolžnost — delovna dolžnost — obveznost delovati v civilni zaščiti — materialna obveznost — obveznost čuvanja tajnih podatkov SLO in DS — dolžnost usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito VOJAŠKA DOLŽNOST Vojaška obveznost obsega naborno obveznost, obveznost služiti vojaški rok in obveznost služiti v rezervnem sestavu. Vojaška obveznost se lahko izvršuje v: — jugoslovanski ljudski armadi — teritorialni obrambi — organih za notranje zadeve — enotah za zveze DPS — med vojno pa tudi posamično, če se ne morejo pridružiti svojim enotam Vojaškemu obvezniku preneha vojaška obveznost: — konec koledarskega leta v katerem vojaški obveznik dopolni starost 60 let — če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo — če mu preneha državljanstvo SFRJ DELOVNA OBVEZNOST: Delovna obveznost ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni zajame vse delavce DO GIP Gradis razen tistih: — ki so nesposobni za delo — osebe, ki služijo v oboroženih silah — osebe, ki še niso stare 15 let — osebe, ki imajo delovne obveznosti izven DO V primeru vojne oz. neposredne vojne nevarnosti začne TOZD oz. DO delovati povojno proizvodnem načrtu. Vsem delavcem, ki niso bili vpoklicani v JLA, TO ali na druge obveznosti izven DO, preneha delovno razmerje, če niso predvideni po vojni sistematizaciji delovnih mest TOZD ali delovne skupnosti za delo v vojni. OBVEZNOST DELOVATI V CIVILNI ZAŠČITI Obvezniki civilne zaščite so delavci delovne organizacije GIP Gradis od 15. do 60. leta starosti (moški) oz. do 55. leta starosti (ženske) razen tistih: — ki služijo v stalnem sestavu JLA — vojaški obvezniki, ki imajo vojaški razpored v oborožene sile — ostali obvezniki, razporejeni izven DO — osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve — nosečnice, matere in rejniki z otrokom mlajšim od 7 let oz. z dvema ali več otroki, ki še niso stari 10 let — osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti OBVEZNOST DELOVATI V NARODN1 ZAŠČITI Delovati v narodni zaščiti je pravica )? dolžnost vseh delavcev delovne organizadl GIP Gradis, razen tistih: — ki so vpoklicani v JLA — ki so klicani na opravljanje delovne o° veznosti in nalog civilne zaščite izven delovh organizacije — ki so zaradi bolezni ali poškodbe traja0 ali začasno nezmožni za delo . — če to narekujejo drugi utemeljeni razlov OBVEZNOST ČUVANJA TAJNIH PODATKOV Obveznost čuvanja tajnih podatkov J dolžnost vseh delavcev, ne glede na nad ' kako jim je bil tajni podatek sporočen 0 j dostopen. Prenehanje čuvanja tajnih P° datkov ne preneha tudi po odhodu iz delovh organizacije. Kdaj preneha obveznost čuvan) tajnih podatkov in načini, ter pogoji za njih° v sporočanje drugim osebam je opredeljeno Pravilniku o zaščiti tajnosti podatkov SLU DOLŽNOST USPOSABLJANJA Dolžnost usposabljanja za obrambo ' zaščito so dolžni vsi delavci delovne organiz cije, skladno s svojimi zadolžitvami in nalo9 mi, ki jih imajo na delovnem mestu ali l/nt 0 vezniki dolžnosti navedenih v prvem o (vojaška dolžnost, delovna dolžnost itd.) Stane KovačeC B°lnica Celje Mlekarna Uspešna uveljavitev in izvajanje gradbenih del v Celju in okolici tnP P Gradis TOZD GE Celje se je s kvalite-obi^kdelom in izvedenimi roki na različnih čii o'11 usPešno uveljaviti na celjskem obmo-dni „znam objektov, ki smo jih gradili je 0 9' čemur je pripomogla dobra tehnična p emljenost in nenehna skrb za delavca. ra eznam zgrajenih objektov je obširen in čnih°^k' Od industrijskih objektov, šol, turisti-Zadn !n poslovnih do stanovanjskih objektov. V Vpi3f'i|h letih smo opravili nekaj zahtevnih in laikih gradenj, med njimi pokrito skladišče dišrlriotellne' Javna skladišča, mestno sre-ciiei,6 SFiOE pri hotelu Celeia, Telekomunika- UN7 uenier na Golovcu, poslovno stavbo si'uiiiisiiiub, bld S^nentna naloga. Ure* -m. smo gospodarske načrte za leto 1982 cei-n-čili. Vrednost izvršenih del na širšem območju znaša milijardo dvesto .^ako kot v vseh gradbenih delovnih orga-h_ se tudi Celjani zavedamo, da se lištvu v letošnjem in v prihodnjih letih novTu3 vse najboljše. Vse manj bo vlaganj v niza 1 v vsen graaoenm ueiovnm ui qr c'Jah se tudi Celjani zavedamo, da de 3Peništvu v letošnjem in v prihodnjih l( nove ta vse najboljše. Vse manj bo vlaga z ve-3^6,!^6 v domovini, zato bomo moral, ska n lrn številom delavcev izvajati investicij dela v tujini. Že v letu 1982 smo pričeli sodelovati z večjim številom delavcev na gradbiščih v Iraku in Zvezni republiki Nemčiji. Seveda ni le-to rešitev iz zagat, ki jih pogojujejo objektivne težave na domačem tržišču. Celjani smo s solidnim delom, s kakovostno in hitro gradnjo pridobili zaupanješirokega kroga investitorjev tako na širšem slovenskem kot tudi na jugoslovanskem področju. Zavedamo se, da se bo ravno z omenjenimi značilnostmi potrebno boriti za tržišče. Tako ažurno in kvalitetno poslovanje pa lahko izpelje le tak tim strokovnjakov, kjer je organizacija dela, skozi večletni razvoj sledila kvalitetnemu izpolnjevanju kadrovske zasedbe, moderni tehnologiji in nenehni aktivnosti na terenu. Zato kljub znanim ukrepom lahko upravičeno upamo, da bomo tudi leto, ki je pred nami in predstavlja še eno veliko preizkušnjo poti ekonomske stabilizacije, dobro prebrodili. V celjski gradbeni enoti imamo zaposlenih okoli 700 delavcev, med temi je dovolj tehnikov in inženirjev. Temu botruje tudi dobro zastavljeno izobraževanje, saj nekvalificiranim delavcem s štipendijami omogočimo izobraževanje za tiste profile, ki jih na Gradisovih gradbiščih najbolj potrebujemo. Izobraževanje ob delu pa poteka predvsem v zimskem času, ko je dela na gradbiščih nekoliko manj. Kljub velikim vlaganjem v sodobno tehnologijo, nismo pozabili na stalno skrb za delavce, za katere smo zgradili samske domove v Celju in v Titovem Velenju. Dokaj dobro rešujemo tudi stanovanjska vprašanja zaposlenih z dajanjem družbenih stanovanj in z ugodnimi krediti za individualno stanovanjsko gradnjo. In nenazadnje, se celjski Gradis aktivno vključuje na vsa področja življenja in dela mesta Celje in širšega območja. Gradis TOZD Gradbena enota Celje ima tudi zelo zahteven program razvoja za tekoče srednjeročno obdobje. Da bi kar najbolj posodobili dela na objektih, kjer so delavci izpostavljeni stalnim vremenskim neprilikam, smo v razvojnem programu določili, da je treba prenesti kar največ del v zaprte, dobro organizirane proizvodne prostore. V kamnolomu v Podgori pa pripravljamo izgradnjo proizvodnih prostorov za izdelavo betonskih montažnih elementov in pripravo vseh vrst armatur in opažev. _ . Dela, ki jih je gradbena enota Celje dokončala v letu 1982, zavzemajo predolg seznam, da bi jih vsa našteli. Omenimo zato le najpomembnejše: CINKARNA — predčasno smo dokončali gradnjo nove tovarne žveplene kisline. ŽELEZARNA ŠTORE — zgradili smo halo hidravličnih litin. ALPOS ŠENTJUR — zgradili smo več proizvodnih hal. STEKLARNA HRASTNIK — še opravljamo najrazličnejša gradbena dela. TKI HRASTNIK — izgradili smo obrat fosforjeve kisline. REK TITOVO VELENJE — zgradili smo garderobe in kopalnice, most preko Pake, skladišče gradbenega materiala in industrijske tire. Termoelektrarno Šoštanj pa smo zgradili od prve do četrte faze, zdaj pa opravljamo vzdrževanje gradbenih objektov. SOZD MERX CELJE — v rekordnem času smo zgradili silose za mlinsko — predelovalno industrijo. Nadalje smo zgradili še PTT Center Titovo Velenje, več tipskih zaklonišč v Žalcu, Titovem Velenju in Celju. Največji objekt, ki so nam ga zaupali investitorji, pa je MLEKARNA V ARJI VASI. Predvidoma bomo dela zaključili ob polovici prihodnjega leta. Ob vsem tem ne gre pozabiti stanovanjske izgradnje, kije Gradisova stalna naloga, od kar je Gradis v Celju, to pa je od leta 1945. HIDO DŽUMHUR '*w \ Stanovanjska gradnja v Spodnji Hudinji Dve desetletji strojno prometnega obrata Mineva dvajset let od takrat, ko je bila ustanovljena ena od mlajših gradisovih enot, sedaj tozd Strojno prometni obrat Ljubljana. Že takrat je Gradis bil ena največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji, ki je vedno izstopala s sodobno tehnologijo in dokaj dobro organizacijo dela. Z rastjo delovne organizacije se je razvijala in rastla tudi mehanizacija in strojni park. Gradisova mehanizacija in vsi stroji iz povojnega obdobja so bili zelo zastareli, ven-, dar smo jih kljub temu bili veseli, saj so nam olajšali marsikatero delo. To so v glavnem bili stroji in mehanizacija, ki je ostala za okupatorji, drugi del pa je bil od nacionaliziranih gradbenih podjetij. K tem strojem smo pridružili tudi stroje zavezniških vojaških formacij, ki so jih uporabljali za gradnjo vojaških objektov, cest, letališč itd. Enako je bilo tudi z voznim parkom. ZAČELI SMO Z ZASTARELO MEHANIZACIJO Marsikdo si danes pri tako moderni tehniki ne more predstavljati, da so tako stari stroji hitro začeli obratovati na naših gradbiščih. Delavci, katerim je bilo zaupano vzdrževanje teh strojev, so takorekoč brez vsakih rezervnih delov in pravega orodja bili v stanju zelo hitro popraviti vsaki stroj in ga tudi vzdrževati. To so bili stroji za katere nismo vedeli, ne koliko so stari, ne kako dolgo so že obratovali. Kljub temu so nam dobro služili, tudi zaradi izredne požrtvovalnosti njihovih upravljalcev, ki so istočasno bili tudi vzdrževalci in mehaniki, ki so na stroje znali paziti dosti bolje kot pazijo prenekateri strojniki danes. Gradis je svojo opremo, tovornjake, buldožerje in vso ostalo tehniko postopoma prevzemal od 1. inženirske brigade Vil. korpusa NOV in POJ, ko je le-ta po uspešno opravljenih nalogah, bila novembra 1945. leta ukinjena. Vez s to brigado, oziroma tistimi, ki nadaljujejo njene revolucionarne tradicije Gradis drži še danes. Visoka delovna zavest in odgovornost do dela je koval ljudi v tistih težkih povojnih časih. Pravi delavci in mojstri so se vedno znajdli v labirintu raznolikosti mehanizacije in ostalih strojev in opreme. Delov za stroje ni bilo in so jih spretne roke naših delavcev naredile, dostikrat improvizirano, pa so kljub temu stroji obratovali, tovornjaki vozili in žerjavi dvigovali. Na to mehanizacijo in stroje je padlo še dodatno breme. Na le-teh se je izučila cela vrsta strokovnjakov, saj strojniškega kadra pred vojno skorajda nismo imeli. Kljub vsemu so nekateri izmed teh strojev obratovali celo prvo povojno desetletje. V obdobju po letu 1950 je nastala prelomnica v našem družbenem in političnem sistemu. Prišlo je do decentralizacije upravljanja in odločanja ter do prvih zametkov samoupravljanja. Čutiti je bilo večji premik tudi vtehnologiji. V Jugoslavijo so začeli prihajati prvi novi stroji, nekaj pa smo jih začeli izdelovati tudi sami. To je bilo pionirsko delo. Kljub vsemu to še ni zadoščalo potrebam našega gradbeništva, ki je doživljalo izredno ekspanzijo, saj smo povsod obnavljali porušeno domovino in gradili novo industrijo in ostalo infrastrukturo. Kako so se razvijali stroji, tako se je razvijal in napredoval tudi gradbeni delavec. V svojem delu se je izpopolnjeval in stremel za boljšim in lažjim delom, le-tega pa so omogočali stroji in ostala gradbena oprema. 1963 — LETO USTANOVITVE STROJNO PROMETNEGA OBRATA Iz leta v leto so potrebe po me-hanoopremljenosti trkale na naša vrata. V Gradisu smo se dovolj zgodaj zavedali dejstva, da moramo hoditi v korak z napredkom, uvajati novo tehnologijo, ki bo razbremenjevala delavce od težkega fizičnega dela, dvignila pro- duktivnost in izboljšala ekonomičnost. Sčasoma smo imeli vse več različnih strojev, tovornjakov in ostale opreme, ki je nadomeščala staro in že istrošeno. Vsa ta mehanizacija je bila razsuta po vseh naših gradbiščih, le avtopark je bil v sestavu takratnih Centralnih obratov. Prehod iz ročnega, obrtniškega načina dela, na sodoben industrijski način ter uvajanje nove tehnologije v gradbeništvo je narekovalo potrebo po ustanovitvi specializirane enote, ki naj bi prevzela skrb za mehanizacijo in avtopark. Centralni delavski svet Gradisa je v letu 1963 dal zeleno luč za formiranje nove enote v Gradisu z nazivom — Strojno prometni obrat s sedežem v Ljubljani. Iz takratnih Centralnih obratov se je izločil avtopark in nekaj delavcev, ki so že prej delali v glavnem s stroji. Nastal je delovni kolektiv s 120 delavci, ki je prevzel v upravljanje vso Gradisovo težko mehanizacijo in tovorna vozila. Zaorali smo ledino. Najprej je bilo treba ugotoviti, kje in v kakšnem stanju so gradbeni stroji, urediti enotno tehnično dokumentacijo za vse stroje, preiti na planiranje potreb posameznih gradbišč po določenih strojih, ustanoviti potreben kadrovski sestav in še marsikaj drugega. Kljub tem spremembam v prvih letih obstoja status SPO ni bil popolnoma opredeljen ter je bil še vedno v podrejenem položaju napram gradbenim enotam. Pojmovali smo ga kot stransko dejavnost, oziroma servis ostalim enotam in je tudi zato zaostajal v razvoju. Prioriteta je vedno bila na strani gradbenikov, čeprav bi strojna dejavnost že takrat morala biti enakopraven partner brez katerega se ne more opravljati zahtevnih gradbenih del. Hiter razvoj sistemskih in montažnih gradenj ter uvajanje sodobne tehnologije je narekovalo tudi hitrejšo mehanoopremljenost Gradisa. Večalo se je število strojev in ostale opreme, vzporedno s tem pa tudi število strojnikov in ostalega kadra. Prvo desetletje obstoja ni bilo za Strojno prometni obrat nič kaj rožnato. Enota se je razvijala in tudi počasi kadrovsko krepila in prav kadrovanje v SPO je bilo posebno poglavje. Uporabljen je bil stopničasti sistem prehoda delavcev iz stroja na stroj. Kvalificiran delavec, kije upravljal manj zahteven gradbeni stroj, se je ob dopolnilnem izobraževanju usposabljal za upravljanje zahtevnejše gradbene mehanizacije. Tak sistem usposabljanja smo imeli v času dokler niso zaživele redne oblike Dobra organizacija zahteva sodobno mehanizacijo izobraževanja. Ob upoštevanju precej visoke fluktuacije je bilo šolanje precej drago, dobro organizirani servisni dejavnosti j® danes način usposabljanja in tudi kadrovanja nekoliko drugačen. V začetnem obdobju smo imeli precej teza tudi s tipizacijo strojev. Posledice netipiziran mehanizacije so se odražale predvsem v P°' manjkanju nadomestnih strojnih delov, P° drugi strani pa v obilici nadomestnih delov z različne stroje, v angažiranju obratmn sredstev in nenazadnje smo zaradi tega ime tudi težave s kadri, kateri so morali biti usposobljeni za upravljanje različnih tip°v Mnogo težav je bilo tudi s pridobivanjem združevanjem sredstev za nakupe nov strojev. Zgoraj omenjeno so bile osno značilnosti delovanja Strojno prometnega o rata v prvem desetletju svojega obstoja. Obdobje po letu 1972 pa do leta 1980 je oj za gradbeništvo izredno ugodno in boga' • Angažiranost mehanizacije je bila popolna, določenih obdobjih, oziroma fazah gradnje P je celo primanjkovalo gradbenih strojev. Pretežna večina strojev je obratovala v izm nah, na nekterih objektih, predvsem /V, energetskih, pa so stroji gotovo obdobje del neprekinjeno, kar je po drugi strani pomeni večjo in hitrejšo izkoriščenost. To je bil tudi čas ko smo imeli dokaj lepe. ugodne možnosti za nakup večjega števil gradbenih strojev in ostale mehanizacije, vendar nam je v Gradisu takrat zmanjkalo korajže., kar seveda najbolj čutimo danes, ko so na stroji že precej iztrošeni, nabava novih p® I izredno draga in zahtevna investicija. Zamujenega ne bomb uspeli kaj hitro nadoknaditi, predvsem pa ne, če se temeljne organizacij ne bodo mogle zediniti, kako bodo združeval^ sredstva za nakup nove mehanizacije, stroje* in avtoparka. Kljub omenjenim težavam je danes S troj n" prometni obrat močna mobilna enota s °uo zaposlenimi delavci, ki upravljajo s stroji, ki5. vredni več kot 1,84 milijarde dinarjev. Delav naj' SPO so usposobljeni za upravljanje sodobnejše gradbene mehanizacije, posebn enota pa za vzdrževanje in servisiranje stroje*. Ravno na tem področju je zadnje čase narej®' precejšen korak naprej, saj naši stroji zar MUKiCj, Od, IIC.CI OUIVJI— g dobrega vzdrževanja dalj časa obratujejo v tudi kvarijo se manj, če pa pride do okvare, I naša servisna služba kaj hitro popravi. . Stroji vse bolj razbremenjujejo delavc._ neposrednega fizičnega dela, tako da klas čnih gradbenih poklicov skoraj da ne P°l namo več in se gradbeni delavec vse bolj spre^ minja v industrijskega gradbenega delavca-luči tega dejstva pa stroji in ostala gradben oprema pridobivajo vse več na pomenu pomembnosti, katere se bomo morali nekoliK bolje zavedati tudi v Gradisu. Košček tretjega desetletja tozda Stroji prometni obrat pa sovpada z enim naj itežjjh obdobij, v katerem se je znašlo gradbeništv seveda tudi Gradis. To je obdobje najstrozjetj^ omejevanja investicijske potrošnje, tako jfl bodo morale priti na dan vse skrite rezerv® še več naporov bomo morali narediti za tern Ijitejšo in racionalnejšo pripravo in organ' cijo dela. $ Potrebno bo še več sodelovanja vodiinc”j kadra z družbenopolitičnimi organizacij®' da bomo vsi združeni in enotni prebrodi",^ 3 led*1' težko obdobje. Z optimizmom moramog'® v prihodnost, saj je Gradis tudi | da^j sposoben, tako kot je bil že večkrat d o s® -e iz le-teh zrasti premagati vse težave močnejši. Ludvik šnaj jder Na obronku Haloz ob reki Dravi sanirajo naši delavci grad Bori Sanacijska dela na gradu Bori Grad Bori, ki sameva na obronku Haloz, je ''zgrajen v 13. stoletju, obnovljen in dozidan stoletju, je pa tudi spomenik NOB. Vsa °)na leta je imel gestapo v njem zapore oziro-a zbirno taborišče, odkoder so pošiljali . vedne in napredne Slovence v izseljeništvo koncentracijska taborišča. Uanes je grad Bori zaprt objekt, za sanacijo ‘Grega je slovenska družba namenila v tem ednjeročnem obdobju največ sredstev. No-ec sanacije je Zavod za spomeniško varstvo aribor, ki se lahko pohvali, da je edini zavod Vrste na Slovenskem, ki ima v svojem upra-janju graščino, izvajalec del pa je naš tozd n radnje Ptuj. Vendar pa imeti grad v upravlja-,u. Pomeni danes vse kaj drugega kot zavest o posestvovanju in moči ter romantični spomini na obdobje, ki ga ne bo več. To je najbolje občutil prejšnji upravljalec gradu Kmetijski kombinat Ptuj, ki je vložil v sanacijo veliko denarja, žal pa je večina del bila opravljena nestrokovno in nekvalitetno. Priprave nasedanjosanacijosose pričeleže leta 1979, ko so bili izdelani posnetki obstoječega stanja. V letih 1980 in 1981 je Splošni projektivni biro Ljubljana pripravil sanacijske projekte in so sanacijska dela stekla v decembru 1981. leta. Kot ježe prej omenjeno, je izvajalec del GIP Gradis Ljubljana tozd GE Gradnje Ptuj, ki se je že doslej pri podobnih posegih izkazal kot uspešen in kvaliteten izvajalec. Odgovorni vodja del je na tem objektu Dogovor o enotnih osnovah za dela v tujini Akcija za poenotenje osebnih dohodkov in drugih pogojev dela pri izvajanju investicijskih °biektov v tujini se nadaljuje. Prodrla je zamisel, naj najprej Gospodarska zbornica Slovenije, rePubliški izvršni svet in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije podpišejo družbeni dogovor ° ®kupnih osnovah pri delu v tujini. Te skupne osnove bodo nato vodilo delovnim organizacijam Pn oblikovanju njihovih samoupravnih aktov. , "Usklajevanje te akcije je od Republiškega „0r^.iteja za delo zdaj prevzel Republiški odbor aoikata gradbenih delavcev Slovenije. Gra-k v° ie napisala delovna skupina, tako da bo °nec meseca pripravljeno delovno gradivo in r °° začela razprava," je povedal sekretar IO f Pobliškega odbora sindikata delavcev Šte-2 ^Praznik na seji izvršnega odbora, ki je bila Povedal je tudi, kaj naj bi z omenjenim _ ozbenim dogovorom uredili: . Poenotili bi sistem osebnih dohodkov. hodišče za izračun osebnih dohodkov na ti adbiščih v tujini bo osebni dohodek za isto doma, povečan za dogovorjen faktor. °9ovor bo postavil okvire — tako spodnje kot 9ornje meje, znotraj katerih bo vsaka delovna _ ganizacija določila svojo vrednost. ^ Poenotili bi terenske dodatke. Minulo delo se bo izplačevalo v dinarjih in ^ dinarske osnove. S p."ai^>Av obnove. ^ogovarjajo se še, kako urediti vplive ^evalvacije. ta. Prei sporno vprašanje nadur je zdaj rešeno aKO. rlfl /-loi; 701/nnnHoi no nnh I iH O 73 dr -• da bodo dali zakonodajne pobude za • UrSad_ho obravnavanje nadur v tujini in doma. LDUružbeni dogovor bo dal tudi osnove samo-hienVne or9aniziranosti. Delavec, tudi fUn?te,m ko dela v tujini, izvršuje samoupravne tcJkc'je v svoiem tozdu. Delovni proces pa svojem tozdu. Delovni proces pa ehnt: ua nekatere zadeve ureja tudi v delovni rary - Dogovor bo opredelil načela organizai-VR)l_a delovnih enot in tudi to, kako bodo po-”ne v državah, kjer jih je več. Štefan Praznik je povedal, da so na zadnjem sestanku delovne skupine načeli zelo zanimivo vprašanje: ali naj gradbinec sam nosi celotno breme nastopa v tujini. Delo v tujini je res interes gradbenega delavca — vendar ne le njegov. Z investicijskimi deli se odpira možnost izvoza materiala in opreme, pa tudi poslovnega, strokovnega in drugih oblik sodelovanja. Zato nekateri menijo, da bi morala družba to na določen način ceniti. Dolar, ki ga zasluži naš inštalater v tujini, prinese naši državi več, kot dolar, ki ga zasluži zdomec — ali torej ne bi bilo umestno, če bi delavcem za devize, prislužene na gradbiščih v tujini, omogočili dodatne ugodnosti. Osebni dohodki delavcev, ki izvajajo dela v tujini, morajo biti enotni in potrjeni z dogovorom za vso državo. Odvisni morajo biti samo od učinka delovne enote in ni razloga, da bi sledili trendom doma, ker tudi produktivnosti ne sledi tem trendom, pač pa je na svetovnem nivoju. Tudi naša draga družbena režija jih ne sme bremeniti. Skratka, z nizkimi plačili delavcem na gradbiščih v tujini _ne bomo dosegli prihrankov, pač pa zmanjšali učinkovitost del. IO republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije je podprl prizadevanja za oblikovanje družbenega dogovora o skupnih osnovah pri delu v tujini. Kot že rečeno, napovedujejo, da ga bomo videli že aprila. Lojze Javornik tov. Evgen Požgaj, ki kljub mladosti uspešno vodi sanacijska dela. Del objekta, v katerem je grajska kapela, je najbolj prizadet, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da zgradba temelji na neno-silnem terenu. Tako je bilo potrebno najprej sanirati temelje v delu stavbe pod kapelo, še prej pa zgradbo utrditi, saj je bila že precej načeta in razkopana, kar je bilo narejeno z iniciranjem mešanice cementa, elektro-filterskega pepela, vode in ikatona. Sanacija temeljev je zahtevala veliko zemeljskih del. Razširjen je bil vhod v klet, da je bilo mogoče groba zemeljska dela opraviti strojno. Zatem je nastopilo izredno zahtevno in težavno ročno kopanje vse do zdrave skale. Med deli je prišlo do ponovnih deformacij sten kapele, kar so preprečili z namestitvijo jeklenih vrvi. Težko je opisati navedena dela, ki so zahtevala visoko strokovnost in nenehno iskanje najracionalnejših in najcenejših rešitev. Konec minulega leta so bila izvedena sanacijska dela na koru v kapeli, za letošnje leto pa se predvideva sanacija stropne konstrukcije nad viteško dvorano. Pogled na grad Bori in njegovo notranjost v tem trenutku ni nič kaj spodbuden, kljub velikemu delu, ki je bilo in še bo opravljeno in kljub vloženim sredstvom republiške in občinske kulturne skupnosti. Grad hrabro prenaša posege v svojo notranjost vse do temeljev z mislijo, da bo vloženo delo le obrodilo sadove, ki bodo prinesli v prostrane sobane, hodnike, stopnišča in kleti spetživljenje. S ponovnim rojstvom gradu ne gre več odlašati. Že vloženo delo, med drugim tudi Gradisovih delavcev in zgodovina terjata takojšnjo rešitev. n. Belšak Tudi v zimskih razmerah smo betonirali Kako izboljšati informiranje delavcev na gradbiščih v tujini Komisija za obveščanje pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije je o informiranju delavcev na gradbiščih v tujini razpravljala na svoji 3. seji, 10. marca 1983. Kot osnovo za razpravo smo uporabili poročila o organiziranosti obveščanja v posameznih delovnih organizacijah, problemih, ki se pri tem pojavljajo in predlogih delovnih organizacij. Uporabili smo tudi gradivo, ki ga je pripravil Odbor za obveščanje in politično propagando in ga obravnaval na svoji seji 24. februarja 1983. Še posebej dragoceni so bili za to razpravo podatki, ki jih je podal tov. Vinko Franjo, ki je deloval 6 mesecev kot delegat Zveze sindikatov Slovenije na gradbiščih v Iraku. Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali in iz razprave na seji komisije, ugotavljamo: informiranju delavcev. To je koristna odločitev. Mislimo, da naj določbe o informiranju zvezi sindikatov opozarjamo predvsem, da morajo imeti delavci na gradbiščih v tujini enake pogoje za samoupravno odločanje kot doma — za to pa potrebujejo pravočasne, popolne in razumljive informacije. Zavedati se moramo, da je takšne informacije delavcem na gradbiščih v tujini še mnogo težje zagotoviti kot doma — že zaradi razdalje ter zamud in težav pri pošiljanju informativnega gradiva. Razen tega je treba zagotoviti več informacij, ker delavci v tujini nimajo dostopa do mnogih sredstev, ki sojim navoljodoma.te informacije pa so bistvene za razumevanje ozadij, razlogov in smotrov posameznih gospodarskih in političnih odločitev. Ne smemo tudi pozabiti, da naši delavci v tujih državah dobivajo informacije iz tujih virov, včasih pa so tudi izpostavljeni sovražni propagandi. Zato morajo organizacije združenega dela, ki imajo delovišča v tujini, posvetiti informiranju izredno skrb, saj s tem lahko preprečimo osebne stiske naših delavcev. Razen tega je, kot že rečeno, ustrezno informiranje nujno, da lahko delavci na deloviščih v tujini uveljavljajo svoje pravice. Zelo pomembno je, da tudi z infomiranjem izpričujemo svetu, kakšen odnos ima naša družba do delavcev. Vse prej navedene ugotovitve načelno niso sporne. Ugotavljamo tudi, da vse bolj postajajo vodilo za konkretno ravnanje delovnih organizacij, njihovih strokovnih služb pa tudi drugih družbenih dejavnikov. Podatki, ki smo jih zbrali, dokazujejo, da je bil v zadnjem času dosežen velik napredek pri obveščanju delavcev v tujini. Očitno je, da delovne organizacije v večini primerov posvečajo obveščanju delavcev na deloviščih v tujini mnogo pozornosti. Razne že uveljavljene in načrtovane oblike dokazujejo, da se te naloge lotevajo strokovno in ustvarjalno in ne nazadnje namenjajo za ta namen precej denarja. Obenem pa se moramo zavedati, da se gradbena operativa zdaj še intenzivneje usmerja na tuja tržišča. S tem ko bo v tujini še več delovišč in na njih še več delavcev, bo pomen informiranja dobil nove razsežnosti. Prodiramo v nove države in ni razloga, da bi v njih ponavljali stare začetne napake, za katere smo že našli zdravila. Tudi količinska in kakovostna rast načinov informiranja samo po sebi sproža nova strokovna, organizacijska in politična vprašanja, na katera je treba najti odgovore. In ne nazadnje, ker za to pomembno nalogo trošimo precej sil in denarja, moramo iskati načine, da bo učinek čim večji. Iz zgoraj povedanega je komisija za obveščanje predlagala plenum Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije naslednje usmeritve in sklepe: I. Naloge, ki naj postanejo sestavni del aktivnosti sindikalnih organizacij v tozdih in delovnih organizacijah doma in v delovnih enotah na tujem Sindikalne organizacije naj se zavzemajo za enoten in skupen nastop pri informiranju delavcev na deloviščih v tujini. Zavzemamo se za skupen nastop pri pridobivanju in izvajanju del, vključimo v to še skrb za vse oblike informiranja delavcev na deloviščih v tujini! Sindikalne organizacije v matičnih tozdih in delovnih organizacijah morajo najti način, da bodo v svojo politično aktivnost vključile tudi problematiko izvajanja del v tujini in položaj delavcev na deloviščih v tujini. Ugotavljamo, da delavci doma v večini primerov nimajo podrobnejših podatkov o tem, kako se dela v tujini odvijajo, niti ne o poslovnih rezultatih teh del. Še manj je seveda točnih in verodostojnih podatkov o tem, v kakšnih razmerah živijo in delajo delavci na deloviščih vtujini. Podatki, ki smo jih zbrali, dokazujejo, da mnoge sindikalne organizacije teh vprašanj sploh še niso obravnavale. Sindikalnim organizacijam v delovnih enotah na tujem priporočamo, da o svojih stališčih in problemih obveščajo sindikalne organizacije v tujini. Mislimo, da bi morali vzpostaviti neprekinjen pretok informacij med sindikalnimi organizacijami v domovini in sindikalnimi organizacijami v delovnih enotah na tujem. Sindikalnim organizacijam v delovnih enotah na tujem priporočamo tudi, naj oblikujejo politiko informiranja o izvajanju del v tujini in problemih delavcev na deloviščih v tujini. Zdaj so pogoste upravičene kritike, da celo glasila delovnih organizacij o tem premalo ali nekorektno poročajo. Vsekakor bi morali te napake hitro popraviti. Toda upoštevati je treba oddaljenost in dejstvo, da delovne organizacije ne morejo pošiljati novinarjev (kjer jih imajo, seveda!) poročat o pomembnih dogodkih na deloviščih v tujini. Edina realna pot je, da sindikat na samih deloviščih opredeli teme in zato s pomočjo strokovnih služb (kadrovska, priprava dela, vključene so seveda tudi informativne službe) ter z lastnimi silami te informacije tudi pripravi. Vsaka organizacija, ki izvaja dela v tujini, mora opredeliti način informiranja delavcev na deloviščih. Jasno mora biti določeno, katere službe in kateri delavci v njih so osebno odgovorni, da pošiljajo na delovišča v tujini vse informacije za samoupravno odločanje in tudi druge informacije (časopise, videokasete, itd.). Delavci, ki so razporejeni na delovišča vtujini, so člani temeljnih organizacij in imeti mo- rajo popolnoma enake pravice odločanja kot njihovi sodelavci doma. Naloga strokovnih služb je, da jim pošiljajo vsa potrebna gradiva za samoupravno odločanje. V večini primerov je to načelo v praksi se uveljavljeno. Prevečkrat pa pozabljamo, da J6 transport gradiv v dežele, kjer se dela izvajajo, in distribucija na vsa delovišča v mnogih primerih naloga, pri kateri sodeluje cela verig3 raznih služb. Če odpove en člen, delavec n® dobi informacije. Zato morajo tisti, ki pošiljaj0 gradiva, tudi preverjati, ali zares pridejo do vseh naslovnikov. Tudi sindikalne organizacije morajo preverjati ali delavci na gradbiščih zares dobivaj0 vsa potrebna gradiva. Razvijati je treba prakso, da o pomembnih odločitvah informirajo delavce v tujih' poslovodni in kompetentni strokovni delavc', ki so pripravili posamezne predloge. Praksa je pokazala, da so tudi na deloviščih vtujini zbor' delavcev najboljša oblika informiranja. Zato)6 potrebno kot informatorje na takšne zbore P°' slati ljudi, ki o temi razprave dejansko največ povedo. Še posebej pa je pri tem treba razviti povratno informiranje. Delavci na gradbiščih morajo imeti enake možnosti pri dopolnjevanju m sooblikovanju odločitev kot delavci doma. N® zborih delavcev jih torej ne smemo postavlja0 v položaj, ko lahko informacije samo vzame)0 na znanje, ne da bi uveljavili svoje pripomb®: Sindikalne organizacije morajo preverjati, ai' predstavniki iz domovine, ki se udeležujejo takšnih zborov, prenašajo nazaj pobude delavcev na deloviščih v tujini. Poleg informacij iz organizacij združeneg3 dela so za življenje in delo na gradbiščih v tujini izredno pomembne tudi poglobljene razlage in pojasnila o dogajanju v domovini — 0 družbenopolitičnih dogodkih, gospodarsk^ politiki in zunanjepolitičnih stališč (zlasti tistih, ki so pomembna za državo, kjer je delovišče). Smatramo, da je naloga ambasad, da o teh zadevah obvestijo predstavnike delovnih enot, ti pa posredujejo te razloge delavcem- Ugotavljamo, da je v mnogih državah to z® urejeno. Če delavci na določenem gradbišč® ugotovijo, da ne pridejo do teh informacij, ™ se povežejo z Republiškim komitejem za del° in Republiškim sekretariatom za informacij6, ki bosta pomagala rešiti ta problem. Določbe, ki jih je treba vnesti v Družbe11' dogovor o skupnih osnovah za delo v tujin' Republiški svet Zveze sindikatov Slovenj) : Gospodarska zbornica Slovenije in Izvrs (Nadaljevanje na 9. stran') Informiranje delavcev na gradbiščih v tujini je izredno zahtevna in pomembna naloga. Na sliki je skup naših delavcev na gradbišču v Ourni. V lKI meji. r ^a gradbišču HE Solkan smo takoj organizi-1 ekipo prostovoljcev v kateri so bili učenci delavci, ki so med prvimi odšli na mesto „ ?ra in začeli le-tega gasiti še pred Pot 0d°m gasilske brigade iz Nove Gorice. a, ,e.m so skupaj s pripadniki gasilske enote in l n' .milice uspeli požar lokalizirati in ga sneje v celoti tudi pogasiti, sl oh tei Pril'ki zaslužijo posebno pohvalo nagi^).' delavci in učenci: Alija Balič, Petar e nt|c, Slobodan Hrkač, Franjo Josipovič, vir lf *urtovič, Seid Karadžus, Rašid Kovačevi,' , un Krstin, Josip Lukša, Zoran Lazič, p ,e Maleš, Rade Markič, Boro Nikolič, Anton §tirIfk'Vinko Rukav, Ismet Selimovič, Zlatko 9"c in Rašid Vrevič. Q ®em navedenim delavcem se je v imenu 'ov' 7V 'z ^ove Gorice zahvali gasilski oficir rice m rl<0 'n Predstavnik milice iz Nove Go-Hf qNekaj dni po požaru pasmo na gradbišču Qa h °l-l evil° prijavljenih — štirinajst — je po-Val.?’ da so komisije v tozdih bile letos ak-gjhneiše, žal pa akcijo niso sprejeli v vseh toz-tJ 'n zaradi tega so predvsem prikrajšani kul-Sv n' ustvarjalci teh tozdov, saj ne bodo mogli k dela predstaviti širši javnosti, obenem pa o “odo mogli predstavljati svojega tozda oz. adisa. L.^ljub temu je komisija ocenila, da je akcija °s uspela bolje kot vsa leta doslej, saj bomo na srečanju imeli 14 naših zastopnikov, kar je največ dosedaj. Tako bodo s svojimi deli na V. srečanju v Celju nastopili naslednji kulturni ustvarjalci: — GE Maribor: Milan Majerič in Vladimir Durinič — likovnika, Franjo Štromajer — fotograf in Marjan Madar — literat, — Biro za projektiranje Maribor: Ksenija Ferenc — likovnik, — GE Jesenice: T at ja na Savinšek — literat, — SPO: Ludvik Šnajder — fotograf, — DSSS: Milenko Nikič, Jurij Jamnik in Albina Jakoša — literati, Vladimir Valent— likovnik in Andrija Pajtak — Fotograf, — Kovinski obrati Ljubljana: llijaz Nesimo-vič — literat. Letos smo se pripravili tudi za dramski nastop, saj bosta naša dva delavca nastopila s krajšim skečom. Milenko Nikič lrr|ir Valant bo na kulturnem srečanju predstavil svoja likovna dela 1. april — dan mladinskih delovnih akcij Prve strani kronike epopeje mladinskega prostovoljnega dela so se začele pisati v času druge svetovne vojne, ko je napredna jugoslovanska mladina zbirala oblačila in hrano za borce na fronti. Taka prva velika delovna akcija je bila žetev v Sanički dolini avgusta 1942. leta, v kateri je sodelovalo okrog 6000 mladink in mladincev. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je naša mladina od jeseni 1941. leta pa do konca vojne dala 35 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Po osvoboditvi so mladi na poziv tovariša Tita začeli z obnovo porušene domovine, hoteli pa so še več in tako so se odločili zgraditi progo od Brčkega do Banovičev. 62.000 brigadirjev iz naše domovine in 1800 iz 22 tujih dežel je v šestih mesecih in pol zgršdilo progodolgo 90 kilometrov. Leta 1947 so mladinci zgradili progo od Samca do Sarajeva, kjer je sodelovalo 217.000 brigadirjev, tovarno Ivo Lola Ribar vželeznikih pri Beogradu, tovarno Titan v Kamniku itd. V zgodovini mladinskega prostovoljnega dela je datum 1. april 1948 zapisan z zlatimi črkami. Na ta dan pred 35 leti so se začela dela na naši dosedaj največji mladinski delovni akciji avtocesti Bratstvo in enotnost. Idejo za gradnjo avtoceste je dal tovariš Tito že decembra 1945. leta. Po dveletnih pripravah so dela stekla na trasi med Zagrebom in Beogradom v dolžini 382 kilometrov. Prvo leto so se delala samo zemeljska dela, nasipi, propusti itd. Samo v nasipe je bilo vgrajenih čez 18 milijonov kubičnih metrov materiala. V naslednjih dveh letih je bila avtocesta med Zagrebom in Beogradom dokončana in 15. julija 1950 svečano predana v uporabo. V tej akciji je sodelovalo 320.000 brigadirjev. Po osmih letih žolčnih in burnih diskusij o rentabilnosti mladinskega prostovoljnega dela in stagnaciji le-tega so se brigadirji leta 1958 ponovno vrnili na gradbišče avtoceste od Zagreba do Ljubljane. V nepolnih šestih mesecih je 53.000 brigadirjev zgradilo ta del avtoceste. Naslednjega leta se je avtocesta gradila v Srbiji in na koncu v Makedoniji. Tako je bila do leta 1963 M DA avtocesta Bratstvo in enotnost največje mladinsko delovišče. V devetih letih, kolikor je trajala izgradnja, je na trasi delalo več kot pol milijona brigadirjev. Ob deseti obletnici izgradnje avtoceste so bivši brigadirji zapisali: „V svetu obstajajo večje, širše in boljše ceste, vendar se naša cesta razlikuje od vseh drugih. V njo je vgrajeno manj betona, a več ljubezni, prijateljstva, bratstva in enotnosti, več mladosti. Zato je ta cesta izjemna, kvalitetnejša od vseh magistral in avtocest v svetu." V letih od 1964 do 1973 so se ponovno vodile razprave o upravičenosti mladinskih delovnih akcij. Zagovorniki teze, da mladinske delovne brigade več stanejo kot pa koristnega naredijo, so doživeli še en poraz in tako so mladinska delovišča ponovno oživela. Leta 1974 smo imeli le 14 zveznih mladinskih delovnih akcij, letos pa je planirano več kot 50 zveznih MDA. V ZSM Jugoslavije je letos planirano 51 zveznih MDA, na katerih naj bi sodelovalo več kot 60.000 brigadirjev iz vseh krajev naše domovine. Bogatejše bodo tudi republiške in pokrajinske akcije, katerih naj bi bilo 40. Največ zveznih MDA bo na Hrvaškem — 16. v Srbiji — 15, v Sloveniji — 6, Bosni in Hercegovini — 5, v Makedoniji in Vojvodini po 3, na Kosovem 2 in v Črni gori 1 akcija. Zaradi velikega zanimanja mladih za sodelovanje na MDA je letos odprto šest novih akcij, med katerimi je tudi MDA „Tuzla", katere se bodo udeležili naši mladinci v gradisovi brigadi. C. Pavlin 15. srečanje mladih BVGP Jugoslavije Tradicija srečevanja mladih iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije (BVGP Jugoslavije) se bo nadaljevala tudi letošnje leto. Že na lanskoletnih srečanjih, ki so bila v Arandelovcu in Beogradu smo se dogovorili, da bodo letošna jubilejna 15. srečanja v Zagrebu, organizatorja pa bosta gradbeni podjetji iz Zagreba — Tempo in Monter. Zaradi dogovora o poteku letošnjih srečanj je bil v Zagrebu 9. aprila sestanek koordinacijskega odbora BVGP. Sestanka so se udeležili predstavniki devetih delovnih organizacij, manjkali so edino delegati iz GRO Vranica Sarajevo. Kot je že vsem znano bivša vojno gradbena podjetja Jugoslavije sestavljajo naslednje delovne organizacije: Lavčevič Split, Primorje Rijeka, Unioninvest in Vranica Sarajevo, Tempo in Monter Zagreb, Ratko Mitrovič, Centroprojekt in Napred iz Beograda ter Gradis. Na sestanku v Zagrebu je bil uvodoma potrjen zapisnik seje koordinacijskega odbora BVGP, ki je bila 15. januarja v Beogradu, vendar ni bila v celoti sprejeta sprememba Poslovnika o organizaciji srečanj mladih bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije, ki se je nanašala na spremembo 12. člena, ki govori, da naj bi se v bodoče poleg stroškov za slavnostno kosilo, delili tudi stroški za uporabo športnih igrišč, sodnikov in zdravstvene ekipe, katere pa je vsa leta dosedaj plačeval organizator srečanj. Zaradi pomanjkanja namestitvenih kapacitet v Zagrebu v času organiziranja srečanj BVGP, je bilo dogovorjeno, da se bodo srečanja organizirala 6., 7. in 8. maja v turistično-rekreacijskem centru Mihanovič v Tuheljskih toplicah, v središču Hrvaškega zagorja, ki so oddaljene 60 kilometrov od Zagreba. Tako kot vsa leta, bo tudi na letošnjih srečanjih organizirana tematska konferenca na temo — družbenoekonomski odnosi in položaj mladega človeka v združenem delu, kviz znanja na katerem bodo ekipe odgovarjale na vprašanja iz treh področij — Zagreb, mesto gostitelj mladih BVGP, delovna razmerja in normativi v gradbeništvu ter športna tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, streljanju za mladinke in vlečenju vrvi. Na sestanku so bili izžrebani tudi pari prvega kola v športnih tekmovanjih, tako da se bodo mladinci in mladinke Gradisa pomerili s sovrstniki iz delovne organizacije Ratko Mitrovič iz Zagreba. Zadnji dan srečanj, to je v nedeljo 8. maja bo organiziran ogled Kumrovca — rojstne hiše tovariša Tita in spominskega centra ter Klanj-ca v katerem se nahaja galerija Antun Avgusti-nčič, katero si bomo tudi lahko ogledali. Po podelitvi diplom najboljšim ekipam se bomo razšli z željo, da mladi iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije tudi v bodoče nadaljujemo s tradicijo medsebojnih srečanj saj na ta način širimo bratstvo in enotnost meo našimi narodi in sledimo pot, ki nam jo je zarisal tovariš Tito. Cveto Pavlin Uredimo bivalno in delovno okolje V bivalnem okolju preživimo večji del svojega življenja, dobršen del delovnega dne pa prebijemo v svojem delovnem okolju. Naloga posameznih delavcev in vodstev delovnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa še sindikata je, da skrbe za čim boljše delovno okolje delavcev, saj urejeno in prijetno okolje ugodno vpliva na delovno storilnost zaposlenih. Tudi ob ograji pri DSSS bi bilo potrebno pospraviti smeti Možnosti za zboljšanje delovnega okolja je nešteto; to velja v glavnem tudi za bivalno okolje. Pri urejanju zunanjosti stavb, zelenic in teras je potrebno sodelovanje krajevne skupnosti in drugih uporabnikov. Tudi pisarne in hodniki so le redko opremljeni z zelenjem. Se redkeje pa najdemo zelenje v obrtnih delavnicah in tovarniških prostorih, čeprav obstajajo možnosti za njegovo namestitev in ga arhitekti v sodobnih obratih vse pogosteje načrtujejo. Zelenje pogrešamo tudi v obratih jedilnicah družbene prehrane. Delovno okolje ponuja različne možnosti za aktiven odmor, za rekreacijo ali pa vsaj za sprostitev na zraku in soncu. Koš na steni, mreža za odbojko, improvizirana vrata za mali nogomet, namizni tenis, balinanje itd. lahko prijetno izpolnijo našo aktivnost v odmoru med delom v okviru rekreacijskih možnosti, ki jo nudi urejeno delovno okolje. Zelenice, terase garaž in drugih objektov lahko s preprostimi hortikulturnimi posegi (z namestitvijo nekaj klopi in miz) spremenimo v prave vrtove. Več pozornosti moramo nameniti ublažitvi hrupa oziroma preprečevanju le-tega, paziti moramo, da ne bo prepiha ter nenehno skrbeti za zadostno prezračevanje delovnih prostorov. Morda bomo našli čas tudi za to, da bomo segli po čopiču in prebelili stene in strope ter tako delovnim prostorom dali nekaj več prepotrebne svežine. Poskrbeti moramo, da bodo odpadki, zlasti še tisti, ki so za zdravje škodljivi, pravočasno odstranjeni že med delovnim procesom. Za urejeno delovno okolje moramo skrbeti že pri samem delu, ne pa šele po njegovem zaključku. J. S. Naši šahisti bodo prihodnje leto na moštvenem lavskem prvenstvu Ljubljane nastopili v 2. Šah mat in tretje mest Šahisti gradisovih ljubljanskih tozdov letos dosegli tretje mesto na 36. m delavskem prvenstvu Ljubljane v sv0ji_|* jakostni skupini in si s tem zagotovili, da bo^_ na prihodnjem prvenstvu Ljubljane lahko ' stopali v II. jakostni skupini oz. ligi. Za nas predstavlja precej velik uspeh, saj smo lan leto še nastopali v IV. jakostni ligi. ij< Uspeh je toliko večji, ker nikoli nismo ig^|e najmočnejši postavi. Tako je Berke n.ast0^i je V dvakrat, Trnavčevič enkrat, Podgoršek."'ji. lansko leto prišel h Gradisu, pa sploh m '9„, vi; Največkrat smo nastopili v naslednji PoSJvjč Jerman, ki je bil tudi kapetan naše ekip®.' Galič in Novak. Po enkrat pa so nastopim kut, Dakič in Tratnik. . |