Štev. 185. V Ijnbljanl, t ponedeljek, 14. avgusta 1911. Leto XXXIX. s= Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 28*— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . v 6'50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2 — 1 opravi prejeman mstefioa K 1*B0 Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat 10 aa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 ma) 30 vlnar|ev. =Izhaja:; vsak dan, Izvzemil nedelje ln praznike, ob S. url popoldne. nar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8. Avstr. poitne bran. račnn it. 24.797. Ogrske poktne hran. račnn šl 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188. Današnja številka obsega 8 strani. "•C Češki katoliški shod. Po došiih nam poročilih je razvidno, da je češki katoliški shod, ki sc je otvoril včeraj v Olomucu, največji in najsijajnejši, kar se jih je kedaj vršilo v Avstriji. Svobodomiselci so triumfi-rali ob zadnjih državnozborskih volitvah, ko so katoliški Čehi izgubili par mandatov, toda to veselje je bilo prezgodnjo, kar lahko že danes konstati-ramo. Če pomislimo, da se jc mecl Čehi utrdila katoliška misel, kar priča ravno sedanji ogromno obiskani shod v Olomucu, da so se katoliško misleči volilci ob zadnjih volitvah pomnožili in da so katoliški Čehi izgubili nekaj mandatov le vsled tega, ker so sc proti njim združile vse nasprotne stranke, potem moramo reči, da je ni sile, ki bi ustavila sigurno prodiranje katoliške misli med češkim ljudstvom. V vrstah avstrijskih Slovanov vidimo vstajali novo silo, ki bo zmožna ves združiti v bratski ljubavi vse avstrijske Slovane. Ta sila je zmagovita katoliška misel. Bojazen, da zna priti v loku včerajšnjega clnc v Olomucu do kakih nemirov od češko-liberalne in nemške strani, kot so se napovedovali se ni uresničila. Od strani Nemcev, čeških liberalcev in soc. demokratov se je izdala parola, naj se slavnostni sprevod udeležencev katoliškega shoda ne moli. Vendar sc pa poroča, da so svobodomiselci in soc. demokrati ponekod razbijali šipe. 40.000 udeležencev. Že v prvih jutranjih urah je vladalo včeraj v Olomucu živahno vrvenje. Posebni vlak je prihajal za posebnim vlakom in vsak je pripeljal na tisoče udeležencev katoliškega shoda, ki jih je sprejemal na kolodvoru posebni odbor med navdušenimi govori in ki so nato korakali v sklenjenih vrstah z zastavami in godbami na čelu v mesto. Prišlo je 14 posebnih vlakov iz vseh krajev Češke, Moravske in Šlezije. Tudi navadni vlaki so bili vsi prenapolnjeni z udeležniki katoliškega shoda. Iz olo-muške okolice so se pripeljali udeležniki in udeleženke katoliškega shoda na okrašenih vozovih. Slovenska deputa-cija je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Vseh udeležencev katoliškega shoda se ceni nad 40.000. Vsi hoteli, gostilne in prenočišča v mestu so prenapolnjena. LISTEK. Jos. Puntar (Gradec). Mimogrede.*) Krst pri Savici! Ne mislim na tem mestu rešiti Krstovcga problema v celoti, le nekaj potrebnih opazk bi si uso-dil pripomniti k dosedanjim kritikam. Razlagavcev je dovolj in vsak ima svojo najboljšo misel o Krstu pri Savici. Zakaj bi jc ne imel i vsak bravec? Zakaj ne vsak lepoto čuteč presojevavec? Vsak — ? Skušal sem se poglobiti v Krstov problem, prebral kritike in bil nekje nekaj namignil, da nekaj vem. Migljaji pa dražijo. Seveda je tudi moj razdra-žil kritika — kritikov. Morda še koga drugega, kar nič ne de! Mimogrede hočem tu zarisati svoje misli o problemu v Prešernovem »Krstu pri Savici«. Nekaj misli bo morda šlo še prek pesmi same. Spada pa vse k problemu. Za večino kritikov jc Črtomirov krst neumljiv, neutemeljen. To stoji ko pribito, in kdor ne veruje, jc povsem Uinljivo pristen klerikalen neestel. *) Misli so posnete iz še neobjavljene razprave in za prvo potrebo po-klonicne kritiškim duhovom. Cerkveno slavje. Ob pol 9. uri dopoldne je došel v stolnico knez in nadškof dr. Bauer. Češki Orli so tvorili špalir. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. V cerkvi jc imel prelat dr. Ehrmann pridigo, mecl tem, ko je govoril tisočem, ki niso dobili v cerkvi prostora, na Stolnem trgu profesor olomuške teološke fakultete dr. Ivan Kubicek. Pontifikalno mašo v stolnici je celebriral olomuški knez in nadškof dr. Bauer z veliko asistenco, med tem ko je zunaj na trgu bral nepregledni množici mašo kraljevo - graški škof dr. Jožef Doubrava. Kljub ogromni udeležbi so sc vršile dopoldanske slavnosti vse v najlepšem redu. Po kosilu so sc uredili udeležniki katoliškega shoda na malem vojaškem vežbališču v slavnostni sprevod. Ureditev slavnostnega sprevoda je trajala skoro eno uro. Na čelu sprevoda, v katerem so bile uvrščene številne godbe, je korakalo 300 čeških telovadkinj in 700 čeških Orlov. Za, temi so korakala kmečka mladinska društva in kmečke organizacije. Pogled na te jo bil izredno slikovit, zlasti lepo je bilo videti Slovake. Splošno pozornost pa je vzbujala slovenska rieputacija z zastavo S. K. S. Z., ki jo je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. V dolgi vrsti so nato korakale v sprevodu češko žene. Za temi je korakalo predsedstvo katoliškega shoda s predsednikom dr. Ilrubanom na čelu, zastopniki aristokracijo, med njimi moravski deželni glavar grof Oton Serenyi, grof J aro slav Thun, grof Emanuel Mcnsdorf - PonilIy, grof Karel Seilern, baron Bauer itd., kakor tudi višja duhovščina, katoliški učitelji, duhovniki in bogoslovci. Tem so sledila občinska zastopstva iz olomuške okolice, deputacije iz Prage, Brna, Dunaja in Tropave. Za temi so korakale deputacije številnih občinskih zastopov in katoliške delavske organizacije. V sprevodu jc bilo nad 70 zastav in 12 godb. Slavnostni sprevod sc je pomikal z malega vežbališča po Cesarja Jožefa cesti k nadškofijski palači, kjer se je med tem zbrala višja duhovščina. Med velikanskimi ovacijami in navdušenjem so korakali udeleženci katoliškega shoda mirno tam zbranih čeških škofov. Pred nadškofijsko palačo je bil postavljen oltar in prižnica, kjer sc je dopoldne vršila služba božja. Knez in nadškof dr. Bauer kakor tudi oba olo-muška pomnožna škofa dr. Wisnar in Bodi! Ni me sram, da. spadam mednje, ki trde, da je Črtomirov krst popolnoma umetniško in docela umljivo utemeljen, če smemo seveda verjeti — Prešernu samemu! In jaz verjamem najprej Prešernu, kar jc in ostane moj prvi greh v očeh večine slovenskih kritikov. Celo tako smel sem, da trdim, da je Prešernov spomenik odločno 3 m in pol prenizek radi Krsta pri Savici in neprimerno visok za glavo — Etbina Kristana! To je drugi moj veliki grob. Naštel bi jih lahko šc več in bil bi velik očitni grešnik. Počasi se pokažem v vsi svoji grešni goloti. Za danes pa bo dovolj. če opozorim na dve glavni napaki svojega okusa. In to je ali vsaj morda bo zelo mnogo. Neestct som, poudarjam (namignem tudi, da sem verzemerec, a samo namignem to svojo največjo napako!). Gorje torej kritiku, ki nima ni pojma o lepoti in nam hoče prodajati svoje ne-estetske nazore o utemeljenosti Črtomirovega krsta! Pa se ne bojim in morda mi bo še kdo hvaležen, da sem kraškega rodu! Kot ncestet mislim sam zase seveda in tu le slučajno tucli javno radi kritikov, da je n a j v a ž n e j š i dogodek v »Krstu « umetniško i n psihološko tako utemeljen, da je treba, že precejšnje površnosti v presoji, ki more prezreti poetovc lastne besede! Blažek, škof grof IIuyn iz Brna, škofa dr. Doubrava iz Kraljevega Gradca in Hulka iz Budjejevic, kakor tudi zastopnik litomerškega škofa kanonik Čech, so sc morali neprestano zahvaljevati za velikansko ovacije. Sprevod sc je pomikal v popolnem redu dalje mimo nadškofijske palače preko Franc Jožefovega trga na Zgornji ring. Tukaj se je zbralo na obeh straneh sprevoda mnogo Nemcev, ki pa so mirno gledali sprevod, nc da bi se čulo kakega izzivajočega klica. Tudi med udeleženci katoliškega shoda so je od strani rediteljev skrbelo, da jc korakal sprevod nemoteno naprej. Poklonitev cesarju. Na. Zgornjem ringu so priredili udeleženci sprevoda pred cesarjevim spomenikom velike ovacije. Češki Orli, ki so korakali na čelu sprevoda so položili na vznožje spomenika veliki lo-ložili na vznožje spomenika velik lo-vorjev venec. Na Zg. ringu zbrani ucle-okoli spomenika in predsednik katoliškega. shoda dr. TIru ban jo imel kratek nagovor na množico, ki ga. jo poslušala odkritih glav, v katerem jo izražal neomajno zvestobo katolikov do cesarja in vladarske hišo. Trikratni »slava« klici, s katerimi je dr. Hruban končal svoj govor, so izzvali velikansko ovacije cesarju. Godbe so iiitoniralc cesarsko pesem, ki so jo peli vsi udeleženci v sprevodu. Po cesarski pesmi so zapeli udeleženci katoliškega shoda »Kdo domov muj«, na kar so jc začel slavnostni sprevod pomikati k Narodnemu domu, prod katerim se jc razšel. Tako je bil slavnostni sprevod, ki ga jo ministrstvo dovolilo šolo zadnji dan, velika manifestacija čeških katolikov. Popoldanska slavnost. Popoldne je bil v Narodnem domu delavski m a n i f e s t. a c i j s k i shod, na. katerem jo govoril deželni poslanec, docent Ivan Šramek o kulturnem in narodnem pomenu kršč. socialnega. delavskega gibanja v čeških deželah. Na manifestacijskeni zborovanju k m e t s k i h m 1 a d i n s k i h organizacij in čeških kmetov, ki je bilo na dvorišču olomuške proštije, jo govoril deželni poslanec N. Šilinger »O katoliškem časopisju v boju za vero in narodnost«. Predsednik kmetskih mladinskih organizacij na Moravskem, Jožef Dorotec, je govoril o »Češki mladini in C.iril-Metodovi dedščini«. V cerkvi sv. Mihaela je bila popoldne evha- Na podlagi poetovih besed trdim, da je Črtomirov krst utemeljen tucli iz metafizičnih razlogov, skritih seveda v pesmi sami. Črtomirov krst j e n u j n a p o s 1 e d i c a d o b r o t c i n pravičnosti in ljubezni in akt nadnaravne milosti božje. To ni za kritike-estete z modernimi očali, pač pa morda, za druge dokaj važen činitelj, za (iste namreč, ki poznajo idejno stremljenje — ro-m antike ! V najhujši dušni sili prosi Bogomila po Mariji Boga, da bi rešil Črtomira iz smrtne nevarnosti. Črtomir je res v tisti viharni, grozni noči (Uvod!) rešen, in sicer edin izmed vseli tovarišev. Že to jc — čudovito! Gotovo, a tucli hkrati dokaz, da je krščanski Bog res tak, kot ga oznanja Črtomiru Bogomila: »Dc pravi Bog sc kliče Bog 1 j lili č z n i, De ljubi vse 1 j u d i, svoje otroke, D c čudno k sebi vod' otroke l jubo. De ne želi noboniga pogube.« Verujem brezpogojno v resničnost teh poetovih besedi, ker se krijejo z vso Črtomirovo »čudno« potjo do še bolj čudovitega krsta pri Savici! Ako jc namreč res, da jc krščanski Rog tak. kot ga slika Bogomilinn vera, potem se mora tudi kazali v dejanju milega in ljubečega, dobrega in usmi- ristična ljudska pol>ožnost, pri kateri je pridigoval pomožni škof dr. Wisnar. V cerkvi Marije Snežne, kjer so se zbrali večinoma Slovaki in llanaki, pa je govoril znani slovaški voditelj P. Andrej lllinka o »Ženi v boju za vero in narod«, ter je pozival češke žene naj se zvesto drže vere očetov ter podpirajo tudi moške v zvestobi do Cerkve. Urednik Supka iz Kraljevega Gradca je govoril o pomenu katoliškega časopisja. Drugo slavnostno zborovanje. Zvečer se jo včeraj vršilo v Narodnem domu slavnostno zborovanje. V začetku je prebral predsednik poslanec dr. Hruban od cesarskega dvora v Išlu, kakor tudi od prest, o 1 o 11 a s 1 e d n i k o v e vojaške pisarne in kardinala državnega tajnika M c r r y del Vala došlo za-hvalne brzojavke na v soboto brzojavno odposlane udanostne izjave. Brzojavke cesarja, prestolonaslednika in sv. Očeta so bile sprejete z viharnimi slava-klici. Praški univerzitetni profesor Kor-dac jc na tem zborovanju govoril o kulturnem delu Cerkve med češkim ljudstvom, medtem ko jo bivši poslanec My-slivec pozival k okrepitvi katoliškega časopisja. Današnje slavnosti in zborovanja. Danes oh (i. uri je daroval v stolnici sveto mašo kraljevo-graški škof dr. Doubrava, v kapucinski cerkvi je imel pontifikalno službo božjo škof grof Huyn v zvezi s skupnim svetim obhajilom članov 3. reda sv. Frančiška. Ob 8. uri jo imel pontifikalno službo božjo pomožni škof dr. Wisnar v cerkvi sv. Mihaela. Ob pol 9. uri pa se je vršilo v duhovskem semenišču prvo zborovanje. Istočasno so se nato vršili: drugi veliki ma n i f e s t a c i j s k i shod kmetov v Narodnem domu, na. katerem jc referiral državni poslanec Kadl-cak o pomenu in razvoju katoliškega kmečkega gibanja na Moravskem. O katoliških kmečkih organizacijah na Češkem sta govorila kmeta Šafranek in Adamek. Istočasno ob pol 9. uri se jo pričelo v dvorani palače Marije Terezije posvetovanje čeških m I a d i n s k i h organizacij, na katerem sc jc reforiralo o verskih nalogah kakor tudi o dolu zveze kmečkih mladinskih organizacij na Moravskem. Obenem s temi shodi se je vršilo tucli zborovanje III. reda sv. Frančiška v cerkvi Marije Snežne in pa zborovanje učiteljev in prijateljev ljenega ter čudovito modrega. In 1ako-ga se kaže v Črtomirovi življenjski celi zgodbi, a najbolj v kritično kritičnih trenotkih. Črtomirova pot do krsta je priča, glasna in neomajno goreča priča, da je krščanski Bog tak ln bogovi Črtomirovi le mamljivi potvori brez vse moči! V najhujši sili rešitev iz bojnega meteža. To je eno, a drugo je, da je strta vsa Črtomirova odporna sila, vsa njegova vojvodska moč. Vse uničeno .. Pot za resignacijo. In tudi to je po modrem načrtu — Boga, a tudi po tendenci poetovi! V Črtomirovi rešitvi je potrditev in tudi delno poplačilo Bogomilino vere o ljubezni krščanskega Boga. Bog je naklonjen Črtomiru; s tem pa je že toliko povedano, da ga reši tudi še — večno, gotove dušne smrti. Bog »čuclno k sebi vod' otroke ljube«. Že po teh besedah in po prvem činu in dokazu pri Črtomiru smemo sklepati, da bo ravno tako, če nc še bolj čudovita tudi druga rešitev iz — dušnega »spanja« Črtomirovega. Ako je Bog res milostljiv in res ljubi in modro in čudno vodi svoje »otroke ljube«, t. j. lake, ki se ne ustavljajo njegovim sklopom in njegovi milosti iz niefistofelsko upornosti in notranje zlobe, potem mora nujno prej ali slej priti do krsta ln po krstu do združitve ljubečih so src —■ tam na onem svetu! (Dalje.) »Matice Cjrrillo - Metodejske«, na katerem se je med drugim referiralo o nalogah češkega učiteljstva. Na shodu srednješolskih i 11 v s e u č i 1 i -š k i h dijakov v Češki gimnaziji, so govorili: eand. phil. Ivan Barteš o slovanskem vprašanja, cand. phil. Jožef Trcka o ])rogramu in zahtevah češkega katoliškega dijaštva in cand. iur. Vicanek o socialnem sodelovanju dijakov. Popoldanska in večerna zborovanja. Danes popoldne zboruje v palači Marije Terezije katoliška inteligenca. Na tem zborovanju rcferira poslanec Šramek o nalogah katoliške inteligence v katoliškem gibanju; profesor dr. Jaroslav Ilruban pa o duševnih st ru j ah v moderni inteligenci. Zborovanje o b r 111 i k o v se vrši v hotelu »Avstrija«. Za to zborovanje je napovedan referat tovarnarja Vaclava Zborila o pomenu obrtnega stanu v sedanjem času iu referat krojaškega mojstra Sedlaceka iz Brna. o organizaciji obrtnega stanu na krščanski podlagi. Obenem se vrši danes popoldne zborovanje m a r i j a 11 s k i h k o 11 -gregacij v nadškofijskem semenišču in zborovanje za varstvo Cerkve z referati o organizaciji katoliških društev na Češkem, o svobodomiselcih in Husovem letu (1815.) ter o pravnem varstvu Cerkve. Ob 6. uri zvečer se vrši v Narodnem domu III. slavnostno zborovanje, na katerem govore učitelj Leopold Bartiš o katoliški Cerkvi in šoli, drž. poslanec Šamalik o protiverškili strujah na deželi ter slovaški poslanec Ferdinand Juriga o katoličanstvu in narodnosti. Istočasno se vrši paralelno slavnostno zborovanje na dvorišču proštije, kjer referirata o istih tematili drž. poslanec Navratil iu ravnatelj Spaček iz Prage. Omeniti je tudi. da je shod brzojavno pozdravil tudi načelnik Poljskega kola, Bilinski. Sijajna manifestacija čeških katoličanov je najlepše poroštvo za bodoči razvoj in razcvit katoliške ideje v Avstriji. Svobodomiselna, prorokovanja se prav gotovo nc bodo izpolnila. Na eni strani stoji še vedno trdna nemška krščansko-socialna organizacija, na drugi pa se Cedaljcbolj združujejo na temelju katoliškonarodnega in krščansko-socialnega programa avstrijski Slovani. Čehi, Slovenci in Ilrvati. Ako bi res kdo poizkušal z gonjo proti veri in Cerkvi, ho našel tako avstrijske slovanske kakor nemške katolike oborožene in pripravljene, da vsak napad odbijejo! Treba pa je pribiti, da »kulturni boj« propagira tako pri Nemcih kakor pri Čehih le majhna klika pristašev »Svobodne Misli« in socialne demokracije. V ostalih strankah — tu mislimo zlasti na Čehe — pa jc večina krščanskim idejam prijazna, ljudstvo samo ni protikatoliško in tako agrarci kakor mladočehi in narodni socialci kulturen boj odločno odklanjajo. Zato trdno pričakujemo, da nam bo z vsemi zastopniki češkega ljudstva slejkoprej mogoče sodelovati za blagor avstrijskih slovanskih narodov, zlasti pa je upati, da postane zveza med nami in poslanci češkega kmečkega ljudstva,, TiholopCevo hči. Bretonska povest. A. Le Braz. (Dalje.) X. Človek ne postane carinski uradnik, da živi mirno življenje kakega pisarja ali pa rentnika. V skoraj sedmih letih, v katerih sem služil državi, sem se nahajal že več kakor enkrat v neprijetnem položaju. Več kakor enkrat so mi žc žvižgale na mojih potovanjih ob meji nevidne krogle okoli ušes, večkrat so se žc prijeli ostudni tihotapski psi brez glasa mojih pet. Toda še nikdar mi ni šlo do mozga in do kosti, kakor v trenotku, ko sem v temi votline tipal dalje, po predpisu trikrat udaril s peto in mrmral geslo: »Misercre mei, Domine«, in ko seni videl kamenito ploščo iti kvišku, kakor bi jo gnala zmet. Ves v strahu sem zapazil tik pred seboj črno luknjo, ki je bila podobna, četvero-kotni odprtini pri vodnjaku, ki je imela na vrhu vreteno in je bila v notranjščini od spodaj lc slabo razsvetljena s svetilko. Nehote sem stopil korak nazaj in čakal kratek hip — to je bilo vendar zelo naravno, kajne? To se zgodi naj-pogumnejšemu človeku, če sc odpre nenadoma pred njim strašni vhod v grob, v katerega naj se živ spusti. »MiHerere mei,« je odgovoril tenki glas Treid Noaza. Potem je donelo v spremstvu globokega smeha: »Tako, sedaj zajahajte ki je v svojem jedru katoliško, vedno trdnejšo. Tako se bodo našli za skupno delo v prid ljudstva vsi realni slovanski politiki, kult u r 11 o b o j n i k r i -č a č i pa b od o ostali osa m;-1 j e 11 i. Okrepitve katoliške misli med Čehi sc pa odkritosrčno veselimo. S tem bodo zveze, ki jih s češkim ljudstvom gd-jimo, še trdnejše in upati je, da se v doglednem času vsi avstrijski slovanski narodi združijo na temelju krščanskega ljudskega programa. V to Bog pomozi! Reforma vodnega prava. C. kr. poljedelsko ministrstvo je izdelalo načrt novega vodnega prava. Najvažnejše reforme sc nanašajo na določitev pravnega značaja talnih vodu. Kar se tiče najbolj sporne točke, termina za koncesije vodnih moči, določa načrt, da sc morejo take koncesije pri javnih vodah podeliti mestnim, deželnim in občinskim napravam z rokom 90 let, za privatna podjetja pa 00 let. Obstoječe pravice se s tem nc tan-girajo. Zelo umestne so določbe varstva studencev za vodovode in varstvenega rajona za mineralne in zdraviliške vode. Več določb se nanaša na odstranitev hudourniške nevarnosti. Razširi se razlastevanje. Vlada za more zasebne vode proglasiti za javno posest. Lahko se obremenijo s služnostmi celo dvorišča in vrtovi nc samo za dovod vode, ampak tudi za napravo jezov in rezervoarjev. Omogoča se razlaščeva-nje obstoječih vodnih koncesij in naprav tudi v prid velikih gospodarsko važnih podjetji. Jako važne so nadalje določbe, ki gredo na to, da se vodne moči rezervirajo v državne svrhe kakor tudi, da se preprečijo negospodarske zagradbe. Vlada more v teku enega leta po uveljavljenju zakona določiti posamezne vodne proge, na katere imajo država, dežela in občine gotovo predpravico. O tem načrtu sc bodo posamezne deželne vlade in avtonomna zastopstva ter podobne korporacije posvetovale in izrekle svoje mnenje, predno se načrt predloži parlamentu. Kakor znano, je na reformi vodnega prava tudi naša dežela, ki se bavi z velikimi projekti za izrabo domačih vodnih sil, zelo in-teresirana. Polom Bance popoiare. Gorica, 12. t. m. Ze drugi slučaj liberalnega gospodarstva smo imeli letos pred poroto. Par mesecev je od tega, ko jc ljubljansko porotno sodišče sodilo krivce radi poloma Glavne in nehote se človeku konfrontira slučaj poloma Banke Popoiare v Gorici. Oba slučaja sta si v bistvu skoro popolnoma enaka: na beraško palico je spravila mnogo revnih kmetov, obrtnikov in trgovcev ljubljanska Glavna posojilnica in isto jc storila goriška laška liberalna Banca Popoiare. Isto pot pa bodo po končani kazni nastopili krivci. Porotniki so sodili po predmetu in razmerah ter po mnenju izvedenca v vreteno in se lepo spustite po vrvi doli, mister Bartel!« Ujel me je v roke. »Tako, tukaj smo!« je dejal. »No, pri vas vsaj ni treba čakati celo večnost. — — Torej, hudič naj vzame vse carinske vohače in naprej.« Sledil sem mu po ozki poti, ki jc peljala pod podrtinami in končala po približno dvajsetih metrih v velikem podzemeljskem hodniku, ki si ga. mogel nekoč doseči brez vsake zapreke. Med hojo jc držal svetilko visoko in čim dalje sva šla. tem bolj so se kazale po stenah na obeh straneh zibajoče se sence, ki so zopet utonile v gosto, grozečo temino za nama. — Čudne obledele trave, ki so izgledale kak^r lasje mrtvecev, so naju božale mimogrede z vlažno milobo. da je človeka zamrzelo po vsem telesu. Lahka sapa, ki jc prinašala neprijeten mlačen duh s seboj, se je vzbudila po najini hoji. Ko sc je začel hodnik širiti, sem zagledal ob steni na levi svetlo se bleščeče predmete, ki so bili tupatam obdani z mahom, tupatam se svetili kakor fosfor. Tihotapec sc jc pobožno prekrižal. »To so kosti duhovnikov,« je dejal in pristavil z istim pobožnim glasom: »Bog naj kaznuje njih rabcljc!« Toda komaj je liil ta grozni prostor za nama jc bil že zopet, dobre volje in dejal veselo: »Torej sedaj, mister Bartel! Začniva misercre!« In začel je z bučečim glasom. Mračni latinski zlogi so se množili, neseni od neštetih odmevov, tisočero in so bolj knjigovodstvu. Goriški izvedenec je glede knjigovodstva izjavil, da je morala biti preglednost stanja Banke Popoiare povoljna in stanje B. P. aktivno, ,tudi takrat, ko je bila B. P. že do ušes 'zadolžena, to je jiasivna in že davno zrela za konkurz. Če jc struna prenapeta, poči. Tudi 'B. P. se ni mogla več rešiti. Nje evolu-' cija je Glavni posojilnici do porotne klopi popolnoma identična. Ob proglasu razsodbe pa se oba slučaja križata. V Ljubljani se je glasila sodba na leta, v Gorici pa na mesece. Obsojeni so bili glavni krivci: Collc na 4 mesece, žid dr. Luzzatto na 3, Lenassi na 2 meseca. Vsi skupaj torej niti za polovico toliko, kolikor Jošt, ki jc pri Glavni posojilnici revidiral knjige. Glavni krivec Glavne posojilnice, dr. Hudnik, jc dobil tri leta ječe, glavni krivec dr. Luzzatto Banke Popoiare v Gorici pa tri mesce. In vendar sta oba enako osleparila vložnike za njih pri.stradau denar. Nad pol milijona kron je izgubljenih pri Banki Popoiare. Vlagali so povečini revnejši sloji. In ako je imel povprečno vsak po 200 K naloženega, imamo že ob tem razmerju 500 žrtev. Kazenski zakon predpogoja hudobni namen in kar je čez 1000K, pride pred poroto. Pri odmeri kazni se morajo gotovo sodniki ozirati na visokost škode, ozirati se pa morajo tudi na to, ali trpi na polomu revno ljudstvo, ali pa povečini premožnejše! Vsled tega se kazen v goriškem procesu vidi na vsak način prenizka. Kolera. V petek popoldne in v teku noči na soboto so bili konstatirani v Trstu trije novi slučaji kolere. Oboleli so: 37 letni dninar Gvidon Rebul, 51 letni Anton Novello in 21 letni Črnogorec Ljubo Lazarevič, stanujoč pri nekem najemodajalcu postelj v ulici Molin a vento. Oboleli Novello je prebil petkovo noč v kavarni BAI1' Europa felice". Radi tega so kavarno natančno desinficirali. V infekcijsko bolnico Sv. Magdalene pa so prepeljali tudi dva Lazarevičeva sostanovalca, katera pa sta iz bolnice v soboto ubežala in ju dosedaj še niso prijeli. V teku sobotnega dopoldneva se je registriralo nadaljne 3 slučaje kolere. Oboleli so: 33 letna Pelra Giraldi iz Rojana, katero so prepeljali v infekcijsko bolnico vsled odredbe zdravnika Dr. Levi; 18 letna dekla julijana Ritosa in 36 letni, v ljudskem prenočišču v ulici Pondares stanujoči Jožef Pečenko. V Trstu, ne glede na okolico, je dosedaj obolelo na azijatski koleri 37 oseb, od katerih je 8 umrlo. V koperski okraj se je kolera raznesla po ženskah, ki hodijo^ v Trst in prodajaj9 na trgu Ponterosso. Če bi bilo ljudstvo bolj previdno, bi se gotovo ne pripetili trije smrtni slučaji, v najslabšem slučaju bi se nevarnost omejila. Da pa temu žal ni tako, proizhaja iz dejstva, da je v Bertokih neka družina skrila svojega 8 letnega otroka pred sanitetnimi organi in je otrok, brez zdravniške pomoči, umrl. Vzrok smrti je prejkone azijatska kolera. V koperskem okraju so dve osebi prepeljali v šotorno bolnico ob mostu Rižana. Od sobote naprej morajo vse osebe, ki potujejo iz Trsta po železnici, označiti ime in priimek, kam se peljejo in od kod in bolj naraščali. To ni bilo več petje človeškega glasu, to je bilo obupno tu-lenje trume obupancev. Kakor mi je bilo nasprotno pomagati pri tem tule-nju, me je vendar silil izredni položaj, da sem igral svojo vlogo v tej mračni burki dalje, in pel sem v zboru s prvim pevcem. Postal sem tako zagrljen od tega, kar mi je prišlo jako prav, ker se mi ni bilo več treba radi tega truditi, da bi izpremenil svoj glas. Ko sem se pol ure ukvarjal s temi brumnimi vajami, je bil tako raskav in zagrljen — častna beseda — da bi ga bil imel vsakdo za zapiti glas kakega potepuha . . . »Pozor! Ob stopnicah sva,« je zaklical nenadoma Treid - Noaz in odprl težko, visoko ograjo, za katero so sc izgubljale kvišku široke, neobdelane stopnice iz granita, ki so izgledale, kakor da so izsekane naravnost iz skale. Ko sva bila že kakih petdeset metrov visoko, sva dospela do širokega presledka med stopnicami. Tam je moj vodnik obstal, postavil svetilko k nogam in sc obesil na vrv, ki je visela iz luknje v stropu ob steni. Teman glas zvona se je oglasil v tilioti. Zaslišala sva kmalu krepak korak in trenotek pozneje se je pokazal na stopnjah gornjih stopnic velikan, ki nama jc prišel nasproti s smoleno hakljo v roki. Izgledat jc kakor pravljični votlinski človek. Bil jc treguignezški župan. Vprašal jc: »Si ti, Bartel?« Pritisnil sem masko tesneje in odgovoril - krepkim glasom: »Som, Go-nery«. so. Isto tako so to dolžni storiti oni, ki prihajajo v Trst. Oboleli so v Trstu nadalje: Delavec Miha Marilič iz Dalmacije na parniku „Stam-bul" avstrijskega Loyda, ki je priplul iz Carigrada v Trst. Parnik je izoliran. Potem je umrl pomorščak Leverac na parniku „Vol-turno." Na sumljivih znakih je zbolel poštni sprevodnik na vlaku Trsl-Dunaj. Prenesli so ga na Dunaju v izolačno bolnico. V zadnjih 24 urah torej od sobote do nedelje se je pripetil v Trstu 1 nov slučaj kolere. Obolel je Anton Novello, star 51 let, stanujoč v ulici Riccardo št. l/lll, uslužben na jadrnici »Papandi/ ki stoji v pomolu Sanita. Bakteriologična preiskava je konsta-tirala aziatsko kolero. V Tržiču (Monfalcone), je umrl 74 letni Peter Sgorbissa. Imel je krče in diareo. Radi tega so hišo zastražili po žandarme-riji in zabranili izhod in vhod. Preiskava je dognala, da je Sgorbissa umrl, za akutno gastro-enteriti. Soproga pokojnega Sgorbissa je popolnoma zdrava. Pretekli teden je bilo v Trstu 12 slučajev kolere. 0 draginji mesa. Čudno tiho je postalo v liberalnem in socialnodcmokraškemčasopisju, kar se draginje mesa tiče. Prej tako vpitje, zdaj pa se nič ne gane. Kakor znano, ima te dni dospeti v Trst 800 ton argentinskega mesa. Meso pa se ne bo smelo izkrcati, ker ogrska vlada tega ne dovoli. To pa zato ne, ker imamo z Ogrsko pogodbo, da sc brez njenega dovoljenja tuje meso v državo ne sme uvažati, da se ne uveljavi konkurenca, ki bi škodovala tudi ogrski domači živinoreji. Liberalno in socialnodemokra-ško časopisje je izpočetka zavoljo tega nekoliko zoper Ogrsko ropotalo, zdaj pa se retirira. Zakaj? Avstrijska vele-industrija ve, da bi se Ogrska, ako bi se njej na kljub tuje meso v Avstrijo uvaževalo, mogla maščevati s tem, da bojkotira avstrijske industrijske izdelke. Zato so se glasila avstrijske velein-dustrije premislila in z njimi tudi socialni demokrati, ki bi jim tudi ne bilo všeč, če naša industrija pade. To dokazuje, da človek ne sme z glavo skozi zid. \ Meščani pa tudi uvidevajo, da argentinsko meso ne bo draginji nič od-pomoglo: 1. ker je neokusno, 2. ker se s tem podpirajo le ameriški milijonar-ski producenti, 3. ker bi se tudi ameriško meso podražilo, kakor hitro bi domačo živinorejo ubilo. Zato so prišli zdaj na čisto drugačne misli. Dunajski mestni svetovalec Knoll, član mestnega aprovizacijskega odseka, je vložil sledeče predloge: Ustanovi naj se aprovizacijska komisija na stroške države, dežele in dunajske ter ostalih nižjeavstrijskih občin. Ta komisija naj daje malim kmetom zastonj živino za vzrejo na razpolago. Živina bi se vzrejala v vzorgospo-darstvih, ki bi bila tudi last komisije. Kmet bi bil obvezan živino, godno za klanje, izročiti v prodajo dunajskemu centralnemu trgu. V koliko se dajo tj načrti uresničiti in kako izpopolniti, to je vprašanje zase. Na vsak način jc to dokaz, da tudi meščansko prebivalstvo uvideva, da se bo dalo draginji mesa odpomoči le To je bil sicer ves prizor ob pozdravu. Nisva sc nc objela, ne stisnila si rok. »Pojdi!« jc dejal, »vsi so že zbrani, prideš ravno prav še k molitvi.« Šc vedno stopnice in stopnice, potem zopet presledek, potem smo šli zopet kvišku, tocla zdaj v ozkem stolpu in nad zemljo, kajti skozi strelne line, mimo katerih srno zdajpazdaj šli, je pihal svež zrak, ki nam je prinašal balza-mični vonj noči. Lezongar, ki je šel spredaj, je za hip obstal ob nekih vratih, pogledal skozi ključavnico in mrmral med zobmi: »Vrag naj vzame vse tercialke, saj ona vendar ve, da ne trpim več po deveti uri v hiši gorečo luči.« Sklonil se jc šepetaje k nama: »Poj-deta prav tiho mimo, kajneda?« In obrnivši sc k meni: »Izkušaj stopati bolj tiho.« »Ona,« to je mogla biti le Včfa in ta vrata so vodila najbrž v njene sobe. V samoti svoje dekliške sobice, na tihem prostoru, kjer so se rodile njene | sanje, je nemara molila dolgo v noč pred podobo kake svetnice, ki je imela danes svoj praznik, ko sva njen oče in jaz----O. kako kruto nasprotje I — j ----Zasanjal sem, da mi prihaja nevidna pomoč od nje, in ko sem pošiljal k njej skozi tenko steno, ki naju je ločila, misli najiskrenejše ljubezni in obupen pozdrav v slovo, sem prosil v duhu njenega varstva. (Dalje.) KRIZA V AVSTRIJSKEM VOJNEM MINISTRSTVU. Podpolkovnik pl, Brosch. FZM. baron Schonaich. FML. Conrad pl. Uotzendorf. s pospeševanjem domače živinske produkcije, ne pa s tem, da bi postali odvisni od amerikanskih vcleoderuhov in bi jim polnili žepe! Meščanski in kmečki interesi gredo skupaj in zato je skrajno brezvestno, da liberalno in socialnodemokraško časopisje meščana zoper kmeta hujska. S tem sc draginja nc odpravi, ampak povečal Dnevne novice. K praški docenturi. Po informacijah, ki smo jih dobili od merodajne strani, ne tiči za imenovanjem Slovenca za docenta na praški univerzi prav ničesar, ker je samoobsebi umevno, da vlada potrdi docenta, ki ga je sprejel akademični senat. Ta docentura ni niti v najmanjši zvezi s slovenskim vseučiliščem, temveč zgolj osebna zadeva do-tičnega docenta. Naši tozadevni notici sta temeljili nekaj na napačnih informacijah, nekaj so ju krivo razumevali, zlasti češki listi, ki radi tega napadajo S. L. S. Katoliških Slovencev ne vodi nikakršna animoziteta zoper Prago. Sicer pa konstatiramo, da vodstvo stranke ni v nobeni zvezi z onima noticama in zato tudi nc nosi nasproti javnosti nobene odgovornosti. -f Zaradi resolucije proti slovenski pravni fakultet) razpuščeno društvo: to neverjetno, a vendar resnično vest prinaša »Alldeutsches Tagblatt«. Društvo »Skalden« v Aschu na severnem Češkem jc namreč sklenilo resolucijo proti slovenski univerzi. Aško okrajno glavarstvo pa je zaradi tega društvo razpustilo zaradi prekoračenja društvenega delokroga. Poslanca Wust in Malik sta. zaradi tega ukrenila primerne korake. -f Osemdesetletnica zadnje poljske vstaje. Letos jc osemdesetletnica zadnje poljske vstaje leta 1831. Poljaki so se bili takrat vzdignili v obrambo svojih pravic, a ruska soldateska jc vstajo z nečuveno bestialnostjo zadušila. Poljaki proslave žalostni spomin s spomenico, ki bo opremljena z veliko lu-ksurioznostjo. -f- Za »manjvredne« označuje v reviji »Kampf« voditelj nemške socialne demokracije dr. Adler češke socialnc demokrate. Tako daleč je prišla »naj-demokratičnejša« stranka na svetu. — Vič-Glince. Zopet, smo imeli včeraj, 13. avgusta, tukaj krasno manifestacijo katoliške mladine. Vršil sc jc v vsakem oziru zelo pohvalno prvi shod dekliških Marijinih družb ljubljanske okolice. Sešlo se jc nad 800 članic s svojimi zastavami. Nad vse ginljiv je bil vhod članic iz »Doma« v cerkcv. Domače članice so cerkev, kakor jc že njih navada, prav okusno ovenčale in ozaljšale. V cerkvenem govoru je domači g. župni upravitelj bodril članice k zaupanju do sv. Antona ter odločnemu odporu zoper trajnega sovražnika, ki preti ljubljanski okolici, t. j. zoper narodne in verske sovražnike in pa zo-ker trinoga alkohola, ki kruto gospodari v lepi ljubljanski okolici. Pontifi-kalno sv. mašo ob obilni azistenci jc imel preč. gosp. kanonik in dekan Mat. Kolar. Po popoldanski pobožnost.i so sc članice utaborilc v prijaznem gozdiču tik cerkve. Središče slovesnega zborovanja jc bil krasen pa zelo praktičen in primeren govor voditelja vseh Marijinih družb, preč. g. župnika Kalana. Med posameznimi točkami jo prav lepo prepeval pev.ski zbor tukajšnjega izobraževalnega društva. Čc je kje potrebno, da se Marijine hčere zberejo skupaj iz cele dekanije, je bilo potrebno zlasti za ogroženo ljubljansko okolico. Ako bodo članice marljivo reševale nalogo, katero so včeraj dobile, ie upati, da bodo mnogo pripomoglo, da vkljub raznim sovražnim napadom ljubljanska. okolica, nekdaj narodno in versko tako odločna, tudi v bodoče ostane nepremagljiva. — V učiteljskem kmetijskem tečaju na Grmu zbrano učiteljstvo je imelo v torek prelep diskusijski večer pod spretnim vodstvom gospoda, ravnatelja Rohrmaua. Na tem diskuzijskem večeru jc krasno predaval nadučitelj gosp. Janko Grad: »Podagogični momenti v bodočih kmet. nadaljevalnih tečajih.« Nad vso lopo jo izvršil svojo prostovoljno dano si nalogo. Saj je govoril tako navdušeno, tako prepričevalno, da jo ganil vso navzoče. Povdarjal je posebno: a) verski moment; b) splošno izobrazbo; c) stanovsko izobrazbo; d) vzgojo značajev; e) treznost; f) ljubezen do domače grude; p) ljubezen do poklica. Iz vsake besede, ki jo je predavatelj izgovoril, je odsevalo globoko spoštovanje, srčna ljubezen do našega kmeta - trpina. Pač srečni občani, ki imajo tako vnetega zagovornika, tako velikega prijatelja kot učitelja in vzgojitelja v svoji sredi! — Predavatelj je obljubil, da objavi svoje poročilo. Vojni minister baron Schonaich bo v kratkem odstopil. Vz-rok je ta, da nc vlada soglasje, mod njim in drugimi odločivnimi osebami, ki na-čoljujejo armadi. V prvi vrsti prideta pri tem v poštev podpolkovnik pl. Brosch, voditelj vojaške pisarne — Prostovoljno gasilno društvo v Knežaku priredi dne 27. avgusta t. 1. veliko veselico na prostem, katere čisti dobiček je namenjen nabavi gasilnega orodja. Z ozirom na človekoljubni namen društva jo pričakovati obilne udeležbe. — Požar. Iz Inomosta se nam piše: Z a m s na Tirolskem jo popoldne 11. avgusta pogorel. Na večer, ko m, jc peljal dunajski romarski vlak iz Lurda mimo, je bilo še vse v ognju. Pogorela je tudi župna cerkev, ostal pa jc samostan in šola. Romarji so zložili takoj med vožnjo 800 K. Pogled na gorečo vas je bil žalosten. Družine po polju. — Iz Ajdovca pri Žužemberku. Danes, 10. avgusta t. 1., ob 1. uri popoldne se jo stemnilo nebo, od vzhoda se jo začelo zariti, grometi jc začelo in bliskati sc in usula se je ploha, med dežjem pa gosta toča debela kot oreh. Menili smo prvi trenotek, da ne bo dosti škodovala., a pokazalo se je, da je razcefrala zelo koruzo in ajdo v Meloni, Srednjem in Velikem Lipovcu, v Borštu pa jc oklestila tudi nove trtne nasade v vinogradih, ki leže proti severu. Mali in Srednji Lipovčanje so bili žc lani prizadeti od toče. Kupovati so morali žito, ker niso lansko leto nič pridelali, letošnji pridelek jim jc pa tudi poškodovan. Pričakovali so koruze iz državno podpore, pa samo ti vaščanje niso prišli še na vrsto iz neznanega vzroka. Ljudje močno občutijo revščino, ker jih prizadeva nesreča za nesrečo. Suša je pri nas tolika, da, že veliko let ni bilo tolike. Pošla jc voda po lužah in vodnjakih; trpimo ljudje in živina. Do deset, kilometrov daleč žc vozijo vodo iz Krke, porabijo celo dopoldne; ko pripelje domov, so mora kmalu zopet vrniti. Voz za vozom drdra proti Krki in zopet nazaj. Da bi nam dobri Bog pač kmalu porosil dobrega dežja! — Iz Radeljce pri Bučki. Dno 10. t. mes. smo videli polog mnogo prebivalcev soseskih občin okrog 10. ure jadrati zrakoplov v smeri Budimpešta-Reka. Oblika mu je bila videti v zračni daljavi kroglje. Pod njo jc bila videti črna točka, od koje se je videlo viseti nekaj črnega, podolgastega; nekateri trdijo, da jc bilo videti vrv, po katerem sc jo večkrat pokadil gost dim navzdol. Čudno jo pač to, da ne ve o zrakoplovu nihče poročati ne, kam je bil njegov cilj, ne odkod je priplaval. — Iz Krope se dodatno poroča k dopisu orl sobote: Franc Eržen ni umrl naravne smrti, kakor sc jc poročalo. Komisija je konstatirala, da je bil zastrupljen. Zastrupil pa ga je njegov zmešani prijatelj Vincenc Smivekar, ker jo primešal strupa med vodo, ki jo jc umrli Franc Eržen pil. Zakaj jc to storil svojemu prijatelju, sc no ve. Da ga jo zastrupil, so sklepali ljudje iz toga, ker jo Franc Eržen tako hitro umrl, ker jo njegova smrt toga tako razburila in ker je isti nosil, prodno so jc ustrelil v eni roki steklenico s strupom, v drugi pa, revolver. — Samomo-liloc Vincenc. Smrekar se jc tudi najbrž najprvo zastrupil, potem šolo ustrelil. Zmešan jo bil okoli pol lota. Predno so jo zmešal, ni bil vzgleden kristjan. Bral je zelo rad slabe časnike. Sodba ljudstva zanj ni mila; ljudstvo vidi v smrti zlasti tega prst božji. Bog mu bodi milost ljiv! — Iz Novega mesta. Gospod Josip Tur k, c. kr. okrajni nadzornik nam javlja, da ga ni zadela vročinska kap, kakor se jo poročalo, ampak da jo živ in zdrav, kar nas vse iskreno vesoli. — Francoski redovniki so kupili Thurn-Taxijevo posestvo Litie pri Plz-nu in se bodo v kratkem na njem naselili. prestolonaslednikove in FML. Conrad pl. Uotzendorf, šef generalnega štaba. Pravijo, da slednja dva v posebni mori uživata zaupanje prestolo-naslednika. nadvojvode Franca Ferdinanda,, dočim je baron Schonaich s slednjim osebno sprt. — Iz Postojne. Od strani c. kr. okr. glavarstva v Postojni smo dobili sledeče pojasnilo: Z ozirom na notico v številki 181 z dno 12. avgusta t. 1. cenjenega lista sc Vas obvešča, da v dotič-neiii sumljivem slučaju bolezni, kakor jc to zdravniška preiskava brezdvomno dognala, se nikakor ni šlo za slučaj kolere, sploh ne za kako nalezljivo, ampak le za čisto nedolžno bolezen in je bolnik čez dva dni zopet popolnoma ozdravel. — Na Selu jo imelo včeraj prostovoljno gasilno društvo v Mostah malo slovesnost, združeno z vrtno vesclico. Izročilo jo častni diplomi g. Eliji Pre-doviču in g. iz kemične tovarne kot velikemu podporniku. Svirala je godba iz Vevč. Slavnost jo počastilo tudi prostovoljno gasilno društvo iz Štefan jc vasi. — Iz Most nam pišejo. Pokarati moramo veliko predrznost vojaštva, ki dela posestnikom poleg vojaškega vežbališča veliko škodo. Z brezobzirnostjo hodijo po polju in po gozdičkih in jim ni mar za prošnje kmeta. Vojaki sc mn smejejo in delajo neumne opazke. Posestniku Kaspetu so napravili prav veliko škodo, katero bo cenila komisija. Za enkrat zadostuj to, če nc bo drugače, bomo posvetili v posameznosti. — Prizadeti posestniki. — Napad na uradnika. V Virovi-tici je dno 9. t. m. odvetniški koncipi-jent dr. Antoš na cesti s palico napadel urednika »Virovitičana« Ivana Plov-nika, ker ga jc list obdolžil mažaron-stva. — 10. shod hrvaških in srbskih čebelarjev sc vrši dno 23. t. m. v Vukovarju. Dar jugoslovanski akademiji. Hrvaško-slavonska hipot. dež. banka jc na letošnji razstavi llrv.-umctniške-ga društva kupila Ozojkovskega sliko »Hiša na. vasi« ter jo podarila jugoslovanski akademiji za Strossmaverjevo galerijo slik. — Izvoz rakov iz Bosne in Hercegovine je bosanska deželna vlada prepovedala, ker se jo vedno več rakov izvažalo v inozemstvo v svrho, da se po-ložo in razplodc v rokah, kjer jih je kuga uničila. — Stekel pes ogrizcl vso družino. Domači pes belgrajskega pravoslavnega župnika Petroviča jo postal stekel ter jo. ogrizol vso družino: gospodarja, ženo, tri otroke in deklo. Vso so takoj odpeljali v Pasteurjev zavod v Niš. — Duhovniški dom v Zagrebu jc dovršen in so v kratkem slovesno blagoslovi. — Z revolverjem nad dekleta. Poročali smo že o strelih na veselici židovskih abiturijentov v Sarajevu. Napadalec jo bil 221etni srbski slikar Gjorgjc Mazalica. napadenka pa. 161et-na Ela Chahanovič, oba nenavadno prikupno zunanjosti. Slikar se jc silno zaljubil v mladega dekleta, a ni našel odziva. Po brezuspešnih poizkusih, cla bi jo pridobil, jo sklenil sobo iu njo končati. Svojo namero jo poizkusil na. omenjeni veselici, vendar njo ni nevarno ranil, pač pa dva njena družabnika, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Nato jc pomoril tudi nase, a oba ostala naboja sta odrekla. Nahaja sc v zaporu, kjer se je že večkrat poizkusil usmrtiti. — Strela je udarila v soboto popoldne v Dvoru pri 'Polhovem J;"m1cu v Kalarjcv nov skedenj, ki je do tal pogorel. To jo žo drugo pogorišče v Dvoru v zadnjem času. Le urni pograjski požarni hrambi in pa pridnim domačinom ter sosedom so je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja ter na obe cerkvi. — Brigadne in dlvizljske vaje se vrše od 28. avgusta do 4. septembra med Planino, Grosupljem, Litijo, Trebnjem, Zagradcem, Velikimi Poljanami in Ložom. — Zdravstveno stanje v Opatiji ln okolici jo izborno. — Nov dalmatinski parnik. Z Dubrovnika poročajo: Semkaj je prispel novi parnik ,,Izgled" dubrovniškega parobrodarja Jvo Rašica. Parnik so zgradili v Newcastlu in je velik 7600 ton, je torej eden največjih trgovskih parnikov monarhije. — Za solnčarico je umrl v Ročinju na Goriškem 35 letni kmet Andrej Stanič. — O pastorju, ki se je zastrupil. Zadnjič smo po „Gorici" objavili vest, da je nenadoma umrl goriški prote-stantovski pastor Schmidt, ki bi se bil baje zastrupil,- V resnici pa ni bil pastor Schmidt toni, ki je umrl, marveč se je v noči na torek zastrupil s kar« bolovo kislino njegov nadomestnik, -lOletni protestantovski pastor Herman Brautigan, zapiistivši ženo in tri otroke, ki se nahajajo v Bielitz-u. Samomor je izvršil v n^mentalni blaznosti. — Domačin na tujem smrtno ponesrečil. Ciril Gor j up iz Čepovana se j c nahajal v Brannenburgu na Bavarskem na delu. Med delom je padel v globočino ter se tako hudo ranil, da je dan pozneje v bolnišnici, umrl. Star je bil še lc 20 let. — Pogozdovanje goriškega Krasa Komisija za pogozdovanje Krasa v go-riško-gradiščanski grofovini je izdala svoje 27. letno poročilo o svojem delovanju v letu 1910. Iz njega sc posnemlje kod se je ta akcija v minolem letu razširila ter koliko in kake vrste dreves se je za pogozdovanje porabilo Komisija je imela do 1. 1910. v goriškem, sežanskem in gradiščanskem okraju 8,291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišča jc še 2.172 hektarov za pogozditi. Doliodko\ jc imela komisija dosedaj 737.817-38 K med temi 584.500 K državnega in 134.700 deželnega prispevka. Izdatkov je bila 737.488-94 K. V letu 1910. je komisiji predsedoval dvorni svetnik sedanji podpredsednik tržaškega namestništvs Henrik grof Attcms. Upravo je vodii c. kr. gozdni svetnik Tuli j Bersa pl.Lei-denthal. — Griža v Kanalu. V Kanalu vlada med otroci griža. V enem tednu so umrli na griži štirje otroci. — Zoper slabo kvaliteto tobaka se splošno toži. Nc samo cigare, tudi cigarete so slabše, tako n. pr. športcigareta, ki jc „mali mož" najbolj kadi, a je postala 50°/f dražja. Pravijo, da je zdaj čisto za nič. C.clc najboljša avstrijska cigara, viržinka, ki sc je dozdaj v inozemstvu najbolj kadila, sc jc poslabšala. Čc bo šlo tako naprej, utegne itonkurenca inozemnih cigar postati domač: tobačni režiji nevarna. — Železniška nesreča se je dogodili 12. t. m. opolnoči na zagrebškem državnen. kolodvoru. Trčila sta skupaj dva vlaka. Dve lokomotivi sta poškodovani, šest voz pa se jc prevrnilo. Strojevodji Jurju Stambergerju so bila prsa zdrobljena in je težko upati, da bi okreval. — Dva spomenika sc postavita na Zrinjevcu v Zagrebu in siccr eden Ivanu Ku-kuljcviču-Sakcinskemu, zgodovinarju, in drugi pesniku Ivanu Mažuraniču. Oba spomenika je izklesal kipar profesor umetniške šolc-Rudolf Valdcc. — Duhovske spremembe v tržaški škofiji. Č. g. Pavel Zavadlal iz Voloskega kot kaplan k Sv. Ivanu. Č. g. Anton Čok od Sv. Ivana kot VI. duh. pomočnik k Sv. Antonu novemu. Č. g. Ferdinand Stadler iz Sežane kot ekspozit v Gradino pri Šterni. Č. g. Frančišek Magdič iz Doline kot kaplan v Sežano. Č. g. Matej Brusič iz Oprtlja kot ekspozit v Poljane. Č. g. novomašniki: Jožef Lukšič kot kaplan na Volosko, Karol Gregorovich kot kaplan v Oprtalj, Lucijan Piccoli kot kaplan v Momijan. — Cesar je odlikoval bivšo predstojnico sester sv. Križa v tržaškem konviktu, Melito Dolganoč z zlatim zaslužnim križcem. — Pastoralna konferenca za novomeško dekanijo bo 4. septembra v proštiji točno ob 10. uri dopoludne. — Na Klancu pri Kranju je danes zjutraj ob štirih pogorela hiša krojača Janeza Čebulja. Bila je vsa lesena. K sreči ni bilo vetra in hiša je stala na koncu vasi. — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Dne 11. julija smo imeli tukaj sklep šole. Šolo jo obiskavalo 252 dečkov in 223 deklic vsakdanje, <47 dečkov in 59 deklic ponavljalne šole. Iz tujih šolskih okolišev jc bilo 7 dečkov in 3 deklice. Sposobnih za višji razred je 389 otrok, 4 so umrli, 10 pa jih jo izstopilo med letom. Koncem šolskega lota ostalo jih je 473. — Trije dečki so sprejeti v gimnazijski razred tukajšnjega zavoda sv. Stanislava. — V šolskem letu 1910/11 so poučevali na tukajšnji šoli 3 učitelji in i učitcljice ter 3 katehetje. Med letom sta suplirali Učiteljici: Karolina Medic, ki je odšla od tukaj v Preserje, in Pavla Bergantova, ki je bila nameščena pozneje kot voditeljica v Zgor. Pirničah. — Učiteljstvo je priredilo med letom z otroci pet šolskih poučnih izletov, dva roditeljska sestanka in eno igro, znamenje, da se prav živahno in čvrsto gibljemo. — Med letom sicer ni bilo med otroci nikake nalezljive bolezni, ki bi ovirala reden pouk. Oglašali sta se pač škrlatica in griža, katerima pa je c. kr. okrajna oblast takoj zaprla pot. — Krajni šolski svet je vložil prošnjo za dovoljenje vzporednice k IV. razredu, eventualno ustanovitev VI. razreda iz uvaževanja vrednih razlogov. — Z ljudsko šolo je združena tudi obrtno-nadaljevalna šola pod enim vodstvom. — Ob sklepu šole smo se poslovili od starih naših šolskih poslopij, ker se v prihodnjem šolskem letu preselimo že v novo poslopje. Dovolj dela nas še čaka, pa bo že šlo; ie nekaj poguma in denarja bo šc treba žrtvovati. — V obližju zavoda, kakor tudi v njegovih notranjih lokalitetah, sicer polnih cvetoče in nadepolne mladine, vlada sedaj sveti mir in tihota. Dijaki-gojenci se prosto zabavajo doma pri dragih svojcih, česar jim prav iz srca privoščimo; gg. profesorji in prefekti pa tudi slastno uživajo tolikanj zaže-Ijeni počitek, še nekaj. Tukajšnjo šolo ostavi tekom tedna naš mili tovariš g. V. Mihelič, ki je štiri leta neumorno deloval v blagor šolske mladine, eno leto tudi kot začasni voditelj ter si stekel dokaj zaslug v tej dobi. Bil je blag tovariš in vesten učitelj. Čestitati moramo Poljčanom, da dobe v njegovi osebi tako izbornega naduči-telja. Spremlja naj ga na potu, kakor tudi spodaj, naša iskrena želja, da bi dolgo vrsto let deloval na svojem novem mestu in s takimi uspehi kakor tukaj. — Odlikovanje. Sv. oče, papež Pij X je podelil namestništvenemu računskemu ravnatelju v Trstu, g. Ivanu Folie koraturni križec reda Sv. Silvestra. — Ujeti ptički. Kakor smo poročali, so se v Trstu večkrat prigodili vlomi in to vedno v gostilne. Včeraj ponoči pa sta dva stražnika zalotila v ulici Carlo Ghega št. 1 pred gostilno Ivana Dvornik dva lopova, ki sta se pripravljala na delo. Toda kmalu sta opazila nevarnost in ubežala. K nesreči pa sta bila prijeta po drugih redarjih, in sicer eden na trgu pred pošto, drugi pa v ulici C. Ghega. Bila sta aretirana. Oba sta seveda „nedolžna" in se med seboj niti ne poznata. — Tatvina. Na ovadbo gospe Ane Škerl je bila aretirana Virginija Danielutti iz Červinjana, ker ji je baje vkradla za ■18 K perila. Danielutti je tudi „nedolžna", a so jo vendar obdržali v zaporu. — Slab zakon. Anton Nicon, doma iz Zadra, stanujoč v Trstu, je poročen že 12 let, a v teku cele te dobe ni delal niti en dan. Vedno je pohajal in pil, denar pa izsiljeval iz uboge žene, katera je morala skrbeti zanj in za 7 nedoraslih otrok. Včeraj je Nicon zopet zahteval od žene denar, a ker mu ga ni dala, jo je začel pretepati. Zagrozil je, da ubije njo in vseh sedem otrok. Otroci so zagnali velik krik, med tem pa je Nicon preklinjal in pretepal ženo. Sostanovalci so poklicali redarja, ki je Nicona aretoval. Pridržali so ga v zaporu. — V konkurzu so v Trstu: Roza Po-skar, inanufakturna trgovka; konkurzni upravitelj dr. Cezar Piccoli; Edvard Cleva, trgovina perila; konkurzni upravitelj dr. Amadeus Mussaiia. — Utonil jc včeraj popoldne v Ljubljanici 661etni Janez Čepon, kra-var, uslužben pri gospej Z. Petričevi na Verdu pri Vrhniki. — Prostovoljno gasilno društvo v Postojni slavi v nedeljo dne 20. avgusta 1911 svojo 301etnico obstanka. — Zjutraj med 7. in 8. uro sprejem gostov na kolodvoru, nato skupni odhod v mesto, kjer se došli gostje pozdravijo. Točno ob pol deveti uri slovesna sveta maša v drevoredu pri »Ribniku«. Po sveti maši odlikovanje dveh gasilcev in defiliranje. Ob 10. uri obisk Postojnske jame (za uniformirane društveni-ke in njih družine vstop 1 K za osebo). Ob pol eni uri banket v hotelu »Jama«. Vsa društva imajo skupne obede po določenih gostilnah, na katere se bodo člani po številu porazdelili. Med pol 2. in 3. uro vaja z alarmom. Po vaji koncert mestne godbe, srečolov, keglanje na dobitke in prosta zabava v hoteiu »Jama«. Vstopnina za osebo 50 vin., za družino 1 K 50 vin. Uniformirani člani so vstopnine prosti, čisti dobiček je namenjen društvenemu domu. K obilni udeležbi vabi odbor gasilnega društva. — Zopet žrtev žganja. Valentin Ko-kalj, dninar iz Sneberjev, se je šel včeraj popoldne kopat v Savo, in sicer v hlačah in srajci. Ker je bil kakor po navadi vinjen, jc utonil. — Huda ura v Kočevju. 10. t. m. popoldne se je nad Kočevjem vzdignil hud vihar, ki je vzburkal Rinžo in pripodil oblake, polne toče. Kot orehi debela toča je v par minutah poljske pridelke in sadje pobila, potolkla proti severu ležeča okna in razbila opeko, zlasti pri sirotišnici, bolnici in gimnaziji, ubila je tudi mnogo tičev in druge živali, kokoši in konje do krvi ranila. Pokrajina je bila kakor z ledom posuta, žetev je uničena. — Z britvijo se je zastrupil v Sv Mihaelu v Lungavu posestnik Peter Schiefer. Živel je en sam dan. — 133 društev razpuščenlh. Češko namestništvo je razpustilo 133 društev kaj-žarjev zaradi prekoračenja društvenega delokroga. Vsa ta društva so bila v socialno-demokraških rokah. — 1700 živih godov je vjel neki Jožef Pattermann v Rochlitzu v Krkonoših. —■ Strašen požar je uničil kraj Lusern v Južnih Tirolah. Od 136 hiš jih je ostalo samo 36. — Iz Kočevja. Čudni so nekateri ljudje, tisti namreč, ki se jeze nad opisom kočevskih razmer v št. 183. Če je to, kar so storili prav, dobro, lepo, plemenito, človekoljubno: zakaj se hudujejo, ako se piše o tem? Naj bodo rajši veseli, da se njih slava širi in raste. — Če pa ni bilo prav in lepo, zakaj so pa storili? In da jih peče vest, da jim je strašno neljubo, kaže njih zabavljanje in jeza. Možje prej dobro pomislijo, potem pa se ne zmenijo, kako kdo kritikuje njih dejanja. Sicer pa: Zakaj bi mi ne smeli pisati o gonji zoper kon-gregacijo gole resnice, Če oni smejo pisati neresnico ter hujskati in podpihovati? Mnogo onih, ki so doslej bili zoper kongregacijo, najnovejše junaštvo svoje stranke oziroma one famozne klike ostro obsojajo; imajo pač Še nekaj čuta pravicoljubja in dostojnosti. Težko jim je tudi, da je Kočevju Sirom dežel vtisnjen pečat skrajne nestrpnosti in sovražnosti zoper krščanstvo. Res, kaj slabo priporočilo. — Da je letos manj učencev vstopilo v prvi gimnazijski razred, je vzrok, ker se ni tako burno agitiralo kakor lani. Kregajo se na kongregacijo, nanjo hote zvaliti, a tiči zatem med drugim tudi zelo osebna stvar, katere pa nočemo razkrivati. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da ne vemo, odkod piha ta sapa. — Zahvala. Slovenskemu Planinskemu društvu v Ljubljani je daroval gospod R. Sušnik (lekarna Maver) v Ljubljani krasno bogato založeno lekarno za eno društvenih koč. Osrednji odbor S, P. D. izreka gospodu darovalcu najtoplejšo zahvalo. — Na Črnučah se bo jutri blagoslovila zastava dekliške Marijine družbe. Cerkvena slovesnost se začne ob pol treh. Po končanem cerkvenem opravilu (okolu štirih) se bo predstavljala žaloigra Junaška deklica" (Devica Orleanska). Povabljene so zlasti Marijine družbe iz okolice. — Kapela na Golici. Golica je ena najhvaležnejših turistovskih točk v slovenskem gorovju. Ne posebno visoka (1836 m) in ne težavna, pa nudi vendar tako obsežen in krasen razgled kakor malokatera druga gora. Zato je tudi med vsemi menda najbolj obiskana. Že dosedaj šteje letos blizu 800 obiskavcev. Med temi je tudi precej duhovnikov. Tem je neprijetno biti na Golici brez maše; tešč hoditi nazaj do Sv. Križa pa tudi zelo težavno. Zato se je v neki družbi, ki je posetila Golico preteklo sredo, sprožila misel, naj bi se, kakor na Kredarici, postavila tudi na Golici poleg Kadil-nikove koče kapelica, v kateri bi se dalo maševati. Seveda z dovoljenjem slov. planinskega društva, čegar je svet na vrhu Golice, ki pa gotovo tej nameri ne bo nasprotovalo ampak jo le podpiralo. Stvar se da izvesti brez posebnih težav, in se bo izvedla. Prvi dar, 20 K, je dal stari prijatelj slovenskih planin, gosp. župnik Aljaž. Na-daljne darove sprejema gospod Fr. Juvan, župnik pri Sv. Križu nad Jesenicami. - Iz Novega mesta. Doba občinskemu odboru je potekla, kljub temu ni še imenik* razpoložen. Govori se, da si je izvolil dr. Slane istega sestaviti, baje ga niso zmožni na novomeškem magistratu. Zelo smo radovedni, kako bode ta imenik sestavljen. Posvetiti mu hočemo dokaj pozornosti, tem več, če bo res izšel iz Slančeve pisarne. Da bi le ne bil tak nestvor, kakor so članki novomeškega dopisnika v »Slovenskem Narodu« glede novomeških občinskih volitev. — Ni vse jedno, s katerimi d rožami zamesite kruh. Previdna in zavedna gospodinja zahteva naj vedno le drože iz drožarne losi p a K o š m e r 1, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8, ker potem speče kruh visok, lep in rahel, cla ima svoje veselje nad njim. Kajti drože v korist »Slovenske Straže« so izvrstno blago. Trgovci, naročajte jih, somišljeniki, agitirajte za nje! Tffle novice, t Socialni tečaj. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. priredi Slovenska dijaška zveza socialni tečaj v prostorih katoliškega društva sv. Jožefa. Dopoldne ob 11. uri bo predavanje »o avstrijski ustavi«; ob i. uri popoldne »politična zgodovina Slovencev«. Vstopnina prosta. — Zvečer ob osmi uri bo predstava. Igrala se bo krasna igra »Cvetica Sicilijanska ali sv. Vid«. Dramatična legenda v petih dejanjih. — Vstopnina po navadnih cenah. K najobilnejši udeležbi vabi od-l>or. i Telovadni odsek se je udeležil v nedeljo po zastopstvu otvoritve Društvenega doma v Smledniku. Šlalerske novice. š Ormož. Pretekli četrtek zjutraj sc je vrgla na ormoški postaji pod brzovlak 211etna dekla Frančiška Voča-nec iz Križovljan na Hrvaškem. Služila je v Ormožu pri g. Lašič. — Liberalci in nemškutarji, katerim je novoustanovljena Marijina družba zelo neljuba, razširjajo laž, cla je ncsrečnica bila v Marijini družbi, ker so jo baje videli iti v cerkev večkrat, kakor je to pri njih navada. V resnici pa Frančiška Vočanec ni bila ne družbenica, ne kandidatinja Marijine družbe. št. Štrajk socialnodemokraških mizarskih pomočnikov v Gradcu pojema. Starejši in pametnejši delavci so šli na delo. Skrajen terorizem je, da voditelji štrajka shranjajo delavske knjižice in če jih kdo zahteva, da bi zopet šel na delo, ga tako dolgo obdelujejo, da opusti svojo namero. To pač ni v redu, da si socialnodemokraška organizacija lasti tako pravico do delavskih knjižic. Kljub temu pa sociji ne bodo mogli preprečiti svoje blamaže. LMooske novice. lj Cesarjev rojstni dan. Ob priliki cesarjevega rojstnega dne se bere dne 18. t. m. ob 8. zjutraj na Kongresnem trgu vojaška sv. maša. lj Seja konference Vlncencijeve družbe pri sv. Petru v Ljubljani se vrši danes zvečer ob 6. uri. Prosi se obilne udeležbe. 1 j Odborova seja »Ljudskega odr?« se vi-ši v petek, dne 18. t. m., ob 8. uri zvečer na strehi »Katoliške Tiskarne«. Obravnavale se bodo silno nujne in važne stvari, ki se jih ne da ne za en dan odložiti. — Gg. odborniki, pridite vsi polnoštovilno in točno! lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, 20. avgusta, ob 7. zjutraj govor in sv. mašo na Rožniku. -Ta društvena cerkvena slavnost ima namen, da se člani tudi pri skupni božji službi spominjajo v molitvi nepozabnega pokojnega vrhovnega predsednika Nj. eminence kardinala dr. A n t o n a G r u s c h c, za katerega se bode darovala sv. maša. lj Zahvalo rokodelskim društvom na Kranjskem za izraženo sožalje ob smrti Nj. eminence kardinala dr. Ant. Grusche in udeležbo pri njegovem pogrebu sta poslala prevzvišeni dunajski nadškof dr. Fr. Nagi in preč. metro-politni kapitelj pri Sv. Štefanu na Dunaju na naslov predsednika kat. društev rokodelskih pomočnikov na Kranjskem, g. Alojzija. Stroja. lj Katoliško mladeniško drnštvo se iskreno zahvaljuje preč. g. Janezu Lesar j u, župniku v Šmartnem pod Šmarno goro, da je gostoljubno sprejel oddelek društvenih članov v nedeljo dne 13. avgusta. Bog povrni! lj Nov način nadzorovanja tujcev iz okuženih krajev. O vsakem tujcu, ki pride iz okuženih krajev, napravi sprevodnik v železniškem vozu takozvano zdravstveno naznanilo (Sanitats-Aviso), katero odda službujočemu uradniku na oni postaji, kjer dotični popotnik izstopi. To zdravstveno naznilo se potem nemudoma izroči pristojni zdravstveno-policijski oblasti, da se omogoči nadzorovanje teh iz okuženih krajev došlihi tujcev. To nadzorovanje pa ne dela tujcem niti najmanjše neprilike, se vrši vseskozi taktno, brez vsakega oviranja osebne svobode in brez vsakih potov ter drugega, inkomodiranja. Vsak gospodar, kakor tudi hotelir, oziroma gostilničar, ki sprejme kakega, takega tujca na stanovanje, pa je dolžan ne samo v lastnem interesu, ampak še posebno iz ozirov na vsesplošno korist to takoj naznaniti na osrednji stražnici, da s« zdravstveno nadzorovanje res omogoči ter prepreči morebitno razširjenje koli ''<'m* bi takojšnjo naznanitev na o stražnici opustil ter tako za- tajil kaKega iz okuženih krajev došlega tujca, ima pričakovati najstrožje kazni, ker bi vsaka, taka malomarnost lahko imela nedogledne zle posledice. V slučaju sumljivega obolenja je seveda treba. nemudoma, poiskati zdravniške pomoči. Resne nevarnosti za. naše mesto do sedaj še ni, zlasti če se vsi vestno in natančno ravnajo po gori navedenem navodilu o takojšnji zglasitvi takih tujcev; utegnila bi pa nastati, če bi se postopalo brezbrižno glede teh zglasitev. Ij Cvet iz cvetoče jablane nam je prinesel v uredništvo gosp. Klun iz Bohoričeve ulice. Cvet je utrgal včeraj na Bledu z jablane, ki je vsa v cvetu, medtem ko se na drugih jablanah sadje kar suši. lj Kurz za risanje po novih učnih načrtih za ljudske in meščanske šole, ki bodo stopili v veljavo začetkom prihodnjega šolskega leta, se bode otvorii na c. kr. učiteljišču v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 8. uri. ij Zdravniška vest. Dr. Dčmeter Blei-weis — Trsteniški, strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu, ordinira od 13. do 31. t. m. le ob sobotah. lj Mestni lizikat nam pošilja slede-deče: »Letošnje cepljenje otrok proti kozami se bo končalo v četrtek dne 17. avgusta t. 1. Poživljajo se vsi stariši, ki iz kateregakoli vzroka dosedaj niso prinesli svojih otrok k cepljenju, da to store v četrtek popoldne ob 3. uri. (Mestni clom.)« — Zgolj z juridičnega stališča pripomnimo k temu, da v Avstriji ni postave, ki bi mogla, siliti stališč, da dajo otroke cepiti, ampak je obveznost za cepljenje podana šele pred začetkom šolske dobe s tem, da sc od otrok zahteva spričevalo o stavljenih kozah, predno se jih v šolo sprejme. Poživljati se torej starši preje ne morejo, ampak le povabiti. PRIZOR IZ VELIKEGA ŠTRAJKA V LONDONU. V Londonu se je vršil velikansk hajajoče s kolodvorov v mesto, slražiti, štrajk pristaniških uslužbencev, ki se cla štrajkovci niso napadli voznikov, je šele pred par dnevi končal, štrajk Kljub temu je prišlo vedno clo hudih je vsak dan povzročil več milijonov spopadov, škode. Policija je morala vozove, pri- ---•— lj Suplentsko mesto za zemljepis in zgodovino je — zaenkrat samo za prvi tečaj prihodnjega šolskega leta — razpisano na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Opremljene prošnje je na ravnateljstvo vložiti do 31. avgusta. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Wol-fart, sin godbenika, 4 mesece. — Ana Orehek, hči policijskega stražnika, 3 mesece. — Slavko Srnjak, sin delavca v tobačni tovarni, tri tedne. — Ivan Ko-derman, posestnikov sin, 7 mesecev. — Filip Oprešnik, občinski ubožec, 34 let. -- Frančiška Grošelj, služenja, 28 let. t— Ivan Mivšek, rejenec, 3 mesece. lj Drago spanje. V soboto ponoči je užitkar Mihael Vidmar iz Hinj nekoliko natrkan taval po mestu in končno prišel Pred Prule in na travi zaspal. Ko ga jc zjutraj čevljarski pomočnik Fran Vidmar prebudil, je M. Vidmar opazil, da mu je bila med spanjem ukradena zlata ura in criidoa ter okoli 25 kron denarja. lj Nepreviden kolesar. V soboto je nesla posestnica Uršula Cesar iz Urklo-vičeve vasi po Starem trgu na glavi jer-bas jajc. Nek kolesar se je zaletel vanjo in jo podrl na tla. Pobila so se vsa jajca, ženska se jc pa pri padcu poškodovala na kolenih. lj Karambol. Ko se je v soboto popoldne peljal po Sv. Petra cesti na kolesu vodnjakar Fran Baloh iz Spodnjo šiškc, mu je na vogalu Resljeve ceste pripeljal nasproti kolesar Slavko Poljšak in zadel vanj. Padla sta oba s koles, a se k sreči ni nobeden poškodoval. Baloh ima pa na kolesu 60 K škode. lj Nepreviden voznik. V soboto je hlapec Franc Močnik po Bohoričevi ulici tako neprevidno vozil, da je zadel in podrl na tla triletno Marijo Tomšič, katera se je pri tem na obrazu precej poškodovala. lj Stekline sumljiv pes. Včeraj popoldne je bila policija obveščena, da se klati v Latermanovem drevoredu nek pes, ki je sumljiv stekline. Policijski stražnik je s pomočjo občinstva psa zaprl v neko drvarnico, potem pa poklical konjača, da ga je odpeljal. lj Kolo poneveril. Pred nekaj dnevi je prišel k izposojevalki koles, Ani Goreč na Dunajski cesti št. 18, delavec Franc Kavčič iz Trzina in si izposodil kolo, vredno 100 K. Kavčič se jc s kolesom peljal v Trst ter ga tam pi;odal za 50 K. Ko mu je denar pošel, se je pripeljal v Ljubljano, kjer ga je stražnik srečal v Latermanovem drevoredu in ga aretoval. Izročili so ga deželnemu sodišču. lj Izgubila se je srebrna ura z verižico na poti od Mirja proti Tržaški cesti od nadalje po Rimski cesti ter po Cojzovem grabnu do Krakovskega nasipa. Pošten najditelj jc naprošen, naj jo odda proti dobri nagradi v trafiki na Krakovskem nasipu št. 4. lj Optični zavod Fr. P. Zajec se jc preselil na Stari trg št. 9, kjer jc svojo trgovino pso zaprli. Gre se za maščevanje, ker jc hrvaška vlada Matoušku odrekla koncesijo. ČEHI V BEROLINU. Berolin, 14. avgusta. Včeraj je do-šlo ob Vi 6. uro zjutraj v Berolin s posebnim vlakom 500 čeških gostov, da se udeleže 501ctnice češko - slovanskega kluba v Berolinu in istočasno tudi kongresa čeških inozemskih društev. Goste jc sprejel predsednik berolinskega društva Hruša. Ko se jc vlak pripeljal na kolodvor, je pelo kakih 50 mladih fan-talinov, ki so sc v soboto udeležili shoda, na katerem se je protestiralo proti prihodu Čehov v Berolin, »Dic Waclit am Rhein«, a so se na poziv navzočega policijskega majorja kmalu razkropili, tako da ni bilo treba navzočim policistom na kolodvoru posredovati. Nemška vlada jc bila vprašala, češki narodni svel v Pragi, kaj jc s češkim izletom in kongresom, in ko jc dobila informacijo, da izlet, nima političnega značaja, ga jc dovolila, kakor tudi posebni vlak in udeležencem zagaranti-rala varnost proti vsakemu napadu Vsencmcev, ki so v Berolinu hoteli uprizoriti gonjo proti Čehom. Nemška vlada je v tem slučaju pokazala, da je velikobolj energična in pravična kakor je avstrijska. ZA DRUGO ČEŠKO VSEUČILIŠČE. Bonkovice (Moravska), 11. avgusta. Tu sc jc vršil velik shod v prilog drugemu češkemu vseučilišču. KOLERA. Trsi, 1 4. avgusta. V zadnjih 24 urah so ni tukaj pripetil noben slučaj kolere. ,s Trst, 14. avgusta. Glede poštnega' uslužbenca, ki je obolel v vlaku Trst—. Dunaj na diareji, se z Dunaja poroča, da je bakteriološka preiskava dognala, da ni obolel za kolero. Poštni uslužbenec se piše Subaj in bo že v par dneh mogel zapustiti bolnico. Dunaj, 14. avgusta. Semkaj se iz Florence poroča, da je laška vlada časopisju najstrožje prepovedala en sam slučaj kolere naznaniti. Zlasti so okužena mesta Livorno, Napol j in Palermo. Livornsko kopališče je zaprto, en del mesta policijsko zaprt in nobeden ne sme vanj razun bratje Mi-sericordi je, ki opravljajo sanitetno službo. .Vcselični vlaki so prepovedani. Vsak dan oboli na koleri 50 do 80 oseb, polovica jih umre. V Palermu je vsak dan okoli 100 smrtnih slučajev. Tudi v Benetkah je kolera. Ko jc prefekt prve slučajo naznanil, je ministrski predsednik Giolitti odgovoril, da se to no sme objaviti. Vlada je glede Livorna izdala komunike, da jc zdravstveno stanje izborno, da, cclo boljše kakor prejšnja leta! To jc brezvestnost, ki jc najhujše obsodbe vredna. Solun, 14. avgusta. Kolera sc po zgornji Albaniji razširja. V teku zadnjih 24 ur jc obolelo v Pcču 31, v Dja-kovu 10, v Novipazarju 12, v Senici 7, v Mitrovici 5 in v - Skopi ju 1 oseba na koleri. Carigrad, 14. avgusta. V predmestju Haskcj je 12. t. m. obolelo na koleri 83 oseb, od teh jih je 24 umrlo. Tudi med vojaštvom sc je pojavilo več.slučajev. " ■ STAVKA V ZAHODNOČEŠKIH ŽELEZOLIVARNAH. Plzen, 14. avgusta. Včeraj je pričela stavkati večina kovinskih delavcev v železolivarnah. Zahodnočeška zveza delodajalcev je sklenila za slučaj, da se do 18. t. m. ne doseže sporazuma, odpovedati delo 19. t. m. vsem kovinskim delavcem ter ustaviti v podjetjih obrat s 4. septembrom. Tvrdk jc 22, ki so napovedale odpoved delavcem. V poštev pride 7000 delavcev. VSEUČILIŠKI PROFESOR UMRL. Gradec, 14. avgusta. Tu jc umrl vseučiliški profesor civilncga. procesa dvorni svetnik pl. Kannstein v starosti 66 let. •• ' PONESREČEN TURIST. Heiligenblut, 14. avgusta. V grofl-glocknerskem ozemlju so našli ubitega neznanega turista. v ' : ŽELEZNIŠKA NESREČA. Monakovo, 14. avgusta. Na kolodvoru v Starhembergu jc zavozila. lokomotiva v brzovlak iz Monakovega. 30 oseb je lahko ranjenih. ' VROČINA V BEROLINU. Berolin, 14. avgusta. Včeraj je tukaj vladala vročina, kakršnih dozdaj tukaj še ni bilo. Veliko oseb jc bilo od solnčarice smrtno zadetih. SMRTNE OBSODBE NA ŠPANSKEM, Cadix, 14. avgusta. Ob priliki usmr-čenja. upornikov parnika »Numancia« je prišlo v Cadixu do velikih izgredov Dve socialistični društvi ste priredili demonstracijo. V sklenjenih vrstah sc korakali člani teh društev po ulicah in peli socialistične pesmi. Posredovala je policija in razgnala demonstrante. V soboto zjutraj časopisi niso mogli iziti Večina, trgovin je bila zaprta, ker so sc trgovci bali, da bi jih tolpa ne oplenila. Biarritz, 14. avgusta. Na zdraviliški promenadi jo v petek bralo več mestnih delavcev v nekem španskem listu poročilo o usmrčenju upornikov ladje »Numancia« ter so sc gla.sno zgražali vsled ostre obsodbe. Nek mimoidoči častnik jih jc pozval, naj bodo tiho, tj pa so mu klicali: »Sokrivec! Morilec!« ter ga napadli dejansko. Častnik sc jc postavil v bran, prihiteli so zraven zdraviliški gosli, nakar jc nastal na promenadi splošen pretep. Končno jc odvedla policija častnika in delavce na stražnico. Župan jc izrekel častniku svoje obžalovanje vsled dogodka. VELIKA DELAVSKA GIBANJA NA ANGLEŠKEM. POULIČNI BOJI V LIVERPOOLU IN GLASGOWU. Mancbester, 14. avgusta. Ko jc nočno osobje na Central Railway Station ustavilo delo, jo sledilo njihovemu zgledu tudi dnevno osobje. Delo težakov opravljajo inšpektorji in drugi uradniki. Položaj se smatra kot resen, ker pravzaprav za to stavko ni nobenega vzroka in ,stavkajo delavci le vsled simpatije do drugih delavcev, kJ so istotako ustavili delo vsled malen kostnih vzrokov. Liverpool, H. avgusta. V soboto sc prepeljali 100 vagonov živil iz edgehill-skega tovornega kolodvora v notranje mesta pod varstvom močne vojaške straže, ki io imoln nalogo rabiti orožje v slučaju, da bi napadli vlake stavku joči delavci. Bile so velike demonstra. rije, vendar ni bilo resnejših izgredov. Položaj jc vsled stavke zelo resen. Liverpool, 11. avgustu. Tu so sc vršili med denionstrujočimi delavci in policij o hudi poulični boji. Množica je policijo napadala in jo večkrat nazaj zagnala. Pri tem je bil 1 policist ubit, 20 ranjenih, dočim je na strani demonstrantov bilo ranjenih 50 oseb. šele ko je magistrat proglasil obsedno stanje in je nastopilo vojaštvo, se je vrnil nekoliko mir. Boji so trajali do polnoči. Glasgow, 14. avgusta. Tu so štraj-kovci demolirali električne naprave, izruvali drogove za napeljavo toka in razbili 50 vagonov cestne žejeznicc. Glasgov, 14. avgusta. Vsled stavke popolnoma počiva cestni železnični promet. MONARHISTIČNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM. Berolin, 15. avgusta. Dne 5. oktobra bo minulo leto, odkar je izbruhnila na Portugalskem revolucija in bila. proglašena republika. Doslej evropske vele-vlasti nove republike šc niso priznale, čemur je krivo, kot se trdi, ker so se pri krvavem prevratu v jeseni leta 1910. kršile tudi tuje posesti. Spominjati .se je samo treba na nasilno postopanje napram raznim cerkvenim družbam brez ozira na narodnost in da se je mlada republika spočetka branila plačati kako odškodnino. V zadnjem času so republikanski mogočnjaki sprevideli, da ni koristno vztrajati na tem potu in so odnehali. Vendar se pa. to ni zgodilo v toliko, v kolikor velevlasti z vso pravico zahtevajo in ako ne bo republikanska vlada napram zahtevam velevlasti še več odnehala, bo čakala še dolgo, da jo bodo priznali. Lizbona, 14. avgusta. Podčastniki so poslali vojnemu ministru pismo, v katerem prosijo, da smejo nositi častniške sablje. V pismu je bila grožnja, da bodo podčastniki prestopili k mo-narhističnim zarotnikom, ako se jim ne ugodi. Vojni minister je nato izdal na vse polke ukaz, da se mora vsak eventualen upor /atroti v kali ter kaznovati najstrožje. Lizbona, 14. avgusta. 18 seržantov 16. pešpolka je bilo spoznanih za. krive kot zarotniki proti državni oblasti ter so jih prepeljali v neko trdnjavo. Tudi v 17. pešpolku v Beji so sc uprli vojaki. Velik del vojakov in podčastnikov jc hotel prirediti mačjo godbo polkovniku, odreči mu pokorščino ter pokazati svetu, da ga kot republikanca monar-histični vojaki ne respektirajo. Republikanski vojaki so pa preprečili demonstracijo. Vodja monarhistov, nek praporščak, se je nato usmrtil; prereza! si je žile. Lizbona, 14. avgusta. Pretežna večina vojaštva je republikanska. V splošno presenečenje republikanskih krogov pa so se mnogi polki izkazali kot nezanesljivi. Najhujše, ker je med temi polki tudi lizbonski 16. pešpolk. PERZIJSKE HOMATIJE. PORAZ PERZIJSKEGA EKSŠAHA, Petesrburg, 14. avgusta. Iz Teherana gredo vladne čete, močne 15.000 mož, med njimi Bahtijari, eksšahu Mohamedu Aliju, ki koraka proti Teheranu, nasproti. Prišlo jo do bitke pri Firuz-kuhu, v kateri je bil dol eksšahovili čet poražen. Odločitve šc ni. Teheran, 14. avgusta. Eksšah Mohamed Ali se nahaja SO milj severno 3d Teherana. Prišlo jc med n jim in med vladnimi četami do bitke, v kateri jc bil eksšahov vojskovodja ubit. MINISTRSKA KRIZA V TURČIJI. Carigrad, 14. avgusta. Mladoturški komite je nejevoljen, ker jc veliki vezir llakki-paša imenoval za. ministra, pošte in javnih del moža, ki ne pripadam mladoturški stranki. Mladoturki sc prizadevajo, da bi so osnoval izključno mladoturški kabinet pod vodstvom bivšega finančnega ministra Džavid-beja. MALISORSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 14. avgusta.. Gin,som depeše skaderskega valija so so skoro vsi Malisori vrnili v svojo domovino. V Črni gori je ostalo le 40 rodbin iz hotiš-kega plemena. KRALJ NIKOLAJ ČRNOGORSKI. Dunaj, 14. avgusta. Semkaj iz Pe-terburga dospeli črnogorski minister Miuškovič je izjavil, da se bo kralj Nikolaj v teku šestih tednov podal na potovanje v inozemstvo in obiskal ruskega carja ter cesarja Franca Jožefa. DEMONSTRACIJA BREZPOSELNIH NA DUNAJU. Dunaj, 14. avgusta. Tu je okrog 200 brezposelnih demonstriralo pred ro-tovžem. SLOVEČ SLIKAR UMRL. Haag, 14. avgusta. Tu je umrl sloveči slikar Jožef Israels. SMRTNE NEZGODE NA STRELIŠČU. Šopronj, 14. avgusta. Ob pj-iliki strelnih vaj huzarskega polka je bila ustreljena neka gospodična. Občinski svet. je z ozirom na to, da je polk hodil streljat na kraj, kjer ni imel pravice, pozval vojaško oblast, naj primerno ukrene, če ne, ne bo občina dajala vojakom nobenega prostora več za streljanje na razpolago. PONESREČENA VOJNA LADJA. Rim, 14. avgusta. Križarka »Sari Giorgio« jo v bližini Posillipa zadela ob skalo in zadobila več poškodb. Poprave .so traiale celo noč. Izlet soslicarjev na Sled. 2465 po sledežem vimen redu: Odhod iz Ljubljane juž. kol. ob 7. uri 01 m. u i, ,, drž. ,, „ 7. ,, 08 ,, „ Vižmarij „ 7. „ 16 „ .. „ Medvod „ 7. „ 25 „ „ Škofje Loke ,, 7. „ 36 „ .. .. Kranja „ 7. „ 47 „ T B i ZN I <0 JtSIS Jt-i Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 14. avgusta. Pšenica za oktober 1911 . . . . 11'33 Ož za oktober 1911......9 20 Oves zaoktober 1911.....8 39 Koruza za sept. 1912.....7 94 Koruza za maj 1911......7'94 99 NUSSOL 66 od Bsrgmann & Ko., Tešin (Tetschen) oh Lahi je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvaniu las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi m črni barvi steklenica po K 2-50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Feltlch-Frankhelm, brivec. za trgovino mešanega blaga se sprejme. Natančneje se izve pri M. Poženel, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. 2447 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Sini itd. 2472 Jakob Luznar c. kr, sodnik Angela Luznar roj. Bevc poročena Kostanjevica dne 15. avgusta 1911 Lukovica Zahvala. 2466 Za vse izraze sožalja in rlokaze odkritega sočutja o priliki prežalostne smrti nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda Štefkota Pogačnika deželnega računskega oficijala izrekamo tem potom globoko ginjeni svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, veleblagorodnima gospodoma dr. Ivanu Zajcu, deželnemu odborniku in dr. Vinku Gre-goriču, primariju, velecenjenim gospodom deželnim uradnikom, kakor tudi vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujemo gg. tovarišem pevcem za preginljive žulostinke ter vsem mnogim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. V Ljubljani, 14. avgusta 1911. Žalujoče rodbine Pogačnik - Vodnik. Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudde pod »Merkur«, Brno Neugasse 20. zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne pošle priporoča svojo trgovino vsakovrstne zlatnine §n§ ter precizijskih žepnih ur. Lastna delavnica Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno. 2714 se odda s 1. novembrom v najem. Več se izve pri Anionu Maver, Ljubljana, Metelkova ulica 19. 2421 jc zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4-59 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter kletnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K a—. Pošilja proti povzetju prusko - šlezijska izvozna tvrdka Za neugujajoče denar nazaj pod zelo ugodnimi pogoji v Drnovci blizu Vač, železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine. ovac in prešičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna. Pojasnila daje pisarna tir. Frana Foček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg Stev. 30. 2154 10 Išče se pošteno, zdravo, 14 do 16 let staro dekle kot 2464 v • za Glavno zalogo tobaka. Angelj Casa-grande v Ajdovščini (Primorsko). si usoja tem potom javiti, da je izstopila iz službe v hotelu „Štrukelj" ter nastopila enako službo v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. 2465 sc sprejmeta v pouk za mizarski obrt, nastop takoj. — ilndrej Kregar, mizar, mojster, Vižmarj'e nad Ljubljano. 246? Ha prejai imam večjo množino starega nad trideset let. 2462 JžJ0jz!j Beržlč zidarski mojster Stara Loka 63, F. Skofja Loka. Podpirajte domačo industrijo! Soiina ulica. Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne 11 spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trfjanje, pletilni materiial za stroje Ud. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. PIe!ilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov so cene veliko nižje. 164 Starš nogovice se ceno podpietujejo! k Prtznnno močna, lahko tekoča solidna ln ncprckoslflva bo 866 „Kšntia""koIesa. NajobSirnejSe Jamstvo, llustrovani ceniki brozplafino. E Camers!!i, UMm tajska 0.9. Speollaln« trgovin« e kolesi In posameinlml d«IL Izposo|cvan|c koles. »-Vi;