TKST, dne 24. decembra 1909.
Štv. 52
beto II.
I I-	■
Izhaja v Trstu
vsako soboto opoMne.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul. del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
■-------------------
Posamezne štev. se prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. N ar o čn in a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
S
,Narodna delavska organizacija1
(Krajevna skupina Sv. Jakob.)
vabi na
jiiviii snov
kateri se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m., za skupino delavcev iz delavnic S. Marko in Strudhof točno ob 10. uri predpoludne v prostorih „čitalniee“ pri sv. Jakobu.
Dnevni red : 1. Položaj našega delavstva v teh zavodih; 2. Volitev odbora skupine ; 3. Slučajnosti.
El
Ljubo doma, kdor ga pozna,
Gorje mu, kogar so prisilile razmere ali pa premotite nade po boljšem življenu, da je zapustil rodno zemljo in se je izselil. V tujini šele spozna, kako se je zmotil, ko je upal, da mu nov način življenja in dela prinese .zaseljene sreče.
Mati zemlja, ki vse redi, leži ali v pušči ali pa je slabo obdelana. Kmetski stan paša, velik in največji steber naroda propada, domača posestva padajo v naročje tujcev.
Našim ljudem je postala Amerika obljubljena dežela, kamor se kar trumoma selijo. Saj je morda res, da so si nekateri v Ameriki opomogli. Vsak vidi saveda le onega, ki si je morda tam kaj prihranil; nihče pa ne pomisli, da je Amerika vobče v našem narodnogospodarskem oziru le nesreča za nas. Zakaj v Ameriko se izpeljujejo najboljše delavske moči — in tam tudi puščajo pogosto najdražje:	svoje
zdravje.
Ameriški kapitalizem zna 'delavca predobro izrabiti. Izmozga mu zadnje moči. Pohlepnost po denarju ga pokvari, da ni več za domače delo. A kar je še najhujše: rojaki, ki so bili kdaj v Ameriki in ko bo vrnejo v domovino, je ne ljubilo več. Tujina jim je pokvarila srce in jih je odtujila samim sebi. Poljskega dela se le neradi
lotijo, če se spet ne izselijo nazaj v Ameriko ali pa v kako mesto doma.
In tu se začne prežalostna povest mestnega proletarijata, odslej je revež vseh revežev.
Toda ločiti moramo tu dve vrsti takih delavcev. V mislili imamo one. delavce š kmetov, ki živijo v neposredni okolici mesta in hodijo od doma v mesto na delo, kadar jim to kaže. Ti imajo svoje delo v mestu le za vir že večjih zaslužkov in so mestni delavci, a ob enem tudi kmetje svoje zemlje, kolikor jo imajo. Za te se ni toliko bati, ker so zmerom v stiki s svojimi domačimi, živijo v krogu svoje družine in svojih rojakov.
Druga pa je s tistimi, ki se stalno naselijo v mestu. Ko so zapustili svoj dom in jih je objelo in pogoltnilo močno židovje mestnih tovaren, so za vselej izgubljeni za svoj mirni dom, in če bi morda prav kdaj hoteli nazaj, jih vendar navadno prav hitro in skoraj vselej premaga želja po življenju v mestu. Ti so, ki množijo mestni proletarijat in revščino tlačenih in trpečih.
In ta proces se vrši danzadnem, 4 vsakim letom raste število mestnega proletarijata, od dne do dne je glasnejši njegov klic po kruhu, konkurenca med delavci, boj za delo in grenak košček kruha je samo posledica vsega tega. Industrija in sploh pomnoževan^e tovarniškega dela ne rasteta v enakem sorazmerju: dela in kruha iska-joče delavstvo je samo sebi na potu, preveč postaja delavcev. Delavci tekmujejo sami med seboj, in premajhen je pote?;) košček kruha, da bi mogli živeti. Kapitalisti to vidijo in znajo izrabiti. Čimveč je število ponujajočega se delavstva, tem trše postajajo železne pesti kapitalove, čimvečja je izbira, temvečja mora biti konkurenca delavstva. In vse to vidijo gospoda, ki imajo v rokah denarno, podjetniško moč. Zato celo umetno netijo ta boj med delavci, toliko rajše segajo po delavstvu, ki se zadovoljuje z manjšo mezdo. A ta je včasih naravnost beraška, pa se vendar pulijo zan,o vsi ker jih je prisihla v to medsebojne konkurenca.
Korist ima seveda kapital, ki dobi svoje sužnje za malo plačo in lahko spravlja vso produktivno večvrednost v malho.
Oni pa, ki mu služijo, životarijo in ginevajo v revščini, ki postajo toliko večja, kolikor bolj se draže živila, ker si mora delavec zmerom šele izsiliti vsako, še tako malo in vsaj približno razmerno izjed-
načenje svoje pičle mezde iz življenskimi žahtevami.
In te so zmerom neznosnejše ; kajti producent živil je tudi prisiljen pritiskati na konsumente, ker je tudi obdelovanje zem(je postalo dražje in težje vsled izseljevanja kmečkih delavcev in manjših kmetov v mesto. Vse to prerivanje vstvarja nove in zmerom težje vzroke, ki pospešujejo z grozno naglico žalostni in usodni tok bolnega časa, vse sega drugo v drugo kakor urina kolesca.
Motijo se'listi, ki mislijo, da ima delavec v mestu udobnejše življenje in lažje delo nego ga imajo poljedelski njegovi tovariši. Šelf takrat, ko pritisne železna sila velike revščine in zapuščenosti na mestnega delavca, se navadno človek zave. V tem hipn mu postane jasno, da je pravzaprav večji siromak kakor občinski reveži na deželi.
Treba je pomisliti samo to, da ima mestni delavec mnogo napornejše delo, tako delo, ki absorbira vse njegove moči in večkrat tudi zdravje. Vsled nezdrave hrane in nerednejšega življenja, vsled po-mankljivega stanovanja in dela v zaduhlih in zakajenih tovarniških prostorih je njegovo zdravje, a pogosto tudi življenje v večni nevarnosti.
Ko pa zboli še kdo v njegovi družini, je beda popolna. Zdravniki so dragi, zdravila so draga, zaslužek največkrat slab, delavčeva volja vsled obupa večalimanj zlom ljena. Morda se uda še alkoholu, ki še bolj izpodkoplje njegovo rahlo zdravje, tedaj tistega, katerega roke živijo celo obi-teij.—
Tu bi lahko odkrili najstrašnejšo sliko. Pa kaj bi! Poznamo jo vsi in jo vidimo vsi.
Tovarniško delo je odvisno danes od mnogih in premnogih faktorjev. Recimo, da nastane nadprodukcija gotovih izdelkov. Prva posledica tega je navadno, da je podjetnik prisiljen po nižji vrednostni ceni spečevati svoje blago. Njega to morda ne boli tako zelo, saj upa in kalkulira na drug profit. V zadregi ni zlepa. Hujše, ali pravzaprav, samo delavec, proizvajaleč in živi tovarnarnarjev stroj mora občutiti ves udarec. Podjetnik kapitalist napravi namreč kratek proces : zniža jednostavno vse delavske mezde, kar navadno izjednači njegovo izgubo. Zato on ne trpi in noče trpeti škode.
A še drugi pripomočki so mu na razpolaga. Če je izgubil njegov izdelek del svoje prvotne vrednosti, pa odpusti nekaj delavcev, ne rabi jih, vrže jih na cesto.
PODLISTEK.
Nos.
Pripovjeda Tumin.
Ne mislim, — tako krasne oči, kako su tvoje, tako krasne usne, rnoraju biti i rezane, dražestnim nosirem.
— Rješenje zsgonetke, ovisi o tebi.
— O meni.
— Jest o tebi.
— Reci mi uslove — krasna moja — Anastazio.
— Ti si kavalir i muškarac, pa moraš da sam nadeš uJove, kojima češ rje-fciti zagonetku.
— Ja ču na9tojati.
— U razgovoru smo šetali dalje dvojnem, kod toga meje moja — Anastazija sve više i više interesirala, te sam na koecu konca bio sasma pobjedjen, potučen nogu — od moje duhovite „ŠpanjolkeM.
— Bio je dan znak za četvorku, — >la ju zamolih.
— Nakon svišene četvorfcfe zamolih lu) da podje sa mnom u „Separe“, da P°slavimo uz čašiču šampanjca naše poganstvo i da rješimo zagonetku.
— Dobro je, veli mi ona — kao ka-VaHr si to zaslužio, ali još nešto prije. —
Ja štujem samo one muškarce, koji su energični i koji nikada ne žalev i ne kaju se nikada za ono što su učinili. Zajamčite mi to i ja ču poči.
— Nastala je kratka stanka, a za mene još veča zagonetka.
— Naklonih se u znak sporazumka pružih joj ruku i podjosmo u „Separe“.
— Kod pjenečega se šampanjca ski-nula je Annstazia krinku.
— O Bože ! povikoh
— Ha-ha-ha — ozranjao se je njezin zvonki smjeh „separeom“.|
— Moja Anastazija imala je škanda lozno ružan i upravo ogavan nos.
— Pozvonih konobaru, da platim, a Anastazija me pogleda prezirno i u tren oka skine krivi nos.
— Začudil se krasnije žene još nišam vidio.
— Anastazijo ostani vidiš, da sam zvao novi šampanjac.
— One gospodine, Vi ste zvonili, da platite.
— Okrene se stavi krinku nalice ironično mi se nakloni i isčezne.
— A di prijatelji moji, vidite mene danas, nasamarena i zaljubljena.
O nestretni nos! — uzdahne bolno naš prijatelj Ettore.
Nema druge prijatelji nastavi Ettore Vi mi morate;pomoči, da nadjem Anastazij u.
------------------------------.—j-------■	-
— Nakon svega onoga šta ti se dogodilo.
— Nesmeta.
— Nakon duge debate došli smo na to da bi najzgodnije bilo, da^ Ettore stavi u „Razne oglase" Mjestnoga dnevnika slijedeči oglas:
„ Anastazij a! Izvolite dati glas od sebe. — Očarali ste me zvolite se javiti čovjeku, koji Vas ljubi in koji je pri-pravan za Vas sve učiniti.
Ettore“
Za nekoliko dana čitali smo slijedeči odgovor:
„Ettore ! O ljubavi imadem svoje vla-stito mjenje, vi ste me ugledali i zaljubili ste se, ali ne u mene — nego u moju prolazim ljepotu. A ja sam možda malo ekcentrična, reči čete — jer po-znajem samo ljubav duša — zemaljska ljubav, ljubav u ljepotu za mene je prolazna.
Anastazija,
Nakon toga odgovora nismo več vidib Ettora u našem društvu, na nastavak romana čitali smo u novinanoa.
„Anastazia! Ljubav duša je jedina prava je jedina vjerna, jer je duša ne-umrla. Ljepota je prolazna, ona je ptica selica, a ljubav u ljepotu prolazi, kao i ljepota sama.
Tako. In to naj se pripeti delavcu, ki ima družino, bolezen doma in je morda celo sam bolj rahlega zdravja. Kaj naj
pečne ?
Dela gre iskat. Od tovarne do tovarne hodi, od delavnice do delavnice zdvaja, dokodkov nobenih, družina, za katero ima skrbeti, doma, in vsak dan je zjutraj, je opoldne, je zvečer, ko je treba jesti.
Vsled brezdelnega proletarijata, vsled velikega in s priseljevanjem vedno se množečega števila delavskih mas je večkrat naravnost brezmejna sreča, če kdo prav kmalu dobi dela. Gorje mu, kdor je samo nekaj dni brez dela. A kolikokrat se zgodi, da je tak revež na nogah po več tednov in išče dela. Res je, da dobi tu ali tam podpore, res je, da si uteši s takimi pod-porami prvi glad. Toda podpore ne morejo biti trajne tudi ne tako velike, da bi mogle preživljati celo družino za nedo-gledni čas njegove nesreče. Poleg tega živi med tujimi ljudmi, med težjimi razmerami in je prepuščen vendarle samemu sebi.
Dokler se ne bo spremenil ves način življenja in naziran j a današnje gojile družbe; dokler ne bo zmagala človečnost, ljubezen do bližnjega ; dokler ne podere prepričanje da so vsi ljudski sloji potrebni drug drugemu in važen del vesoljnega človeštva, vsega dosedanjega gnjilega in proživlje-nega, potrebam in teku našega časa ne odgovarjajočega stebrovja; dokler ne bo strt kapitalistični sistemu dokler ne 'zmaga splošna in popolna socijalna pravičnost — tako dolgo ni upanja, da bi postale današnje razmere količkaj [boljše; nasprotno : zmerom slabejše, zmerom huje in ne-znoznosnejše bodo.
O tem ni nikakega dvoma. Vsi, ki se vsaj samo površno bavijo s težkimi socijal-nimi vprašanji in ki malo resnejše pomislijo vse, preudarijo — so enakega mnenja in jih je strah bodočnosti.
Rojnnčnni in meščani!
Zahajajte v II. skladišče Kon-sumne zadruge članov tl. D. 0. (ulita Mlramar.)
Harmonički sklad dviju jednakih duša, prava je himna ljubavi.
Anastazijo! Vaša duša ima svojč zrcalo, to su Vaše oči.
Vaše su oči „portrait“ Vaše duše. Anastazijo ! neodbijajte prošnje moje.
Ettoreu.
„Ettore! Izvolite doči sutra u 5 Bati poslije podne u gradski park, na klupi kraj vodoskoka čekati če Vas
Anastazija/
To je bio zadnji oglas u „Mjestnom dnevniku1*.
Prošao je mjesec dana, prošla dva i tri, a Ettora nema, pa nema, kono da ga zemlja progrtala.
Sjedosmo jednog dana u kavani iras-pravljasmo o Ettoru, kada najednom us-klikne naš prijatelj Vittorio — čujte i prožita sijedeče:
Dolores contessa Boccari Ettore conte Zanboni zaručeni.
Istoga dana šetali su ispod ruke Ettore i contessa Dolores u parku vile, kad najednom prekine šutnjn Dolares i reče: „Ettore sječaš Ji se još na ,.nos“.
Ettore nije odgovorio nišia nego pri-vinuvši Dolores na praa, poljubi je u čelo.
(Svršetak.)
■■ ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Internacionala in slovenski železničarji. Po »Železničarju" hoče nas dr. Tuma prepričati, kako on ljubi slovenske železničarje. Kdo bi se ne smejal ? Zatrjuje tud1, da ga je šele ustanovitev „Narodne delavske organizacije" vspod-budila, da je vstopil v socijalno-demokra-tično stranko. Pove nadalje tudi, da se je dal natanko informirati po tajniku internacionalne stranke, in je potem izprevidel, da je ta stranka edina, katera bi nam za-mogla pomagati na Goriškem. Torej na Goriškem! Mi pa vidimo, daje nam ravno na Goriškem — in je v Gorici — škodovala socijalno-demokratična stranka, ki zajema svojo moč v mlačnih slovenskih železničarjih. Dr. Tuma je ponudil menda tej stranki tudi pravno pomoč. V koliko jo je zastopal, nam ni posebno znano, tudi ne, kakšne vspehe je pri tem imel.
Največ zaslug si je stekla socijalno-demokratična stranka, stranka, katere zvesti sodelavec je dr. Tuma, gotovo s tem, da je podpirala stremljenje zagrizenega nemško-nacionalnega načelnika Wieserja za „šul-ferajnsko“ šolo, ki so jo s skupnim sode: lovanjem tudi dosegli, seveda s pomočjo vlade. Ako ima dr. Tuma toliko ljubezni do slovenskega železničarja, bi mu bili prav hvaležni, ako bi nam pripomogel s svojo internacionalno stranko ob vprašanju slovenskih šol, katere tako krvavo potrebujemo.
Nadalje pripoveduje, koliko smo železničarji pridobili potom socialno-demokratične stranke. Ako smo res kaj pridobili, pa smo zato tudi mnogo žrtvovali in se žrtvovali v prvi vrsti v korist socialno-demokratične stranke. V narodnem oziru pa smo bili grobokopi sami sebi in smo toliko izgubili, da naša pridobitev nikakor ne more odmeriti naše narodne izgube. Če bi bili organizirani na narodni podlagi, bi bilo danes pri železnici na slovenski zemlji gotovo na stotine več Slovencev železničarjev, in nad 2000 članov njihovih družin bi imelo gotov, čeravno grenak kruh ; tako pa se šopirijo v naših krajih prav ošabno nemški sodrugi, kateri nas vrhu tega, da nam odjedajo kruh, še zasramujejo.
Dr. Tuma se je začel brigati za slovenske železničarje, ker so mu odvzeli zvonec pri stranki, katero sedaj tako sovraži. Menda je na tihem upal, da najde pri slovenskih železničarjih zadosti zaslepljencev, nezavedajočih se svojega položaja, ki bi mu sledili kot generalu goriških mednarodnih soc. demokratov.
Ta namera mu je pa izpodletela, kajti sleherni slovenski železničar mora izprevi-deti, da internacij onalni dr. Tuma, Pittoni, dr. Adler, in drugi sodrugi niso hote ali nehote nič druzega, nego predstraža Bis-mark-armade, ki nima drugega namena, kakor graditi nemški most do Adrije, nas pa zazibati v narodni indiferentizem, čez katerega bi razprostrli svoje nemškonacio-nalne peruti.
Upajmo, da vsi slovenski železničarji vse to še pravočasno spoznajo in obrnejo mednarodnim bratcem in njihovim voditeljem hrbet, ker drugače se nam zgodi v kratkem, kar se dogaja že zdaj pri c. kr. direkciji državnih železnic v Beljaku, da na Koroškem ne sprejmejo nobensga Slovenca več v službo k železnici, akoravno šteje Koroška danes še 120.000 Slovencev. Ta rezultat je pospešilo na Koroškem mednarodno hlapčevanje nemškemu naci-jonalizmu.
Vprašali bi se pa vendar, kaj je prignalo prej narodnega dr. Tumo v med-naropm tabor ? Ako smo prav uganili, je temu vzrok splošna volilna pravica. Na tihem je menda upal, da postane rdeči poslanec. Torej tukaj tiči najbrž ljubezen do proletarca in do slovenskega železničarja.
Da, bili smo sluge mednarodne stranke, ki je marsikateri njen pristaš pisal cele brošure proti nam, sodelovali smo pri marsikaterem gibanju, a bili smo večinoma prevarani.
Dr. Tuma se je menda tudi izjavil, da sovraži „Zvez > jugoslovanskih železničarjev", ker menda ruši disciplin «. Dragi d r. Tuma in vsa internacijvnala! Disciplino je zrušila internacionalna socijalna demokracija sama ker nas slovenskih železničarjev in sploh Slovencev ni hotela nikdar pripoznati kot tako, nas ni vpoštevala niti na naši listni 8lovenssi zemlji in je rabila nas v Primorju za različne Garibaldijeve parade, na Ko roškem in Štajerskem pa za Bismarcki-jance.
V Trstu se je celo dogodilo, ko smo zahtevali, da se obravnava na shodih tudi
v našem maternem jeziku, da nam je odgovoril ljubeznivi, dobroznani tajnik socialno-demokratične organizacije: „Ja, sedaj se bom moral, kakor vidim, tudi kitajsko učiti!"
Da pa mednarodna organizacija s svojim tajnikom Jožetom Kopačem ni bila vedno na svojem mestu, da celo proti koristim železničarjev, je najboljši dokaz pasivna rezistenca leta 1907. Ko snjo bili enkrat zapeljani v najhujši boj in smo trdno upali v svojo zmago, je sklical tajnik Jože Kopač shod, na katerem nam je slovesno sporočil, da naj odložimo orožje ! Po 3 urni debati nas ni mogel prepričati, da smo kaj pridobili in ker nismo bili zadovoljni, da nas je po nepotrebnem vodil v boj in smo zahtevali nadaljevanje pasivne rezistence, je nam odgovoril: Jaz nimam izgubljati časa, jaz imam več važnega opravila za volilno agitacijo na Kranjskem. Ako hočete nadaljevati pasivno rezistenco, nadaljujte jo, ali jaz se odpovem in celi odbor. In potem si izvolite drugega in delajte kakor hočete !" — Ali se ne glasi to čudno, dragi d r. Tuma in sodrugi ?
Gibanje pri železnici leta 1907 in 1908 je bilo lokalizirano na jug, posebno na Trst, z vso pravico smemo trditi, da je bila centrala na Dunaju in pravovar-stvena skupina s svojimi voditelji v Trstu le na škodo temu gibanju.
Po vsem tem bi bil otvoril d r. Tuma gotovo boljše, ako bi se bil šel informirat h komu drugemu, kakor h tajniku mednarodne organizacije. Upamo pa vendar, da ima d r. Tuma danes več ljubezni do železničarjev, kakor pa svoj čas, ko je prišel ubogi ponesrečeni železničar k njemu iskat pravne pomoči in mu je odgovoril: Jaz ne sprejemam takih tožb; obrnite se morda do drugega odvetnika ! Kako dolgo je od tega, se bo dr. Tuma že spomnil.
Iz vsega navedenega je razvidno, da smo bili mi slovenski železničarji vedno le pohlevni sluge nemškonarodne »Internacionale" in smo delali sebi in slovenskemu narodu le škodo. Slovenski železničarji, spametujte se! Vsi v „Zvezo jugoslovanskih železničarjev" ! Ako smo združeni v močni organizaciji „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in v »Ligi slovanskih želežniških organizacij" naših severnih bratov železničarjev Čehov in Poljakov, postanemo močni boritelji za naše stanovske interese in imamo zadoščenje, da pri tem ne koristimo samo sebi, ampak tudi našemu milemu narodu, kateri je teptan od vseh proti nam zakletih sovragov.
Vsak čas pa smo pripravljeni reševati skupne interese in zahteve vzajemno z drugimi železniškini organizacijami, ako te niso samo agitacijski manever za strankarske namene. Parola naša pa ostane : Slovenski železničar spada le v „Zvezo jugoslovanskih železničarjev".
Narodni železničar.
Oviran promet. Več dni trajajoče deževno vreme je povzročilo, da se*1 je zrušila pri predoru „Revoltella“ pri Trstu zemlja na železniški tir. Radi tega so morali potniki prestopati dne 21. t. m. celi dan iz enega vlaka v drugega.
Novouvrščeni vlaki Z ozirom na zimski šport in tujski promet bo vozil na progi Jesenice—Trst nov vlak, št. 111, bo odhajal iz Jesenic ob 9 15 uri zvečer, z Bleda ob 9.29 zv., iz Bohinjske Bistrice ob 9.56 zv., iz Sv. Luciie-Tolmin ob, 10.30 zv., iz Gorice ob 11.25 uri zv., iz Prvačine ob 11.40 zvečer in prihaja v Trst ob 1.01 uri ponoči. Ta vlak bo imel zvezo z vlakom, ki odhaja iz Beljaka ob 7.38 uri zvečer.
Drugi vlak je št, 112, ki odhaja iz Gorice ob 7.^5 uri zjutraj. S tem vlakom ima zvezo jutranji vlak. ki odhaja iz Trsta ob 5.50 zjutraj, iz Prvačine ob 6.20 uri zjutraj, iz Gorice ob 7.55 z utraj, dohaj a v Bohinjsko Bistrico ob 9.28 uri zjutraj in odhaja ob 9.33 uri zjutraj, dohaja na Bled ob 9.54 uri zjutraj, odhaja ob 9.58 uri in dohaja na Jesenice ob 10.10 uri zjutraj.
Ta dva vlaka vozita samo ob nedeljah in praznikih in le od 19. decembra 1909 do 27. februvarja 1910.
S tem je vstreženo splošni želji zimski šport ljubečih ljudi. Znižane so tudi cene.
Smrtna kosa. Umrl je p0 daljši bolezni Žurek Eduard, nadoficijal c. k. drž. železnice in namestnik predstojnika na kolodvoru prosta luka, Trst. Pokojni je bil jako pravičen predstojnik in priljubljen pri vseh uslužbencih. Naj v miru počiva!
Podružnicam. Prosimo vodstva podružnic, da nam dopošljejo izkaz za mesec december najmanj do 28. decembra, da se sklene mesečni račun.
Ekscelence »študirajo"!
• Bil, živimo v dobi, ko študira in hoče študirati vsak : študira kmet, delavec, rokodelec, trgovec, uradnik, profesor itd. čemu študirajo? Da si izboljšajo svoj so-cijalni položaj ; študirajo, da morejo živeti, da črpajo iz vedno novih virov nove moči, ki jih potrebujejo v boju za življenje, za obstanek.
Imamo pa še drugo vrsto ljudi, ki tudi študirajo, le da se jim ni treba boriti za kos kruha. To so naši ekscelence ministri ; študirajo, plačani so za to, da študirajo, a študirajo pa samo, da se kolikor mogoče dolgo vzdržijo na majajočih se ministerskih stoicih. Tako so vsaj dozdaj delali — včasih se zgodi pa vendarle, da dobimo ministre, ki bi bili radi popularni, zbog česar radi dajo govoriti o sebi in se marsičesa lotijo, ko se prepričajo, da bo to služilo njihovim namenom. — Prisiljeno Zilje.
Trojica ministrov se je konstituirala v vladni odsek, kateri naj »študira", kako bi bilo odvrniti vsled draginje živil preteči ekonomski polom gospodarško slabejših državljanov. Ta odsek je rodilo spoznanje, da vrednost denarja strašno in rapidno pada. Resne in manj resne inteipelacije pravih in maskiranih ljudskih zastopnikov in ostre in s statistiko podprte replike časnikarske o življenjskih razmerah so napotile ekscelence, da so sklenili triumvirat, ki je imel do zdaj prav malo sreče.
Seveda, ko pa niso niti sami prav vedeli, kako bi prejeli pujska za rep, da ne bi zacvilil. — Obziri !
Da bi bili sledili vzgledu, katerega jim je bila dala pred leti podobna akcija v Angliji! Tudi tam je bila tedaj draginja neznosna; in vladnim krogom je bilo res na tem ležeče, da preprečijo nadaljno po-draževanje. Sestala se je komisija na najširši podlagi, v kateri so bili zastopani vsi $loji. Po večletnem, trudupolnem, požrtvovalnem delu je ta komisija spravila toli statističnega materijala na dan, da so bili vzroki draginje mahoma slehernemu vidni. A tega statističnega materijala niso zakopali v arhive, temveč izvajali so z žilavo konsekventnostjo pridobljene izkušnje v fakta. Njihova moč, bogastvo in vpliv so vidni efekt njihove volje in vstrajnosti. Zraven mogočne industrije razvija se tam tudi poljedelstvo, vrednost denarja narašča m s tem blagostanje. Anglija se ne boji odprtih mej, ne boji se živinske kuge in vendar je angleško plemensko govedo znano po vsem svetu.
A kaj hoče naš triumvirat ? Onemogel in šibak se boji vsake sapice. Samo povedal je, da eksistira. Misli malo, izvede pa nič, kar je isto, kot da bi ničesar ne mislil in ne hotel. Noče ali ne more vpo-rabiti radikalnih sredstev, ki bi bila tu neobhodno potrebna iu katera mu dan za dnevom sugerirajo vsi, ki se zanimajo za to. Zadovoljuje se s problematičnimi mazili dvomljive vrednosti, katera morda zacelijo malo rano, a ob enem odprejo na drugi strani veliko.
Triumvirat daja le »blagohotne" nasvete, kot je storil n. pr. trgovinski minister v zbornici 27. okt. t. 1. Snujte organizacije producentov in konsnmentov, priučite se umnemu modernemu načinu prodajanja. To je vse, kar nam je mogel lepega povedati. A med tem, ko bo vlada študirala, mi lahko poginemo. V tem času trpimo lakoto — sicer še ne kvantitativno, kvalitativno pa že dolgo. Trgovinski minister je tudi to priznal. Priznati je moral nadalje, da je treba zmanjšati žitno carino, pristavil pa je, da tega ne more storiti, ker Ogrska tega ne dovoli. Ni pomagalo sugeriranje predloga, da naj vlada kupi žito izven meje in naj ga proda konsu-mentom po nižji ceni in sicer na tak način, da bi Ogrska vseeno dobila svoj delež carine. Ali pa, da bi naša država poverila kupovanje žita izven carinske meje privatnikom, katerim bi povrnila potem 63'6 °/„ plačane carine, t. j. del, kateri odpade od izvozne carine na Avstrijo. Naravna posledica tega bi bilo padanje žitnih cen v Avstriji, katere so v naj višje na celem svetu ravno pri nas. Žita je zadosti, da, še hiperprodukcija je. Evo nekoliko statističnih podatkov svetovnega trga:
Pridelalo se je po poročilu borznih cenitvah na celem svetu
leta 1907 1185 milijonov metr. stotov „	1908 1194
„	1909 1263
Ker se porabi na leto približno 1240 milj. metr. stotov, sledi, da je žita več nego 20 milj. metr. stotov odveč. A mi moramo progresivno leto za letom za 30°/„ dražje plačevati vsakdanji kruh. — Vlada načeloma noče zapustiti konkretnega sta-
lišča carinske zveze z Ogrsko in ustvariti prejudic, ki bi bil po mnenju vlade lahko nevaren kontinuiteti carinske zveze. Pa naj bi bil polom! — Carinska zveza vendar ne more biti za vsako ceno !
V tem konkretnem slučaju je to v velikansko škodo čislajtanskega prebivalstva, in nič bi ne škodilo, ko bi Ogri dobili dobro lekcijo ; s tem bi bili rešeni pogube naši srednji in nižji sloji prebivalstva. Istina je, da se vlada boji agrarcev, da ne bi pokazali vladi hrbta. Tudi to jo spravi v zadrego in si ne ve izhoda. Pa tudi poguma nima, da bi odprla meje za uvoz živine, dasi so cene mesu postale tako visoke, da si morejo le boljše družine privoščiti ta živež. In vendar se da temu tako lahko odpomoči. Dovolj bi bilo, da se odprejo meje Srbiji, katere so že od pretekle pomladi zaprte, dovoljen naj bi bil uvoz živine iz Rumunske in Bolgarske, kar bi provzročilo ne le znižanje cen mesu, temveč bi odprlo tudi izvoz naših industrijskih izdelkov. A na vse to se ne sme misliti, ker agrarci so izrekli svoj „veto“ tako kot so bili preprečili svoječasno uvoz svežega mesa iz Argen-tinije.
Bridka je ta resnica, katero moramo posebno mi, »neproduktivni" sloji razumeti, ne da bi smeli upati na katerokoli najmanjšo obrambo in pomoč vlade.
(Dalje pride.)
V nedeljo, dne 26. t. m. ob 4. uri pop. JAVNI SHOD v Solkanu. Tovariši I! vdeležite se VSI tega važnega shoda.
Življenska varnost železniških uslužbencev.
Na svoje zdravje si skoraj ne upa niti misliti ; zakaj izpostavljen je tako različnim vremenskim izpremembam, živeti mora tako razburljivo in neredno življenje, da bi bilo res čudno, če bi dobili telesno povsem zdravega železničarja, ki služi vsaj par let.
A kar je najhujše : Železničar je v neprestani življenski nevarnosti.
Naj omenimo, da prezremo vse druge, samo zadnje nesreče na železnici n. pr. pri Sv. Hipolitu, v Dutovljah in pred par dnevi na Jesenicah menda.
Tekom enega meseca so se zgodile te nezgode samo na državni železnici. Kdo bo vrnil zdravje, življenje nesrečnim žrtvam. Kje je tu socialna pravica, a kje je pravica, ki je sme menda zahtevati za svoje skromno življenje tudi železničar?!
Ne najdemo izraza, besed da bi ožigosali to vnebovpijočo brezvestno ;t! Kakor je načelo industrijalnega kapitalista, da čim več producira in plača čim manj delavskih mest, tako je začela postopati tudi železniška uprava. In dasi raste promet od dne do dne, čeprav se pojavlja od leta do leta tem nujnejša potreba zvišanja v številu personala, uprava kljub vsemu zmanjšuje to število in kratkomalo odpušča nestalno nameščene uslužbence. Sploh pa izrablja nedefinitivno nameščene železničarje do skrajnosti. Pa o tem bi govorili kdajjpozneje.
Danes omenimo le to, da je tudi v tem sistemu iskati vzroka premnogih ne-prilik in nesreč. Za to govori slučaj Dutovlje, kjer je pred kratkim ponesrečil mlad železničar, Ponesrečenec je bil prav malo 'časa pri železnici. Ni imel še potrebne iz-vežbanosti, a vendar so ga vpregli v težko in naporno, največjo pozornost in veliko spretnost zahtevajočo službo vlakovega zavirača.
Kajpa ! Ta uslužbenec je bil cenejši, želežniška uprava se ravna po načelu, da je treba pri prejemkih njenega personala hraniti. Iu nič ne de, da trpi na drugi strani ogromno škodo, prav nič je ne ženira, že izgubi njen suženj dragoceno življenje!
Zato bi bilo skrajno potrebno, da bi z veliko bakljo posvetili v čudovite homa-tije železniške uprave. Poklicani faktorji naj bi že enkrat spregovorili gori na cesarskem Dunaju energično besedo. Ta sistem je treba zlomiti! Odpravite korupcijo in ured te in zboljšajte neznosne razmere, pa bote videli, da bodo uslužb-nci bolj zadovoljni, pa bodo tudi letne bilance izkazo' vale manj pasiv !
Dokler bo pa vlada smatrala železnico samo za vir dohodkov, in dokler bo železniška uprava krut in brezsrčen kapitalist, dokler ne bo uredila in zadovoljila personalnih stvari — tako dolgo ne bo reda. tako dolgo bomo videli v železniški upravi vse prej ko državno institucijo za pospe' Sevanje javnega in splošnega blagra in blagostanja!
ir .' 0vek bi mislil, da je železnica to, Je drugod : posredovalka in pospeše-Hgovine in industrije in pa za pov-
'alka'
%0 In ---------'““'“‘I'	F«*'
Javnega, nar.-gospodarskega razvoja. .0da 8m0 86 žalibog morali navaditi, n08;t'i-0 v železniški upravi ne samo H h0 Sermanizatoričnih tendenc, ampak 8tj{n brezsrčno krivičnico in na kapitali-k0r ®m. Principu temeljujočo in z nečuveno PravoPrežeto ‘n prepojeno javno na-
k v\?svetili bomo razmeram na železnici Pažnjo.	(Konec).
domače vestT
Odb°r krajevne skupine iz Škednja
t 1CuJe sestanek glede plavž dne 28. h®- ob 8. uri zvečer v prostorih bspodarskega društva”. Tovariši Uležite se ga vsi! tle Razvoj in današnja organizacija i0 N8, Predavanje pod zgornjim naslo-tov ’ , 8a Je imel v področju N. D. O.
Herman Furlan, se je vršilo dne j0j „m. zvečer v dvorani Tržaškega Soliš h i ^evdno navzoče delavstvo, kateremu ; ‘ ° predavaoje v prvi vrsti namenjeno, jedilo izvajanjem tovariša Furlana z zanimanjem in pozornostjo.
!Ho • redavatelj 8* j® izbral iz ogromne jj? V8e ono’ ^ar mo^° nudhi ob-6f Vu jasen pregled zgodovine menjave V{JaZVOia kovinastega in papirnatega
dj Ha konkretnem slučaju — človeka v t0/°.Vem kulturnem razvoju — je naslikal lojj'5 Predavatelj razna plačilna sredstva,
se je posluževalo človeštvo v prvi hdlu Hato je na podlagi zgodovinskih ' očrtal razvoj kovinskega denarja, ’&ak *' razne vrednote ter navedel pomen
NasnU
e pozamezne.
Lot uvod k razvoju papirnatega de-
Sk.
D • V
L la> je govoril o zgodovini in razvoju
k ’ 8 katerimi se nahaja ravno papirnati V- naj°žP zvezi- Kratko je navedel zisteme bank ter njih današnji po-za svetovno gospodarsko življenje. Cbnejše se je bavil s postankom in njo organizacijo bankovnic, posebno Hvstro-ogrske banke, kot izdajateljico v Plr0atega denarja. Med govorom o raz-j£. papirnatega denarja, se je kratko j, 'aknil i zgodovinsko znanih kriz, ki jih lj3 poslednji povzročil, ter končal z ob-L °’ da se oglasi v kratkem s predavanj,1 _ »O vzrokih in posledicah kriz s itn ’m ozirom na delavstvo." — Z bur-. aplavzom se je zahvalilo poslušalstvo Ovajanja predavatelja.
Sestanek delavčev c. kr. javnih "dišč. Minule sobote se je podalo ^ tovarišem iz proste luke poročilo o panjem vspeliu gibanja v prosti luki. »(k. Fr. Krajnc, ki je predsedoval se-u> je dal besedo tov. dr. Mandiču.
Mu •
0	a ]e omenil korake, ki jih je N. D. O. k^aj storila. Povdarial je, da se je ^ 3- dec. t. 1. predstavila g. namestniku
Cu Hohenlohe deputacija, katero je v°dil poslanec dr. Rybfif in katere se ( delali tudi delegat ioteresiranih de-Fr. Krajnc. Povedal je, da je de-tClJa, izročivši g. namestniku spomenico, tfjjfdla istemu položaj v prosti luki in \oj'| nado, da se bo od poklicane strani 0 v spomenici obseženim, pravičnim (i^aas. G. namestnik je obljubil, da bo H 'bi največjo pozornost spomenici in lh8e bo zadeva rešila najkasneje do 1. Na 1910.
1	^ J,°v. dr. Mandič je na to izjavil, da
. ‘‘arije socijalnih demokratov, češ, da Namestnik obljubil gotovo ugodno njihovega memoranduma, naravnost o)8®- Kaj taoega jim ni obljubil princ °^10 bi jim ne mogel obljubiti i( j8 namestnik na tem svetu. Namestnik ndpravil s par navadnih, konvenci-j ,'b besed. Prosil je navzoče, naj se - J° ujeti v take limanice in naj poča-
kajo zaupno časa ko se bo videlo, kdo je prav ravnal. Zborovalci so vzeli na znanje to poročilo, nakar so tovariši stavljali razna vprašanja. Slednjič je tov. Krajnc zaključil zborovanje.
Zaupni sestanek na Proseku. V nedeljo se je vršil napovedan zaupni sestanek za Prosek in Kontovelj N. D. O. ob nepričakovani udeležbi. Sestanku je predsedoval tov. Kocbek, kateri je povdarjal v toplih besedah navzočim zastopnikom potrebo vstanovitve krajevne skupine za Prosek in Kontovelj. V imenu centrale je poročal tov. Godnik, kateri je razložil pomen in namen N. D. O., posebno pa za okoličane, ki se morajo čutiti enakomerno delavcem, ker ravno zahteve, ki jih ima delavec so tudi za kmeta-okoličana. Povdarjaj je, da le na podlagi organizacije more priti delavec do svojega zboljšanja na gospodarskem stališču. Navzoči so pazno poslušali poročilo zastopnika centrale ter z velikim navdušenjem vzeli na znanje, da se ustanovi krajevna skupina za Prosek in Koutovelj s sedežem na Proseku. Tov. Drag. Starc je apeliral na navzoče, da pridno agitirajo med somišljeniki, da pristopijo k organizaciji, katera je že večkrat pokazala s svojim nastopom, da zna braniti interese svojih članov.
Govorili so še tov. Pertot, Čebul, Ukmar in Starc vsi v zmislu organizacije.
V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Predsednikom : Iv. Kocbek, Odborniki: Gr. Pirjevec, A. Milič, I. Špan-ger, Fr. Ukmar, And. Bukovec, I. Pirjevec, M. Ukmar in Fr. Bezin vsi za Prosek ; za KoDtovelj : A.v Starc, A. Škrk, S. Prašelj, A. Starc, J. Stoka, V. Regent, A. Puntar.
Tov. Godnik se je najtoplejše zahvalil v imenu centrala ter povdarjai navzočim, da pridno deluje vsak posame znik v to, da širi organizacijo, da bode krajevna skupina lepo napredovala v čast in ponos slo venskega delavca.
Predsednik je zaključil ta lepi sestanek zahvaljujoč se mu za izkazano čast ter obljubil, da bode skupaj s pripravljalnim odborom gledal na to, da krajevna skupina bode močna in delavna. •
Po končanem sestanku se je odbor sledeče konstituiral : Predsednikom : Ivan Kocbek, I. podpr.: A. S are, II. podpr.: J. Stoka, tajnikom: M. Ukmar, blagajnikom : A. Starc, (Mož).
P° daljšem razpravljanju in navodilih, ki jih je dajal zastopnik centrale se je sklenilo, da se skliče dne 2. jan. 1910 prvi redni občni zbor v prostorih „Gosp. društva1* ob 4. pop.
»Silvestrov večer" priredi odsek N. D. O. skupno s pev. dr. »Kolo« v prostorih »Trg. izobr. društva« v ul. S. Francesco šc. 2. I. Vstopnina 50 st. Otroci vstopnine prosti.
Začetek ob .8 30 uri zvečer. (Radi pomanjkanja prostora, objavimo vspored v prih. številki.)
— Krajevna skupina N. D. O. ▼ Rojanu priredi skupno s pev. dr. ,Zarja* v Rojanu dne 31. t. m. „Silvestrov večer“ v prostorih »Konsumnega društva** v Rojanu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopni 40 st. Otroci so vstopnine prosti. Obši: program objavimo v prihodnji številki
Gostilna članov N. D. O. v T: se priporoča članom N. D. O. in drugim gostom za obilen obisk. Toči vedno dobro vipavsko, istersk , dalmutinsko (opolo) vino in kraški teran. Kuhinja domača in dobra. Gostilna se nahaja na vogalu Via Carradori in Via Ghega.
Bavarska — i osjeguranje radnika za slučaj bezposlenosti. U zadnjem broju našega glasila u članku — „Osjeguranje radnika za slučaj bezposlenosti“, istaknuli smo, da je Francuska prva evropejska država, koja je uvela Podpore iz državnih sredstava za bezposlene radnike, Ujedno smo istaknuli, da je bavarsko mi-nistarstvo unutarnjih posala poslalo načrt, koji se je bavio tim važnim pitanjem.
(Dalje na četrti strani).
2-20
3.20
2-80 —60 1-50 4-—
110* I
I-
Književne novosti:
GREGOR /ič: Poezije, zv. IV. . . .
vezano
GOVEKAR:	„Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano....
„Štiri ruske elike“, povesti ....
BENES: „Brodskovskl odvetnik* .
Kip Gregorčiča...........
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
lioKItl zn dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In pnpimitl
Josip Gorenjec
TKST. - Ulica Valdlrlvo 40.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladSfičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
f\o]z povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in sten skih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj ar sko delo po najzmernejih cenah.
JaiMtvoza dve leti za vsako popravljanje.
X HT Slovensko podjetje /	„
—f—,(} m
Gostilno društva Jadran
ul. Inldustria (za cerkvijo s^/Hakob) toči -najboljša
vipavska
m istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedno na razpola£v\akor tudi ^bvenski časopisi. -- Najjvpvejše avtomatične orgije, katere svirtW) Obrane sloven; komj
Wm Postrežba toči v jd	Cene zmVpne.
J^fc^dobrohotni obisk sepriporoča
^PPodbor /	krči
društva „Jadran“ / Vinko Kante.
Ugodno kupovanje
40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, flanela, platno za srajce, vse samo za 18 K proti poletju. V vsaki po-šiljatvi je poleg tega l6;za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
A. Pinkava
tkalnica v Nachodč Vysokov Češka.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica deINstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Postrežba na dom 'v^j
—::— Pekarna i sladščičarna —::—
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše hiš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic Ud.
je odprl naš rojak
K. CVVENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladš(i(arno in tov. biškotov
v uliei del Belvedere št. 67. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh
□
□
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pekarno Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Aoque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najftnejših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec^in tamarindo.
Pekarna / Valentin KuRarjja
vtiflal ul^ftfolin a Veijro In fia^taldi
ima na r^čpolagO
* - vedno svež kruh - -
in vsakovrsitie sladščice.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči naj pristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in -prve vrste .slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko;
Josip Štolfa 55T.SS5:
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
AUSTRO-AMER1KANA - TRST
Relna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
I. jaguarja parnik ,.0ceania‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
20. januarja parnik ,,Laura" v Buenos-Aires via A Imeria-Las Palmas.
1 transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi j	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
“formacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulloa Uolln Plooolo it. 2. ali pa b kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Člani ,,N. D. 0.“ 1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, f ulica BELVEDERE St. 3.
: v F-lij alki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. IS. dobite vsi K I.— blaga zastori
a ko nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Tolofon Sr, 699.	Telefon št. 699.
Vinko skerk
PEKARNA in -SLADClČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji 'pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.____________Spoštovanjem VINKO SKERK.
Konsumno zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulicaBosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. ::
II.	ul. Miramare
III.	v Skednju-
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!	:
Tom prigodom možemo mimogredce spomenuti, da imadu Bavarci mnogo smisla za društveno - (socijalno) - politička pitanja, premda je zemlja u rukama poznatog kle-rikalnog centruma.
Taj načrt ide za tim, da snuje za svako veče industrijalno središte svoju občinska ili sredotočnu blagajnu (osjeguravaonicu) za sve one radnike, koji n su nigdje organizirani, ili čiji uredjaji ne plačaju nikakvih podpora svojim članovima u slučaju bez-poslenosti.
Osjeguravajuča pristojbina zaračunati če se razmjerno dosta visoko. Ali, ako se kod svake občine ustroji posebna zaklada dobrotvoga značaja, koja bi imala pod-uprjeti osjeguraonicu u njezinom djelo-vanju, tada osobito bi ove zaklade podu-pirale osjeguraonice, ako ove možda nebi bile kadre, da same svoju obvezu napram svojim članovima ispune. U tu zakladu ne bi radnici nikakvih prinosa uplačivali nu, uživali bi pravo one blagotvornosti (iz zaklade) samo članovi dotičnih občina, t. j. oni koji posjeduju u dotično] občini domovinsko pravo.
Odšteta, koju bi plačala osjeguraonica svojim članovima, odmjerena bi bila prema običajnom i popriečnom zaslužku dotičnoga kraja. Za slučaj, da pojednici ne uzmognu zlorabiti te uredbe, morali bi se ti zavodi baviti posredovanjem posla, te bi ova za-jednica morala voditi točan zapisnik o svim potrebama radničkoga trga. Morala bi još voditi popis svili popunjenih i nepopunjenih mjesta.
Bavarske občine, dosele još ne odgo-voriše na upravljene pozive, nu čim se to zbude, upozoriti čemo na to naše čitatelje, koje če za cielo interesirati ovo vruče radničko pitanje, koje radi v osiguranju njihove jedine glavnice — rada.
Predavanje Furlan. Radi preobilega gradiva je v zadnji številki izostalo poročilo o velezanimivem predavanju tovariša
Furlana, uradnika „Ustredni banke" v
Trstu o razvoju in organizaciji denarja. Opozarjamo vse čitatelje na današnje poročilo o tem krasno vspelem predavanju, ki služi le na čast. simpatičnemu in naob-raženemu predavatelju.
Slovensko gledališče
Na Sv., dan vidimo na našem odru velezanimivo in pestro ljudsko igro „Le-flijonarjo“ ; dejanje se vrši v Napoleonovih časih in je preleteno s toliko lepimi prizori, da človek vidi tov igro rad kar večkrat po vrsti. — Na Štefanji dan se bomo še enkrat d i vili „Nori“, ki je prvikrat dosegla na našem odru tako lep vspeh. Oba dneva bomo imeli tedaj v slov. gledališču prav lepi in zanimivi predstavi.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Podpisani priporoča sl. cbčinstvo svojo
žganjarno ::
ulica Petronto številka 1.
A. B.
dalmatinska gostilna
(jrattoria dalmata)
Tt*ST, ul. Coroneo 3, T$ST
Prva zalop Viškep in Omiftcp vina
prve' vrste in
Češko Budjeviško pivo.
Cene:
Vino Viško Opollo po st. 72 liter „ črno Omiško „ „ 64 „ v, bdo3van0alec „ 80 „
Pivo Budjeviško
n »
jutri vsi v slov. gledališče!
Naše zadruge.
Skladišča konsumnih zadrug članov M. D. O. so odprta — od 7. zjutraj do 1. pop. in od 3. do 8. ure zvečer.
Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in kranjske klobase prve vrste. Toplo se pripore ča
ŠIME BAUS.
Kje morate kupovati harmonike ? ? ?
Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik-----—
** Vsi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torreute), TRST.
Za zmanjšati v kratkem času svojo sedanjo vel ko zalogo blaga, odločil sem891
vse cene zelo znižati,
kar bo trajalo do 31. decembra tega leta, posebno pa za sled®
fflg Obleke za moške in dečke, suknje: Palto,
II Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-II chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje Sfl hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd.
Ugotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavlje^' lastnega blaga t. j. samo delo K 16, 18 in 20. :::: £asUta krojači*'
Darilo dobi .........
dob'
vsak, kdor kupi blaga za znesek kron 10'— in pri večjem nakupu j
se za vsakih kron 10'— jedno darilo in to samo do 31. decembra
Govori se slovensko.
J.
Novo pogrebno po d jeti
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni)-
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejšg
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih;
Jo sef Hlavaček
v Lounech (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim basom Pišite po oenlk.
500 harmonik v zalogi.
Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne j nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim | neprijateljem.
VELIKA IZBIRA
raznourslnlli oblek
in otroke. - - - -
Bohinec & ۩.
Via delle Torri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne cene, —
POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust.

Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesen® rakve; čevlje, -čenče in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurenc®'
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega nrada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne straže t Trstu, Kopru in Fulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Fioiaja najboljše voščilo (is) G. In 1.
Velika izbera Galosch
-----Cene nizke. — —
— Postrežba točna. —

Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo >7 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
,,A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecche štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
• j
Podpisani priporoča sl. občinstvu sV°J^
pekarni in sladščičarfl1^
v ulici OASERMA 17, in na TRGU CAS®
4, kjer ima na razpolago vedno svež krut » finejše slaščice, potice itd. ter razne hk®J
vina v buteljkah.
Udani
;ek ©SREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC
. e a r\ Air	^	_ . ■ ■-« ■ _     O
Delniška
K 10,000.000
Telefon 19-95.
Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli'• »v
K 1C0,000.°°«
Naslov za brz.:
vloge na knjižice.
Q	MENJALNICA.
Premijene vloge A^l O
BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih	■" / 4	^
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. "
- JABRASSK A BANK A v TRSTU
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
" EsKomiit menic in Maso, borzna naročila
S#FE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
KUPUJE IN PRODAJA
Vt*EDNOSTflE PAPINE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTflVflR PISJVTfl,
PRUv^RlTETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
~~ VALUTE lji DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30	5.3o.
Ali 01 VLOGE NA KNJIŽIC^
ZL L L - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN ^ I * VLOŽENI DENAR OBRESTUJ
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA^
STAVBNI KREDITI - KREDITI PR w	DOKUMENTOM VKRCANJA. — -
Brzojavi: ..JADRANSKA« — Tr.t, — Telefon: 1463 in 973.	=====