folia biologica et geologica 62/1, 201–221, l jubljana 2021 Ra Stje in R a Stlin St Vo Po Vo Dja ga Čni Ka na V oj SKe M in V t Rebu Ši – PRiSPe Ve K Za njego Vo na Ra Vo Va RSt Veno VRe Dnotenje Vegetation an D flo Ra of t He R iVe R-ba Sin of t He ga Čni K St Rea M (Voj SKo , SPo Dnja t Rebu Ša ) – a cont Ribution fo R it S natu Re PRotection e Valuation igor Da KSKoble R 1 , jože Ča R 2 , a nka Ru Dolf 3 , Rafael t e RPin 4 & branko VReŠ 5 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0084 IZVLEČEK Rastje in rastlinstvo povodja Gačnika na Vojskem in v Trebuši – prispevek za njegovo naravovarstveno vred- notenje V članku smo povzeli rezultate naših raziskav rastja in rastlinstva v povodja g ačnika na Vojskem in v t rebuši v za- hodni Sloveniji. n aštevamo najbolj pogoste in najbolj značil- ne rastlinske združbe, zavarovane in redke rastline in nara- vovarstveno vredne habitatne tipe. Slednjih je vsaj sedem. V njihovih združbah uspevata dve n atura 2000 vrsti (Primula carniolica, Cypripedium calceolus) in skoraj 60 zavarovanih in (ali) redkih cevnic (rdeči seznam). Med združbami so naj- bolj ogrožena mokrišča (nizka barja in mokrotni travniki) in njihove značilne vrste: Drosera rotundifolia, Dactylorhiza lapponica subsp. rhaetica, D. traunsteineri, Eleocharis quin­ queflora, Eriophorum angustifolium, E. latifolium, Pinguicu­ la vulgaris in Trichophorum alpinum. Ključne besede: vegetacija, flora, mokrišča, nizka barja, n atura 2000, Slovenija ABSTRACT Vegetation and flora of the river-basin of the Gačnik stream (Vojsko, Spodnja Trebuša) – a contribution for its nature protection evaluation We have summarized results of our research of vegeta- tion and flora in the river-basin of the g ačnik (Vojsko, Do- lenja t rebuša) in western Slovenia. We enumerate most fre- quent and characteristic plant communities, which belong to seven habitat types of european conservation importance. in their stands grow two n atura 2000 species (Primula car­ niolica, Cypripedium calceolus) and almost 60 vascular plant species, which are protected and (or) on the red list. a mong communities and plants are the most threatened fens and moist grasslands and their characteristic species: Drosera ro­ tundifolia, Dactylorhiza lapponica subsp. rhaetica, D. traun­ steineri, Eleocharis quinqueflora, Eriophorum angustifolium, E. latifolium, Pinguicula vulgaris and Trichophorum alpi­ num. Key words: vegetation, flora, wetlands, fens, natura 2000, Slovenia 1 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, biološki inštitut jovana Hadžija, Regijska razisko- valna enota t olmin, brunov drevored 13, Si-5220 t olmin, igor.Dakskobler@zrc-sazu.si 2 beblerjeva 4, 5280 idrija, joze.car@siol.net 3 beblerjeva 10, 5280 idrija, ankavon1@gmail.com 4 Vojskarska 12, 5280 idrija, marta.terpin@gmail.com 5 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, biološki inštitut jovana Hadžija, n ovi trg 2, Si- 1000 l jubljana, branko.vres@zrc-sazu.si Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 202 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 g ačnik izvira na Vojskem, v več izvirih, pri čemer sta največja pod domačijo Korpcija, na nadmorski višini okoli 1000 m. V t rebušico se izliva pri Dolenji t rebuši, na nadmorski višini okoli 220 m. Zračna pot od izvira do izliva je okoli 8 km. Smer njegovega teka je v glav- nem jugovzhod-severozahod. Čeprav je g ačnik le ena izmed znamenitih grap v povodju t rebušice in vsaj de- loma podobno rastje poznamo tudi ob drugih njenih grapah, na primer ob Kozjeku, Pršjaku, Makčevi in Srni grapi ter jelenku (prim. t erpin 2020), je njegovo celotno povodje v slovenskem merilu nekaj edinstve- nega. o bravnavati ga moramo kot celoto – torej kot dolino v vojskarskem delu in kot globoko urezano, ozko grapo v trebuškem delu. Prvi so na izjemnost g ačnika opozorili t erpin, Čar & Podobnik (1978, 1983), tudi na nekatere njegove botanične posebnosti, kasneje tudi Rojšek (1991). n a mokrišča, ki so poseb- 1 u Vo D nost predvsem vojskarskega dela g ačnika, je prvi opo- zoril t erpin (1984, 1995, 1996), kasneje so vanj poleg nas zahajali tudi drugi botaniki: branko Dolinar, janez Mihael Kocjan, brane a nderle, igor Zelnik, t inka g antar, jože Kosec in še nekateri, a jih še zdaj nimamo celovito popisanih in kartiranih. Muzejsko društvo idrija in g eopark idrija sta leta 2017 ob teh mokriščih postavila informacijsko tablo. t a obiskovalce poduči o tukajšnjih posebnostih v geološki zgradbi, rastju in ra- stlinstvu. V članku želimo zbirno podati naše botanič- no vedenje o celotnem povodju g ačnika (temelji na naših fitocenoloških in florističnih popisih v letih med 1999 in 2020, skupno več kot 300) – slika 1 in spodbu- diti njegovo celovito (za)varovanje. Ključni za razume- vanje te naravne znamenitosti so geološki in geomor- fološki procesi in geološka zgradba, zato jih bomo do- pisali pri posameznih odsekih potoka. 2 Meto De f itocenološke in floristične popise smo naredili po ustaljenih metodah (braun- blanquet 1964, jalas & Suominen 1967) in jih vnesli v podatkovno bazo f loVegSi (t . Seliškar, b . Vreš & a . Seliškar 2003). Rastlinske združbe smo ugotavljali s pomočjo fitoce- noloških popisov, v habitatne tipe pa jih uvrščali po tipologiji habitatnih tipov Slovenije Ht S 2004 (jogan et al. 2004). n omenklaturni viri za imena rastlinskih združb so Šilc & Čarni (2012), Dakskobler (2015) in Dakskobler & Martinčič (2018, 2020). n omen- klaturna vira za imena cevnic sta Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007) in podatkovna baza f loVe- gSi. Vira za podatke o zavarovanih rastlinah in rastli- nah iz rdečega seznama sta a non. (2002, 2004). o pisi geoloških razmer so rezultat dolgoletnih raziskav enega izmed avtorjev (jožeta Čarja), upoštevali pa smo tudi nekatera pregledna dela (buser 1 986, 1987, Čar 2010). 3 Re Zultati 3.1 Geološka zgradba, rastje in rastlinstvo vojs- karskega dela Gačnika Po značilnostih rastja g ačnik lahko razdelimo v tri dele: zgornji tek od izvirov do domačije Maganija, sre- dnji tek od doline pod to domačijo do domačije V g ač- niku in spodnji tek od nekdanje gačniške žage pod to domačijo do izliva v t rebušico. bližnja okolica Vojskega in izvirno območje g ač- nika ima zapleteno geološko zgradbo, podobno kot jo ima večina idrijskega ozemlja. inverzno ležeče kamni- ne iz Kanomeljskega tektonskega okna se mimo Štur- majc in Škratovša v Vojskarskem tektonskem poloknu vlečejo po dolin pod vasjo vse do izvirnega območja potoka g ačnika. V obrnjeni legi opazujemo različne paleozojske kamnine, spodnjeskitske plastnate in zgor- njeskitske neplastnate dolomite, ki zaključujejo inver- zno kanomeljsko strukturo prav na izvirnem območju g ačnika. g lavni izvir g ačnika – ta je zajet za vojskar- ski vodovod – priteka na dan neposredno ob narivnem stiku kamnin kanomeljske strukture in nad njimi leže- čimi plastmi t rnovskega pokrova v normalni legi. Ka- mnine t rnovskega pokrova najdemo vse do izliva g ač- nika v t rebušico. na izvirnem območju g ačnika so kamnine močno pretrte, vendar ne samo zaradi nariva, temveč tudi zaradi zapleteno zgrajenega (več krakov) Kobariškega preloma (buser 1986), ki naj bi se prav na območju Vojskega postopno zaključeval (izklinjal). Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 203 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 1: Zemljevid raziskovanega območja z nahajališči naših popisov. Figure 1: Map of the researched area with localities of our relevés. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 204 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Zapletene geološke razmere na izvirnem območju g ačnika gradijo tri vrste pretrtih dolomitov z različni- mi količinami terigenih primesi – gline in kremenove- ga melja. Primesi se lahko kopičijo in ustvarjajo kra- jevno nekoliko zakisane zaplate sredi karbonatnih k a m n i n. Približno 300 metrov pred Maganijo priteče g ač- nik na zgornjetriasne karnijske sive plastnate dolomite in temno sive apnence, ki so usmerjeni položno proti zahodu, zato se nam po dolini odpirajo vedno mlajše kamnine. o be kamnini, dolomit in apnenec, vsebujeta gomolje roženca, ki ga najdemo kot drobir v preperini. Verjetno je tudi to vzrok, da so travniki v okolici Ma- ganije rastlinsko zelo bogati. Zgornji tek g ačnika je v glavnem po gozdu. Pre- vladujejo sestoji dinarskega jelovo-bukovega gozda (Omphalodo­ Fagetum) in to njegovih različnih oblik (subasociacij), povezano z geološko sestavo tudi bolj kisloljubnih, na primer z rebrenjačo (Blechnum spi­ cant). g ozd je večinoma gospodarjen, ponekod vlake potekajo po strugi stranskih povirnih krakov. nekaj gojenih travnikov in pašnikov je pod Korpcijo, pod domačijo Pri Čarju in pod domačijo Maganija. na enem od teh travnikov, oziroma že na gozdnem robu, blizu kolovoza, ki od domačije Korpcija vodi proti po- toku, je eden od avtorjev (Rafko t erpin) 3. 7. 1987 opa- zil tudi kojniško peruniko (Iris sibirica subsp. erirrhi­ za). Kasnejših potrditev za to nahajališče nimamo. na koncu cestnega klanca pod Maganijo se svet nenadoma povsem spremeni. Z levega položnega po- bočja ob cesti do bendije se zvrsti kar 18 šibkejših izvi- rov, ki stalno zamakajo pretrte dolomite in ustvarjajo zanimiva rastišča (okroglolistna rosika, bogata ma- hovna flora). g ačnik priteče na pisane karnijske kla- stične kamnine. Potok začne vijugati, ob njem na de- snem bregu se razprostira zamočvirjena ravnica, v pobočju nad njim, proti domačiji Za Robom, se kažejo skoraj gola rebra sivega in zelenkastega glinavca in me- ljevca z vložki rumenkasto-rjavega kremenovega pe- ščenjaka in redkimi lečami kremenovega konglomera- ta. Med naštetimi kamninami se višje v pobočju nad zamočvirjeno ravnico začnejo pojavljati tudi leče temno sivega peščenjaka in laporastega apnenca. Klas- tične karnijske kamnine so slabo sprijete (litificirane). Deževnica hitro spira preperino in mehko kamnino v podlagi. Zato ostajajo pobočja in grebeni neporasli ali pa na njih rastejo le posamezne rastline z močnejšim koreninskim sistemom. Zamočvirjena ravnica na desni strani potoka seže vse do kmetije V g ačniku. n a opisani geološki podlagi se začne drugi, bota- nično izjemno raznolik in razmeroma ravninski del g ačnika s številnimi naravovarstveno zelo vrednimi rastlinskimi združbami. Pokrajina je mozaična – trav- niki, mokrišča, obrečna grmišča in gozdovi, pobočni gozdovi. V njej se prepletajo združbe iz reda Cariceta­ lia davallianae (rastje nizkih barij s srhkim šašem, Carex davalliana), močvirne združbe iz reda Phragmi­ tetalia (trstičja in šašja v počasi tekočih ali stoječih vodah), mokrotni travniki iz zveze modre stožke (Mo­ linion) in fragmenti združb z različnimi vrstami vrb, s sivo jelšo ter pionirski sestoji breze in rdečega bora. Pomemben vzrok za to svojstvenost in pestrost je zgo- raj opisana kamninska podlaga, saj se na desni strani potoka izmenjujejo nekarbonatne kamnine (pešče- njak, meljevec, glinavec), na levem pobočju pa ob pre- lomu močno pretrti dolomiti. n ajvečja posebnost tega dela g ačnika so mokrotne površine, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, ki ima odločilno vlogo pri nastajanju tal. t alna ali povr- šinska voda je bogata s hranili, meje med bolj in manj zamočvirjenimi travniki večinoma niso ostre, kar vse je pogosto značilnost združb nizkih barij. Med njimi je ob g ačniku najbolj posebna združba malocvetne site (Eleocharis quinqueflora), ki jo uvrščamo v asociacijo Eleocharitetum pauciflorae. n ašli smo jo na zelo majh- nih površinah na levem bregu g ačnika, približno na sredi med odcepom ceste za bendijo in domačijo Pu- stota (Pstata). V povirni združbi (stalna mezeča voda na tektonsko pretrtih dolomitih) ob majhnem potočku skupaj z malocvetno sito rastejo tudi navadna mastni- ca (Pinguicula vulgaris), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), močvirska preslica (Equisetum palustre), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), Hostov in proseni šaš (Carex hostiana, C. panicea) in še nekatere druge vrste. n atančnejše popise je naredil eden izmed avtorjev (branko Vreš, 2006), a njegovi popisi iz g ač- nika v članku, ki obravnava združbo malocvetne site v Sloveniji (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010), niso vključeni. n a več krajih se pojavlja združba prosenega šaša in širokolistnega munca (Eriophoro­ Caricetum paniceae), v kateri ob g ačniku ponekod rasteta tudi ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium) in nizki gadnjak (Scorzonera humilis). Med združbe nizkih barij štejemo tudi združbo Hostovega šaša in modre stožke (Molinio caeruleae­ Caricetum hostianae), ki je po vrstni sestavi že prehodna proti združbam modre stožke (zveza Molinion caeruleae). V taki prehodni, a zaradi že precej dolgo opuščene košnje močno spreme- njeni močvirski združbi smo v letih 2006 in 2007 opa- zili alpski mavček (Trichophorum alpinum), razmero- ma redko in ogroženo značilnico tovrstnih rastišč (Dakskobler & Zelnik 2006). n a večji zamočvirjeni površini na desnem bregu g ačnika, približno na sredi- ni med domačijama Pustota (Pstata) in Maganija, je rasel v sestoju, v katerem je prevladoval trst (Phragmi­ tes australis), v pritalni zeliščni plasti pa so bili poleg Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 205 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 mavčka najbolj pogosti šaši (Carex echinata, C. pani­ cea, C. hostiana, C. flava, C. lepidocarpa, C. vesicaria), močvirski osat (Cirsium palustre), modra stožka (Moli­ nia caerulea), dvodomna špajka (Valeriana dioica), močvirska preslica (Equisetum palustre) in še druge vrste. Med združbami reda Phragmitetalia se ob g ačni- ku pojavljaj predvsem trstičje (Phragmitetum vulgaris) – na največji površini pod domačijo Pustota (Pstata) v smeri domačija Maganija, rogozovje (Typhetum latifo­ liae) – v majhnih stranskih potočkih bližje domačije g ačnik, in združbe visokih šašev (Carex rostrata, C. vesicaria, C. paniculata) in gozdnega sitca (Scirpus syl­ vaticus) – na navadno majhnih površinah na precej mestih ob potoku ali v njegovi bližini. Preplet med združbami nizkih barij in mokrotnih travnikov opažamo tudi na pašnikih na desnem bregu g ačnika med domačijama Pustota (Pstata) in g ačnik. na njih rastejo še nekatere značilnice nizkih barij (Carex hostiana, C. lepidocarpa, C. panicea, Eriopho­ rum latifolium, E. angustifolium), a prevladujejo vrste mokrotnih travnikov (Festuca pratensis, Molinia cae­ rulea, Succisa pratensis, Agrostis gigantea). Posebnost sta nizki gadnjak (Scorzonera humilis) in visoki trpotec (Plantago altissima), ki ima tu novo nahajališče (leg. et det. i. Dakskobler, 21. 6. 2019). Mokrišča in povirne združbe so tudi ob manjšem desnem pritoku g ačnika pri domačiji Za Robom. n aša uvrstitev mokrotnih travnikov z modro stož- ko (Molinia caerulea) v sintaksonomski sistem na rangu asociacije ob g ačniku še ni preverjena (prim. Zelnik 2011). Zanesljivo je prisotna združba modre stožke in svilničastega svišča (Gentiano asclepiadeae­ ­ Molinietum caeruleae), najbrž tudi združba modre stožke in klobčastega ločja (Junco conglomerati­ Moli­ nietum caeruleae). Precejšen del mokrišč in mokrotnih travnikov ob g ačniku je ograjen kot pašnik za osle in konje. S pašo se deloma zavira zaraščanje s trstičjem in grmovnica- mi, a zaradi nje se vrstna sestava in zgradba travniških združb spreminja. n ekdanja raba je bila gotovo pred- vsem košnja, z izjemo najbolj zamočvirjenih delov. V tem delu g ačnika so na bolj dvignjenih ali od potoka odmaknjenih površinah tudi gorski gojeni travniki z visoko pahovko in rumenkastim ovsencem (Pastinaco­ Arrhenatheretum, Rhinantho freynii­ Trise­ tetum flavescentis), prav tako zakisani travniki z vol- kom (Polygalo vulgaris­ Nardetum strictae) in redkejši suhi travniki s pokončno stoklaso (Bromo­ Plantagine­ tum mediae s. lat.). na enem od travnikov nad cesto med odcepom za bendijo in domačijo g ačnik rastejo tudi belkaste ročice (Pseudorchis albida). o dkrila sta jih jože Kosec in Rafko t erpin. Med mejicami in travniki so pogosta in v času nje- nega cvetenja zelo opazna steblikovja s prevladujočo rumeno maslenico (Hemerocallis lilioasphodelus), v združbi, ki jo še preučujemo. t ako na mokriščih kot v gozdu je razmeroma pogost štajerski pljučnik (Pulmo­ naria stiriaca), pokazatelj bolj kislih rastišč. Posebnost na nanosih tik ob potoku so tudi manjši obrežni sestoji listavcev in iglavcev, ki jih uvrščamo v glavnem v združbo sive jelše (Alnetum incanae s. lat.) in v združbi rdečega bora in sive jelše ter rdečega bora in skalne glote (Alno incanae­ Pinetum sylvestris, Bra­ chypodio rupestris­ Pinetum sylvestris). n a teh nanosih na bregovih g ačnika rastejo tudi posamezni macesni in breze, bolj pogosto pa smreka in bukev, ki ponekod v teh logih prevladujeta v za zdaj še ne opisanih združ- bah. n a manjših površinah so na produ grmišča vrb, med katerimi je tudi črnikasta vrba (Salix myrsinifo­ lia), uvrščamo pa jih v glavnem v združbo sive in rdeče vrbe (Salicetum eleagno­ purpureae) in pionirske združ- be prodišč, ki se imenujejo po navadnem repuhu, Peta­ sites hybridus (Petasitetum officinalis). l epi čeveljc (Cypripedium calceolus) je leta 2005 cvetel prav v vrze- lastem logu tik ob desnem bregu g ačniku (fotografija 8. 6. 2005, objava jesenšek & crivelli 2018). Med oblikami rastja v tem delu g ačnika so tudi grmišča na- vadnega brina, Juniperus communis (Brachypodio­ Juni­ peretum communis nom. prov.). Posebnost so vrzelasti pionirski sestoji rdečega bora na erozijskih pobočjih iz peščenjaka, glinavca in meljevca, s primesjo apnenca. Za zdaj jih uvrščamo v združbo rdečega bora in trstikaste stožke (Molinio arundinaceae­ Pinetum sylvestris), a naših popisov še nismo obdelali. V teh vrzelastih sestojih blizu domači- je Za Robom raste tudi zavarovani kijasti lisičjak (Ly­ copodium clavatum), ki so ga nekoč uporabljali za či- ščenje kmečkih peči (uadla). g ozd na pobočjih je v glavnem še vedno jelovo-bukov (Omphalodo­ Fage­ tum), na dolomitnih strminah tudi črnogabrovo-bu- kov (Ostryo­ Fagetum). na površinah, kjer prevladuje peščenjak, najdemo kisloljubno bukovo združbo z re- brenjačo (Blechno­ Fagetum). V njenih sestojih raste tudi gorska krpača (Thelypteris limbosperma). Rastje v drugem, precej ravninskem delu g ačnika, sodi v naslednje n atura 2000 habitatne tipe (jogan et al. 2004): eu 6410 t ravniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (Physis 37.31) eu 7230 b azična nizka barja (Physis 54.2) eu 9110 b ukovi gozdovi Luzulo­ Fagetum (Physis 41.11) eu 91K0 i lirski bukovi gozdovi (Aremonio­ Fagi­ on) (Physis 41.1c ) Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 206 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 eu 91 e0* o brečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Physis 44.3) V vojskarskem delu g ačnika poznamo naslednje zavarovane vrste: Arnica montana, Convallaria maja­ lis, Cyclamen purpurascens, Cypripedium calceolus, Dactylorhiza fuchsii, D. incarnata, D. lapponica subsp. rhaetica, D. majalis, D. traunsteineri, Drosera rotundi­ folia, Epipactis palustris, E. helleborine, Gymnadenia conopsea, Helleborus niger, H. odorus, Hemerocallis lili­ oasphodelus, Iris graminea, I. sibirica subsp. erirrhiza, Lilium carniolicum, L. bulbiferum, L. martagon, Listera ovata, Lycopodium clavatum, Neottia nidus­ avis, Or­ chis ustulata (Neotinea ustulata), Pinguicula vulgaris, P. alpina, Platanthera bifolia, Pseudorchis albida, Tra­ unsteinera globosa in še nekaj vrst iz rdečega seznama, ki sicer niso zavarovane: Blysmus compressus, Carex davalliana, C. hostiana, C. paniculata, C. rostrata, C. vesicaria, Eleocharis quinqueflora, Equisetum ramosis­ simum, Eriophorum latifolium, E. angustifolium, Scor­ zonera humilis, Trichophorum alpinum. Med tujerodnimi vrstami smo v tem delu g ačnika opazili le robinijo (Robinia pseudoacacia) – v vrzela- stem rdečeborovju blizu domačije Za Robom, okoli 940 m nm. v., med najvišje ležečimi nahajališči v Slove- niji, drobnocvetno nedotiko (Impatiens parviflora) – ob potoku pod domačijo Pustota (Pstata), divji kostanj (Aesculus hippocastanum) – manjši grm v gozdu pod o galcami, nad desnimi povirnimi kraki g ačnika, in na več nahajališčih enoletno suholetnico (Erigeron an­ nuus). 3.2 Geološke razmere, rastje in rastlinstvo trebuškega (grapastega) dela Gačnika t retji del potoka g ačnik se začenja nizvodno od do- mačije V g ačniku in se konča ob izlivu potoka v t re- bušico. Dolina se zoži v ozko, strmo in deloma prepa- dno grapo s številnimi slapovi, ki so jih podrobno opi- sali t erpin, Čar & Podobnik (1979, 1983), glej tudi t erpin (2020). Pri domačiji V g ačniku se plasti sinklinalno pre- vesijo proti vzhodu, zato prehajamo vzdolž grape v vedno starejše plasti. Pri nekdanji gačniški žagi priteče potok najprej na plastnati cordevolski dolomit, le ne- koliko niže se že zagrize v skoraj bel do sivkast krista- last in neplastnati dolomit, ki nas spremlja vse do izliva potoka g ačnik v reko t rebušico. Prej prijazna mehka pokrajina se spremeni v trdo, strmo, ozko in težko pre- hodno grapo. o krog 120 metrov pod ostanki gačniške žage se potok prvič požene čez prvo pregrado in ustvarja brdarjev slap. n ato se po grapi zvrsti še 11 sla- pov s padci od 6 do 20 metrov. Slapovi so nastali ob bolj ali manj močnih in zapleteno zgrajenih prelomnih conah, ki prečkajo grapo g ačnika v smeri SSV-jjZ. Med slapovi je potok ustvaril številne živahne posko- ke, slikovite kotlice, ozke žlebove in drse ter ravne in zavite težko prehodne ali, brez potrebne opreme, celo neprehodne kanjone. iz prelomnih con in pobočij se nacejajo šibke vode, ki vlažijo dolomitne stene in nudi- jo zanimiva rastišča. Posebnost predstavlja nastajanje lehnjaka v Statarski grapi (desni pritok g ačnika med nekdanjima domačijama a penak in Stata/Pstata). Kje se statarska voda nasiči s kalcijevim karbonatom, še ni pojasnjeno, saj ta predel še ni natančneje geološko kar- tiran. V zaključnem delu grape se g ačnik umiri, preto- či se skozi nekaj izjemno lepih romantičnih kotlic in se izlije v t rebušico. Prevladujoči tip rastja je gozd, ki ga uvrščamo v več gozdnih združb. n a prisojnih pobočjih prevladuje združba bukve in črnega gabra (Ostryo­ Fagetum). V predelih, kjer je zaradi prelomov dolomitna kamnina pretrta, opazimo njeno posebno, bolj vlagoljubno obli- ko z velecvetno mrtvo koprivo (Lamium orvala) – Ost­ ryo­ Fagetum lamietosum orvalae. najbolj strma in skalnata rastišča poraščajo nizki sestoji črnega gabra in malega jesena (Fraxino orni­ Ostryetum). n jihova za- nimivost na skalnatih pobočjih nizvodno sotočja g ač- nika in Statarske grape so številni primerki vzhodno- alpsko-severnodinarskega endemita Saccardove kadu- lje (Salvia pratensis subsp. saccardiana). na manjših površinah (terenske uravnave ali vbokline) smo našli tudi združbi bukve in tevja (Hacquetio­ Fagetum) in bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae­ Fa­ getum). V kamnitih žlebovih so sestoje plemenitih li- stavcev. V glavnem jih uvrščamo v združbo gorskega javorja in pomladanske torilnice (Omphalodo-Acere­ tum pseudoplatani). Sestoji, kjer v drevesni plasti pre- vladuje veliki jesen, kažejo tudi podobnost z združba- ma velikega jesena in tevja (Hacquetio­ Fraxinetum excelsioris) in velikega jesena in črne čmerike (Veratro nigri­ Fraxinetum excelsioris). V žlebovih in manjših grapah na prisojnih pobočjih že blizu sotočja s t rebu- šico (pod nekdanjo Čarjevo domačijo, pod Zamejnim brdom) raste tudi čemaž (Allium ursinum). V gozdovih je še precej sledov oglarjenja iz obdobja pred drugo svetovno vojno. n a osojnih pobočjih prevladujejo bukovi in črno- gabrovi sestoji, ki jih uvrščamo v združbe bukve in kresničja (Arunco­ Fagetum), bukve in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti­ Fagetum) in črnega gabra in dla- kavega sleča (Rhododendro hirsuti­ Ostryetum). na manjših površinah so tudi združbe plemenitih listav- cev (Omphalodo­Aceretum pseudoplatani), črnega gabra in kranjskega volčiča (Scopolio carniolicae­ Ostr­ yetum nom. prov) – sestoje te združbe smo našli tudi v Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 207 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 skalovju na desnem bregu potoka zahodno od nekda- nje domačije a penak, črnega gabra in rumene masle- nice (Hemerocallido­ Ostryetum), bukve in črnega gabra (Ostryo­ Fagetum) in črnega gabra in malega jese- na (Fraxino orni­ Ostryetum). Zlasti združba bukve in dlakavega sleča je ena izmed posebnosti g ačnika in vseh trebuških grap. Severno od Medveda na osojnih pobočjih obravnavane grape v njej raste tudi blagajev volčin (Daphne blagayana) – Dakskobler (2000). V graparskem delu g ačnika je veliko skalnatih ob- močij z združbami vlažnih skalnih razpok. u gotovili smo naslednje asociacije, ki se imenujejo po kranjskem jegliču (Primula carniolica), kranjskem zalem kobulč- ku (Astrantia carniolica), charmeilovem repušu (Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae) in alpski ma- stnici (Pinguicula alpina): Phyteumato columnae­ Pri­ muletum carniolicae, Astrantio carniolicae­ Primuletum carniolicae in Astrantio carniolicae­ Pinguiculetum alpi­ nae (Dakskobler & Martinčič 2020). Pogoste vrste v teh združbah so še rumeno milje (Paederota lutea), po- nekod tudi dvocvetna vijolica (Viola biflora) in rjastor- javi šaš (Carex ferruginea). Precej popisanih združb vlažnih skalnih razpok še nismo uvrstili v sintakso- nomski sistem in jih še preučujemo. Zanimive so tudi mahovne združbe ob nekaterih slapovih, še posebej na lehnjaku na Statarski grapi, ki jih za zdaj uvrščamo v asociacijo Cratoneuretum commutati in se imenujejo po mahu Palustriella commutata. Še neraziskana so kamnita travišča na skoraj pre- padnih osojnih pobočjih pod Prdenskim vrhom, v naj- bolj alpskem območju g ačnika, kjer rasteta tudi mace- sen (Larix decidua) in slečnik (Rhodothamnus chamae­ cistus). n ajbrž sodijo v združbo modrike in kranjskega jegliča (Primulo carniolicae­ Seslerietum calcariae). na manjši strmi gozdni jasi na prisojni strani grape, že v spodnjem delu, med Zamejnim brdom in a penakom, smo pred nekaj leti (leg. et det i. Daksko- bler, 2. 4., 22. 4. in 12. 6. 2019) našli združbo trstikaste stožke (Molinia arundinacea) in modrike (Seslerio cae­ rulea­ Molinietum arundinaceae nom. prov.), v kateri obilno raste blagajev volčin (Daphne blagayana) – torej ima ta naša znamenita rastlina nahajališča na obeh bregovih g ačnika. Posebnost na prisojnih pobočjih, predvsem v spo- dnjem delu grape, nizvodno sotočja s Statarsko grapo, so tudi precej obsežne z gozdom neporasle travnate površine. Podrobnejši ogled pokaže, da je odločilen dejavnik za to neporaslost mezeča voda in majhni izvi- ri ter plitva mineralno-organska tla, porasla s črnim sitovcem (Schoenus nigricans) in trstikasto stožko. n a ponekod razgaljeno dolomitno podlago kaže kranjski zali kobulček, zato te sestoje uvrščamo v asociacijo Astrantio carniolicae­ Schoenetum nigricantis (Daks - ko b l e r & Martinčič 2016). nekoliko podobna in z njimi pogosto stična so povirna travišča trstikaste stožke in kranjskega zalega kobulčka (Astrantio carni­ olicae­ Molinietum arundinaceae), v katerih ponekod obilno raste rumena maslenica (Hemerocallis lilioa­ sphodelus). Zavarovane vrste trebuškega, graparskega dela g ačnika so Anacamptis pyramidalis (pri povirjih pri Zamejnem brdu), Cephalanthera longifolia, C. damaso­ nium, C. rubra, Convallaria majalis, Cyclamen purpu­ rascens, Dactylorhiza fuchsii, Daphne blagayana, Di­ anthus monspessulanus, Epipactis helleborine, E. atro­ rubens, E. muelleri, Erythronium dens­ canis, Galanthus nivalis Gymnadenia odoratissima, Helleborus odorus, H. niger, Hemerocallis lilioasphodelus, Ilex aquifolium, Lilium carniolicum, L. martagon, Listera ovata, Neotia nidus­ avis, Pinguicula alpina, Platanthera bifolia, Pri­ mula carniolica (n atura 2000 vrsta, z zelo številnimi nahajališči) in Taxus baccata, na rdečem seznamu pa so tudi vrste Schoenus nigricans, Veratrum nigrum in Ophioglossum vulgatum (pionirski gozd pod domačijo Pustota / Stata; na griču, proti opalam – det. i. Dakskobler, 8. 5. 2020). Posebnost gozdov trebuškega dela g ačnika so po- goste tisa (Taxus baccata), bodika (Ilex aquifolium) in lovorolistni volčin (Daphne laureola). Zanimiva sta tudi pojavljanje toploljubne jesenske vilovine (Sesleria autumnalis) na več krajih predvsem na prisojnih pobo- čjih (Dakskobler & Čušin 2003) in bogata nahajali- šča kranjskega volčiča (Scopolia carniolica) predvsem v osojnih žlebovih in celo v vlažnih skalah. Rastje (združbe) v graparskem delu g ačnika lahko uvrstimo v naslednje natura 2000 habitatne tipe (jogan et al. 2004): eu 7230 b azična nizka barja (Physis 54.2) eu 7220* lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) (P h y s i s 5 4 . 12 ) eu 8210 a pnenčaste in dolomitne stene z vegetaci- jo skalnih razpok (Physis 62.1) eu 91K0 i lirski bukovi gozdovi (Aremonio­ Fagi­ on) (Physis 41.1c ) eu 91 e 0* o brečna vrbovja, jelševja in jesenovja ob potokih in izvirih (Physis 44.3) eu 9180* j avorovi gozdovi Tilio­ Acerion v grapah (Physis 41.4) Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 208 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 g ačnik, potok, ki izvira na Vojskem in se izliva v t re- bušico pri Dolenji t rebuši, je v Sloveniji edinstven pri- mer vodotoka, ki mu človek še ni vzel duše (čeprav je njegov izvir zabetoniral za vojskarski vodovod) in v njegovem povodju najdemo izjemno raznoliko rastje in rastlinstvo. Vzroki za to raznolikost so v precejšnji meri povezani z geološko zgradbo in geološkimi pro- cesi. Vojskarski del doline je sprva gozdnat, naprej pa razmeroma položen, z značilnimi mokrišči, vlažnimi travniki, nizkimi barji, obrežnimi logi, manjšimi pro- dišči, vrbovjem in na pobočjih pionirskim vrzelastim rdečeborovjem na erozijskih površinah na peščenjaku. t rebuški, graparski del g ačnika slovi po številnih sla- povih, a tudi njegovo rastje je posebno in znamenito. t o še posebej velja za združbo dolomitnih povirij s čr- nikastim sitovcem in za združbe vlažnega skalovja, v katerih pogosto raste kranjski jeglič (Primula carnioli­ ca) in so endemične v jugovzhodnih a lpah in sever- nem delu Dinarskega gorstva. Posebnost gozdov nad tem delom g ačnika sta združbi bukve in črnega gabra z dlakavim slečem (Rhododendro hirsuti­ Fagetum in Rhododendro hirsuti­ Ostryetum). njune sestoje, prav tako sestoje drugih tukajšnjih gozdnih združb, je silo- vito prizadel žled leta 2014 in le počasi se spet obnavlja- jo. V večjem delu so gozdovi v graparskem delu g ačni- ka varovalni, saj varujejo zemljišča pred erozijo in pla- zovi in preprečujejo prenaglo odtekanje vode. Zato gozdarji tudi po žledu vanje niso posegali. V celotnem g ačniku rasteta dve n atura 2000 vrsti: lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) – ta zelo redko in kranjski jeglič (Primula carniolica). t ukajšnje rastlinske združbe uvrščamo v sedem natura 2000 habitatnih tipov. V njih raste skoraj 60 vrst, ki so v Sloveniji zava- rovane ali na rdečem seznamu, med njimi več znameni- tosti rastlinstva v Sloveniji, poleg kranjskega jegliča tudi blagajev volčin (Daphne blagayana), kranjski volčič (Scopolia carniolica) in kranjski zali kobulček (Astran­ tia carniolica). najbolj ogrožene so združbe mokrišč (nizkih barij in mokrotnih travnikov) in njihove značil- ne vrste: Dactylorhiza incarnata, D. lapponica subsp. rhaetica, D. majalis, D. traunsteineri, Drosera rotundifo­ lia, Eleocharis quinqueflora, Eriophorum angustifolium, E. latifolium, Pinguicula vulgaris in Trichophorum alpi­ num. n ujen bi bil dogovor z lastniki zemljišč. t udi de- narno bi jih morali spodbuditi za čim bolj trajnostno rabo (morda pozno košnjo, kot je bila nekoč), ki bi te združbe in habitatne tipe ohranjala in preprečevala za- raščanje zemljišč, kjer uspevajo. Potok g ačnik in njego- vo povodje je naravna znamenitost državnega pomena in obe lokalni skupnosti, občini idrija in t olmin, bi po- trebovali državno podporo pri njegovem varovanju in ohranjanju, kar smo dolžni storiti zanamcem. 4 ZaK lju ČKi Za HV ala Pri fitocenoloških in florističnih popisih ob g ačniku na Vojskem v letih 2005 in 2006 so sodelovali in nam pomagali dr. t atjana Čelik, doc. dr. igor Zelnik in brane a nderle. S podatki so nam pomagali tudi bran- ko Dolinar, janez Mihael Kocjan in jože Kosec. Prof. dr. a ndrej Martinčič nam je določal mahove v grapar- skem delu g ačnika. n eimenovana recenzenta sta teh- tno izboljšala naše besedilo. Članek je nastal na pobu- do in z denarno podporo Muzejskega društva idrija in z denarno podporo a gencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (program P1-0236). 5 lite Ratu Ra a nonymous , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči se­ znam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). u radni list RS 82/2002. a nonymous , 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. u radni list RS 46/2004. braun- blanquet , j., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. a uflage. Springer, Wien – n ew York. buser , S., 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine) L 33­ 64 L 33­ 63. o snovna geološka karta 1:100 000, beograd. buser, S., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, beograd. Čar, j., 2010: Geološka zgradba idrijsko­ cerkljanskega hribovja. Tolmač h geološki karti idrijsko­ cerkljanskega hri­ bovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25 000. g eološki zavod Slovenije, l jubljana. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 209 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Dakskobler , i., 2000: Blagajev volčin, Daphne blagayana nad Gačnikovo grapo v dolini Trebuše. idrijski razgledi (idrija) 45 (2): 91–94. Dakskobler , i., 2015: Phytosociological description of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus communities in the Julian Alps and in the northern part of the Dinaric Alps (NW and W Slovenia, NE Italy). Hacquetia (l jubljana) 14 (2): 175–247. Dakskobler, i . & b. Čušin , 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. Trebuški zbornik, tolmin - ski muzej, t olmin, pp. 99–132. Dakskobler, i. & i. Zelnik, 2006: Trichophorum alpinum (l .) Pers. n otulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (l ju- bljana) 19: 66–67. Dakskobler, i . & a. Martinčič , 2018: A new endemic plant community with Schoenus nigricans in the Southea­ stern Alps and northern Dinaric Alps. f olia biologica et geologica (l jubljana) 59 (1): 5–28. Dakskobler, i . & a. Martinčič , 2020: Plant communities of moist rock crevices with endemic Primula carniolica in the (sub)montane belt of western Slovenia. Hacquetia 19 (2): 155–231. jalas, j. & j. Suominen , 1967: Mapping the distribution of European vascular plants. Memoranda Societatis pro Fauna et Flora Fennica (Helsinki) 43: 60–72. jesenšek, D. & a . j. c rivelli, 2018: Cypripedium calceolus . V: t rčak, b. & i. Dakskobler (ur.): Nova nahajališča. Hladnikia (l jubljana) 42: 85. jogan, n ., M. Kaligarič, i . l eskovar, a . Seliškar & j . Dobravec , 2004: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. a gencija Republike Slovenije za okolje, l jubljana. Martinčič, a ., t . Wraber, n . jogan, a . Podobnik, b. t urk, b. Vreš, V. Ravnik, b . f rajman, S. Strgulc Krajšek, b . t rčak, t . bačič, M. a . f ischer, K. e ler & b . Surina , 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za dolo­ čanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. t ehniška založba Slovenije, l jubljana, 967 str. Rojšek, D., 1991: Naravne znamenitosti Posočja. Državna založba Slovenije, l jubljana, 206 str. Seliškar, t ., b. Vreš & a . Seliškar , 2003: FloVegSi 2.0. Favna, flora, vegetacija in paleovegetacija. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. biološki inštitut ZRc S a Zu , l jubljana. Šilc, u . & a. Čarni , 2012: c onspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (l jubljana) 11 (1): 113–164. t erpin, R., 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko­ Cerkljanskem ozemlju. idrijski razgledi (idrija) 38/1–2 (1993): 51–59. t erpin, R ., 2005: Kukavičevke na Idrijskem. idrijski razgledi (idrija) 50 (1): 132–147. t erpin, R ., 2006: Dopolnilo k prispevku Kukavičevke na Idrijskem, ki je bil objavljen v IR št. 1/2005. idrijski razgl- edi (idrija) 51 (1–2): 144–147. t erpin, R ., 2020: Griči. Izbor prispevkov iz Planinskega vestnika med leti 1974 in 2019. Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, l jubljana. t erpin, R., j . Čar & R. Podobnik, 1979: Gačnik in njegovi slapovi. Proteus (l jubljana) 41 (9–10): 325–332. t erpin, R., j. Čar & R. Podobnik , 1983: Gačniški slapovi. V: Ramovš, a : Slapovi v Sloveniji, Slovenska matica, l jubljana, pp. 193–205. Zelnik, i., a . Martinčič & b. Vreš , 2010: Vegetation of the depressions with Eleocharis quinqueflora in spring fens in Slovenia. a cta biologica Slovenica (l jubljana) 53 (2): 23–31. Zelnik, i., 2011: Wet meadows with Purple Moor­ grass (Molinia caerulea) in Slovenia. a cta biologica Slovenica (l jubljana) 54 (2): 53–71. Slikovna priloga (vse foto: i. Dakskobler) Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 210 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slike 2a,b,c: Mokrišča ob Gačniku na Vojskem. Sestoji asociacij Eriophoro­ Caricetum paniceae in Molinio caeru­ leae­ Caricetum hostianae. Figures 2a,b,c: Wetlands in the Gačnik valley at Vojsko. Stands of the associa­ tions Eriophoro­ Caricetum paniceae and Molinio caeruleae­ Caricetum hostianae. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 211 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 3: Združba malocvetne site (Eleocharis quinqueflora), ki jo uvrščamo v asociacijo Eleocharitetum pauciflorae. Figure 3: Spring (fen) community with dominant Eleocharis quinqueflora (Eleocharitetum pauciflorae). Slika 4: Sestoji asociacije Molinio caeruleae­ Caricetum hostianae in prehodi proti združbam modre stožke (Molinion caeruleae) v dolini Gačnika. Figure 4: Stands of the association Molinio caeruleae­ Caricetum hostianae and transition to the communities of the alliance Molinion caeruleae in the Gačnik valley at Vojsko. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 212 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 5: Detajl mokrotnega travišča z visokim trpotcem (Plantago altissima). Figure 5: Detail of moist meadow with Plantago altissima. Slika 6: Združba rumene maslenice (Hemerocallis lilioasphodelus). Figure 6: Tall­ herb community with dominant Hemerocallis lilioasphodelus. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 213 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 7: Grmišče vrb (Salicetum eleagno­ purpureae s. lat.) ob potoku Gačnik. Figure 7: Shrub community with dominant willows (Salicetum eleagno­ purpureae s. lat.) at the Gačnik stream. Slika 8: Pionirski sestoj rdečega bora (Pinus sylvestris) na peščenjaku. Figure 8: Pioneer stand of Pinus sylvestris on sandstone. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 214 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 9: Sestoj subasociacije Ostryo­ Fagetum lamietosum orvalae. Figure 9: Stand of the subassociation Ostryo­ Fagetum lamietosum orvalae. Slika 10: Sestoj asociacije Fraxino orni­ Ostryetum. Figure 10: Stand of the association Fraxino orni­ Ostryetum. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 215 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 11: Sestoj asociacije Scopolio carniolicae­ Ostryetum nom. prov. Figure 11: Stand of the association Scopolio carniolicae­ Ostryetum nom. prov Slika 12: Sestoj asociacije Rhododendro hirsuti­ Ostyetum. Figure 12: Stand of the association Rhododendro hirsuti­ Ostyetum. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 216 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 13: Sestoj asociacije Arunco­ Fagetum. Figure 13: Stand of the association Arunco­ Fagetum. Slika 12a: Sestoj asociacije Rhododendro hirsuti­ Fagetum. Figure 12a: Stand of the association Rhododendro hirsuti­ Fagetum. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 217 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 14: Združbe vlažnih skalnih razpok pri Studenčkovem slapu Figure 14: Moist rock crevices communities at waterfall Studenčkov Slap Slika 15: Združbe vlažnih skalnih razpok pri Slapu v zelenem kotlu Figure 15: Moist rock crevices communities at waterfall Slap in Zeleni Kotel Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 218 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 17: Kranjski jeglič (Primula carniolica) v Gačnikovi grapi. Figure 17: Primula carniolica in the Gačnik gorge. Slika 16: Sestoj asociacije Phyteumato­ Primuletum carniolicae. Figure16: Stand of the association Phyteumato­ Primuletum carniolicae. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 219 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 18: Statarska grapa, lehnjakov slap z mahovno združbo (Cratoneuretum commutati s. lat.). Figure 18: Statarska Grapa gorge, tufa waterfall with moss cummunity (Cratoneuretum commutati s. lat.). Slika 19: Blagajev volčin (Daphne blagayana) nad desnim bregom Gačnika. Figure 19: Daphne blagayana above the right bank of the Gačnik. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 220 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Sliki 20 in 21: Črnikasti sitovec (Schoenus nigricans) in njegova združba (Astrantio­ Schoenetum nigricantis) nad desnim bregom Gačnika. Figures 20 and 21: Schoenus nigricans and its community (Astrantio­ Schoenetum nigricantis) above the right bank of the Gačnik. Dakskobler, Čar, r u Dolf, Terpin & branko Vreš: ras TJe in ras Tlins TVo po VoDJ a G a Čnika na V o Jske M 221 folia biologica et geologica 62/1 – 2021 Slika 23: Sestoj asociacije Astrantio­ Molinietum arundinaceae na levem bregu Gačnika. Figure 23: Stand of the association Astrantio­ Molinietum arundinaceae on the left bank of the Gačnik stream. Slika 22: Dolomitno povirje s prevladujočo alpsko mastnico (Pinguicula alpina). Figure 22: Moist dolomite rocks with dominant Pinguicula alpina.