I KAN
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico ~ od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
list; y
ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 212.
CHICAGO, ILL., TOREK, 27. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 27, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Vojna v Španiji poostrila evropsko napetost do skrajnosti — Rusija se izrazila, da bo poslala pomoč španski vladi enako, kot jo pošiljajo fašistične države upornikom. — Portugalska prekinila diplomatske odnošaje s špansko vlado.	--
London, Anglija. — Števil-nokrat je v času po vojni stala Evropa neposredno pred flovo vojno katastrofo, a je še Vsakokrat znala na kak način Zrahljati napetost; točasno pa so jo modri diplomati privozi-li do take skrajnosti, da bo moralo nekaj izrednega priti vmes, da se bo mogla,preteča nevarnost odvrniti z besedami in na miren način. Veliko vprašanje pa je, ali bodo diplomati sploh pri volji, storiti kaj takega, kajti pri tem bi morala ena ali druga stranka žrtvovati svoj vpliv in prestiž.
Koncem zadnjega tedna je zboroval tukaj - nevtralnostni odbor glede Španije in po zborovanju je postalo ozračje le še bolj napeto. Z vso brezobzirnostjo so namreč leteli tukaj očitki, s katerimi so obkladali drug drugega; Rusija
obdolževala Nemčijo, Italijo in Portugalsko, da pomagajo španskim upornikom, te pa so nasprotno tožile Rusijo, da ^ pošilja pomoč španski vladi. Zborovanje je torej položaj vse Prej kakor pa omililo.
Glavno vprašanje, ki obstoja, 5e to, ali bodo države amožne, da bodo omejile spopad samo na špansko ozemlje, kajti gotova stvar je, da se bodo zdaj obe nasprotni sili spopadli tamkaj, in sicer očitno, ne več pod krinko nevtralnostnega pakta kakor doslej. Ta možnost, da bi namreč ostala sovražnost le na španskem ozemlju, je zelo majhna, kajti tisti, ki so si sovražniki v &Paniji, si ne bodo prijatelji kje drugje.
Sovjetska Rusija se je izrazi-
da si bo v naprej dovolila enako prostost, kakor si jo prisvajajo druge države kljub nevarnostnemu paktu, in da bo t(^ej poslala pomoč španski vla-
Kakor trdijo poročila, je prišla Rusija to tudi že izvajati in ^ iz njenih pristanišč v Črnem ^orju odplulo večje število la-
NEVARNOST NA VZHODU
SLOV. PIJO-NIR BI STAVIL
Prepričan je, da bo Roosevelt sijajno zmagal. Staviti bi i hotel 3 proti 1.
Nevarnost izbruha vojne Daljnjem vzhodu.
na
Šangaj, Kitajska. —
drapana Evropa je tako zaposlena sama s seboj, da nima časa, da bi posvetila kaj pozornosti skrajno napetim razmeram,
Chicago, 111. — Podpisani sem prišel v to deželo pred 51 leti. Dvanajst predsedniških volitev sem že videl v tej deželi. Dvanajstkrat sem že volil za Raz-j predsednika Združenih držav.
Izjaviti pa moram, da me ni še nobena volilna kampanja tako živo zanimala, kakor baš sedanja. Vidim, da se vodi huda borba za boljši družabni red, v
ki vladajo med Kitajsko in Ja ponsko. Kakor je bilo že poro-i katerem naj najdejo tudi delav-čano, se je pred kratkim vršila jci in mali ljudje malo boljšo bo-
konferenca med zastopniki obeh držav v Nankingu, ki pa je doživela popolno polomijo in se je ukinila. Neki japonski list se je
dočnost, več sigurnosti, kakor pa so jo imeli v preteklosti. To upanje daje delavcem in vsem malim ljudem naš sedanji predsed-
izrazil, da je bolje, pretrgati od-jnik Roosevelt, ki je tekom svo-
nošaje s Kitajsko, kakor pa kaj popustiti proti njej. Obe stranki se zdaj pripravljate na spopad, in tega tudi posebno ne skrivate. Kitajska si je nabavila zadnje čase število novih bojnih aeroplanov, za katere se je nabralo s prostovoljnimi prispevki pet milijonov kitajskih dolarjev.
-o-
PREDSEDNIK GOVORIL BIZNESU
Washington, D. C. — Posebni nagovor na zastopnike ameriškega biznesa je imel predsednik Roosevelt pretekli petek zvečer. Ta večer je Liga dobrega sosedstva priredila v različ-
jih zadnjih treh in pol letih storil za delavce več, kakor kdoko-li pred njim. Zato tudi mislim in sem prepričan, da delavci to vidijo in da bodo tudi tako ravnali na volilni dan, namreč v svoj prid in v svojo korist.
Jaz sem 'trdno prepričan, da | bo Roosevelt v tej borbi zmagal jin ponovno izvoljen. Tako trdno (sem prepričan, da bi stavil z vsakomur tri dolarje na dolar za Rooseveltovo zmago.
Martin Kremesec. -o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA
VLAK DOSEGEL NOVO REKORDNO HITROST
Denver, Colo. — Svetovni rekord v hitrosti se je dosegel pretekli petek "streamlined" Burlington vlak Zephyr na svoji vožnji med Chicago in tukajšnjim mestom. To razdaljo, ki je dolga 1017 milj je namreč predi rj al v samo 121 urah in 12 minutah. Povprečna hitrost, ki jo je vlak vozil, je bila 83.4 milj na uro. Dosegel pa je hitrost tudi 116 milj na nekem kraju. Se
KANDIDATA
NAVZHODU
Roosevelt in Landon bosta apelirala ta teden na volil-ce v vzhodnih državah.
Washington, D. C. — V
tem tednu, kar ga še preostaja pred volitvami, bodo kandidati napeli zadnje sile, da si pridobe volilce. Roosevelt na-danji rekord je posekal prejšnji j merava imeti tekom tega časa hitrostni rekord na isti progi, ki i nič manj kakor deset govorov, je bil dosežen v maju 1934, za j in sicer se bo držal v vzhod-52 in pol minute.	j nih državah.
... i Odpotoval je iz Bele hiše v
17 nt Ž r na Pl/rT 1 'torek' in sicer pr0ti New Jer" Me pridivjal sneženi ples KKl&LM OVtlAl^' od koderT bo nadaljeval Iv doline in nižine in zajel _	j pot v New York, od tam Pa |ijudstvo in vso prirodo popol-
— Wellington, Nova Ze- :bo krenil v Pennsylvanijo. V |nema nepripravljeno. Po po-landija. — Tukajšnja vlada iWashington se bo vrnil v če- ljih je še ajda in drugi pridel-ima v teku velikanski pro- trtek, toda tako,! drugi dan bo |kij ki leže uničeni pod sneženo odejo.
Nepričakovano hitra sprememba vremena občutno zadela Slovenijo. Zapadel sneg je polomil veliko drevja, napravil škodo v Slovenskih goricah, kjer niso še potrgali grozdja. Tudi Dolenjska težko prizadeta.
Bela katastrofa
Ljubljana, 7. okt. —
i pričakujejo, kako se bo vreme S ko-1nadalje razvijalo.
ledarskim poletjem se je letos kaj hitro poslovilo tudi pravo resnično poletje in nastopila je prava zima, tako, da o jeseni še ne govorimo, ker listje še ni utegnilo popadati z dreves in že nas je zagrnil beli sneg. Ko je snežilo po gorah,
Tudi obmejni kraji prizadeti
Maribor, 7. okt. — Kakor v Slovenskih goricah preti tudi obmejnim vinogradnikom in kmetovalcem katastrofa. Pogled v vinograde je obupen, jagode odpadajo, trs je se nagiba
Milwaukee, Wis. — Neki vlak, ki je vozil proti Chicagi,
nih mestih širom cele dežele 18|je imel pretekli petek nesrečo banketov in povabila predsedni- v bllžlni mesta 0akwood> Wis- v ka, da je zborovalce nagovoril jJarek 80 namreč zleteli trije vo" po radio. V svojih izvajanjih je Z0V1' pn čemer zadobil° P°-
predsednik povdarjal, da pretežna večina neodvisnih posameznih trgovcev odobrava v srcu, kar je vlada storila, da je rešila ameriška biznes. Enako prepričan pa je, pravi, da nasprotno peščica monopolističnih zastopnikov biznesa sovraži vladno delo, kajti ta peščica oseb je dobila pod svojo kontrolo celokupni biznes in je nato dobila pod svojo politično kontrolo celo vlado samo. Razumljivo je zato,
škodbe 12 oseb, k sreči nobeden ne težjih. Nesrečo je povzročila pokvarjena tračnica, ki se je razcepila, ko je vlak vozil čez njo.
ZVIŠANJE CENE ZA PLiN
Chicago, 111. — S sodnim dovoljenjem je tukajšnja plinska družba zvišala s preteklo soboto cena za uporabo plina, in sicer za povprečno 16 odstotkov. Naj-
nižja mesečna cena se bo zvišala da so nasprotni Rooseveltu, ker'od sedanjih 60 centov na 90
dij, naloženih z'vojnim"materi- ->e iztr*aI biznes iz °bl'ema- ™tov. jalom. Velika nevarnost obsto-1 _	0
da bodo že med potjo nale- LUČI TAKOJ PO SONČNEM kle te ladje na spopad, namreč	v ZAHODU
°b Italiji, da jih bo Italija bom- Chicago, 111. — Tukajšnja ^ardirala. Rusija očividno pri- policija opozarja avtomobiliste, ^akuje kaj takega in se trdi, da da posebni mestni zakon zahte-amerava bojne ladje poslati v Va, da se morajo prižgati luči na
gram za javna dela, katerega del bo obstojal iz graditve stanovanjskih hiš za delavstvo. Načrt vlade je, da mora imeti vsak delavec svojo lastno hišo z vrtom.
—	Praga, Čehoslovaška. — Pravniško fakulteto tukajšnje univerze so dale oblasti pretekli petek zapreti za nedoločen čas zaradi proti judovskih izgredov. Nemško dijaštvo se je spopadlo s češkim zaradi nekega judovskega profesorja iz Nemčije.
—	Ženeva, Švica. — Strahovita • oboroževalna tekma med svetovnimi državami je zahtevala preteklo leto nad devet miljard dolarjev. Tako poročajo izvedenci lige narodov in povdarjajo, da so se tozadevni stroški za letošnje leto še ogromno zvišali.
-o-
ODŠKODNINA ZA IZGUBO NOGE
Chicago, 111. — Porota v tukajšnjem višjem sodišču je pretekli petek odločila v prilog 27 letne Miss Josephine Yasbec iz Pittsburgh, Pa., in odredila, da ji mora družba naduličnih železnic izplačati odškodnino $32,500 za izgubo leve noge. Ženska je tožila, da se je spotaknila na gnilih tleh platforme na State in Cermak ter padla pod vlak; ta nesreča se je pripetila lani v juniju.
odpotoval zopet v New York, kjer bo imel govor v petek in v soboto. Njegov zadnji apel na volilce pa bo na večer pred volitvami, v ponedeljek, in sicer iz njegovega doma v Hyde Parku.
Po istem teritoriju, namreč po vzhodnih državah se bo sukal te dni tudi republikanski kandidat Landon. V nedeljo
se za to še zmenili nismo, pa jpod snegom. Česar ni opravila
tudi peronospora, je dopolnila prezgodnja zima. Če mraz ne odneha, bodo jagode popokale in bo ves pridelek propadel. Sneg je napravil ogromno škodo tudi v sadovnjakih. Mnogo drevja je polomljenega.
Kar iznenada so se deževne kaplje predvčerajšnjim spremenile v snežinke, se oprijemale drevesnega listja in ga globoko upogibale in polomile. Velika škoda se opaža zlasti v Tivolskem parku, ki ima najlepše nasade in za katerega ljubljansko mesto najbolj srbi in ga neguje. Mladega drevja je veliko po-
Hudo prizadeta Dolenjska
Novo mesto, 7. okt. — Mnogo skrbi je napravil letošnji zgodnji sneg kmetom po vsej Dolenjski. Marsikje je ostal na polju še pozni krompir, repa in po večini še vsa ajda je obležala pod težkim snegom. Posebno v Suhi Krajini, kjer so ljudje
je odpotoval iz Indianapolis, iomijenega> starejša drevesa .navezani na pridelek skopo od-Ind., v New York, od tam od- razklana in uničena za jmerjene zemlje, bo povzročil ide v Baltimore in nato v vedno_ gk0da se še ne da pre- 'zgodnji sneg nepopravljivo ško-Pittsburgh.	ceniti. — Na mnQgih krajih j do. V vsej naglici so pobrali z
--"----I je bilo potrgano telefonsko J drevja pozna jabolka in hruške.
I omrežje in velik del Ljubljane .Najstarejši ljudje v vinorodni
OGROMNI PRISPEVKI ZA
REPUBLIKANCE	!je bil brez električnega teka,
Washington, D. C. — Razni ker je sneg potrgal glavni vod ameriški bogataši so prispevali električne napeljave.
velikanske svote v republikanski j	-o-
kampanjski sklad, kakor se raz- Gorenjska ped sneženo odeic vidi iz poročila, ki ga je vložil; Kamna gorica, 7. okt. — Se, torek republikanski narodni odbor |Pred desetimi dnevi, ko
Dolenjski pa ne pomnijo, da bi grozdje ki so ga še zmerom pravočasno obrali, trgali izpod tako zgodaj zapadlega snega.
V Novem mestu je začel v okrog 5. zjutraj padati so j sneg v gostih snežinkah. Nale-krom-.taval je do opoldanske ure z ka-,malimi presledki. Na Gorjan-
pretekli petek pri uradniku po- (kmetje spravili zadnji slanske zbornice, kakor to za-.pir, je bilo na polju vroče, ,, hteva zakon. Poročilo izkazuje, kor o sv. Jakobu. Cez noč se je cih m kočevskih hribih je zada je v dobi med 1. septembrom' pa vreme sprevrglo in o sv. Mi- Ipadlo okrog 30 cm snega. Mraz oktobrom porabila re-jhelu so bile gore že pod belo je prignal v mesto na stotine
'lastovk, ki so vse premrle posedale po brzojavnih žicah in hiš-
zadnja V noči
m 18. ---------- .	,
publikanska stranka pri kam-;odejo, vendar je bila panji nad tri milijone do-!nedelja še vsa krasna, larjev Od posameznikov je k i od ponedeljka na torek je pa temu največ prispeval znani. pričelo deževati in vmes snežiti lastnik časopisnega omrežja, j tako, da so se jele šibiti dre-Hearst, namreč celih $30,000., vesne veje, pod težo snega, ki Nekaj drugih jih je dalo po'se je vsipal kot v najhujši zimi $25,000, precejšnje število po $5,000 in več.
nih fasadah.
ŠIRITF. AMER. SLOVENCA
AEROPLANI ZA KANADO
avtomobilih takoj, ko zaide son-
ce.
spremstvo tem pošiljkam.
Mala Portugalska igra v vsej
^ J igri važno vlogo kot nepo- j	-o-
®yedna soseda Španije. Rusija jo jpREMOGARJI NA GLADOV-»ociolzuje, da je dopustila, da se 36 njenem ozemlju organizi-al celi upor v Španiji, in da femčija in Italija pošiljate sko-lz njo pomoč upornikom. Portugalska pa meče očitke nazaj, re-k°2, da je Rusija celi čas pomagala Španski vladi z orožjem in
da
J1 zdaj namerava poslati tudi
20,000 ruskih vojakov, prosto-*°1]cev. Spor se je še znatno poostril, ko je Portugalska kon-^m tedna prekinila diplomat-odnošaje s španski vlado, rzkone ste pri tem vplivali na »jo Nemčija in Italija, ki ste po-
NI STAVKI
Beuthen, Nemčija. — V nekem premogovniku na Poljskem blizu nemške meje se je zaprlo v rove 800 premogarjev in se zabarikadiralo z namenom, da z gladovno stavko izsilijo izpolnitev svojih zahtev po višji plači in izboljšanju delovnih razmer.
dali izjavo, da je uporniška vlada v Španiji prava vlada, češ, da ima največ ljudstva za seboj in največ ozemlja zasedenega.
Tudi Kanada želi razviti svojo avijatiko in tako je naročila v Angliji več aeroplanov. Gornja slika kaže skupino letal, ki so bili jzde lani v Hanworth, Anglija, predno so bili odposlani v Kanado.
pa Žalostno gledajo iz hiš kmetje, ki imajo na polju sicer zrelo, toda še nepožeto ajdo. Posebno žalosten je pogled na krilate pevce, ki so bili ravno na potu v južne kraje, pa jih je zajel zimski val. Lastovke in drugi ptiči so obupno obletavali hiše, iskajoč zavetja in hrane. Baje jih je v Podnartu, kjer so se zbirala velika krdela, mnogo poginilo.
-o-
Zbeganost v Slovenskih goricah
Ivanjkovci, 7. okt. — Vinogradnike v Slovenskih goricah je zgodnji sneg usodno zadel. Vse je zbegano nad nenadnim pojavom. Snežiti je začelo v ormoškem in ljutomerskem okraju v torek in je takoj prvi dan obležalo nad 15 cm snega. Trgatev se je komaj šele pričela, vendar je šele 5% vsega grozdja potrganega, prvi dan se ni bilo bati škode, pač pa ljudje strahujejo pred tem, da utegne temperatura pasti in bi grozdje j zamrznilo. Prebivalci ormoško-j ljutomerskega sreza s strahom
Lastavičja tragedija
Izmed vseh ptic selivk, je povzročil sneg največjo katastrofo med lastavicami. Domače so sicer že po Malem šmarnu odletele na jug, toda od severa so še vedno prihajale cele trope skozi naše kraje, kjer jih je zajel sneženi metež in mraz, da so ostale brez živeža. Vse premrle so se v gručah stiskale ob prizidkih hiš v okolici Ljubljane in po Barju ter se, vdane v svojo usodo, dale mirno prijemati. Po nekod so se zatekle naravnost v kuhinje in podstrešja. Usmiljeni ljudje so jih na stotin polovili in jih prinašali v Ljubljano, odkoder so jih cele zaboje, z zrakoplovi odpravili na jug in jih tako rešili pogina. Sodijo pa, da jih je še na tisoče, ki so najbrž zapisane smrti, ker ne morejo dobiti primerne hrane.
Konj ga je brcnil
V Guštanju je konj brcnil 24 letnega hlapca Ignaca Struno, uslužbenega pri graščaku Lazariniju. Konj je Struno zadel v brado ter mu jo razbil.
——o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek", 27. oktobra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL .5544
Naročnina.*
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta
..$5.00 _ 2.50 .. 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______________________$6.00
Za pol leta_____________3.00
Za četrt leta___________________1.75
Posamezna številka _____________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year____
For three months_______
____$5.00
__2.50
____ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______________$6.00
For half a year____________3.00
For three months______1-75
Single copy_________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
P. Hugo:
Bodi luč!
Tako je zaklical Stvarnik v temo, ki je pokrivala takrat še brezobrazno zemljo. In tema se je razblinila. Včasih mi pride na misel, kaj ko bi jaz imel tako mogočno in vspešno besedo. Pa bi zaklical v duhovno temo zmot, ki leži nad človeškim razumom: Bodi luč! Pri priči bi vsi spoznali resnico v toliko spornih vprašanjih in po njej bi našli pot do poosebljene Resnice. A vem, da je to brezplodna misel. Saj niti On, ki ima to mogočno besedo, teme duha ne preganja tako zapovedovavno kot je pregnal navadno temo. On je v svobodni človeški duh položil svobodno teženje po resnici. In tej svobodi ne dela sile. Ko bi jo mogel in hotel delati jaz, bi on najprej meni zaklical: Bodi luč!
Bodi luč, je glede svobodnih bitij moralna zapoved Stvarnika. In to naravna in krščanska. Naravna! Ce nam je On dal svobodno teženje po resnici, hoče da tudi svobodno po njej težimo in jo iščemo. To je moralna dolžnost vsakega človeka. Ako je ne vrši, se pregreši proti naravi in njenemu Stvarniku. Krščanska! -Med duhovnimi deli krščanskega usmiljenja je tudi to: Nevedne poučevati. Splošno krščanska dolžnost je to. Še bolj pa veže nas duhovnike, ki smo po svojem stanovskem zvanju luč sveta in preganjalci teme. Zaenkrat bi jaz tej dolžnosti rad zadostil glede nekega posamnega vprašanja, o katerem ima naše ljudstvo očividno zelo temne pojme. Namreč glede kvarnega tiska: knjig, zlasti časnikov, njih naročanja, branja in vzdrževanja.
Ne mislim izpraševati vesti onim našim časnikarjem, ki namenoma služijo laži in s tem temi. Niti onim, ki ho-teno požirajo njih laži. Vsi ti hočejo biti otroci teme in sovražijo luč. Krti in netopirji so, ki bežijo pred njo. A število takih med nami sorazmerno ni veliko. Vsi skupaj bi morda le en časnik te vrste za silo vzdrževali. Imamo pa več takih, ki so v službi laži, kot takih, ki so v službi resnice. Kdo jih vzdržuje pri življenju? Kdo jim pomaga pri njih hudičevem apostolatu? Zavedni katoličani ne. Kdo tedaj. Nevedni in nezavedni, sicer pa včasih prav dobri katoličani. Tem, ki ne ljubijo namenoma teme, ne silijo hoteno vanjo bi danes rad zaklical: Bodi luč! Morda jo bom le komu prižgal.
So med njimi taki, ki pravijo: Kolikor jaz vem, do sedaj ni nobeden naših nasprotnih časopisov od kake cerkvene oblasti izrecno prepovedan. In dokler to ni, upam da sem lahko naročen nanj. Kakor hitro bo kateri izrecno prepovedan, ga ne bom več naročil. Očividno taki še nekaj drže na svojo vero in niso voljni luči zamenjati za temo, resnice za laž. In v toliko so pohvale vredni. A njih dokaz, s katerim zagovarjajo naročbo takega lista, je zmoten in vse graje vreden. Nevednega in nezavednega katoličana razodeva.
Prvič je v načelni zmoti, ker misli, da se kvarnega tiska zato ne sme brati, ker je prepovedan. Ne, in še enkrat ne. Narobe je res, zato je prepovedan, ker je kvaren. In za to se ne sme brati. Naravna postava, naravni čut sa-mohrane mi pravi, da če mi je kaj škodljivo, če kaj ogroža moje zdravje, življenje, prepričanje, tistega se moram ogibati kot strupa za telo ali dušo. In to neglede na to, ali mi je po kaki pozitivni postavi, božji ali človeški, prepovedano ali ne. Naravna postava zapisana v moji zdravi pameti mi to pravi. Nje se bom držal, če sem pameten.
Da bi komu branje kvarnega časopisja nič ne škodovalo, kot nekateri izbegavajo, je docela ničev izgovor. Mislim, da je tudi takim znan naš pregovor, ki ni samo naš, ampak izraža splošno človeško skušnjo: Povej mi s kom občuješ in povedal ti bom kdo si! To velja ne samo o živem, ampak tudi o neživem družabniku, časopisu, ki te prihaja mesečno, tedensko ali celo dnevno obiskavat. Razloček med živim in neživim družabnikom je le ta, da živa prijatelja drug na drugega vplivata in končno navadno postaneta nekaka kombinacija obeh, med tem ko živ družabnik na neživega ne more vplivati, pač pa narobe. Sam ne boš vedel, kdaj boš začel tako misliti, kot ti tvoj tovariš, tvoj časopis pravi. Drugi bodo to že zdavnaj, opazili, le
ti boš še vedno ponavljal, da ti njegova družba nič ne škoduje. Kar lepo priznaj!
Enako jalov je izgovor takih, da tistega, kar se ne strinja z njih verskim prepričanjem, ne bero. Pes nikoli samo polovico klobase ne poje, ampak če le more celo pospravi. Človek sicer ni pes. A v tem oziru navadno ni nič boljši. Kar ima v rokah to prebere, četudi ne naenkrat. Saj časopis potrpežljivo čaka, da ga zopet vzame v roke. Pa recimo, da bi bilo v posameznih slučajih to res. Recimo, da bi bilo še to res, da bi tak časopis, ko si povžil njegovo indiferentno duševno hrano, ostalo pa pustil, v omaro zaprl in ključ s seboj vzameš, da bi ne prišel kakemu drugemu domačemu v roke.
Bi bila mar s tem vsaka njegova škoda odvrnjena? Nikakor ne! Ti si na list naročen, ga plačuješ. Drugi, enako nevedni in nezavedni, prav tako. S tem ga pomagate vzdrževati. Vsak list mora imeti gotovo število naročnikov, sicer mora propasti. Takih izdajateljev listov, ki bi iz svojega krili stroške, vsaj med nami ni in tudi drugače so redki. Izdajatelj in ves uredniški ter upravniški štab hoče od lista živeti. Ako ne nese toliko, prenehajo ž njim. Da jim tega ni treba, je često "zasluga" katoliških naročnikov, ki se sicer, vsaj zaenkrat, ž njegovimi načeli ne strinjajo, ali jih vsaj zasebno celo odklanjajo. Po njih "zaslugi", pravim, list še nadalje izhaja, ki bi drugače poginil. S tem pa zagreše velik socialni greh. Zla ne preprečijo, ki bi ga lahko in bi ga tudi morali. Socialni čut in ljubezen do bližnjega to zahteva. Sokrivi so vsega zla, ki ga dotični list še nadalje povzroča v dušah onih, ki vse požirajo.
Prijatelj, ki misliš, da se vsak časopis, bodi te ali one barve, lahko naroča, bere ali kakorkoli podpira, da le ni izrecno prepovedan, ali vidiš iz tega v kaki zmoti si? Je neka nepisana postava, od tvojega Stvarnika zapisana samo v tvojem srcu, to je naravna postava. Ta postava je še pred božjo, še bolj pa pred vsako človeško, cerkveno in civilno. Ona ti odločno prepoveduje vso zastrupljeno duševno hrano, naj ti jo prinaša v hišo časopis ali knjiga, pa naj bo to še po kaki pisani postavi prepovedano ali ne. Če pa ti tako zastrupljeno hrano celo sam naročaš in plačuješ, nisi samo neveden in nezaveden katoličan, ampak še prismojen zraven. Sloviti P. Abel pravi, da bolj prismojen kot podgane. Kajti podgane sicer zavživajo nastavljen strup, tako prismojene pa niso, da bi ga same naročale in plačevale. Reci, če ti ne kličem upravičeno: Bodi luč!
se zniža število glav živine, nakar da se bo zvišala cena živini in pridelkom. Ta Rooseveltov načrt je bil izpolnjen in je rešil mnoge ameriške farmarje
hoče uničiti New Deal in vse, kar je Roosevelt storil za tovarniškega delavca in farmarja. — Ne verjemi radiju, po katerem govore toliko proti Rooseveltu,
bankrota. Na sto in sto tisoče ne verjemi časopisju, ki že se-glav živine in prašičev je vlada J daj pripisuje zmago republikan-pokupila, poklala, meso pa po-. skemu kandidatu Landonu. Po sušila in ga potem zastonj daj a-! tem lahko spoznaš, da jim gre la tistim brezposelnim, ki so bi- že sedaj trda in hočejo z lažjo li na reliefu. Mar ni to res? — 'preslepiti volilce, da bi jih tako Zakaj pa potem toliko govore,[pridobili za Landona. Mi pa, če-da je šla tista pobita živina za^tudi smo priprosti delavci, do-gnoj? Kdor tako govori, je so-ibro vemo, kam pes taco moli. vražnik Roosevelta. — Res je,! Sprejel sem iz Chicage od deda je bil pri tem tudi delavec ^ mokratske stranke celi zavoj prizadet, ker so se dvignile ce-j kampanjskih letakov za Roose-ne, toda sprevideti moramo, dajvelta. Mnogo sem jih že razdal mora tudi farmar živeti, ki dela med Slovenci in upam, da bo do-od jutra do poznega večera, po- bil vsak slovenski volilec po ene-leg tega pa mora tudi plačevati;ga teh letakov pred volitvami, velike davke, zato ne smemo za- Lahko se pa tudi zglasi glede meriti, če dobi za svoj trud kak i tega pri meni. dolar več, kot ga je dobil prej-	G. W. Raly
šnja leta.
So pa še druge vrste nasprotniki Roosevelta, kateri govore, da bo Roosevelt zapravil Ameriko, če bo še nadalje tako gospodaril in bo tako radodaren z denarjem, katerega uporabi razna reliefna dela, s katerimi
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V BLAINE
Blaine, O.
Ker ravno pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec, za. j bom ob enem napisala še par no-
.vic iz naše naselbine, saj se ta-pomaga brezposelnim. Te in ena-' malokdaj kaj izve v javnost,
ke stvari očitajo seve v prvi vr-I Q od nas> dasi se večkrat tu-
sti republikanski voditelji, ka-|di tukaj zgodi kaj novega. —
terim se je udinjal sedaj tudi prvo kar poyem je to> da je za_


ZBUDI SE SLOVENSKI NAROD, PRED VOLITVAMI
Milwaukee, Wis.
Obiskal sem že veliko naših rojakov in jih še bom pred volitvami, zaradi kampanje za predsednika Roosevelta. Moram reči, da je večina naših rojakov za Roosevelta, tako v mestu Milwaukee, kakor tudi v okolici. Le tu pa tam sem naletel na neka-tsre, ki so se izjavili, da se ne brigajo za volitve in da se še niso registrirali. Te stranke očitajo predsedniku Rooseveltu, da je on povzročil draginjo tako pri poljskih pridelkih, kakor tudi pri mesu. Pripovedujejo, da je dal pokupiti stotisoče goveje živine, katere so pobili in jih za vse drugo uporabili, kot pa za hrano. Zaradi. tega nasprotniki Rooseveltu tega ne morejo odpustiti. Na vsakem shodu, v dvoranah in na prostem je ta greh prvi na vrsti, kot da bi to bilo res najbolj usodno za delavca in farmarja. — Da bo vsak slovenski volilec v Milwaukee in tudi drugod po Uniji vedel, zakaj je dala vlada Združenih držav pokupiti toliko tisoč
glav živine in omejiti poljske pridelke, tukaj na kratko omenim: — Ameriški farmarji so bili pod republikansko vlado največji reveži v Ameriki. Pridelali so na stotine glav goveje živine in prašičev na svojih ren-čih in farmah, a kaj jim je vse to pomagalo, ko niso mogli tega prodati za dostojno ceno in če so to blago z vlakom pošiljali v mesta, niso za vse skupaj niti toliko dobili, da bi bili plačali vožnjo. Živina se je prodajala po 10—15 dolarjev, teleta po $2.00, že odrastli prašiči po $2. do $5.; mleko po 2c kvart in krompir po 10c bušel, itd. — Tako nizke cene so skoro uničile farmarje. Tisoče in tisoče farmarjev je pod Hoover j evo vlado izgubilo svoje farme. Republikanska stranka s Hooverjem vred, se za farmarja prav nič ni pobrigala.
Ko je bil izvoljen sedanji predsednik Roosevelt, je takoj napravil načrt, kako rešiti ameriškega farmarja bankrota. Njegov načrt je bil od kongresa potrjen in sprejet, da farmarji omejijo poljske pridelke in da
znani demokrat Al. Smith in še nekateri drugi, katerim tudi služijo vsi kapitalisti na Wall Streetu v New Yorku, vsi večji angleški listi in po večini tudi delodajalci, med katerimi je tudi Ford, avto-magnat, v Detroi-tu. Vsi ti govore in pišejo po časopisih proti Rooseveltovemu i zapravljanju in se na vse prete-ge hvalijo ter priporočajo ljudstvu republikanskega kandidata Landona. Tem, ki tako govore proti Rooseveltovemu zapravljanju se pa kaj lahko odgovori. Med vojno je Amerika pošiljala v Evropo milijarde dolarjev, vsem bojujočim se državam, za pobijanje nedolžnih ljudi. Tistih milijonov seveda ni bilo škoda in nobeden kapitalist ni radi tega posoje'vanjfo napadel vlade Združenih držav. Sedaj pa, ko se denar porabi za domače reveže, pa toliko govorjenja in dokazovanja, da bo šla Amerika bankrot.
Roosevelt pravi, da ima vsak človek v Ameriki pravico do življenja in pravico do darov, katerih ima Amerika še vedno na razpolago. On je za to, da ne bo v Ameriki nihče stradal, če bo on ponovno izvoljen za predsednika.
Torej, kakšno je tvoje mnenje cenjeni volilec? Boš li volil na strani kapitalistov dne 3. novembra? — Ce si zaveden dela vec in si za obstoj današnjih delavskih razmer, tedaj agitiraj od hiše do hiše, med društvi in prijatelji, za sedanjega predsedni-;ka Roosevelta, kateri je edini 'zmožen nas pripeljati do še boljše prosperitete, ki bo lajšala naše življenje v bodočih štirih letih. Zavedajmo se pa vsi Slovenci, po celi Ameriki, v kakem nevarnem položaju se nahaja Amerika sedaj, ker republikanci se tudi trudijo na vse načine, da bi Roosevelt propadel pri volitvah in da bi njegovo mesto zasedel novoizvoljeni republikanski kandidat Landon, kateri
čel obratovati premogorov Stanly, ki je bil zaprt skoraj tri leta. Delavci so se zelo razveselili, da jim- je bila zopet dana možnost zaslužka, ker v tem rovu je namreč zaposlenih precej delavcev; pa jih je kljub temu še veliko brez dela. Ta rov je last Lorain Coal & Dock kompanije. — Novica je tudi, da se je poročil sin daleč na okoli^dobro znane družine Mrs. Antonije Berus.—Oče te družine je že umrl. — Ta družina ima dvanajst sinov in Rudy Berus, ki se je sedaj poročil, je že šesti sin te družine, ki je pripeljal nevesto pred oltar v cerkev v Blaine, da sta si obljubila zvestobo do smrti. Poroka je bila dne 5. septembra. Izbral si je nevesto Stello Stenski, ki je poljske narodnosti in istotako daleč okolu znane ugledne družine Mr. in Mrs. Stenski. Letos, meseca maja se je njihova najstarejša hčerka odločila, da posveti svoje življenje v redovnem stanu. To dekle, Mary Stenski, nam je še dobro v spominu, saj smo jo videli vsako nedeljo v cerkvi, kamor je prinašala svežih cvetlic; pa tudi pri obhajilni mizi. Želeti je, da bi se še katera tukajšnjih deklet izbrala stan in poklic, kot si ga je izbrala Mary Stenski. — Pozdrav čičaeljem Amer. Slovenca tukaj in v starem kraju.
Frances Vovko
Ko bi ljudje več mislili, kakor govorijo, bi ne bilo toliko praznega govorjenja tjavendan. *
Tisti, ki druge najrajši nau,-dušuje za razne izpade, so sami
največji bojazljivci.
*
Kdor ima veliko prijateljev,
ima tudi veliko sovražnikov. *
Veliko resnice je v reku: "Prijateljev me varuj Bog; sovražnikov se bom sam."
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
med Slovenci po Ameriki
Do smrti povožena
Moon Run, Pa. — Tukaj je bila od avtomobila povožena rojakinja Frančiška Troha, rojena Dolenc. Doma je bila od Rovt, fara Planina na Notranjskem in je bila stara 54 let. Umrla je par ur po nesreči v bolnici. Tukaj zapušča moža, dva sina in eno hčer. — Pokojna je bila članica tukajšnjega gospodinjskega kluba in vzgledna krščanska žena.
Nezgoda
Cleveland, O. — Sitna nezgoda je zadela tukaj dobro poznanega kontraktorja za cementna dela rojaka Jamšeka. Ko je kot strokovnjak ogledoval nov bule-vard, mu je naenkrat zmanjkalo tal in se začel vedno globlje' pogrezati v mehko blato. S skrajnim naporom se je 70 letnemu Jamšeku vendar posrečilo, da je zopet nepoškodovan prilezel na varna in trda tla.
Umrl, ki je čakal na poulično karo
Detroit, Mich. — Srčna kap je te dni zadela rojaka Josepha Obranoviča in sicer ravno v trenutku, ko je na ulici čakal tramvaj. Star je bil 58 let in je bil ^ma iz Novega sela pri Kočevju. V Ameriki je bival 14 let in zapušča tukaj ženo in dve sestri, v starem kraju pa dve hčeri.
Milwauskee bolniki
Milwaukee, Wis. — Že mesec dni leži bolan rojak Josip Suban, brat slovenskega cvetličarja Louisa Subana. Leži pri svoji sestri, poročeni Forstero. Ponesrečil se je bil pri delu in sicer se je udaril v glavo, da je začela otekati in je postalo nevarno. — V bolnišnici se nahaja tudi rojak Frank Zore, ki se je tudi ponesrečil pri nekem delu.
Poroka
Sheboygan, Wis. — Pred kratkim sta se tukaj poročila Mr. John Pošun in Miss Ella Stiglitz, oba iz znanih slovenskih družin. Poroka se je vršila v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda. — Obilo sreče.
Dva ponesrečenca
Milwaukee, Wis. — V nenavadno gosti megli se je nekemu vozu električne cestne železnice pripetila nesreča, kri kateri je bilo 23 oseb več ali manj ranjenih. Med njimi sta baje tudi dva Slovenca in sicer Frank Rožič (Rozick) in Frank Semrad.
V večnost so odšli
V	Geneva, O., je umrl zadet od srčne kapi Andrej Žnidaršič. Kap ga je zadela ko je obiral grozdje na farmi svoje pastorke. Star je bil 64 let.
V	Clevelandu, O., je umrl Ignac Terbič v starosti 59 let. Rojen je bil v vasi Griče, fara Moravče in je bival v Ameriki 33 let. Tukaj zapušča soprogo in sorodnike, v starem kraju pa dve sestri.
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(143)
^Metropolitan Newspaper Servicfcj Napisal: Edgar RlCe Burroughs
Komaj je pšica priletela mimo stražnika na nasipu, se ie začulo izza nasipa divje vpitje in šumenjee. Stražnik je namreč vso vojsko opozoril na v tližini skritega neznanega sovražnika. Ob enem se je zaslišal pok ;n svinčenke so žvižgale nad glavami Tarzanovih junakov, ne da bi- koga zadele.
V tem trenutku, ko je začel sovražnik streljati, je Tarzan že spoznal, da ie boj izgubljen in da s svojimi dvajsetimi, dasi junaškimi možmi, ne more premagati sovražnika. Da obvaruje svoje vojake poraza, jim ukaže, naj se vsi do eneg^ zopet umaknejo nazaj v gozd in čakajo ugodnejšega trenutka.
Toda, moral je svoj klic še enkrat ponoviti, ker ga vprvič nihče ni slišal. Tudi drugi Tarzanov klic svojim vojakom, naj se umaknejo, je zadel na f»luha ušesa. Tedaj je pa sovražna krogla priletela in zadela enega Canaani-ta, da sc je mrtev zgrudil na tla. Tarzan je opominjal ostale na umik, toda zaman.
Še je poveljeval Tarzan za umik. toda niso ga poslušali temveč v strjeni vrsti drveli naravnost proti sovražniku, ki je močno streljal izza nasipa, naravnost proti njim. — Preveč so Canaaniti verjeli, da jih vodi v boj proti sovražniku sam poslanec Aleksandra Velikega, dolgo pričakovani Iskandcr.
Torek, 27. "oktobra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive
P. Aleksander Urankar.
1. NEDELJA V NOVEMBRU
Ni dolgo, kar sem govoril s protestantom, ki mi je dejal: Vse je lepo z vašo vero, rad bi še sam pristopil vanjo, le, ko bi ta vera hotela dati življenju to, kar mu gre, da bi je ne vkovala v take verige. —
Saj ni vedel in razumel, ko sem mu pojasnjeval: naša vera ne zahteva drugega, kakor da slušaš Jezusa in daš po njegovem ukazu cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božje.
Kakor on, premnogi izmed nas ne razumejo, kaj pravzaprav zahteva Gospod od nas. Vsa u-metnost je v tem, da veš dati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Samo današnji evangelij beri.
Ne razumevaj tega samo debe-sedno. Pod besedo 'cesar' razumeš lahko samega sebe, razumeš lahko svoje potrebe, razumeš lahko druge ljudi in svet.
Bog hoče, da daš vsakemu človeku svoje. Sebi, kar tebi gre, bližnjemu, kar njemu gre. Zdravje gre tebi, veselje, spodobno življenje, hrana, obleka. Vse to si lahko privoščiš. Da, Bog zahteva od nas, da zase skrbimo. Tudi ko cerkev o zatajevanju in pokori govori, ne misli, da bi si nikdar ne smel privoščiti dobrot življenja. Toda vse do mere. Daj sebi, kar in kolikor gre. Bližnjemu zopet gre dobre ime, spoštovanje, prijaznost, u-služnost, kratko — ljubezen. Dobro ime je plemstvo človeka, ohrani ga in ne blati mu ga. Spoštovanje mu gre, ker ti je brat po veri in podobi božji, ki jo v duši nosi. Prijaznost in u-služnost sta pečat značaja tvojega, surovost kaže neotesano srce, mijaznost blagi značaj, usluž-n°st je pa prijaznosti v najtesnejšem sorodstvu. Bog hoče, da daš sebi svoje, bližnjemu njegovo.
Ne pozabi pa: največjo ljubezen, največje češčenje pa dolgu-Ješ Bogu. Z drugimi, bolj razumljivimi besedami: Poleg stanovskih dolžnosti, imaš • predvsem dolžnost nedelje, molitve in bogoljubnega življenja.
Z delom daš sebi, kar tebi gre, z molitvijo daš Bogu, kar njemu gre. Moli in delaj. Ce bi samo delal, samo svojim stanovskim dolžnostim služil, bi ne ravnal prav. Če bi samo molil in premišljeval resnice božje, svoje poklicne dolžnosti pa zanemarjal, bi pa spet ne imel prav.
Kaj drugega zahteva naša vera, kakor da je vsak na svojem mestu mož, ki ve, kaj je njegova naloga. Kakor straža, ki varuje svoje, obenem se pa v zvezde ozira, kjer je zapisana najvišja volja. Ne govori mi, da je ta vera težka. Ne govori mi, da je naša vera, kakor bela spominska soha nad grobom, le v grob se ozira in mrzle občutke zbuja. Saj je Bog vse dobrote življenja dal. Čemu neki jih je dal kakor da jih uživamo. Le enega ne smem prezreti. Temeljne resnice, da je vsemu Bog gospodar in je treba tudi te dobrote uživati, kakor je on odredil. Vse te dobrote smo prejeli iz njegovih rok, uživajmo jih tako, da jih bomo lahko nekoč nazaj ponesli v nebo in jih položili nazaj v Njegove vsemogočne roke s sveto besedo; Od tebe vse izhaja, k Tebi prinašamo nazaj vse tvoje dari, s katerimi si hočemo kupiti le Tvoje srce in srečno večnost.
Bog nekoč ne bo štel brazgotin na našem hrbtu, razbitem od bičanja, ki ga nam je življenje dalo, tudi ne meril kože na kolenih, koliko je kaj trda od kle-čanja, samo dušo bo pogledal in če bo v njej še ugledal svoj obraz, kakor ga ti je utisnil ob njenem ustvarjenju, bo vesel in te bo nagradil s prvim in edinim dobitkom u?'-'me duhovnega življenja.
Telesu življenske dobrote, resnice in lepote, duši duhovno dobro, resnično in lepo. Telesu do mere in po božji zapovedi, duši pa toliko, kolikor objeti more. To je program Jezusov. Vsakemu svoje, cesarju, kar je cesarjevega, Bogu božje.
PRIHOD PAPEZ^VP« tatmttta
za ,z
fin-j izdan tudi odlok o količini
druga možnost, da gre pretvaro in da bi s it.Imu giranim "zločinom proti itali-'ruze, ki jo janskemu kolonistu" dali fa-1 uporabiti za šističnim oblastem povod, da pogledu so
živežem, je v zadnjem času
' kosme posameznik prehrano. V tem dana trgovcem
Papežev državni tajnik, kardinal Pacelli (na levi), ko blagoslavlja vernike zunaj na cesti v New Yorku, ko je v sprevodu korakal v katedralo sv. Patricija. Kardinal je prispel nedavno na obisk v Ameriko.
so pred nekaj leti aretirali 13 nedolžnih slovenskih fantov iz Koprivišč, ki iih je pozneje povsem krivično specijalni tribunal v Rimu obsodil na 330 let ječe. Značilna pa je izjava samega Sege. Priznal je namreč, da je za njega kazen še posebno huda, ker ne more
bežati v Francijo.
Jugoslavijo, ne v
l IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN

Denar je izsiljeval
Pred kratkim so aretirali in nato tudi konfinirali na več neka i slovenskih mladeni-cev iz Kanala na Goriškem, Ceš da so peli neko italijansko Pesem, toda s slovenskim be-Sedilom, ki je bila parodija 'talijanskega besedila. Ko so bili ti fantje še v zaporu, je hodil fašistični zaupnik in član tajne policije Emilio Sega do staršev zaprtih fantov in iz n.iih izsiljeval denar, češ da ko pri oblasteh posredoval, da bodo aretiranoi izpuščeni.
Starši so mu resnično izplačali dokajšnje vsote, toda zaman so čakali na osvoboditev svojih sinov. O teh čudnih kupčijah omenjenega Sega je izvedel tudi domači karabi-njerski brigadir, ki je prava bela vrana. Kajti ni se ustrašil in je ovadil Sega oblastem. Te pa so bile napram svojemu zaupniku Segi izredno milostne in so ga kaznovale samo z dvoletnim policijskim nadzorstvom. Pripomnimo naj še, da se je Sega posebno odlikoval po svoji surovosti, ko
Brezposelne st
Brezposelnost je pričela v zadnjem času spet naraščati. Iz Abesinije se je vrnilo' že precejšnjo število bivših bojevnikov, ki kljub svojim zaslugam za domovino, v večini primerov ne najdejo dela in zaslužka. V njihovih vrstah je nastalo zaradi tega veliko nezadovoljstvo, ki je toliko večje, ker so jim pred njihovim odhodom v Vzhodno Afriko zagotavljali, da bodo po vojni prav gotovo spet nameščeni pri svojih dotedanjih delodajalcih odnosno da bodo, kolikor so bili brezposelni, dobili čim boljše službe Zaradi tega je sedaj glavno tajništvo fašistovske stranke, ki je bilo o razpoloženju bivših bojevnikov dobro poučeno, izdalo okrožnico, v kateri pravi, da so industrijska podjetja v smislu sporazuma med konfe-jderacijama industrijcev in in-jdustrijskih delavcev dolžna v 4 tednih spet namestiti vse svoje prejšnje delavce, ki so se udeležili vzhodno-afriške , vojne.
Protifašistični letaki
Fostojna, septembra 1936. - Na "Kačišnici," t. j. 8.
I
j septembra, ko se pri Kačičah pri Rodiku vrši vsako leto svečano cerkveno žegnanje, ka-,mor pridejo ljudje iz vsega |Krasa in zgornje Istre, so se v (tem kraju in na poti do Divače ter v Divači sami, pojavili protifašistični propagandni le-,taki. Ker je bilo mnogo ljudi na cestah, so seveda vzbudili letaki precejšnje zanimanje in razburjenje. To slednje zlasti pri fašističnih oblasteh, ki
VODJA. ŠPANSKTH UPORNIKOV
so bile vsied tega zelo presenečene in niso mogle pravo-časno razčistiti okolice. Vendar pa to sedaj ni skoro več redkost ker se skoro vsak mesec zgodi kaj sličnega. O aretacijah ni sedaj ničesar znanega, čeprav oblasti budno pazijo, da bi zasledile prave krivce in jih potem vse skupaj prijele.
--o-
Številne aretacije.
Trct, oktobra 1936. — Pred kratkim so se vršile v Trstu velike demonstracije proti fašizmu, katerih se je udeležilo zlasti številno delavstvo in protifašističnih elementov. V demonstracije so se pojavile velike rdeče zastave, toda policija je v najkrajšem času naredila red ter aretirala veliko število .. demonstrantov. Vsled vedno večjega nezadovoljstva v Trstu je ta pojav popolnoma razumljiv.
-o-
Pcsledice italijanske kolonizacije
Italijanski listi so objavili kratko vest, ki je na sebi dokaj nedolžna, za katero pa se skriva kruta resničnost. Vest se je glasila :Poljedelec Pietro Belion od Matije, star 51 leto, doma iz Trevignana di Cam-pagna (Treviso) in bivajoč v Vojščici štev. 3 je naznanil ka-rabinjerjem, da so v noči od 24. na 25. septembra neznani ljudje udrli v njegov vinograd na vandaličen način porezali 25 trt in stresli po tleh že zrelo grozdje.
Ta primer je silno poučen. Iz njega prvič izvemo da so se v zadnjem času v Vojščici kjer ni bilo prav vojno nobenega Italijana, naselili italijanski kolonisti iz starih pokrajin Italije. Pojav sam pa priča tudi o odnošajih. ki vladajo med temi priseljenimi kolonisti in domačim prebivalcem, kajti ni izključeno, da je ta akt izbruh skrajne razjar-jenosti domačega prebivalstva proti prisilni razlastitvi domačinov in proti italijanski kolonizaciji. Verjetna pa je tudi
tem energičneje nadaljujejo asimilacijsko in kolonizacijsko akcijo.
-o-
Pretepen in ere t i ran
Reka, 27. septembra '936. — Miličniki so v prvi polovici tega meseca na cesti v Rupi ustavili Nemec Franca, starega 44 let, doma iz Jelšan. Od njega so zahtevali osebno izkaznico, nato so ga kar na ce-eti pričeli pretepati. Odpeljali so ga v kasarno, kjer so iz-viOili natančno osebno preiskavo in s pretepanjem skušali pripraviti ga do raznih priznanj. Iz Reke so telefonič-no poklicali policijske agente, ki so aretiranega Nemca prepeljali v karabinjersko kasarno v Jelšanah. Sem so prišli tudi policijski komisar iz II. Bistrice, kapitan miličnikov in drugi. Po temeljiti preiskavi in zaslišanju so ga takoj drugi dan odvedli v reške zapore, kjer so ga pridržali do danes.
Aretacije
Reka, septembra 1936. — V Reki so iz neznanih vzrokov aretirali nekaj jugoslovanskih državljanov. S temi aretacijami so v zvezi baje tudi aretacije izvršene v okolici II. Bistrice, kjer so oblasti zaprle Grka Alozij a iz Male Bukovi ce, ki je znan kot fašistični plačanec, dalje Ivana Prim ca iz Jasena in Škrlja Ivana iz Velike Bukovice. Vzroki vseh teh aretacij pa niso znani.
-o-
strogo navodila. Cena k< se je obenem dvignila na lire za kg.
1.30
KRATKE NOVICE
Na motorni ledji "Saiurni-ji," ki se je vrnila iz Amerike se je smrtno ponesrečil 25 letni mornar Niko Peranovič. Padel je z jambora 20 m globoko na palubo ladje. Prebil si je lobanjo in dobil hkratu smrtne notranje poškodbe.
čajo listi, dognali, da ga je zadela srčna kap.
V Lomu pri Sv. Luciji je požar uničil domačijo posestnika Andreja Mraka. Ker je ogenj nastal sredi noči, so se i ljudje s težavo rešili iz go-jreče hiše. Požar je ogrožal j tudi že sosednje hiše, vendar !so ga vaščani še pravočasno lokalizirali. Škodo so ocenili približno na 10.000 lir.
ZDRAVSTVO.
V Trstu je te dni z uspehom položilo izpit za učiteljice m )snovnih šolah 3. kategorije 182 kandidatinj. Med njimi je )krog 30 učiteljic slovenskega porekla. Nadaljevalno kovno šolo pa je dovršilo 100 dijakov, med njimi 21 Jugoslovanov.
*
UTRJEVANJE V JESENI
— V severni [stri so odkrili v veliki podzemni jami zelo bogata ležišča kosti mnogih
K jesenski negi kože spada tudi previdno, sistematično utrjevanje, ki naj zmanjša občutljivost keže za razne motnje in naj ji ohrani nežnost ter sve-žost. Naravna barva kože je še tro- vedno učinkovitejša in bolj za-žalj< na nego umetna. Razen tega povečuje utrjevanje z mrzlim uiwivanje, drgnjenjem, sobno telovadbo in športnimi vajami odpornost telesa zoper bolezni in vremenske spremembe. Man j jesenskih nahodov je tudi
živali iz kvartarja. Kosti, ki za kozmetiko prednost, so jih našli so od konja, vol-1 Seveda ne smemo utrjevanja ka, nasorog^, hijene, bizonon- Pretiravati
ta jelena, ptičev in plazilcev, ki so živeli pred davnimi tisoči let po naših krajih. Vse te najdbe so spravili v postojnski muzej.
. /
Za utrjene ljudi je na primer razgaljen vrat tudi jeseni razveseljiv, ker utrjuje človeka še nadalje. Bilo bi pa napačno, če bi hoteli imeti razgaljen vrat v tem času tudi tedaj, ;ko smo si nakopali kakšno vne-Sv. Oče je imenoval za tje v Iz P°dobnih razlogov tajnega komornika Ivana Vo-'^ tudl bol->e- da se odločimo v
dopivca, dekana v Tolminu. jtem času za vrhnJ° obutev> ki *	j nas varuje v kilavem vremenu.
Sneg na Goriškem in v Krtri. iVarovati 86 katarJ'ev je ena iz" Tudi v goratem delu Goriške med javnih indirektnih zahtev
in Istre je pritisnil hud mraz. kožne ne*e v jesenski dobi.
Omejen kezum koruze
Trst, septembra 1936. _
Poleg ostalih mer, ki so bile po ukinitvi sankcij izdane od oblasti za čim širšo osamosvojitev Italije na gospodarskem polju in da se obenem zaščiti in uredi preskrba prebivalstva
V Trnovskem gozdu, v Gorah in tudi na Učki v Istri je zapadel letošnji prvi sneg.
Jesen in zima nikakor nista pripraven čas za shujševalne kure. Tudi peč požre v tej dobi več kurjave in telo je tedaj po-V Rocolu, znanem tržaškem >trebno več jedi.
mestnem okraju, so našli na dvorišču neke hiše mrtvega 54 letnega Antona Gregorčiča. Pri preiskavi so, kakor poro-
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
I!IIIIIIIIIIIIII!I!IIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIK	II!IU1IIIIIII!IIII!I!III!IIIIIIIII!IIIIII||I!||||I!II!I|||!IIIIII!IIIIIII||!:
Vi ste na h o 1 f š e m
KOT LETA 1932
ker je
FRANKLIN D. ROOSEVELT
1.	poskrbel dela in hrane za brezposelne.
2.	dosegel in priboril pravice delavstvu, odprl je banke in zavaroval vloge, odpoklical prchibicijsko postavo.
delavstvu vlil tolažbe in sigurnosti potom starostne pokojnine in zavarovalnine proti brezposelnosti.
3.
4.
Gornja slika je bila poslana iz Evr španski general Franco, ki je
pe po radio in na desni na njej se načelnik španske uporniške armade.
i K,
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile
cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $45.00....................2000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir
Za $29.00:...........................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
J ©II M JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1819 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
6.	preskrbe! pomoč milijonom, katere ie ogrožal dolg na domovanjih.
7.	pospešil takojšnjo in gotovo pomoč farmarjem.
8.	zaposlil nad 350,000 mladeničev pri koristnem delu v "CCC" kempah.
9.	zaustavil ie brezposelnost in ustvaril delo za milijone.
10. obupanjc je nadomestil z upanjem in pomočjo s tem, da je pomagal obupanim in brezposelnim.
NE DAJTE SE ZAVESTI PO KRIVIH PREROKIH!
NE DAJTE SE VARATI PO SOVRAŽNIKIH SVOBODE!
NE DAJTE SE ZASLEPITI Z VARLJIVIMI OBLJUBAMI!
NE POSTANITE ORODJE V ROKAH WALLSTREETSKE GOSPODE!
Volite za
FRANKLINA D. ROOSEVELTA
S TEM, PA VOLITE:
® Demokratski tiket
Stran 4
				
1 1 1 1 1 1		USODNA	ŽENA	i < < i ! <
: > ! i	f	Ivan Slivnik.		i < * * i *
i -			*	
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek", 27. oktobra 1936
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Ostali so gledali ta prizor z zelo različnimi občutki. Janko se je zdaj obrnil in spet pristopil k mizi. Prsi so se mu dvigale v globokem dihanju in oči so se mu svetile kakor brušeno jeklo
"Hvala Bogu — hvala Bogu, da smem vendar že govoriti, da vam smem odkriti, kaj je storila Romana za nas in kako po krivem smo jo sovražili. Toliko, da mi ni skrivnost razgnala prsi. 0 mama, da ne bi bila nikoli izrekla tiste gnusne besede! Tožiti Romano! Ti niti ne slutiš, kako zelo si grešila pred njo s tem, da je prišla ta grožnja iz tvojih ust!"
J Tati in sestra sta ga gledali silno nejevoljno in začudeno, Viktor pa se je zdel, Upi-ar bi mu sproti pobiral besede z ust-
' p j pa hočeš, Janko? Kaj misliš, da nastopaš tako proti mami in se postavljaš Romani za viteza?" je vprašala Beatrika ogorčeno.
Janko si je potegnil z roko po vročem čelu ter nadaljeval nekoliko bolj mirno in
te hočem samo »krivice, nprr , ki ie ne bi mogla popraviti do smrti. T1 "iti vinarja nimaš pravice zahtevati od Romane, zakaj njen oče ni pustil ničesar razene dolgov in uničenega podjetja. Bil je upropaščen po zapravljivem življenju, ki ga ie trpel v svoji hiši tebi na ljubo. Iz ljubezni ti je prikrival svoje slabe gmotne razmere, in ko je stal pred popolnim polomom se je zrušil duševno in telesno. Sramoten bankrot se mu je obetal. Strah, da te bo moral pustiti v siromaštvu, ga je pripravljal v obup. Romana je vedela, kako je z očetom, in medtem, ko sta šli ti in Beatrika s poslednjim denarjem, ki ga je mogel dobiti, v kopališče, se je zaupal svoji hčeri. Romana ni pomišljala niti trenutka. Vse svoje imetje po materi je vrgla do zadnjega beliča na tehtnico, samo da bi rešila očetu dobro ime ter mu zagotovila miren konec. Odkupila mu je tvrdko ter obljubila, da jo spravi spet do veljave in poskrbi za nas tako, da nam ne bo trpeti pomanjkanja. Ker nam je hotela prihraniti poniževalno odkritje, da smo poslej navezani na njene' dobrote, je pregovorila očeta, da je napravil navidezno oporoko, v kateri je naložil Romani dolžnost, skrbeti za nas po svojem prevdarku. Tako si je z veseljem naprtila težko breme in se žrtvovala za nas od dne do dne. Rajši, nego da bi mi česa pogrešali, se je sama odrekla vseh u-dobnosti, dasi brezumnega zapravljanja ni trpela in tudi ni smela trpeti, če ni hoteli, da pridemo vsi skupaj na beraško palir-o. Odkraja je morala delati noč in dan, da je spravila tvrdko spet do veljave, in vendar nam ni pokazala, kako težko nas preživlja. Molče in ponosno je trpela vr.e naše obtožbe, našo mržnjo in mojo neotesanost, in se ni branila, samo zato, ker je bila obljubila očetu, da ti prihrani ie Ho zadnjega hipa. Da ni bilo m'e, bi bili vsi trije berači brez doma. Za-ka; A"di ta hiša, v kateri smo vse te čase
. -J-,vr žr-eli na njene troške, je Romar i la dedščina po materi. Njen oče te ni po vedel v svoj dom, ampak v dom svoje hčere. Tudi to ti je bil zamolčal iz
prevelike ljubezni, da se ne bi čutila odvisne. Ko mi je končno Romana povedala resnico, ker sem jo sirovo hrulil in ravnal z njo kakor z izpodlezovalko, mi je ni povedala zato, da bi se bahala, ampak da bi me rešila malopridnega življenja. V svoji dobroti in velikodušju je izprevide-la, da je zame še rešitev, če najdem nravstveno oporo,človeka, h kateremu bom lehko dvigal oči ter se ga oklepal s spoštovanjem. Pograbila me je za moje ča« stiljubje in nji edini se imam zahvaliti, da se nisem pogreznil v studu do samega sebe in v jalovem, praznem življenju, ki sem ga živel. S svojim ljubečim, razumnim vplivom me je postavila na noge ter mi bila od tistih dob zvesta sestra in prijateljica polna umevanja, ki mi hoče ugla-diti tudi pot v bodočnost, ako bom priden in marljiv. Ko mi je razodela vse, sem ji moral obljubiti, da ne povem nikomur; razen nje in mene vesta resnico samo še Ho jar in notar — nihče drugi, ker nam je hotela prihraniti ponižanje. Šele ti s svojo grožnjo, da jo izročiš sodniji, si ji onemogočila nadaljno prizanesljivost; morala me je odvezati besede —hvala Bogu! Zakaj srce se mi je krčilo, ko sem moral molče gledati, kako ji vračata dobrote, katere vama je izkazovala. Zdaj mislim, ne boš več iskala pomoči pri sodniji, zakaj če nam odtegne Romana svojo roko, smo prosjaki. Kako velikodušno je bilo, da je dovolila Beatriki za opremo štirideset tisoč dinarjev, moreš šele presoditi, če ti povem, da ji bo ta hip zelo težko pripraviti denar, ker je morala celo odložiti potrebne prezidave v tovarni, da ji ni bilo treba delati dolgov. Tovarna je postala šele sedaj dobičkanosna, zgolj po zaslugi njene neumorne marljivosti. Prav nič se ne bi čudil in nič bi ji ne mogel zameriti, če bi se zdaj, spričo tvojega ravnanja, vendar že naveličala teh neprestanih, vsakdanjih žrtev. Potem bi lehko mi vsi povezali culo in se poslovili od te hiše, kjer nas je redila dobrota in plemenitost njenega srca."
Globoko sopeč je Janko umolknil ter se vrgel na svoj stol.
Mrtvaška tišina je sledila njegovim besedam. Gospa Sibila je bila bleda kakor prt in si je grizla ustnice, a tudi Beatrika je sedela nepremično, kakor bi bilo treščilo vanjo.
Viktorju pa so se svetile oči, ko je poslušal Janka. Vse uganke, ki mu jih je doslej zadajalo Romanino vedenje, so bile razrešene. Takšna je bila tedaj "skopulja in živi računski stroj", kakor sta mu bili dami opisali Romano! Da, ni ga varalo čuvstvo, ko mu je govorilo, da je Romana velikodušen in plemenit značaj. Vroče in nežno mu je vzkipela v^ srcu ljubezen do nje. Pozabil je malone, da je stalo od da-; "led niima nekaj nepojmljivega in pretečega ter izkušalo raztrgati jedva spletene vezi.
A ta zapreka se je morala dati odstraniti. Karkoli je bilo — v Romani sami se ni bilo začelo!
(Dalje)	■
Oglasi v Amermanskem Slovencu imajo vedno uspeh
ISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD, : : CHICAGO, ILLINOIS
Šimpanz m človek.
Ne trdijo ravno, da bi bil kak šimpanz človek, ali člo-"ek kak šimpanz. To bi bilo -udi za kakega evolucionista pregrobo. Hudo pa trdijo razni znanstveniki, da sta ba-ie imela šimpanz in človek '.kupnega dedeka, bi izhajala oba iz iste korenine. Evolucija je trd oreh, vrlo trd tudi glede človeškega telesa, in zadnja beseda ne bo nikoli jasna, dasi evolucionisti nekaj sliB--r>2j3 trii'o.
oga rar.v.ma niti naj-iivjejši evolucionist šimpanzu 'ne more pripisovati. Tudi pri šimpanzu, kakor pač pri vseh živalih, mera operirati le z nagonom. Delali so pa s šim-panzi poizkuse, in baje prišli na vrlo značilne pojave, namreč, da rim;>an:'.i niso prav nič sebični, si pomagajo, kažejo prav neko — bratstvo Na-
toraj vidi v sebi le golo žival. Govorijo o razvitku možganov, kar pač pomeni, da ima človek ali bi prišel človek tudi do razuma, dočim bi imel šimpanz le nagon, ampak prav pri teh razvitih možganih je vsa krivda za — be-štijaliteto, ker bi človek ne rabil tega razuma, vsaj šimpan-zov nagon pa je tudi pri človeku izginil. Ni. civilizacija potisnila človeka pod šimpan-za, človek sam se je porinil tja, !:er išče neko civilizacijo brez razuma in brez nagona. Človek sam si je ustvaril environment, ki je še pod envi-ronmentom živalskega nagona, ko sili med živali z naukom evolucije iz istega debla, zdaj govori o "sistemu' in environments" ki naj bi ga dvignil na živaljo, pa ne bo sistema niti environments nikoli, ker nagona pri človeku ni, kakršen je vsaj pri živalih

TO IN ONO IZ DOMOVINE
Nadškof Jeglič v rojstnem kraju
V torek 29. septembra je obiskal svoj rojstni kraj sivolasi nadškof dr. A. B. Jeglič, katerega je cela begunjska župnija z navdušenjem sprejela in ga pozdravljala, Nadškof dr. Jeglič je potem obiskal tudi Tržič, kjer so ga tudi navdušeno sprejeli. Obiskal je pa še druge kraje po Gorenjskem.
-o-
Konja mu je odpeljal Neke noči se je priplazil v hlev posestnika Ivana Koresa v Puščavi pri Sv. Lovrencu neznan storilec. Odvezal je lepo , rjavo kobilo, vredno do 3500 j Din, jo okomotal in jo vpre-| gel v mesarski voz ter se na , tihem odpeljal proti Mai-ibo-ru. Nihče pa ne ve, kam je tat l>otem zavil. Tako trpi posestnik do 6.000 Din škode.
kajti Sarmanov prijatelj je v tem pogovoru segel po nož in z njim vsekal Sarmana po levi strani obraza, da so ga morali odpraviti v bolnico.
Nevarna žival
Lojzek Fajdiga iz Prapreč pri Brezjah, četudi je šele 11 let star, opravljal vsa domača dela. Te dni ga je zadela nesreča. Ko je imel nekaj opravka z domačim konjem, kateri je bil izredno nemiren, je Lojzeta brcnil v trebuh in ga tako poškodoval, da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnico.
ve, razum pa si je človek tudi sam zapravil s svojim tišča-njem med — živali.
Le to učijo poizkusi s šim-panzi, ničesar drugega.
-o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci r.jj pa podpirajo tiste, k; podpira jo njihov katoliški list "Am, Slovenec!"
sprotno jja baje pri človeku'kot neizprosna zahteva nara-ni niti kake simpatije, nobenega bratstva, nobene pomoči, narobe, pri človeku je le sebičnost in medsebojno trganje, klanje, in po takih znakih trdijo ti evolucionisti, da je civilizacija naredila iz človeka — beštijo, dočim šimpanzi kažejo prav neko — bratstvo. Sledilo bi potem, da bi se bilo treba učiti od — šimpan-zov, ako se nočemo med seboj poklati. Naravno. Ako je človek le en kos skupnega dedeka, potem je v njemu le nagon, in bi se bil človek razvil pod šimpanza, postal bešti-ja, dočim gre šimpanz navzgor. Pa poskusite, če vam drago in če uspete. Ne bote nikoli. Prvič je pretirano, ako .ve dela krivo civilizacijo, da potiskuje človeka na stopnjo beštijo ali še pod šimpanza, in kolikor bi navidezno ne bilo civilizacije med ljudmi, le trganje, je prav človek sam kriv, ako vidi v sebi le isto panogo s kakim šimpanzem.
SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR
Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon: H A YM ARKET 4065
MILAN MEDEN
1823 W. Cermak Rd.
CHICAGO, ILL.
Ogenj pod Sv. Jostom
V Javorniku pod Sv. Joštom so postali žrtev požara gospodarski objekti posestnika Janeza Rakovca, po domače Murčka. Nesrečo je povzročila strela, ki je švignila z ore-ha pod šupo in takoj užgala. Pretila je nevarnost, da ogenj objame tudi domačijo samo, pa so domači rešili s tem, da so streho pregrnili z mokrimi plahtami.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
[ GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. J Jerlnota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa \akoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski'oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
>
K. S. , vanja.
K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
prejmejo pripadajočo jim
Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja ] enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva » vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. » S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani- J | ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi » » takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti i društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna I pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 | No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Strašno maščevanje
V vasi Glogovci pri Alek-smeu je eksplodirala stara granata v rokah 16 letnega Hranislava Živanoviča in ga 'strašno razmesarila, da je podlegel poškodbam. Kakor je dognala preiskava je Hrani-slavov stric našel granato na polju in jo izročil vaškemu kovaču z navedbo, da jo ta da Hranislavu, kateri naj z iglo spravi smodnik iz nje in pri tem je granata eksplodirala.', Stric je to storil iz maščevanje ker sta kovač in stric sprta Hranislavovimi starši.
-o-
Napaden v lastni hiši
Pred kratkim je bil v lastnem stanovanju pretepen 33 letni fotograf Andrej Rovan iz Stražišča pri Kranju. Sredi noči so vdrli v njegovo stanovanje trije oboroženi neznanci in ga brez vsakega povoda neusmiljeno pretepli s palioa-mi, da je dobil hude poškodbe po glavi in ker se je ranam pridružila nevarna zastrupitev, je moral po dveh tednih iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Poleg njega so divjaki pretepli tudi njegovo ženo in mater.
Potres v Mariboru
Dne 3. oktobra so v Mariboru naenkrat začutili močan potres, ki je trajal 5 sekund ter ga je spremljalo močno podzemsko bobnenje. Potres je vzbudil med ljudstvom mnogo strahu, škode pa ni napravil nobene.
ZAHVALA
Detroit, Mich.
Večkrat sem že brala v Ameri-
karlfcketfr Slovencu o raznih "Suprajz party" in vsakikrat sem si pri tem mislila, da mene pa ne bodo nikdar tako izlepa z j dobili, kakor se to navadno po-jvsod zgodi. To pa že ne, sem re-|kla in vendar se mi je enako zgodilo kot drugim. Ta preklica-
proge
Rimske najdbe ob Mari i	.	..
že ob graditvi železniško,"1 T" Kaucek me je pregovoril,
Ormož-Murska Sobota I1" to tako lahko' 8 tako nedolz'
so na Murskem polju odkopa-,mm govorom, da nisem prav
.. , .	,	ničesar sumila. Naročil mi je
h nekaj pomembnih zgodovin- <	,
... j , „ , ,	namreč, naj bom drugi večer, to
skih predmetov. Pred kratkimi. , ' , . . ,
, ,. , v . i j 'je 14. oktobra doma, ker da so pa so kmetje slučajno spet od-	...	T
. ...	, ___se namenile njegova sestra Isa-
krili razne rimske spomenike, .	•' b
. . .. , , , ,. ,,„ bela in Mrs. Shmith ter sestre po katerih se da sklepati na ;	.	..
večjo rimsko naselbino. Našel- Ivanka m Gabrijela, da pridejo
bina ie bila oddaljena od stare *	* ede društvenih zadev.
„ , 1.)A ,, „„ ,Za kaj takega se pa seveda mostni ge Mure okrog 130 kora-' , , m , j	|ra ostati doma. Tako sem zvečer
_ __j 14. oktobra res čakala napove-
_ .	. . j , .danih. Naročene res pridejo in
Pod tramvaj je padel
je padel' pod f. še	tef™i zalf
letni brezposelni čej0 suPrajz in "dobrodošla
V Ljubljani
tramvaj 67	--------------. .. . . ...
- ,. x „ v.v j • o i med svoje prijatelje m pnjate-Martin Sušteršič, doma iz Sel... „ J	x \
. _„ .. ^ ... ... mice . Bila sem namreč v stan pri Kamniku. Suštersic, ki je I, . .	v , .
'	. ,	y, „ -1-1 .domovini na tri mesečnem obis-
dobil pri tem poškodbe, je ml	„	,,
, \. ' , .	iku. — Prišli so pa: Mrs. Plauc,
odpeljan v bolnico.	1
-o-
Slab prijatelj
Vinko Sarman, 39 letni drvar iz Selnice ob Dravi se je na svojem stanovanju sestal s svojim prijateljem in se pogovarjal zaradi dela. Pogovor je moral biti precej razburljiv,
KUPIMO ZA GOTOVINO zapadle zemljiške bonde. 'mortgages' posameznikov in potrdila za odpovedane vloge na vseh bankah. FRED E. BUS-BEY & CO.. lO So. La Salle St., Chicago. Tel. RANdolph 3737.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
ipreds. Oltarnega društva, Mrs. Butala, kot podpredsednica SŽZ., Mrs. Ivanka Smith in hčerka Lilian, Mrs. Gabriela Smith, Mts. Isabela Lemersal, Thomas Kaučič, Mr. in Mrs. Frank Vihtelič, Mr. in Mrs. Ciril Gajbor, Mr. in Mrs. John Ur-šič in baby Marie, Mr. in Mrs. Pete Kocian ter hčerka, Mr. in Mrs. Paul Madronič, Mrs. Angeline Elenich, Mrs. Spehar, Mrs. Perko, Mrs. Miketič in hčerka, Mrs. Praznik in prijateljica iz Minnesote, Mrs. Zunich, Mrs. Anna McGee, Mrs. Krek, Mrs. Verderbar, Mrs. Potočnik, Mrs. Zulif, Mrs. Schneller in sestra iz Calumeta, oziroma iz Malwaukee ter hčerka Rosie, Mrs. Mayerle in sin John. — Če sem slučajno katero ime izpustila, vas prosim odpuščanja. — Vsem pa iskrena hvala, drage mi sosestre in prijateljice. O priliki sem pripravljena povrniti po svojih močeh. Iz srca se vam zahvalim za dar, kateri me bo spominjal celo moje življenje na vas. Vam hvaležna prijateljica.	(Ogl.)
Mary Perushek