96. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. aprila 1896. XXIX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vaak dan «ve#er, isimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ca avstro-ogers ke dežele sa vse leto l.r> gld., za pol leta 8 gld. za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeo mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deželi« toliko veo, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., to ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., to ae dvakrat, in po 4 kr., to se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trga it. 12. Upravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne stvari.
Kdo je kriv?
Posledica novodobne produkcije je kapitaliiem, čigar težko roko čutijo vsi narodi in stanovi in glede katerega je Lorenc Stein prvi dokazal, da bode sčasoma osredotočil vse imetje v posamičnih rokah in proletariziral vse stanove, ako se pravodobno ne naredi konec njegovi prevladi.
Čim se je jela v dirdih masah čutiti posledica gomilanju imetij v posamičnih rokah, nastala je reakcija, katera je čedalje bolj naraščala, se čedalje bolj razširjala in ki sedaj kot socijalizam preplavlja ves svet, podjeda stebre staremu socijalnemu redu in revolucijonira vse tiste, kateri niso in ne morejo biti zadovoljni e sedanjimi gospodarski mi y socijal-nimi in političnimi razmerami.
Socijalizem zmaguje zlasti v zadnjem desetletja v vseh i ndustri jalnih državah in se je začel razširjati tudi že v agrikulturnih krajih. Dasi pogubna ntopija, ima vender neizmeren upliv Da vse zati-rance in smešno je misliti, da je moči njega razširjanje ustaviti samo z besedami, samo z lepimi nauki.
V zadnjih letih se je začel s čudovito hitrostjo širiti tndi po slovenskih pokrajinah. Socijalisti so si a tujo podporo zasnovali 1 i nt »Delavec", kateri seznanja industrijalce delavce, obrtnike in kmete s socialističnimi nauki, ali, točneje rečeno, kateri s svojo negativno kritiko obstoječih razmer širi nezadovoljstvo in vabi vse nezadovoljne elemente v svoj tabor. Socijalistična organizacija je tudi v nas že precej trdna, zlasti v industrijalnih krajih, in če je to merilo za moč socijalistične stranke na Sloven-skem, da bode „Delavec" od meseca maja naprej izhaial po Štirikrat na mesec, in da ima 1800 naročnikov — potem je socijalizem res postal nevaren tudi na Slovenskem.
Moti se, kdor misli, da v nas niso socijalizmu tla ugodna, in kdor računa na kmeta, da se ne uda novim naukom, vara samega sebe. Materijelne razmere bo na Slovenskem kaj slabe. Industrije sicer nimamo mnogo, ali industrijalni delavci, kolikor jih je, so z malimi izjemami že socijalistični. Mnogo jih je sicer, ki se zovejo krščanske socijaliste, a ti nimajo nikake pravice, se tako imenovati. Poslušati
Lintek.
Kronika.
Občinske volitve ho srečno končane in sedaj 8» spet lahko sprehaja VHakdo po Ijubljauskili ulicah, brez strahu, da plane izza kakega ogla kateri mnogoštevilnih klerikalnih agitatorjev ali kandidatov in mu začne priporočati, naj voli klerikalne „obrtnike." Minoli te<len pa je bilo v tem ozira za javno varnost kaj slabo preskrbljeno, zakaj klerikalnih kandidatov je bilo še veliko več, nego je klerikalnih volilcev in vsak iz njih je imel Še nekaj agitatorjev. Za klerikalno stranko je pač sitno, da ima toliko mož, ki bi radi sedeli v občinskem svetu, a nobenega, da bi mogla ž njim resno nastopiti, nobenega, o katerem bi ne vedela, da bi se volilci njegovi kandidaturi samo — smejali.
Klerikalci imajo zdaj po volitvah groznega moralnega „mačka", zlasti nekateri klerikalnih „obrtuikov". — Zum TVufel ist der Spiritus . . . Klerikalna stranka je odrinila nekaj novcev za volilno agitacijo, a daleč ne toliko, kolikor je treha, tla se je pogasila žeja klerikalnih agitatorjev. In pilo se je mnogo, sicer na katoliški podlagi, a vender precej več, nego bi bilo treba v normalnih
je treba te moie na raznih shodih, kake nazore razvijajo. Razlikujejo se od socijalnih demokratov le v tem, da kažejo neko versko gorečnost in spoštovanje duhovščine, toda njih ekonomična želje in težnje nikakor ne soglašajo 8 krščansko-socijalnimi, pač pa popolnoma s socijalnodemokratičnimi težnjami.
A delavci niso jedini element, kateri je socijalizem na Slovenskem že pridobil zase. .Delavca" čitajo in sicer z veseljem tudi samostojni obrtniki in kmetje in da se zanj ogrevajo in se oprijemljejo njegovih naukov, tega so krive deloma njih materijelne razmere. Dobrostojećih obrtnikov je v nas že bore malo, razmeroma veliko manj nego v dragih deželah, in razloček mej samostojnimi obrtniki in pomočniki je že precej neanaten. Tudi dobrih, imo-vitih kmetov je — vsaj na Kranjskem — že jako malo. Kmetje so zadolženi in jedva se žive ob dohodkih svojih zemljišč, velike kmetije so postale sila redke in nič se ne pretirava, če se trdi, da so na Kranjskem razmere precej godne za razvoj agrarnega socijalizma, zlasti na Notranjskem in deloma na Dolenjskem
Zategadelj pa se je bati, da se bode socijalizem še dalje razširjal, da bode pridobival vedno več pristašev, in kdo \(\ Če nn vse zadnje ne doseže tega, kar se doslej ni posrečilo vsem mnogoštevilnim in mogočnim našim nasprotnikom, da zatre v našem naroda zmisel za narodno idejo in pomore internacionalizmu do zmage.
Naivno je misliti, da je mogoče ustaviti zrna-gnjočemn socijalizmu pot v naše kraje z versko solo, katero zrnatra klerikalna stranka za panacejo zoper vse posledice ekonomičnih razmer. Nevednost ni nikak lek, in če bi ljudstvo vslsd nedostajanja omike bilo tudi težje pristopno krivim naukom socijalne demokracije, nezadovoljnost bi se s tem ne udušila iu prej ali slej bi se ljudstvo vender zavedlo svojih krivic in se uprlo, kakor je to iz istih razlogov storilo za časa kmetskih uporov v šestnajstem veku. Kakor so takrat ekonomične razmere silile „ubogo gmajno" v obup, tako jo bodo gotovo spravile v isti položaj sedanje razmere, če se to ne prepreči na je litin mogoči način — s aocijalnimi reformami
Toda hitrega razširjanja socijalizma specijalno
razmerah in pri boljših kandidatih. Klerikalec — to se je ta teden dognalo — potrebuje mnogo, da postane »navdušen", zlasti 06 se postavijo taki kan didatje, kakerŠne je imela klerikalna stranka.
Imel h.-m priliko, govoriti z nekim skoko-nogim klerikalnim agitatorjem. Povedal mi je odkritosrčno, da je moral izpiti petnajst litrov piva, predno je bil v takem duševnem stanju, da se ni več ženiral, agitovati za klerikalne kandidate in z veliko naivnostjo je prizual: Ko bi bili postavili jednega tistih, ki so najbolj rogovilili, bi ae ne bil mogel zanj navdušiti, pa ko bi bil toliko piva ali vina popil, kolikor jo v Ljubljanici vode.
Ali s« je po tem takem čuditi, da se je pri obračunu pokazal velik dttieit? Troski za volilno agitacijo so bili dosti večji, nego je stranka določila in odštela v ta uumen, in ker bo nastali vab d velike žeje agitatorjev in kandidatov, so šenklavški gospodje rekli, da nič več ne dajo. „Obrtniki" morajo te stroške pokriti iz svojega, fizičnemu .mačku" se je vsled tega pridružil „moralični" in povsem naravno je, da je doslej neki jako unet klerikalen obrtnik minoli tedon razgrajal v družbi svojih tovariSev in somišljenikov, rekoč :
„S kaplani ns volim nikdar več!   Pri brezvercih je vsaj doeti pijače zastonj, za kaplane sem
v naših krajih niso krive zgolj ekonomične razmere. Te same niso provzročile tako naglega preobrata, ker ekonomične razmere delujejo počasi, in na naraven način ne vzraste velika stranka kar čez noč in tako iz nič, kakor je vzrasla pri nas socijalistična stranka. V nekaj letih se malo omikani ljudje ne dajo pridobiti za želje in stremljenja, katera so v dijametralnom nasprotju z vsemi njih dosedanjimi nazori, v katerih so bili vzgojeni. Duhovi se revo-lucijonirajo počasi in zato je pač umestno vprašati' kdo je razen tužnih ekonomičnih razmer kriv, da se je socijalizem tako razširil, kdo je duhove zanj prepariral in je k njemu nape'ja\
Odgovor na to vprašanje je huda obtožba, a resničen je. Skoro toliko kakor ekonomične razmere je za razširjanje socijalizma na Slovenskem storila kranjska klerikalna stranka?
Ko se je klerikalna stranka ločila od stare narodne stranke in se začela pehati za absolutno prevlado duhovščine v oaši kronovini, je hitro zapazila, da imovitejših ljudij nima v svojem taboru nič in da more v začetem boju računati samo na gospodarski najslabše stoječe elemente. Revščina pa je hmla stvar in siromak je navadno politično indiferentan. Klerikalci so morali pridobiti te elemente in so se v to Bvrho poslužili dveh sredstev : izdali so parolo, da je vera v nevarnosti in ž njo begali nerazsodno množico, zajedno pa razupili svoje nasprotnike kot kapitaliste in oderuhe, ter prepričavali siromake, da je njih bednega stanja kriva narodna stranka. Povrhu pa so jim obljubljali Še vse mogoče in nemogoče reči, obljubo val i popolno premembo sedanjih odnošajev, odpust, dolgov, znižanje davkov, zakone zoper sestavljanje veleposestev — iz kratka vse, kar je bilo dobro za agitacijo.
S temi velikanskimi obljubami, na katerih izpolnitev klerikalna stranka ni nikdar resno mislila, so naši nasprotniki pridobili vse nezadovoljne elemente in ž njimi zmagali pri ininolih deželnozborskih volitvah. Povsem po pravici je neki klerikalni kolovodja rekel dr. Tavčarju, kakor je ta povedal v deželnem zboru: Na Notranjskem smo zmagali s socijalizmom 1 Da, a ne samo na Notranjskem, nego s pleh na Kranjskem.
pa agitiral in zdaj naj še sam plačam, kar sem popil. Nikdar! Rajši grem koj jutri k brezvercem."
Kako se ta domači prepir v klerikalnem taboru poravna, tega ne vem, slutim pa, da bodo „ Gospodje" posegli v žep, kjer se menda nahajajo tudi za oškodovance po potresu dobljeni tisočaki, in tako razjarjene „obrtnika" pomirili.
Volitve so torej končane, a mej izvoljenci ni več moža, kateri je leto tlnij užival čast, sedeti v mestnem zboru, gospoda Andreja Kalana. Težko se je ločil od občinskega sveta, kjer ni nihče od njega zahteval, da bi kaj delal, in kjer bi bil lahko zabavljal, kakor bi bil hotel. Priznati se mu mora, da ni dosti sitnostij delal. Morda se je nadejal, da si na ta način pridobi vsaj toliko naklonjenosti, da ga narodna stranka ne bo koj pri prvih volitvah izločila iz vrste izvoljencev. Motil ne je in odkrito povem, žal mi je zanj. Mož je spreten. Znal si je brez troškov dobiti hišo, Ko bi ga bili volili zopet v občinski svet, bi bil morda mestu kako hišo zastonj pridobil. A celo njegovih somišljenikov se nt upal nobeden priporočali njegovo kandidaturo, celo klerikalni obrtniki se niso upali, postaviti ga kot kandidata, in na vprašanje, zakaj ga ne kandidu-jejo, je jeden njih odgovoril: Ker bi ga nihče ne volil; Kalan ni sposoben za občinskega svetnika I
Klerikalna stranka je raznesla seme socijalizma po deieli Kranjski, ona je rovolucijonirala duhove, jih odvrnila od starih idealov, od narodnostne ideje, pripravila tla socijalnim demokratom in zato je tudi ona kriva hitrega razširjanja socijalizma, zakaj ogromna večina tistih, ki so zdaj socijalisti, so bili še prav pred kratkim klerikalci, a so se razočarani odvrnili od te stranke.
Klerikalci čutijo že nekaj časa sem, da so sejali veter in da bodo želi vihar. Od katoliškega shoda sem so že bistveno premenili svoje stališče. Na katoliškem shodu so sestavili skoro socijalističen program in nekaj časa sem nastopali kot slovenska krščansko-80cijalna stranka, kmalu pa so jeli popuščati, premenili so svoje ime in se prelevili v ka-toliškonarodno stranko. Njih nekdanje usiljivo eira-patizovanje za socijalne oforme se je razkadilo — zdaj so navadna klerikalna stranka kapitalističnega mišljenja. Korak od Luegerja k Dipauliju je navidezno majhen, v istini pa jako velik in klerikalci so ta korak storili.
S tem, iz strahu pred posledicami aocijalistične agitacije nastalim umikanjem pa so ni nič pomagano. Nasledki klerikalnosocijalistično agitacijo se šele pokažejo v vsi svoji grozi. Ljudstvo še ni videlo, da je bilo prevarano. Ljudstvo še ni spoznalo, da tisti, ki so mu ohijubovali splošno volilno pravico, razbremenjenje posestev, znižanje davkov itd. v praktični politiki vse drugače postopajo, da glasujejo zoper splošno volilno pravico, da podpirajo kapitalistično finančno politiko vlade, pomagajo ustanavljati lidejkcmise, iz kratka, da svoje volilce slepe. Kadar bodo ljudje to spoznali in uvideli, kadar se bodo prepričali, da so bili prevarani, tedaj bodo trurao.ua prehajali v tabor socijalnih demokratov in tedaj šele ae pokaže vse zlo, katero je rodila desetletna klerikalna agitacija v naši deželi!
Klerikalca stranka je sedaj v siluem strahu „Slovenec" je kar tri dni zapored priobčil članke, v katerih v najtemnejših barvah slika pogubnost socijalizma in kliče proti njemu na boj. A zopet porablja sred • katero je rodilo že tolika zla. Ne bori se zoper pogubne ekonomično nauke socijalizma, le vera je zopet v nevarnosti, ker so socijalisti večinoma ateisti. Bistvo in nevarnost socijalizma pa tiči v njegovih gospodarskih naukih, vera mu je postranska stvar, in če se kranjski socijalisti zaganjajo v duhovščino, je to le posledica tega, da so duhovniki pri nas voditelji proletarijata, kateri skušajo socijalisti pridobiti zase. Samo kričanje, da je vera v nevarnosti, ne bo nič pomagalo, kajti zoper socijalizem je, kakor smo že prej rekli, le jedno sredstvo, in to so socijalne reforme.
Ko bi bili narodni stranki jedini, dalo bi se na polju socijalnih reform marsikaj storiti, tako pa je to skoro nemogoče, a ker se nič ne stori, rase moč mejnarodnega socijalizma in se ta tako razširja, da gledamo z največjo skrbjo v bodočnost.
Po mestnih volitvah.
V p- t ■ k so se končale letošnje dopolnilne volitve za občinski svet ljubljanski. Izvoljeni so vsi od izvrševalnega odbora narodne stranke priporočani kandidatje. Klerikalna stranka se ni upala oficijelno na dan. Kar je pa mogla po svojih agitatorjih po-
skusiti , storila je v tretjem volilnem razreda. S kolikim uspehom, pokazal je izid volitev tudi v tem razredu.   Čudna stranka!   Pred šestimi in petimi leti se je z velikanskim naporom bila zagnala v volilni boj in dosegla neke numerične uspehe, s katerimi bi vsaka druga stranka mogla nadaljevati agitatorično svoje delovanje.   AH že naslednja leta je vrgla puško v koruzo in z nekako plašljivostjo, katera jo je morala hudo ponižati v javnem mnenji, se je umaknila z odkritega bojišča.   Tako ne dela stranka, katera je za stvar vneta. Ako bi bilo kaj resnice na tistih kritikah, s katerimi se je zdelo, da pobija način mestnega gospodarstva, ako bi se šlo pri teh kritikah res za nekaj važnega in odločilnega, tedaj bi bila morala naša klerikalna stranka vztrajati v boji in nikakor ne odjenjati od pričetega opozicijonalnega dela.  Njeno umikanje ali prav za prav njen hitri odstop pa je le pokazal,  da je ne vodi nobena občo korist obsezajoča ideja, temveč goli humbug, in da jej je bilo le na tem, hipoma doseči gospodstvo v mestni hiši.  To je moral vsa-kdor uvideti in zato se je tudi takoj opazilo, da tisti občani,   ki so se dali jedenkrat premotiti od vabljivih klerikalnih puhlic, so drugikrat že bili izven kroga   nepotrebnega   in  nestvarnega klerikalnega gibanja. Lansko leto so potom kompromisu prišli v občinski svet trije kandidatje klerikalne stranke. Pri sklepanji kompromisa je narodno stranko vodila tudi misel, da je v mestnem zastopu celo želeti opozicijo, in sicer tako brezozirne, kakoršna se je obetala od klerikalne strani po ulicah in njenih časopisih. Vsaka opozicijonalna stranka mora imeti svoj program, po katerem misli delovati na reforme    Dobro — smo si morali  misliti, naj le zopet zasedejo  mesta v občinskem svetu nekateri klerikalci, da bodo vsaj priliko imeli nasvetovati kaj dobrega , kaj boljšega namesto dosedanjega, katero se jim vidi tako črno in graje vredno! Klerikalna stranka je morala torej in mogla lani poslati svoja najboljša talenta v mestno zbornico, in Ljubljana je po vsej pravici pričakovala, da bode sedaj čula radikalne predloge za zboljšanje mestne uprave, da  bode videla blizu take prizore, kakoršni so se vršili v mestni dvorani dunajski, ko se je tamkaj pričela antisemitska opozicija. Ali, kaj smo skusili s klerikalnima voditeljema pri nas ? Ni bilo niti »kokodakanja*, kaj še »jajc"! Klerikalna stranka ni znala niti povedati, kaj hoče,  če sploh kaj hoče.  Kje ao bili njeni ii icijativni nasveti, kje njeni govori, ki bi občinski  svet napotiti mogli k reformam, kojih potreba se je poprej po »Slovencu" tako burno bobnala ?   Zastonj  si čakal, da bi bil gosp. Kalan usta odprl;  če je pa gosp dr. GregoriO dvakrat ali trikrat sprožil se,  pokazal je le, da je celo tisto pozabil, kar s« je bil poprejšnje časa kot občinski svetnik  pri sedanji večini naučil. Zadnji govor dra. Gregoriča pri proračunu bil je v klerikalnem glasilu priobčen  kot nekak slovesen članek, ali vsakdo ve\ da je bilo to le »nerganje" za malenkosti, katere je večina sama že odpravila ali gotovo pa grajala za kulisami,  ker se jej ni vredno zdelo govoriti o tem v javnih sejah.   Klerikalna stranka je s tem sama pripoznavala, da  pota občinskega sveta niso neprava, in da narodna stranka upravlja občino  tako,  da je  težko — vsaj   za klerikalne talente — kaj boljšega nasvetovati.   Vse njeno do-
Sic transit gloria mundi! Nekaj let je šele tega, kar je bil Kalan ljubljenec vseh trnovskih in krakovskih trcijaik, ko so bili v Trnovem, v Kra-kovem in na Barju volilci prepričani, da je Andrej Kalan poklican, voditi občinski svet ljubljanski in v na • m mestu zvonec nositi. In hodaj P V Trnovem in v Krakovem ga komaj ša poznajo in se ga nič kaj radi ne spominjajo. Pravijo, da je prouzročil veliko /.<lr.t.'•!»•• in napravil mnogo sovraštva. Na Barju, kjer je svoj Čas s srebrnjaki pridobival si srca, se sploh ne sme prikazati, sedaj pa pravijo že njegovi pristaši o njem, da ni sposoben za občinski svet. To je res tragična usoda!
Nekaj dobrega pa utegne žalostni konec Ka-lanove karijero kot občinski svetnik vender imeti. Koristiti utegne slovenski literaturi. Gospod Kalan bode zdaj utegnil vse svoje duševne sile posvetiti slovenski beletristiki. Kakor znano, je že kot gimnazijah c literarno deloval in skušal priti celo mej sotrudnike .Slovenskega Naroda". Sedaj seveda se hudo boji, da hi se priobčili tedauji njegovi verzi, ker se spominja, da je bil takrat v marsikaterem oziru drugačnih mislij, nego je dandanes. A gospod Andrej Kalan je tudi plodovit novelist. Morda širšemu občinstvu še ni znano, da je obelodanil že
več zvezkov povestij. Namenjene so preprostemu ljudstvu in mladini. Tisti, ki so jih brali, sicer trde, da so sila neslane in dolgočasne, a to je stvar ukusa, popolnoma subjektivna stvar. Ali tisti, ki so brali Kalauove povesti, trdo še nekaj drugega, kar pa ni stvar ukusa. Pripovedujejo si namreč, da se jim zde te povesti zelo znane, prav tako, kakor da so jih kdaj žo brali in ne morejo se prečuditi sorodnosti mislij mej gospodom Andrejem Kalanom in raznimi nemškimi katoliškimi pisatelji ter so-trudaiki gotovih katoliških koledarjev. Ne vem, koliko je na tem resnice. Odkrito priznam, da še nisem nikdar čital nobene Kalanove povesti in goreče želim, da bi me ta nezgoda nikdar ne zadela. A ker mi je gospod Andrej Kalan jako simpatičen, si dovoljujem, opozoriti ga tem potom na govorjenja njngovih nasprotnikov, da mu dam priliko, povedati svojim obrekovalcem v brk, kar jim gre. Jaz sem trdno prepričan, da gospod Andrej Kalan ni zakrivil nobenega plagijata, ker bi mu tega ne pripuščala moralna načela, ki odsevajo iz vsega njegovega delovanja in nehanja, a da zamaši nasprotnikom usta, mu vso stvar povem in pričakujem krepke, s primerno ogorčnostjo pisane izjave v »Slovencu". Domino.
sedanje počenjanje je bilo torej le prazno zabavljanje in hujskanje, najmanj kakemu resnemu teženju podobno. O tem se je morala konečno sama nveriti ker se je pri letošnjih volitvah kot oficijelna stranka umaknila „ohne Sang und Klang". Če bi pa tega ne bila storila, pomagali bi jej v beg volilci sami. To se je videlo pri ravnokar dokončanih volitvah. Klerikalna stranka nima drugih pristašev, kakor „komandirane". Kandidatje narodne stranke so bili v drugem in v prvem razredu skoro soglasno izvoljeni. Disciplina se je rušila samo v tretjem razredu, kjer še ni prevagalo načelo, da se je držati kandidatov, katere večina priporoča, čeprav ni vsak vsakemu po volji. Tu moramo pač apelovati na narodne volilce, naj uvidijo, da se je izvrševalni odbor narodne stranke vestno trudil , dobiti najboljših mož za občinski svet. če se to njemu po mnenji nekaternikov ni posrečilo, pomislijo naj, da bi se tudi njim ne. Ali pred vsem se je držati discipline, Če stvarnih razlogov proti temu ni. Da le ti odločujejo, kaže obup klerikalne stranke, katera je v Ljubljani toliko kot popolnoma premagana.
Državni zbor.
Na Dunaji, 24. aprila. Današnja seja poslanske zbornice je bila za nas Slovence posebne važnosti, ker danes je prišla na vrsto slovenska zahteva, naj ima dežela kranjska v novi kuriji dva mandata. Kanonik K 1 u n je ta predlog dobro utemeljeval in naredil tolik utis, da je bilo nekaj upanja na zmago. Vsestranski se je priznavalo, da je slovenska zahteva opravičena, a ko se je oglasil ministerski prednedmk grof B a d e n i in se izrekel zoper vse preminje-valne predloge, jo splavalo vse npanje po vodi.
Klunov predlog je bil odklonjen. Glasovalo je zanj 09 poslancev. Noben drugi prem injev a 1ni predlog ni dobil toliko glasov. Za Klunov predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, i z -vzemši poslanca gorenjski kmetskih občin grofa II o h e n w a r t a , katerega danes sploh ni bilo k seji, dasi je vedel, kako važen predlog pride na razpravo. Razen slovenskih poslancev so glasovali za Klunov predlog navzočni hrvatski, mlado-češki in poljski poslanci, dr. L u e g e r in Schneider. Morda se utegne kdo čuditi, da so poljski poslanci glasovali za predlog. Ko je predsednik pozval poslance, naj vstanejo tisti, ki so za Klunov predlog, so poljski poslanci najprej obsedeli in šele ko so videli, da pade Klunov predlog, tudi če zanj glasujejo, so jeli počasi vstajati, kar je obu dilo veliko veselost in mnog o smeha. Dr. Luegerja so nekateri njegovi prijatelji vlekli za suknjo, naj sede, česar pa ni storil. Tako se je zgodilo, da je dobil Klunov predlog 99 glasov.
Slovenski poslanci so postopali dosledno in potem glasovali zoper član I. vladnega načrta. Zgo dilo ae jo morda prvič, da so kanonik K 1 u n in njegovi tovariši glasovali v družbi dr. Vašatj/ja, Pernerstorferja in Kronavvetterja in drugih tem podobnih radikalcev zoper kak vladni predlog.
V današnji seji se je nadaljevala specijalna debata o volilni reformi. Otvoril jo je kanonik Klu n, kateri je obširno in dobro utemeljeval svoj minori-tetni predlog, naj dežela Kranjska voli v peti kun i dva poslanca. Kranjski deželi se namerava storiti očitna krivica, ker jej po razmerju prebivalstva in po števila volilcev gresta dva mandata v novi kuriji. Ako se vlada pri določanja števila mandatov ozira tndi na davčno moč dotične kronovine, je to do cela nedopustno in nepravilno. Davčna moč M je že več kakor treba upoštevala v drugih kurijah Poslancem dežele kranjske bi bilo jako težko, glasovati za ta zakon, kateri hoče njih deželo na tako čuten način oškoditi. Ko bi se odpravila kurija trgovskih zbornic, bi se število mandatov pomnožilo samo za 56, tudi Če bi se Gališki in Kranjski skupaj dalo pet novih mandatov. Zbornica lahko glasuje za stavljeni predlog, ker se ni bati, da bi novi mandat dobil kak socijalist ali celo kak nihilist.
I Vsi Sil je govoril češki o razdelitvi mandatov, laški posl. Salvadori je grajal, da so se Tirolski določeni mandati mej nemškim in laškim delom tako razdelili, da je laški na škodi. Proti-semit S t e i n e r je zahteval, naj se število Dunaju določenih mandatov pomnoži od 9 na 12.
SfUflF" Dalje v prilogi. '^Ntt
Priloga „Slovenskemn Narodu*4 št. 96, dnć 27. aprila 1896.
Celjski zastopnik dr. F o r e g g e r se je izrekel zoper splošno volilno pravico in dokazoval, da bo vladni načrt na korist samo Slovanom. Protisemitje dobe aicer nekaj mandatov, a kdo verjame, da sta Lneger in Lichtenstein res nemškonacijonalna. Proti-temitje ae bodo kmalu razcepili na dve stranki, na tocijaliste in klerikalce.
Mladočsh Sokol je čital svoj govor in ker ga je predsednik Chlum«cky opominjal naj ne čita, je mladočeški posl. Purghart provzročil velik skandal. (O tem smo včeraj brzojavno poročali. Op. nrtd.) Poljski posl. Rutovrski j« obnovil predlog, naj ae Gališki namesto 14 da 19 mandatov v peti kuriji. Mlsdočeh Purghart je govoril češki, na-čtlnik mladočeškega kluba dr. E n g e 1 pa je izjavil, da bode klub glasoval za vse zboljšovnlne predloge jn pri tretjem branju tudi za vladno predlogo, česar pa nikakor ni smeti smatrati kot izraz zaupanja vladi.
Generalni govornik contra, dr. L e w a k o w s k i je polemizoval z raznimi govorniki in zahteval, naj se število mandatov v novi kuriji pomnoži na 200 in naj na vsakih 116 000 prebivalcev pride jeden poslanec.
Poročevalec o minoritetnein predlogu Roman č u k je priporočal svoj predlog in očital minister-skemu predsedniku, da se je postavil na stališče: Sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas.
Poročevalec večine dr. G o t z je trdil, da ni prikrajšana nobena dežela in priporočal vladni predlog,
Pri glasovanja so bili odklonjeni vsi preminje valni predlogi, tudi Klunov in j« bil vzprsjet s 195 proti 30 glasom   vladni   predlog.  Zoper ta so glasovali vsi navzočni slovenski in hrvatski poslanci, nekateri Mladočehi in trije divjaki.
Prihod«ji sfja bo v ponedeljek.
V IJllblJttlll, 27. aprila. Volilna reforma. Kakor je znano, bode se po § 28. vladnega načrta tudi v novi kuriji indirektno volilo po vseh mestih. Samo sedem mest bode izvzetih. To bode pa tehnično skoro neizvedljivo. Mesto Plzenj na Češkem ima 48 190 prebivalcev in ima sedaj 2895 volilcev, v novi kuriji bode 92G4 vo-lilcev. Volilo bode 96 volilnih mcž. Le pomisliti bi bilo, koliko ('asa bode trajala volitev in skrutinij. Se čudnejše bi bile razmere v črnovicah. Ondu bi se volilni možje celo osebno volili. To mesto šteje 62 202 prebivalcev in ima dosedaj 3886 volilcev, v novi kuriji bi pa bilo 1 1498 volilcev. Volilo se bode 124 volilnih mož, katere bode mogel vsakdo na pamet povedati. 124 imen si zapomniti, je pač težavno, posebno bode to nemogoče za tistega, ki čitati ne zna. Kdor zna Čitati, si bode ondu njih imena prečital. V Ljubljani bode GO volilnih mož. Celo vladi se je zdelo, da to ni mogoče, in zato se je določilo, da se taka mesta morejo razdeliti v več volilnih okolišev in se vsakemu volilnemu okolišu odkaže primerno število volilnih mož. S tem se bodo pa odprla vrata največjim samovoljnostim. V mestih se prebivalstvo vedno semtertja seli in vlada nikdar ne bode imela točnih podatkov o prebivalstvu v tacih samovoljno sestavljenih okoliših. Število volilnih mož se bode torej jako samovoljno razdelilo, kakor se bode vladi zdelo ugodno. Tistim okolišem, v katerih biva več vladnih privržencev, se bode odkazalo več volilnih mož. Z volilno rt-form o uvedli so nove kurijoznosti in krivice. Baš §28, če se ne premeni, bode kaj s'abo spričevalo za zmožnosti avstrijskih zakonodajateljev.
Volitev v peto kurijo. Neki poljski list poroča, da hode vlada takoj razpisala volitev 72 poslancev v novi kuriji, ko bode v državnem zboru rnšena volilna reforma. Nam se to ne zdi VHrjetno. Drugo leto bodo občne volitve /.» državni /.bor in torej ne kaže sedaj že razpisavati volitev za peto kurijo. Sicer pa tudi priprave za peto knrijo ne bodo mogle biti tako htm koučane.
Dunajsko župansko vprašanje. Liberalni listi sedaj silijo vlado, naj le hitro razpusti mestni zbor in ne jenja poprej od razpuščeuja, da se bude večina odločila, da ne voli dr. Luegerja za župaua. Po Dunaju se govori, da se je ministerski predsednik izjavil, da se da petnajst let dunajska uprava voditi brez potrjenega župana. To govorico so pa najbrž raztrosili proti liberalci, da loije zabavljajo proti sedanji poljski vladi. Sedaj že piotiseraitski listi sami obapujejo, da h bil potrjen dr. Lueger. Liberalci računajo na to, da »e bodo protisemitje utrudili ali pa ae bodo volitve vedno ponavljale. Za volitve je treba denarja. Liberalni stranki ga ne
bode zmankalo, ker jo zakladajo dunajski milijonarji. Neugodnejše pa so razmere pri protisemitih Ti morajo mej volilci nabirati za volilni zaklad in ti se bodo naveličali dajati. Dosedaj so tudi dajali cerkveni zakladi in bogati samostani, toda le neradi, kajti prisilil jih je nuncij Agliardi, ki je jako pospeševal krščanski socijalizem na Dunaju. Le predobro je znano, da še nedavno dunajski nadškof kardinal Grnscha ni bil posebno navdušen za pro-tisemitizem, temveč ga je celo oviral. Ko Agliardi odide z Dunaja, utegnejo se protisemitom zapreti cerkveni in samostanski zakladi. Višja duhovščina tako več prav ne mara za boj proti vladi. Poleg tega pa ■/.■> nekateri protisemitje sami niso več tako navdušeni za boj, odkar se suče le okrog dr. Lue gerjeve osebe. Sedaj so se pokorili disciplini, če se bode pa boj dolgo nadaljeval, se pa ne bodo več. Na to računajo liberalci; če so njih računi utemeljeni, se bode še le videlo. Po našem mnenju koristi ne bodo imeli liberalci, naj tudi protisemitje kedaj podležejo Izpodriniti bi jih mogla le kaka stranka z bolj demokratičnimi načeli.
Tirolski nemški liberalci so imeli te dni shod in se posvetovali o novi organizaciji. Posvetovanje jo bilo brezuspešno, kajti niso se mogli sporazumeti, na kakšni podlagi naj se na novo orga-nieujejo. Nekateri so zahtevali, da bi se organizovali popolnoma na nemško-narodni podlagi, drugi so se pa spominjali, da so liberalci nekdnj hoteli biti borilo! za svobodo in ustavo. Razšli so se, ne da bi bili kaj sklenili.
Irsko namestništvo. Konservativna angleška vlada je bila izjavila, da je pripravljena odpraviti namestništvo v Dublinu, ako Irci to žele. Irski listi namreč mnogokrat napadajo ta urad, a tudi poslanci so se že večkrat izpodtikali nad irskim namestnikom, katerega običajno imenujejo podkralja. Irski poslanci so sedaj se vsi izrekli proti odpravi irskega namestništva, kajti to je jedin znak, da Irsko se ni navadna provincija Angleške. Namestništvo so more odpraviti še le, če se v Dublinu osnuje posebna avtonomna irska vlada. Če se Dublinu vzame namestništvo, bode kmalu navadno provincijalno mesto. Angleži bi pa radi to namestništvo odpravili, ker le težko koga dobe, da bi hotel biti irski podkralj (namestnik), ker je to združeno z mnogimi stroški. Irci bi pa radi, da bi to mesto prevzel kak kraljevi princ, in se je tudi v angleških političnih krogih o tem govorilo, a se dosedaj za to noben princ odločiti ni mogel.
iaaMaflHan»MWB»B nuni iniiniaHm
Luka Jeran f.
Umrl je vri duhovnik, zaslužen slovenski pisatelj in pesnik ter največji dobrotnik šolski mladini, stolni kanonik monsignor Luka Jeran.
Pokojnik se je rodil dne 16. oktobra 1818 1. v Javorjah na Gorenjskim. Obiskoval ■ je škofjeloško šolo potem pa šel v Karlovec na gimnazijo, kjer je ostal od I. 1834. do 1. 1839 Ondu se je poleg hrvatskega jezika učil tudi madjarskega L. 1840. je prišel v Ljubljano in vstopil v šesto Šolo. Na liceju 1. 1841. in 1842.se je posebno bavil s slovenščino, učil se pa tudi drugih slovauskih jezikov. Učitelj mu je bil Metelko L. 1843. je VBtopil v pe meniščo, kjer se je bavil posebno z orientalskimi jeziki.
V duhovnika je bil posvečen 1. 1845. Novo mašo je obhajal v Poljanah in pričujoč je bil pri njej tudi dr. Janez Bleivveis. Naslednjo leto je ostal Jeran še v semenišči, I. 1847. je pa prišel za kapelana v Horjul, leta 1851. pa k av. Petru v Ljubljano. L. 1868. je tel kot misijonar v Afriko, kjer pa je tako nevarno oholel, da se j« moral v vrniti v domovino. PrišM je za kapelana v Trnovo, a želja, delati kot misijonar, ga ni zapustila. Sel je diugič v Afriko, a obolel je zopet in se moral vrniti na svoje prejšnje mesto, na katerem je ostal do 1. 1869. Tedaj je bil imenovan papeževim korairnikom in monsignorom ter se je preselil v stolno cerkev kjer je vestno, vztrajno in s sveto vnemo izvrševal dolžnosti ovojrg* poki ca. L. 1882. je postal kanonik. V soboto proti večeru je po dolgem bolehanji izdihnil blago svojo dašo.
Pokojni Jeran je bil kot duhovnik vzgle don in spoštovan in priljubljen tudi pri tistih,
kateri se niso strinjali z njegovimi političnimi nazori. , Za slovensko književnost si je kot pesnik in pisatelj pridobil mnogo zaslug. Ko je prevzel dr. Janez Bleivveis uredništvo „ Novic", bil ran je Luka Jeran vrl sotrudnik ter dolgo vrsto let pisal za novi list. Sodeloval je tudi pri Pogačarjevem ^Slovenskem cerkvenem časopisu- in pozneje pri „Zgodnji Danici", ka tero je od 1. 1856. do svoje smrti sam urejal. Jeran je v dolgi dobi skoro polstoletja spisal neizmerno mnogo literarnih, političnih in te-ologičnih člankov in zložil nebroj rodoljubnih,
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. aprila.
— (Konfiskacija.) Sobotno številko našega lista jo drž. pravdništvo na naše največje začudenje zaplenilo zaradi notice BSoča" in ^Primorski List". V tej notici smo brez pripomnje ponatisnili iz nekonfiskovane „Soče" kratek dopis glede ljubljanskega Škofa. Misterije avstrijskega tiskovnega zakona so nam precej dobro znane, a vzlic temu ne moremo uganiti, po katerem paragrafu se je odredila ta konfiskacija.
— (Dobrodelne predstave ) V večjih mestih je že davno navada, da se meščanski krogi vsako leto spominjajo trpečega človeštva in prirejajo dobrodelne predstave, katere imajo vrhu tega še to prednost, da prebudijo prijetno socijalno življenje. Gospe baronice Hein ideja, prirediti take dobrodelne predstave tudi v Ljubljani, se mora nneno-novati jako srečna. V interesu milosrčnosti se je torej povhbilu visokorodne gospe odzval tudi slovenski komite, ki priredi 9. maja t. 1. prvo dobrodelne predstavo v korist ,..!■ • finuma", znanega zavetišča za onemogle posle. Veled nekaterih zaprek se je delovanje odborovo uekoliko zakasnilo ali upati je, da bode uspeli tem sijtinejši. Veseloigra „Na i. n i t v a n j h k v in potovanji1* že dobro napreduje in se bode jako mično predstavila. Kakor je bilo želeti, bode nastop dam in gospodov iz zbora „Glasbene Matice" v spevoigri ,Na Vrbskem jezeru- vzbudil največje zanimanje. Omeniti moramo, da zasluži to društvo največje priznanje in zahvalo, ker se je vkljub mnogim naporom zadnjih tednov in velikih koutertov, stavilo odboru za to dobrodelno predstavo ua razpolaganje. Žive podobe obetajo biti krasne. Gospod intendant hrvatskega gledališča v Zagreba p). Miletič je v znani ljube 2-njivosti dal odboru iz svoje begate garderobe po trebne kostume na razpolaganje. Preostaja nam še želja, da sa bode občinstvo za te predstave jednako zanimalo, kakor sodelavci, potom ni dvoma, da hn N- hI.iv.mi' S«, ime doseglo slavo tuli na polju milosrčnosti.
— (Imenovanje.) Učitelj v Vodicah g. Fran Trost je imenovan učiteljem ua nemški mestni ljudski Soli v Ljubljani. — Gozdni svetnik in dež. gozdni nadzornik gospod V ar lav Goli je imenovan višjim gozdnim svetnikom,
I
cerkvenih in polemičnih pesmij. Bil je dobro podkovan skoro v vseh strokah človeškega znanja, zlasti pa v cerkvenih rečeh veljal za avtoriteto.
Jeran pa ni bil samo vrl duhovnik, marljiv in učen pisatelj. Neizmernih zaslug si je pridobil kot podpornik šolske mladine. Na tisoče je tistih, ki se 8 presrČno hvaležnostjo spominjajo dobrotljive roke Luke Jerana, na tisoče je tistih, kateri so v najžalostnejši uri življenja svojega našli pri njem pomoč in podporo, s katero so nadaljevali nauke. V kranjski deželi ga ni moža, ki bi imel tako blagočuteče srce za šolsko mladino, kakor je je imel pokojni Jeran. Bil je jeden prvih ustanovnikov dijaške in ljudske kuhinje in premnogim dijakom preskrbljeval vsakdanjo hrano.
Ko bi Jeran ne bil nič dragega storil za svoj narod, kakor da je tako očetovski skrbel za šolsko mladino, bi mu bil zagotovljen časten spomin. A storil je še mnogo več, delal za njega dušni in časni blagor, kakor zamore le mož plemenitega srca. Mej kranjskimi duhovniki je bil Luka Jeran jeden najpopularnejših. Bodi mu časte« spomin v narodu in naj mu sveti Večna Luč, katera ga je vodila pri vsem delovanju. Slava vrlemu duhovniku in rodoljubu Luki J* ranu !
I
— (Neverojetno, pa venđer resnično) Ko smo zadnjič poročali o togoti nekega gospoda na državnem kolodvora ljubljanskem, v katero so ga spravila rešeta in kubavnice na ribniškem posebnem vlaku, ki je pripeljal Ribničane in VelikolaŠčane h koncertu „Glasbene Matice" v Ljubljano, smo mi-slili, da je to le slaba dala dotičnega. Slišimo pa, da je o tej stvari poročal ravnateljstvu in da se je vsled tega cela preiskava apeljala. (Govori se, da so se v dotičnem poročilu rabili izrazi, kateri eo naravnost žaljivi za vse izletnike. Op. ured.) Ne vemo, kam ta meri, to pa je gotovo, da se s takim postopanjem ne bode vzbujalo veselja, prirejati posebne vlake, kateri bi posebno dolenjski železnici ne bili menda na kvar. če se ljudem na tak način tako nedolžno veselje kali, se mora nehote iskati vzroka temu v napačnem tolmačenju okrašenja vlaka in celega podjetja, katero vendar ni imelo najmanjše politične barve. Da umetnost počaste in se zabavajo, priredili so si izletniki posebni vlak, ne morebiti v kako demonstracijo. Gospod načelnik postaje na državnem kolodvoru nas pa prosi, da objavimo, da on ni imel prav nič proti temu, da je bil vlak okrašen in da se ni nič vsled njegovega ukaza od vlaka odstranilo.
— (Res je — ni res) Dr. Šušteršič nam je zopet poslal popravek.   Mož je drzen, a če misli, da  bode  z  golim  utajevanjem koga prepričal, se krvavo moti.   Poslani popravek slove:   „Glede na notico .Naše poštenje" v Vašem listu št. 94 z dne 24. aprila t. I. zahtevam, da po zakonitih določilih objavite nastopni popravek.    Ni res, da sva jaz in moja gospa vprašala slugo nemškega bicikliškega društva, kje se nama je oglasiti za pristop k društvu.   Ni res, da nam je sluga vse pojasnil in povedal, da je pripravljen,  najino željo naznaniti odboru. Ni res, da sem bil s tem zadovoljen in da je sluga storil, kar je bil baje obljubil.   Ni res, da se je društveni odbor o tem dozdevnem oglasilo posvetoval in pooblastil svojega člana g. I. Morota, naj sporoči meni, da  me odbor ne vzprejme mej društvenike.   Ni res,  da sva se jaz in moja gospa pri nemškem bicikliškem društvu učila voziti na biciklu.   Res je marveč, da sva se učila pri tukajšnjem trgovcn z bicikli J. Jaxa  v dvorani ljubljanskega bicikliškega društva v Kolizeju.   V Ljubljani, dne 25. aprila 1896. Dr. Ivan Susteršič." — Kakor se vidi iz tega popravka, bi se dr. Šušteršič z nami rad „cigu-migu" igral, kajti na ta način, kakor skuša on,  se   pozitivne  trditve  ne ovržejo. Da pa bode konec prepiru, pozivljemo dra. Šuster-šiča, naj dobi in razglasi od odbornikov nemškega bicikliškega društva (katero društvo imenuje dr. Su-steršič v današnjem  svojem   popravku  prav previdno „ljubljansko bicikliško društvo") s častno besedo podprto izjavo, da na podlagi dobljenega sporočila,  da bi  dr. Šušteršič   rad  društvu pristopil, niso dru. Šusteršiču naznanili, da ga ne vzprejm« jo mej društvenike. Prav pred kratkim smo od nekega drugega katoliškega gospoda zahtevali, naj  s podobno izjavo pobije nade trditve, katere je zavračal z golimi ,ni res", a na te izjave čakamo še danes zaman.   Sodimo, da smo tudi dru. Šusteršiču zaprli usta.
— (Gledališka vest.) Odbor „Dramatičnoga društva" je za prihcdnjo sezono izmej dosedanjih članov opere in drame angaževal režiserja g. 1 n e-manna, primadono gospč. Ševčikovo, gos^o I neman novo in gospč. Terševo in kapelnika g. Hilarija Beuišeka, z nekaterimi drugimi člani pa ae še pogaja.
— („Rudeči križ*) Na dan 25. t m sklicani občni zbor deželnega pomočnega društva „RudeČega križa" za Kranjsko zaradi nezadostnega števila došlih udov ni bil sklepčen. Novi občni zbor sklicuje se za za torek, 28. t. m., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani, kateri se pa hode vršil ne oziraje se na število navzočih udov.
— (Zavetišče in vzgojevališče v Ljubljani.) Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani je imelo v soboto zvečer v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov. Kakor že ime kaže, stavilo si je društvo nalogo, da ustanovi in zgradi v Ljubljani zavetišče in vzgojevališče, v koje se bodo vzprejemali zapuščeni in nravno pokvarjeni dečki z namenom, da se je privede zopet na pravo pot in vzgoji kot koristne članove človeške družbe. Tako zavetišče je brez dvojbe nujno potrebno in bode gotovo v vseh slojevih našlo primerno podporo. Kakor je razvidno iz poročila tajnika č. g. Ivana
S m reka rja, ima društvo sedaj 33 uetanovnikov, 87 rednih in 150 podpirajočih članov, društveno premoženje pa iznaša okroglo 40 000 gld. Pre-svitli cesar naklonil je društvu 500 gld. podpore, kranjska hranilnica 15.000, dež. odbor 2000, mestna občina ljubljanska 200 in g. PI an ta n 500 gl. Stroški za ustanovitev zavoda proračunjeni so na 100.000 gl, otvoriti pa se ima zavod dne 2. decembra 1898 povodom 50letnice vladanja cesarja Franca Josipa.
V pospeševanje društvenih namenov dovolilo je mi nisterstvo efektno loterijo z 200 000 srečkami po 50 vinarjev. Stavbišče za projektovani zavod je že kupljeno in sicer za ljubljanskim gradom; razven tega nakupilo je društvo tudi Scblaffsrjevo hišo na sv. Jakoba trgu in posestvo aGrnndlhof" pri Zati-čini. Društvo poslalo je 16 mladeniče v v Salezi-jansko vzgojevališče v Torinu, da na ta način pridobi vspoHoblje.no osebje za vodstvo novega zavoda.
V društveni odbor bila sta izvoljena gg. ravnatelj H u b a d in profesor Leveč, za revizorja pa gg. Doberlet in Sušnik. Konečno izrekla se je zahvala predsedniku in tajniku za njiju   nspešno delovanje.
— (Stavbena kronika.) Aprilovo vreme mino-lega tedna je bilo sicer ugodno za podiranje hiš, ne pa tudi za zidanje novih poslopij; in ker je pri tem razmerje zaslužka neugodno, niso zidarji prav nič zadovoljni bili. No, še teden dnij, in vremenske krize bo konec. Pa nekaj se je v prošlem tednu venderle izvršilo: V četrtek dopoludne pričelo se je podiranje „starih šanc" t. j. ostalega zidovja Schreverjeve hiše v Špitalskih ulicah, njim sledi demoliranje Sosseve hiše. Ob Kar lovski cesti prične začetkom maja zidati novo hišo posestnik g. Janez Mohorč in se materijal že dovaža na ondotni svet. Na prej Kopp manovem zemljišči ob trnovskem pristanu zgradila je do podstrešja pretekle doi firma I. I. Naglas novo delavnico in skladišče, v obližji zgradi kmalu še jedno hišo g. V. Acceto; na Kongresnem trgu podirajo ravnokar poškodovano hišo g. Fischerjevo, kjer se bo zgradila dvonadstropno poslopje. Na Kongresnem trgu sezidal bode na mestu polovice dvonadstropno hišo g. J. Gerber a g. Tambornino bo oskrbel svoji hiši primerno novo f»<;*do. Na Karlovski cesti pred mostom projektiranih je dvoje novih jednonadstropih poslopij in sicer g. Ane Rastohar in jednega soseda. Stavbena odbora trnovske in šentpeterske župne cerkve sta razpisala za dozidanja zvonikov oziroma popravo cerkva na prve dni maja ofsrtne obravnave, in v kratkem jih razpiše menda tudi stavbeni odbor šentjakoski, dočim so poprave pri frančiškanski cerki že v tiru. V Špitalski ulici je tovorni promet zaprt, dokler ne bo odstranjena nevarnost zanj. Tudi se te dni popravlja glavni kanal v tej ulici.
— (Telovadba v novi Sokolovi telovadnici) napreduje od dne do dne lepši Posebno raste — kakor se nam piše — zanimanje članov za proste vaje, ki so vsako sredo zvečer od točno 1 ,9 do 10 nre. Pri zadnj'h prostih vajah je bilo že nad 50 Sokolov navzočih. To je sicer v primeri k dosedanjim razmeram že lepo število, vendar pa še premajhno, ako s« jemlje v poštev število dru it. • venikov in pa velikost dvorane nove telovadnice, v kateri je prostora še za veliko več telovadcev. Brez dvoma bode torej število telovadcev posebno pri prostih vajah še vedno naraščalo, tembolj, k>*r se je cdrediio, da se za novo vstopivše ustanovi posebna vrsta za pričstne vaje v korakanju, nastopanju, tekanju itd., dokler se potem ne udeležujejo skupnih vaj.
— (Slov. del. pevsko društvo „Slavec") je nameravalo napraviti bivšemu pevovodji gosp. F. Stegnarju v mali znak svoje hvaležnosti za njegove zasluge, katere ei js za društvo pridobil, častni večer. Ker je pa gosp Stegnar odklonil vsako ova-cijo, priredil se je sinoči samo pevski večer v prostorih botela „Llojdu, kateri se je izvrstno obnessl.
— (Velika skupina mešanega zbora BGlasbene Matico",) katero je prav mojatereki izdelal domači umetnik, fotograf gosp. Davorin H o v š e k , je razstavljena te dni v prodajalnicah g. Zagorja na na Kongresnem trgu in g. Petri čiča na Mestnem trgu. Pridržujoč si, da v jedni bodočih številk spregovorimo obširneje o tem prelepem d* ln rojaka-umetuika, kouštatujemo že danes z zadoščenjem, da je g. H o v š e k s tem prvim velikim delom iz svojega nedavno tukaj odprtega ateleja sijajno pokazal, da ga smemo šteti mej prve fotografe našega mesta.
— (Naknadni nabori,.) ki so se bili za Čas od 1. marca do 1. maja ustuvili pričnč se prihodnji
mesec tukaj sope t redno vršiti, in sicer 5. in 20. vsakega meseca. Če bi na tak dan bila nedelja ali praznik, bode nabor dan pozneje in sicer v prostorih c. in kr. dopol. okr. poveljstva št. 17. na Poljan-kem trgu 5. I. nadstropje.
— (Nastanitev strank po barakah.) Tekoči teden ukrepal bo — kakor čujemo — mestni magistrat o tem, kako in katere stranke bo iz do-zdanjih začasnih prostorov premestiti do jeseni zopet v barake, da se mesta prihranijo stroški, katere je imelo pri najema dotičnih stanovanj.
— (Prule — zazidane) Vsled parceliranja pralskega zemljišča nadejati se imamo ondu v kratkem zopet par novih stavb, zatem pa tudi ceste ter mostu čez Ljubljanico do Opekarske ceste. Ob Karlovski cesti sta projektovani kakor čujemo, dve novi dvonadstropni hiši, izmej katerih bo jednu lastnina mestnega nadinženirja g. Duffeja.
— (Za polaganje vodovodnih cevij) na Trnovskem pristanu in na Opekarski cesti, pričeli ao delavci kopati v petek dopoludne 1 m 70 cm globoke jarke. Vodovod bode segal do mitnice čez „Mali graben".
— (Nov vozni red) stopi v veljavo s 1. majem letos na državni in v državni upravi stoječi dolenjski železnci. Istega priobčimo v podrobnih spremembah v jutršnji številki.
— (Kočevski premog,) katerega se dovaža sleherni dan po dolenski železnici do 20 vagonov, kaže že boljšo kvaliteto. Zasebniki, ki svojih zeni Ijišč s premogovo vsebino dozdaj še niso prodali trboveljski družbi, žive zdaj v opravičeni nadi, da jih pozneje še za lepo kupnino oddajo.
— (Tatvina.) Delavka Pavla Kurcik bila je v petek aretovana iu deželnemn sodišča izročena, ker je pri Ignacija Žirgiju in v drugih prodajalnicah kradla razno blago. Pri hišni preiskavi našel ae je kovčeg blaga, vrednega nad sto goldinarjev.
— (Iz občinstva) se nam javlja, da je pri novih javnih straniščih jako slabo skrbljeno za ventilacijo.
— (Šolski vrt in drevesnica na Barji.) Ker je obč. svet dovolil za gradnjo in ureditev tega vrta potrebno svoto in ima šola zdaj v vrtnarski stroki izvežbano učiteljsko moč, je glavni pogoj za gradnjo dosežen, vsled Česar bo vrt tekom tega šolskega leta do cela dovršen in nasajen. Izvestno bo sad vreden denarne Žrtve mestne občine, še bolj pa v spodbudo k delu tako šolski mladini kakor nje sta rišem — B >rjanom 1
— (Potrjen zakon) Cesar je sankcijoniral od dež. zbora kranjskega skleneni zakon glede združenja občin Gnadendort in Ilutterhuuser z mestno občino kočevsko.
— (Hitro uredovanje) Poštno ravnateljstvo oziroma vrli aignor Cora uraduje neznansko hitro. To priča dopis, kateri smo prejeli iz brdskega okraja iu kateri slove: Občine Radomlje, Rove, Volčji potok, Homec in Jarše ter vas Količevo so že 1890. 1. vložili prošnjo, naj poskrbi poštno rav nateljstvo posebnega pismonošo kateri bi z Domžal ali iz Mengša nosil poštne pošdjatve v te kraje. V svoji prošnji so se sklicevale te občine na to, da je prav v tem kraju mnogo industrije in imajo vsled tega ljudje s pošto več opraviti, nego marsikje drugod, nadalje na to, da so v ozemlji teh občin tri fare, dve šoli in dve grajščiui. Gospod Cora je večkrat obljubil, da ugodi tej prošnji, a na svojo obljubo vedno pozabil Ker ni bilo rešitve vložene prošnje, so imenovane občine novic prošnjo vložile, naj se v Ridomlji ustanovi posebna pošta ali pa v Jarš.h, kjer je železniška postaja. Obe prošnji sta še danes nerešeni! Radomeljska občina je sama napravila nabiralnik in privatni sel pobira pisma in je nosi na pošto. Morda vzpodbodejo te vrste g. Cora, da že reši pet oziroma dve leti stari prošnji.
— (Požar.) V petek ponoči je nastal hkrati v Razdrtem pri Smarji ogenj. Gorel je blizu vasi stoječ kozolec. Ker so v bližini s slamo krita po-slop a, je bila nevarnost jako velika in lahko bi so bil ogenj razširil in upepelil pol Šmarja, da ni vrlo šmarijsko gasilno društvo pod poveljstvom svojega načelnika g. Josipa Ogorelca tako čudovito hitro prihitelo na lice požara in tako krepko delalo, da je bil ogenj pogašen. Kako je požar nastal, še nt dognano.
— (Zemljevid kamniškega okraja.) Učiteljsko društvo kamniškega okraja je izdalo priročen zemljevid za učence tega okraja v merilu 1 : 150000. Izdelala ga je prav pregledno tvrdka Frt-vtag Berudt na Dunaju in stane vsak izvod le 11 kr., torej si ga pač vsak učenec lahko omisli.
— (Narodna čitalnica v Škofji Loki) je priredila v nedeljo, dne 26. aprila t. I. v svojih prostorih veselico.  Vzpored: 1. Hudobni duh Lumpuci Vaga-
1f0jr Dalje v prilogi. ~<M
Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 9fi, dnć 27. aprila 1890.
buud ali zanikrna trojica; 2   Prosta zabava in ples. i« Pri tej veselici, ki ee ju obnesla prav dobro, je sodeloval is prijaznosti godbeni kvartet
— (Starinske najdbe.) Iz Črnomlja se nam piše: Znani starinoslovec Pef-u i k koplje že nekaj dni na bližnji Loki jedno gomilo, v kateri so bile pume ženske zakopane. Imele so posebno čudne, 14 cm široke 28pestDice, katerih so imele po tri vrste na jedni roki, celo do komolca gori. Dva vratna obročka sta imela po pet zlatih zvezdic na tri vogle; poleg je bilo vse polno korald. Fibule so same kranjske (vi zinete).
— (Iz Čateža.) Ako Človek ljubi naravo in nje lepoto, gotovo vporabi svoj prosti čas v to, da zapusti mestni prah in biti na prosto, da se v svežem zraku okrepča telo in dnha. Posebno pa človeka veseli, če se je pedal v kraj, kjer se mu ponuja divni razgled. Lansko leto bil sem Gorenjskem ; kako močno sem bil presenečen, ko vidim, da ima „Planinsko društvo" vsa pota v bolj znamenite kraje zaznamovana. Zi naše kraje pa se nihče ne briga, dasi je raz Zaplaza večji razgled. Čudo se nam zdi, da prihaja tako malo Ljubljančanov na Čatež in še ti so sami, ki jih vabi božja pot B. M. V. zaplaške. Z dajnogledom vidi obiskovalec nad 200 cul;'a in cerkvic. Za postrežbo je tudi preskrbljeno. Sedem gostilen je na razpolago. Sveže pivo vsaki dan iz ledenice. Da imamo izvrstno dolenjsko kapljico, mi ni treba omenjati. Ogledal si bo marsikdo z zanimanjem novi nasad vzglednega vinograda in trt niče, ki je ravuo pod kapelico na Z iplazu. To je skoro vse storil tukajšnji učitelj, da je ves denar z različnimi prošnjami od repnih str ari ij izpiosil tako, da diužbeniki kmetijske p< družnice te niso potrebovali dodajati prispevkov. Gorenjska jo res krnsnn, a tndi dolenjska strau dežele nn.se ima svoj« krasote in je vredna pozoruoeti turistov in prijateljev narave.
— („Pojdimo mej narod" ) Pod tem za-glav jem je pnobcila celjsku „Domovi t a" zanimiv članek, v katerem povdarja važnost delovanja mej narodom zlasti z ozirom na prihodnje volitve v novi kuriji, kjor jo po sodbi »Domovine* nevar nost večja, nego bi si kdo mislil, ker bodo Nemci in nemskularji v svojem slepem sovraštvu proti Slovencem gotovo podpirali socijaliste. Dalje pravi »Domovina* : Pa tudi v drugih skupinah je treba delovati. Gledati morimo, če jo moč, d.1 si pridobimo mestni mandat celjske skupine. Poganjal se bodo sanj od nemške strani baje rodni pristav dr. WokauD, ker se je dr. Foregr.er popolnoma (nemogoči!. Dr. Wokaun je znan kot jeden naj^agrize-nejših naših nasprotnikov. Izveden kdo ve kako ni in tudi pri Nemcih samih ni povsod priljubljen; posebno nekateri Foreggerjevi prijatelji morda ne pojdejo vobt. T tkn je nekaj Upanja, da b: Slo- | venci zmagali, ako ne držimo križem rok. Pi\ tudi deželuozborska volitev bole letos. Naši deželni po« J sanci so giede deželnega zbora prisiljeni, nastopiti j zdrži, o politiko. Taka politika je še teža v ne j ša. ako ee hoče z njo doseči kak napeli, nego delavne ■ ■ . Mnogi ljudje rriistij). da vzdržna politika ne more prinesli nobene koristi. Da temu ni tako, Kaže avstrijska zgodovina poslednjih desetih l.t. Nen^ci so b.li skoio br« z povoda ostavili češki  dež zbor,
a vender ho prisilili vlado, da jo posredoval* mej njimi in Čehi in dosepli. da so praško nadnodišCe, dež. Šolski s^et in d»ž. kulturni svei, razdelili po narodnostih. Grof Dadeni se Bedaj pogaja s tirolskimi Italijani, pod katerimi pogoji bi Šli v d*ž. zbor. Z nami Slovenci fb vlada sedaj še ni spustila v nobeno pogajanje, to pa najbrž zaradi t»m ne, ker se nadeja, da si bodeino nami še premislili in Šli v dež. zbor. Š» le, če po novih deželnosborskih volitvah nobem ga slovennkej»a poslanca no bo v Gradec, bede vlada jela prevdarjati, kako Slovence zadovoljiti
— (270O gld.) Rajnki dekan v Laškem trgu Anton Zlili je ustanovil štipendijo za revne slo venske dijake. V ta namen je ostalo premoženja kakih 27UO gld. Štajersko narmstnitvo ni te ustanove potrdilo, ker je baje vsota premajhna, kakor da bi bili slovenski dijaki Bog ve kako razvajeni. Rajnki dekan pa je bil previden in jo dole čil za slučaj, ko bi so ta ustanova ne cdobrila. da pripade
polovica to veo te, torej 1350 gld. »Narodnemu
domu" v Ljubljani, četrtina (G75 gld.) šolskim sestram v Celju, četrtina pa .Slovenski Matici" v Ljubljani. Kar ni bilo mogoče Baklo* niti revnim dijakom, ostane torej v blage namene v korist narodovo.
— (Telovadno društvo „Goriški Sokol" ▼ Gorici) je priredilo v nedeljo, dne 20. aprila ob 7 V, uri zvečer v društvenih prostorih pri „Zlati Zvezdi" veselico. Vzpored: 1. V. G. Mrož: .Napried!" koračnica, timib. zbor; 2. * * * „Slovenca dom", moški »bor; 3. Svit;lin: »Danes tukaj, jutri tam", tamb. »bor; 4 H. Volarič: a) »K no devo-, b) »Razstanek", moški zbor; 5. E. Sirca: „Sluvjanom", tamb. zbor * bariton-solo; 6. H. Volarič: „Slovaneki svet", moški zhor; 7. M. pl. Farkaš: „Vienac hrv. nar. popievaka", tamb. zbor; 8. Igra v jednem dejanju: aMutecw. B. Srečkanje in prosta zabava.
— (Razstavo vin) priredi vinorejsko društvo v Dornbergu na Goriškem prvo nedeljo meseca maja.
— (»Slovenca" in „Danica") Katoliško akad. društso „Danica" na Dunaju je imela v prvem tečaji lanskega leta 13 rednih članov, v drugem pa 11; dohodkov je bilo 1436 gld. 76 kr., .Slovanski
Svet", roroeajoč o tem pravi: Tohko dohodkov kaže pač veliko vnemam« svečemštva za, peščico njega pristašev, „Slovenija" pa, ki je zbirališče ogromne večine slov. dijaštva, od rodoljubov po-svetnjakov ne dobiva nikako podpore. Kolikor nam je znario, podpirajo rodoljubni pcsvetujaki precej izdatno „Radogoja- in podporni društvi na Duuaji in v Gradci. Slovenska duhovščina se za „Rado-goju* in za dunajsko podporno društvo ne meni dosti, pač pa podpirajo štajerski duhovniki greško podporno zalogo. Imeli smo priliko prepričati se, da izvira radodarncst duhovščine za „Danico" iz mnenja, da s podporo, naklonjeno temu društvu, podpira v njem združene dijake. V .Slovencu" se je sicer opetovano povedalo, da „Danica" ni podporno društvo, a duhovniki vender mislijo, da so njih darovi v korist dijakom.
— (Roparski napad.) Iz Pulja se nam poroča: Ko se je t« dni naš rojak, mornarski kaplan g. Kuii.it vračal iz prijateljske družbe v Pu'j, ga je na cesti napadel neznan lopov in ga udaril po glavi, da se je brez zavesti 7giudil v jarek. Dasi ga je napadah c še dalje tolkel, Sri je g. Kuralt, ko se jo osvestili mu postavil. Ko je lopov videl, da g. Kur;*! ta ne premaga, je zahteval goldinar, a ker ga ni dobil, pebral Kuraltovo palico in zbežal.
— (Na zagrebškem narodnem gledališču) gostuje eeda j slavna Češka traged inja gespa S k len; r-Mala z najsijajnejšira uspehom. Občinstvo je oča- | rano in je» po zadnji predstavi priredilo odlični '. umetnici sijajne o\a<ije. Tekem tega tedna bo v j Zagrt bu gostoval bivši tenorist nače opero gospod j Beneš
— (Razpisane službe) Pri deželnem odboru t kranjskem mesto koncelijskcca pristava s dohodki IV., za deželne urednike veljavnega plač. razi« da. Eventnvflco se bodo oddala tudi mesta kancebjskih cfioijelov Lin 11 uzod« z dohodki V. os. VI plnč. rn2re da. Prošnje do dne 20. maja deželnemu odboiu kranjskemu.
* (Žganje . . .) V vasi St. Waldfcurgen na Kotniki m }i neki kmet. poslal svojo šestletno hčerko v krčmo po žganje. Dt kle je vračaje «e domov popilo fgenje in obležalo na cisti ter kmalu pirbm umrlo Zganja piti io dekle navadili, po znaui kneteki navadi, lastni stariši.
* (Pisatelj in kritik.) V Varšavi Fe je primerila tragične ucgodba. Pisatelj Grreinert j« iblo-dand k nminal-ioman najpn znej^e vr.-'e. Undnik nt k* ga varčavekega l;sta, BucliL.tr, je t* roman po zasluznoMi cceni!. Pisatelj Greinert je \slt d tepa pričel k svojemu kritiku in te ;a<"e! ž njim prepirati, nejmsltd pa ga dejanski napadel in ga hotel tsdavitj. Urednik Buc-hner je vz»l z mize revolver in napada los ustrelil.
* (Žalosten konec)   l'i«d nekaj Mi je da-»'sjski hlapec, službnji č v n. ti ktčmi, Jan-z Bresel, na srečko,   kattro  je   bil  lupi: za   U gld.,  zadel J 20 000 b Id. O njegovi sr» či se je teJaj mnogo go-vorilo. Bloi j" dobil mnogo ftenitovanjsk h ponudefa
— \»č tisoč — in iibral h n gospodično jz imo mino, a siromašne rodbine. 2ena g. je spravila na j kant   Zaoiavlja'a jo tiik.-». oh je Bre-el pr««i i;ek j '■ leti moral fccpet ibkati službe ket hlappc    Pozi.eje ; se jo izselil v Ameriko iu tedaj poročajo I ser i, tla ee n.n je t^m tubo slebo po« ilo, da «" (e nstrthl.
* (Ujeli so Qa!) Te dni smo poročali, da je mani mejnarodni tat Pspaoosta, sila nevaren člov« V, ; zbežal iz bndimpiStenske kaznilnice. Včeraj so ga crržnilii ujeli v Bolnoku, kamor jo prišel psi t*T g.i odgnali v PeŠto, kjer bodo zd. j najbrž bolje nanj pazil« nego doslej.
* (Umor v samostanu"! Dne 22. t. no so redovniki lervitskpga samostana v Budimpešti našli svrjfga tovariša patre Kotela cb*šentfH na oknu njegove Oslice. Sodil.- 8e je, da fre j« pater M i asn rtil, e* daj pn ie je iskazalo, da sta g - iz ne-ananih narekov dva NamoHtan«kn služabnika n . o rila In obesile, da bi j-o mislio na semomor.
* (Vsled trpinčenja zblaznel) V laški vojski se z vojaki »:« ravna nič bolje, kak< r drugod. Tudi tini je tr|iinčenje vojakov vsakdanje stvar, samo da te \ročekrvni h ški vojaki prej upro, nego n. pr. pri nas. V Qaatroventiju na S.ciliji je neki kor peral vojaka Fagioiija tako preganjal in trpin«'d, da je eiiomak naj' sit d zbt;snel ia v divjem srdu več kot dvajsetkrat ustrelil na dutičnega korporala in na častnke, zbrai.e na vtžbališču. Č>stuiki so bežali na vse strani in ukazovali, n; j se zbesmli vojak aretira, a nihče se ni upal približati se utre« Ijajočenu vojaku, pač pa sta dva vrjaka z okna ustrelila in zblaznelega streljalca emrtnonevamo ranila.
Darila:
Družbi bv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji teden lasbdi : po slavnemu uredništvu „Slovenca" gosp. tinančni koncipiBt Anton Janežič 10 gld. 10 kr, kt.tere je nabral od treh veselih družbic pri Ferlincu; moška podružnica v Idriji 4 gld. 28 kr.; slavna posojilnica v Radovljici 10 gl ; podružnica na Zil|ski Bistrici 43 gld. 10 kr.; zbrani gospodje pri sv. Bolfanku v Slov. Goricah  10 gld.
— Živeli darovalci I Dozidavanje velikovške šole se vrši naglo, a troški rastu neizmerno. Ali bi ne bilo lepo, ko bi vsak domoljub imel vsaj 1O0 svojih opek v velikovške m poslopji vzidanih? Poskusimo 1 Blagajništvo družbe sv. C i r i I a i n Me tod a.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. Celjski dijaki 15 kron 5 0 vin., majhen dar družbi, kot preostanek zbirke, keja se je nabrala za venec, položen na krsto dr. V. Oblaka, mej celjskimi dijaki.— V gostilni gosp Ivana Kanca v Podsmreki (Brezovica) nabral g. Ivan Vernik v krogu male družbe ljubljanskih^ Sokolov 8 kron. Skupaj 2 3 kron 50 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Za dijaško kuhinjo v Ljubljani. Goapod Ivan Hribar, ravnatelj bauke .Slavijo" v Ljubljani 20 kron me^tu venca na grob Luke Jerana. Svoto izročimo svojem namenu.   Z:vio vrli darovatelj!
Zahvala. Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani in slavna posojilnica v Radovljici blagovo'ili ste podariti v ureditev  našega šolskega vrta prva
00 gld. in druga 10 gld. Za ta velikodušna darova se uajiskreneje zahvaljujeta : Krajni šolski avet in .šolsko vodstvo na Brezniei, dne 23. aprila 180G. J. (Jop, predsednik s. r., J. Ažman, nadučirelj.
Književnost.
— Uustrovana izdaja Jenkovih pesinij.
V zalogi knjigotržtja goap. Otona F i s c h e r j a (na Kongresnem trgu) je danes izšla krasna knjiga: prvi zvezek „P e s m i" Simona Jenka, uredil Anten Funte k, izvirne ilustracije risala lv; na Kobilca.  Cena v rudeče usnje vezanemu izvodu
1 gld., po poeti 1 gld o kr. t) tej izd ji izprego-vot itno jufri obširneje
— Das hohe HaUB, Parlamentabilder aus Oesterreich V zalogi znanega dun jnk<g;i v-In a „N»ue Revne" izide v kratkem knjiga, v kateii bodo adtnžens v tem listu rn ibčene satir.čue črnce iz avstrijske poslanske zbornice V bstu so izile te črtite i od asglavjem „D.i» hohe llaui, parlamenta-riaohe Kt"vf'-:u ter obudil« vobko senzacijo. V elegantni knjigi hod« popisanih dvainiestdeset politično aanimivih ličnosti). T« drobne študije naj bo.l'» toplo priporočeno vsem prijateljem svežega humorja in politične natire. Knjige, ol'»e^ajoča lo tiskanih pol velja 1 gld. in ^e dubi v \srh knjigarnah ter v zalogi lista BNene R ivue", Duutj, I. Wallnerstra8ie št 'J.
Dunaj 27. aprilu. Dr. L u e g e r je dobil po kabinetni pisarni naročilo, nuj pride k ccsfttiu v Bvdijeucijo, Cesarje a pel o val u a L u epe r j e v o lojalnost, in rekel, da pričakuje, ker v sedanjih razmerah ne more potrditi njegove izvolitve za župana, da se bode L u e g c r sam odpovedal i ti r , k o o m o g o ć i 1, d a nastanejo v avtonomni upravi dunajskega mesta z o p e t n o i m.. 1 ne r a z m e r e. Cesar je EajeduO povdarja I, da je popolnoma prepričan o dr. Luegerja osebni poštenosti, nadarjenosti in zvestobi c. tsaiju. Lueger je rekel, da ima sedaj opraviti i direktno željo svojega cesarja, dA jo imatra ga ukaz ii da se ji j pokori. Po avdijenciji sc je dr. Lueger peljal k okr. glavarju Friebeisu in mu sporočil, da se o d p o v e I u pa n B t v u.
Dunaj 2 7. aprila, V današnji seji poslansko ibornice s> dr. Ferjančič in tovariši interpelovali pravosodnega ministra glede izdaja u j a r .i / s o d b najvišjega sodišča v slovenskem juziku. Potem sejo nada-Iji vala razprava o volilni reformi, iu sicer o modusu volitev v peti kuriji,
Pariz 2 7. aprila. Sarrieu je poskusil sestaviti koncentracijsko miniaterstvo a poskus se je razbil ob odporu radikaloev in socialistov. Predsednik republike je v največji stiski, zlasti ker skušajo radikalci zaplesti tudi njega v krizo.
Dunaj 25. aprila. Ker je poslanska zbornica v včerajšnji seji odklonila Klunov predlog, naj se dasta Kranjski v peti kuriji dva mandata, bodo slovenski poslanci v vseh stadijih glasovali zoper vladni načrt volilni reformi.
Dunaj 25. aprila. Grof Ilolunvvart je izjavil, da ne pride v zbornico, dokler bode trajala razprava o volilni rt formi, ker proti njej neče govoriti, za načrt pa ne glasovati.
Dunaj 25. aprila. Na borzi se danes govori, da odstopi železniški minister Gutten-berg. Nekateri sodijo, da je to le manever.
Dunaj 25. aprila. Gospodska zbornica se bode v torek posvetovala o penzijskem zakonu. Vlada dela na to, da premeni gospodska zbornica sklep poslanske zbornice glede pokojnin vdov uradnikov najvišjih čiuovnih razredov.
Dunaj 25. aprila. Davkar Alojzij Lilleg v Ljubljani je imenovan glavnim davkarjem.
Budimpešti 25. aprila. Danes zjutraj se je vršil dvoboj mej domobranskim ministrom Fcjervarvjem in reservnim stotnikom poslancem Bernatom. Uzrok dvoboju je bilo razžaljivo postopanje ministra proti opozicijonalnemu poslancu. Najprej sta se streljala s samokresi, ker ni bil nihče zadet, sti se borila s sib ljami. Bernat je bil na glavi in na obrazu nevarno ranjen.
Pariz 25. aprila. Nocoj so se primerile velikanske demonstracije zoper senat. Radikalni listi kličejo na poulični boj. Rizburjenost je velika in bati se je velike krize. Glede novega ministerstva se še ni nič dognalo.
Narodno-gospodarsKe stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Javne seje trgovske iu obrtniške zbor moj duo 24. aprila t. 1. bo se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana P e r d a n a uloležili nastopni zbornični člani: Ivan Baumgartner, Ivan Boga n, Franc Hren, Anton Klein, Josip KuS ar, Alojzij Len ček, Karol Luckmann, Frauce O mer s a, Toraai Pav sle r, Josip Rebek, Filip Supančič in Jernej Žitnik.
Zbornični predsednik otvori sej^, pripominja, da so nenavzoči zbornični člani opravičili svojo o I sotnost in imenuje overovateljema zapisoma dau«»$-nje sejo zbornična člana Franci Hrena in Karola L n c k m a n n a.
I Zipisnik zadaje seje 89 odobri.
II Zbornični predsednik naznanja, da je pred sed.it v o povodom smrti zborničnega člana in ravnatelja kranjske stavbene družbe g. Mtk-ta K r e n-nerja, tega vdovi imenom zbornica izrazilo s.oje najinkroneje eožalje in je položilo venec na rakav. Vdova prerano umrlega, gosoi Enilij* Kr^nn^r a% je ibirnici sa sočutje najprisrčneje zaliva'la. Predsednik se spominja koristnega delovanja u n. .e^ i in je preverjen, da ga bodo gosp xlje v najboljšem spominu obranili. V znamenje sužalja so zbornični člani vstali s sedfžev.
Predsednik naznanja dalje, da se je danes objavila žalostna vest, da je danes poaoči preavaol v Merami gosp. obratni ravnatelj c. kr. državnih že leznic Teodor pl. S ca l a. Spominja se njegovega delovanja na Kranjskem in povdarja, da "e je ta zmirom toplo zanimal za «1 ž >i .10 stolno mesto Ljubljano, ki ga j« tudi za častnega člana imenovalo, kakor tudi za Kranjsko sploh. Preverjen je, d t g* bo zbornica v najboljšem spominu obranila. V znak aožalja ostanejo navzoči s sedežev.
Zbornični tajnik poroča: a) Di se nauacto umrbgH zborničnega člana gosp. M iksa Kreanerja v smislu § G. vol In ga rela ne mora non.^den poklicati v zb rnico k<>t pravi član, ker so ttl pri zadnji volitvi vsi veljavni glasovi glasili na imeno* vam ga in se bode tor»'j moglo mesto popolniti sele pri prihodnji volitvi. 6) 6*a. kr. deželna vlada naznanja, da ae je vshd ukaza vm. c kr. trgovinskega ministerstva z dne 25 febr. 1896, št. 75 040, odobril računski zaključek za leto 1894 z izkazanimi prejemki 12.937 gld 46 kr. in izditki 9210 gld 28 kr., torej s koneouim blagajničnim ostaukom 3727 gld. 18 kr. Potrdil se je ob jednera tudi račun o pokojninskem zaklada zbornicoih služ ib nk \v s prebitkom 11 5C0 gld. v ef ktih, :if>8i gld. 47 kr. v brarilničnih vlogab in 285 gld. 50 kr. v gotovini, dalje račun o ustanovnem zakladu r probitkom 4800 g!d. v efektih, 10G gld. 87 kr. v hranilničnih mogao in no kr. v gotovini, ci C. kr. deželnemu
predsedstvu so je vsled naznanila, da je kranjski deželni odbor v interesa uvedbe čevljarstva v Kropi pripravljen v zvezi s trgovsko in obrtniško zbornico prevzeti polovico dotičnih stroškov, p "tračno je ni b na 2000 gld., predložil podrobni načrt glede te po-močue akcije. <l) C kr. petnemu in telegrafskemu ravnateljstvu v Trstu so je na vprašanje poročalo, d i je po potresni katastrofi potrebščina na stavbin-ekem in splob odbranem lesu zelo poskočila, i o da so se vsled tega tndi povišale kupne cone. e) Zbornica je priporočala pri vis c. kr. liaaučnem inini-aterttvu prošnjo nekega lastnika op kamo za dovolitev znižanja uvozne oarino za stroj«', f) Zbornica obrnila se je na glavno ravnnteljst vo c kr. pr>v. južne železnice na Daniji in ju pum la priporoče-vaje vlogi Vevških papirnic in c. kr. priv. tovarne za bar veni les na Fužinah, da naj bi so na postaji v Zalogu ob tovornem skladišču napravila veija rampa in le jfdn tir na kolodvoru.      (Dalje prih.)
— Državne železnice Z dne 27. aprila Be je otvorila valsuganska železnica s postajami: Tri-dent, Villazano, Koncogno, Pergiue , (Jaldonazzo, Levico, Uoncegno-Marter, Bjrgo, JStrigno in tirigno, ter postajališči: Povo, Ponta alto-St. Cristoforo, Cal-ceranica, Ilarco, Novoledo, Castelnuovo, Ospedaletto in Tesze iu izročila javnemu prometu. Pri tem se vse postaje otvore za ves promet, vsa postajališča pa za In osebni in pratežni promet izvzamši postajališče Pontealto, ki se otvori samo za osebni pro met. — K junuvarski izdaji generalnega tovornega tarifa c. kr. avstrijskih državnih železnic za 18'Jti. leta ae vpelje dno 1. maja 1890. dodatek IV.
!f aroduo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti uteSU'Oče miSice in Sivce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano „Mali-ovi» fraaeiM'^o ž'anje in ml1*, katero se sploSno in nspesno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih p ehlajenja. Cena atuklenioi 90 kr. Po postnem povzetji rp,z-p »Silja tr> m »ztlo vsak dan lekarnar A. MOLb, c. in kr. dvorni salagatelj. na DOMAJI, Tuchlauban 9. V zalogah po deželi je izrecni zahtevati MObb-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2  (I7r'i6—6)
I>* »e perilo hitro t-»i«tt-yr t,, tena je največ krivo milo Ali narodi perila pi» svoji vsebini rai-ieila orili tvorih prhi i ali p» ima malo t/arin, ki ndjem-Ijaju nesnaga v p uledijem sin-aji jemlji) na pimic soda, krem ncev kali-natroa in jslnake, penila niiieaj ifte snovi, ali pa ae mora krepka drgniti, kar j i tudi kvtran in vrha tega še mali) poron;*, ker ss t moćnim drgnoaje a nesaaga bolj n-»tri spravi nego pa vun.
Dobro iin'o n« sme im dl ri'.jed ijncih tvarin in ns-nnago udi »r-iti taka, da se d t odpraviti s prav lahnim ilrgiienjrm. V tej zadevi **a nedoseini Hohloht-ovo patontao milo e znamko i »tuni i i Solalolat-<»v«» milo z znamko id u<V PrVS je najbiljše le is,-1 Ilovo milo. drag) najbolje jotli-no milo. Ob« miki sta povsod naprodaj. (22tfi—B)
TJilvanJe Kathrelner-Knelppo ve slains kava
postaja vedno bolj sploJno, in z vesoljom opazujemo, da se je ta zdravi udelok udomačil skoraj že pri vseh družinah. Mnogi pijejo Knthreinerjevo kavo ža cisto brez primesi bo-b »ve kave, kar ugodno upliva tako na idravstvon» raz mor o, kakor ni varnost pri gospodmstvu. H34niCin je izrek, da si dobra stvar vsem predsudkom navkljub nazadnje vender le veljavo pibori; to se je sijajno dokazalo pri K>ithroinor-jevi kavi. Da so je pa tako hitro udomačila skoraj pri vseh javnih zo/odih, pripisati je tudi tomu, da bo ravno v novejšem času mnogi sloveči in skušeni zdravniki občinstvu opozorili na Škodljive ncinke bobove kave. SkuSnjo so po-vsodi pokazale, da se Škodljivost prilju lijene bobove kave odstrani, ako seji primoia Katar dnerjeva sladn* kava, in da se s tem nje prijetni okni ne zmmjaa, i a prav to ie omogočilo prekucijo v rabi vsakdanje kavin) pijace. Ta preonrat, ki je domaČi sludai kavi do veljave pripomogel, je pa tudi v korist niši obrtnosti in našemu kmetijstvu.
Iz u■*<*<!iie#a lista.
IcvrAHae   mil   «k«efeatlvfie  itrmahet Marije
Terlep v Ljubljani premiinine: razno blago. m)Ske obleke, perilo in stacnuska oprava, cenjene 18S gld. dO kr. in 182 gld. 85 kr., dne 27 aprila in 11. maja v Ljubljani.
Jožefa Orožnika po36Btvo v G >jz lu, v drugič, dne 28  aprila v Litiji.
Ivanke in Ivana Praznik posestma v K šicah, cenjena 5615 gld., 350 gld. in 1000 gld., dne 28. aprila in 2. junija v Velikih Laščah.
Silvestra Adamiča lomljiSče v SuSjem, cenjeno 4287 gld., dne 28. aprila in 27. maja v R bnici.
0«liln|w rilkitmtvia: Pri <>kr. cl*-arstvu v Kočevji se bod'* oddalo potom javne dražbo v naj«m ribarstvo v najemnih okoliSftih 'JI (TržiSica) 99 (mesto Kočevje) in 18 J (Kočevska R ka) za dob ► 10 let, t. j. od 2. (t.) maja 1896 do incl. 1. (3.) maja 190i>, največ p mujajočerau. Glede okolitč 99 in 139 se bode oddalo ribarstvo dne 2. maja v pisarni okr. glavarstva v Kočev|i, glede okobfiia 91 pa na u adnera dnevu v Ribnici dne 4 maja Pog »ji najema se lahko vpogledajo pri okr. glavarstvu Koč 'Vji.
Antona Krajca posestvo v Topolu, cenjeno 1118 gld. f)0 kr., dne 29  aprila v Ložu.
Janeza /. i herta posestvo v Gornjih Julenjah, coujano 880 gld. dne 24 aprila iti 29. maja v Litiji.
Marije Gričar posestvo v Prelesji, cenjeuo 2730 gld., dne 29 aprila in 2. junija v Mokronogu-
Mat. je R p p i c h a posestvo v Mali gori, cenjeuo 1170 gld , Martina Kastelica zemljišče v Hudem, ceujeno lf>'0 gld., in Jožefa in Rlizahete Sknfca posestvo v Seču, cenjeno 900 gld , vsa tri dne M, aprila in 8, junija v Kočevj i.
Uuirll so v l,i)ii«»i§«tm :
21. aprila: Pavla M.im. delavčeva bfii, 16 mesecev, Trnovuki pristin St. 15, Dronchitis capillnris. — Gabrijela Loznr, trgovc>va žena, 55 let, TurjaSIci irg s^. 8, pljuinica.
22. aprila: Alojzij Golob, trgovskega pomočnika sin, 8 mesecev, Stari trj» St. 28. Dronchitis capillaris.
21. aprla: Marija Lefinjak, mizarjeva Vilova, fil let, Florijanske ulici 6'. 5. plmftni edem. — Ernest Kerhin, užitniniket;a preglednika sin, 1 mr'^f'^. ■, TržaSka cesta St. 20, Bronohitis, Rudolf Dolenc, delavčev srn, 2 mesaca, < V-ta v metal Ior fit. 1, hroncbial calarrh. — Htns L ietner, knjigovodja, .'ti let, Dunajska cesti St. 4, se je ustrelil. — Ruta Mancini, slad ičarjeva hči, 1 loto, Trnovski pristan St. 10, Laryngostcinisis.
V otroAki bolnici:
22. :.prila: Angela ftorik, delavčeva hči, 2 leti, davica.
Meteorologično poročilo.
April	Čas opa-zovauja	Stanje Laro-n. utra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Noho	Mokrina v mm. v 24 urah
24.	9. zvečer	734 B	9 1	p. m.sever	del. jasno	
95. n	7 ziutraj 2. popol.	7385 738 B	29 120	si. vzjvzh. lli jug	jasno del. obl.	0-0
n	9. zvečer	739-1	6 9	er. jzah.	jasno	
96. ■	7. zjutraj 2. popol.	740 1 739 0	28	sr.ss vzhod p.m. jj/ah	jasno jasno	00
n	9. zvečer	73l.<8	8 3	C.m j jzah.	jasno	
i'7. i	7. zjutraj 9. popol.	710 7 739-0	58 19-9	si. KKVzbod sr.ssvzhod	skoro jaH. del. obl.	00
7 3
Srednja temperatura petka, sobote in nedelje 10 l4, in 9 0u, oziroma za 10 , 4-0* in 2-4° pod normalom.
dno 27. aprila 1896.
8kupni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska /.la h rent*.......122
Avstrijska kronska renta 4*/a ....
Ogoruka zlata renta 4*/(.......122
Ogerska kroueka renta 4*/.....
Avatro-ogerake bančne delmoe     .   . ,
Kreditue dolnios.........3f)6
London vista..........
Nemški dri. bankovci t* 100 mark
20 mark...........
20 frankov.........,
Italijanski bankovci......,
0. kr, cekini..........
101	gld. 10 kr.		
101	m	10	i
122	m	30	m
101	m	—	l
122	n	10	d
99	m	05	t
9ti9	m	—	■
:i.r)H	m	80	■
120	■	10	
58	n	77«/,	■
U		7«	
9	m	54«/,	ii
43	m	1»0	f
5	■	66	s
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest o britki isgnbi nafte ljubljena soproge, oziroma matere in sestre, gospe
Franjice Štamcar-jeve roj. Justin
katera je danes zjutraj ob '/.,7 ari, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 3t>. letu dobe svoje, izdihnila svojo blago duSo.
Zemeljski estanki drage rajnke prenesli bo bodo v nedeljo, dne 26. t. m., ob 6, uri popo-ludne iz hifte anlosti, Rimska cesta St. 19, na pokopališče k sv. Krištofu ter položili k večnemu počitku. (2319) Bodi jej blag spomin !
V Ljubljani, dne 25. aprila 1896.
Avg-uitln dtamoar, soprog. — Mlaka, Vladimir, MIlan, Vida, otroci.
Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je llogn vsemogočnemu dopadlo, mojo iskrono ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro, teto in svakinjo,
gospo
Angelo Bergant m. Golob
po kratki, mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob '/k8. uri zjutraj, v 25. letu njene dobe v boijSi svet poklicati.
Pogreb bode v ponedeljek dn6 27. aprila ob 10. uri dopoludne.
Sv. maSo zadužnice brale se bodo v cerkvah v Št. Juriju, Ceikjah in Št. Martinu.
Nepozabna rajnka se priporoča v bi ag spomin in molitev.
Št. J ur pri Kranju, dne 25. aprila 1896.
i
(2324
Alojzij Eergant
sluSatelj poljedeljstva in posestuik soprog.
Zahvala.
Podpisani izrekamo tem potoni najiskienej* o zahvalo vsem, ki so ob smrti naSe predrag o hčerke, oziroma sestre, gospodič-ie
Antonije Čad
nnm izkazovali svoje sočntje. Posebno ne zahvaljujemo slav. društvu pokovskih pomočnikov za spremstvo in prekrasni venec in drugim darovalcem cvetic in Bpremljevalcom drage pokojnice k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1896.
(2327) Žalujoči oatali
Zahvala.
O priliki prebritko izgube naSega nepozabnega sina
doSli so mm od blizu in daleč izrazi globokega in prnvcipi-ijateljnkega sočutja. — Prelepi venci, mnogoštevilna udeležba pri pogrebu uteftili so vsaj nekoliko zadeto srce.
Ni moč vsem častitim prijateljem rajneega, vsem blngim vnancem in sorodnikom oHobno zahvaliti se, zato izrekamo tem potom našo najglo-l "ki jo zahvalo.
Sosebno be zahvalimo visnkočaBtiti duhovščini, prehlagemu gospodu c. kr. notarju in deželnemu poslancu Kersnik u in njegovi prečaMili družini, vsem veločastitim gospodom c. kr. brdskih uradov, slavnim prostovoljnim gasilnim društvom : Ljubljana, ŠiSka, Doražalo, MengiS, Kamnik, Dob, Dol, Vransko in Lukovica.
Kot pravega prijatelja akazal po je v naSi veliki nesreči posebno goapod Luka Mlakar, posestnik in trgovec v Lukovici, katerega zasluga je bila, da se jo pogreb rajneega tako redno in velečastno vršil. Izrekamo torej gosp. Mlakarju najtoplejšo zahvalo.
(2J23) Rodbina Vevar-jeva.
Postranski zaslužek
150—200 gld. mss«6no sa osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati ■ prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hanptstadtlsoh* Woohsolstuben OeaaUeekaft Adler * Oomp. Sadapaat". (i927-21)
ITatanovlJena I. M74.
a -C
- os
m
*9 -'2 ca f£ 'S P o
al ~C
i J
51 sij
rt
g, J
rt *> JU ee ►□o »j
I 1 M
Priporoča se, paziti na to znamenje, mahamo v probek, in na etiketo z rndečini orlom, ker ae jnko pogostemu prodajajo pona-redbe (i6:8-4)
MattonijBVB Giesshubler slatine.
Zalivala.
Gospod <lr. llirnimi l.ln lin rt, c. kr. okr. zdravnik tnknj, je  bil zavarovan  pri  zi* vttro vialiil  <lru#.l»l u»
titlfe«!«
„The Gresham" v Londonu.
Po dopriitcBrnjn sprite- nI o smrti jn vltavnt xit« topil t k v I.;ul»l|u</i k«»<*|mmI 4.*i«lon /t n< UUo zavarovano glavnic) takoj izplačal.
Izrekajoč javno najh-pSo zalivalo, priporočam družbo ,Tlie OrcBham" vsakemu najtopleje.
Y Kočevju, dne 15. aprila 189«>.
Itfitrlju IMiilinrl
(2312) okr. zdravnika vdova
Prodajalnica
za mešano blago cddaja se v najem.
Ista obstoji iz prodajfibiiro, jedno sobe za shrambo, potem iz jedne nohc za stanovanje, kuhinje in kleti Nahaja se v nekem vrčjf tu trgu, kj<n* je tudi okrajno j»lavar*tvo, na  !_'I;ivik> n   prostoru   t k   cerkve. — Več  ho   poizve pri
A. Kalil*« v Ljnmjanl, Preiirnov ««•*.    (2816— i)
Zdrav, krepak
3 primarno šolsko naobrazbo, m ISče jkh ■■•»Ko tli It a j |«> Np<>«*«'ri )hU<» Irgovino. DeČki z dežele imajo prednost. (2291—2j
»eS pove upravni'tvo n81o^ens^e^n Naroda".
Praktične in cenene ograje.
Joh. Meerkatz, Dunaj, 7/1, Neubaugasse 68
c. In kr. dvorni založnik ln izklj. prlv. tovarna za alta ln žično blago 18888-1)
s&TAHlORAHT-fiiSSJkATrtM
ponuja pni' iiUmihi |<»hleiio žlc«» s Hotl'inml lasdncfa dela ia parke rt* «11 v Ju Ačlito. pninlKc, HMtlur Trto«« itd., n»d;il e vse vrsto žičnih pl«-lcuf, oj(rn|« /» Ki>a<)«-. Kiiio/.i-it. par ho n vrline, I U'ii •<*<•, kurin «i« orl inr. /«>   sit  ukini,  pri>slpne »ir«>#.t>, «»!>•
roltlit* e veti Iv* trat«*, Itiirjn anec«!«, uiiojnr Itofte,   k«>* » ih ropu in irfestNtlO*.   hi»l;«.Im»i1 < o rs
vol«*«, kakor VI6 katerokoli imo (tatjoot Airuo IiIuko. lluatrovaiii katalogi iu proračuni strofikov Mltonj in franko.
Hrvatsko
dalmatinsko in istersko
staro in novo
pri porote
(8168—7]
trgovina  z  tt I n o m.
Mirko Broz-a
v /iiivn-liu. Mmlccva ulica nI.©,
J     i j al \'r su riiriio otl I no litrov, (j^.v.    TJzorol dobe se zastonj.   It M
V novozgrajeni hiši nasproti domobranski vojašnici se od d A takoj ali s 1. majem
pritlično stanovanje
Hanuš-u.
s tremi sobami in pritiklinami
Več se poizve tamkaj pri mestnem inženirja
2158—9)
C ti glavno ravnateljstvo avsir. drž, železnic. Izvod iz voznega reda
. o:, v* c: A   i-  oktobra tivS
*kl<i\'.: -nror.j tal   prihajal")   In  o.ltiajalol   taal  oauaćonl ao I
Ođhođ tu X*JablJane jut. kol.)
09 PJl %*rl 1» min, pO tii^l oiebctt vlak r i'rbu,  Pcutahel, Hol)-va, O* t-l»i' ',       ..i>.« i .Krti,  LJubuo,  in tfel»th»!  t Att««na,   Unij, Omnn 4«i, Bolnoi'..-narr, Una, Ht;.1ctr.»t -o, Plačaj,  Marijin« var«, Ueb Karlove   rt;*,  ff-.-aui.-oTn rara, Prago, Ld,.ko, Dim..) tU A.tniien«n 01  *>. «•-* lO na<n. *•«.>•«.' raetanl tIb* t Kuoavja, Noro ni o« Hi CA ?. *♦#*» 1*1 mi*t. ijurruJ ocabal tI»« t TtSH, P»c«ah)»l, O* ,'rr4'i»«:.     ...c, l.|u- i.n   Onnn], .i-j '■ - -.1 •! v Noltiogrnd, Dnu
vin '
*» 'V. -»-H '/ ' «*i<n. |'d;>oJM-fM motaol rlak v VOTO caoato, KiHitvj«, ..M 13. >*ri CO mira. tir^ti-uitn* ombal    uu v Trhli. Paui*i.... Heljak
C«U>««o, lijnbiju, Stilr.thul. Dunaj. Ot 4 **rl . '.•;•<•» .«'•-•-  oaobul rlak  v Trbt«,   :••:). .. ,  Goloreo, l.julmo 6«« flnlsthftl t fintaognd,   l.«i-a - 0»»i-.i i,  Zali   <ia Jaiorti,   liu> .-. >»i Hreceiia, Oarlti, ?»«•;• <•, P..r'i, Rtejri, Lilsc    '  ■■    ■ n ,  Liubl, BtiJa Jktti ». PUeuJ,  Mari.'lr.« »rsre,   Hab, Vranoo»o   »n.rc.   tt»f!.j», Tara
Vr//..   ;.li;,|lco, :inu»l  Tl>   A..i#. .ti.-n
Ot 7. >*«S 90 ntiH. d.i.vr rnuaaaj vit. k t 5to. *t|k, Non.i mulo. 'juhi ti      ob nedeljah <n praaniklh oh it. uri Vit   miriMf popotuJni oaobul rlak t   .. *>• ■ l.!t»i
Prihod v IdnM.t'.i.o fjul. kol.)
A. •uri Ti ... . o«ebn<   vibH • bau*)a na Anutauou, Lip
•kafra t'r*^e, **raj»'«.Til: T%I01, Karinvih t^ru7, Iloba, -tf.urijhilh raroi, I lnt)a. Ui:.l»j t-'ii-, ^glnofrraila, lilni;», Huri«, OtaottdtnA, U ■' *, A.« »jj'Mi-aa. Onl<!»o»,  Roljaka,  r . Trblia
VO S. a,rj XV r,i'.?j. uJMtrtKi tr.ij6a-.il Hak ta Kuifv;., ^ove^ra rjetla
/i. •'i< dtftvti<mti*# oaebrji »li\k * DHUUlja H> Ai.jotonpt,
I l,^Vflga y\Tt4it>t Vrnn^ovih T*rOT, Kariuvib TarOT, Iloba, Martjiotl »».-o., Plai.lA, RudajavM, H'jlno^rada, Lin ca, Starfe. 1'irna, Uon.T«, 0»ixt.'i», IJrfli/tn-ja, It"".moal», Zolla na fiatiil ItkainlfU ^nbja,
{.'sluTfia, P>.utr.t-U, Trblaa
1*& h. Kfi        mlM .«f't* nie«aui il ^ It Kcct-i, Suv   r» nnala.
O* 4. tari        mm. j oaebol »lak « l>.iuaja,  l/)i!v*. 'U,Utliala
ntt.-aka, OalOTOfl, Vrr.naenofpala, Poctabla. Trbiaa
Ob §, 'tri A»3 ».-vf.-*. «rr-c»- cicauol Tla* la Ruco»;a, Novega Krni.,
M J. *f.-i -t min, mvifmr canbnl r' «.t • Oesaja  pr«»v i^umuhu n Cijoh'Jiiri». K^)i|i»-a, >j«loroa, koritu b)« T-.b'.a*
OfthOđ U T.Jub'}, :a (dr*, kolj Prihod v Xijablja.no   dr*, kol. .
Oa   fl. #.r« d-l 4^*ir<y       ta K«L4U
,   11.   ,   tm    ,    <t^r afcallaM  , ,,
(1705-06)
Akviziterja
za požarni oddelek
Mpr^jmo ncni'1-ai nI ahh«o|> knnlce „Hlnvl|e"
pod prav Ugodnimi pogoji. (9366—2)
Prednost grd rt H* k'antom, ki se morejo izkazati, da so v tej stroki že poslovali z uspehom.
Prodajo se ,2320-,)
dobro ohranjena okna
v Kolodvorskih uleah št 11.
tSvxlxe česplje
po »•/, gld. loo h-fj, (2801—S)
slivovka
po Ih jr'tl. hi      dobi pri
r"r. IPri^tol j-ui. Tržišče, na Dolenjskem.
i-ufa
Izučen trgovec
želi prevzeti v n^jem manjšo prodaialnico aii gostilnico na deželi, oziroma vzprejitie službi poslovod e v kaki trg j vini. _>,!«)
Ponudbo pošiljajo naj so pod šifro: »Najemnik" V Novo vas pri Rakeku (poste restante).
»•♦♦♦♦»•O^V^^^^t-IMMlTltmTtTTT
Na TiajnovpjSi in najboljši nafin
II inot lit*
(IftOl—451
obufinih modelov
mm
(10*4)    za dame in ctroico    vi r
slamnikov brez nakita
0» v najnovejših obiiktth
1 Si i
gj]      ' • "J—............,' gl
gj) cvetlic, trakov ia •;*-):* i'.d.
^   Ženski žalili klobuki H
fgjl f-e v troh nrah i uro <> v modul prrdjalnlol
M
1
f.elM» ins )K«>bi>v|a
ustavlja breR vsakih bolečin ter opravlja plombo-»miju  in   v se  sobne   «>p«'rtM'lje, — odstranjuje /iittni' B61v"Sln<S z usinrtciijom živca
zobozdravnik A. Paichel
J   polop fitvljsitksgs mostu, v K•> 1»1 rjovi hi5i, I. nadstr. ^
* • ♦O^*    * 94t<>t* ■^♦•♦■♦©'■•♦'♦♦♦♦•l
Trpi iiiii
hrarjen pr> dsjslto In kontptoirUit, želi pod ugodnimi pokoji
kot p 4»tlti)»U>c alt pa llom p|i»lrlit v kaki voćji ma-i.iifakturm o/, roma Ipeosriiski trgovin* na taksjlnj 'tn pro-
itora n i. |u.vi.*'iu slfstlso aasSopIM
Ponudite  vrp.ejema if. pnja/.nosti  upravnistvo ,Slo-vrnsko<::i Naroda*. (8810—1>
>•
I I
I
i
l
odpravi v 7 dneh popolnoma 8811*1) i lir. C*Hrlai olf-n  izborni, neškodljivi
^ jedino K"1 •'<» riftliiknjolia artditvo proti pogani ln jg za olfptinja polti Pristno v lalsno laptčatonin i/.vir-
ii.li sti'ki.-i. i'.dt        Si) nove   ima na pn ilaj
đ aTosi«     o> i-|a u>l(iiriiii v I> Utkl| .nI
Patcntovani
zavihani ovratni
kakor tudi vsestranski za iit..)l»«»ljNi priznani izdelek ovratnikov, manset in srajc, ima našo zakonito varovano (lovovo) #.ini ni k o in se dobiva v vseli znam eni tej-Sili prodajalnlcali moškega modnegra in platnenega blažja v tu- iu inozemstvu.
M. Joss & Lovvenstein
tovarna /a perilo, Praga VII.
\u <lrol»no       pri iiiin ne |»r»(la|it.
C. kr. avstr. patent it. 66 O n. Kralj. OMrtM patout it. 1799.
Anici, patent it. 19.7O0. D. R. O. M  Nr. 19 362.
Inžener B. Borkove® Sl arhitekt O. Dvorak
stavbinsko podjetje v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu
se priporočata za projektiranje in izvrai?"V
zasebnrh in industrijskih visokih stavb
kakor tudi kanalizacij, vodovodov in zgradeb mostov.
(8863 - i)
v poprejšnji
pf&ušakovi vojašnici'
se dajo v najem
in sicer:
sta no vanj a, delavnice, magacini, hlevi, kovačnica in skladišče.
Več BO pri J. J. Kmilr-u, ltlisiakii
cesta »i. (2305—1)
ko Qtr«»<lit f/. i»ro*t<» rlic na l«oreii;-Hlifisi, po) ure o« 1 železniške postaje.
Jiisii ima jedno nadstropje, devet sob, j«dno kuhinjo, jedno tumnalo, tri kUti. dva joda, jedno Šupo, dva vrta z rastlinami in Badjem.
Natančno se izve pri posestniku Franu li«'rši4*-n v Radovljici na Gorenjskem.  (8290—1)
m
je kot QJ
pri tu os k bobovi kari edino zdrava
kavina pijača.
Dobi so povsod, pol kila za 25 kr.
Svarilo!   Zarnili  ničvrednih po* nar. j.-iiih izdelkov je truba paziti nit izvirno r.nvuje z imenom;
Kattireiner
( I tit(t) —1>)
ekstrakt za uho
■
in j ■ -
< d o In kr sekund, zdravnika t\r. .Si;tr].-'i.
Ts ekstrakt priporofiajo zar ari i ligurusga uspeha
že več let »»■»torilote), ker odpravi vsako prirojeno u<ulii»Ht, uklanja takoj nIhH potliih« iiM<*Miii lok in vsako um«>mii«> t«/«-ti; dobiva se proti dop-.fiilja.tvi gl«l. 1 7<» v vsej AvstrO-tVun ko v ■« u <» po poŠti iz lekarn; glavna saloga v ,.pri sv. Duhu" g. Ede p I. Tninaya, v lekarni &6gla in v mestni lekarni v Z tigre O ti: n dalje pri Zane 'i j u v 'IV*tu i Jožefa C h r i » to fo I e 11 i-j u v Gorici | glavna saloga: O. kr. stara vojna lekarna na Dimuji V. I' I »■ li a it - it na Štefani,vem trgu It. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z nfisinnim napisom: e. lu Ur. ;-.«'i*iJii«I. sil rut ni U dr. .Šijtek. um i : ii i  -jI- (1872- 11)
(Istrski lekarni i-  A o t.
1
Najnovejše aparate
za izdelavanje sodine vode
in pSvctCČ s tekočo
,108-3)        ogljikovo kislino
■ il>.o.! ja
Alojxij Lsowy, Dunaj, II 3,Stefani&hof. j
Tekoia ogljikova L!siina prav >/o ceni.
Šivilja in jedna učenka
se t aR o j vasprcjnictn« (8395—3) Mestni trg štev 9, I. nadstropje.
Na prodaj je
(•Jl'JG-6)
teiša z vrtom
na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14.
Proda jo iz proste roke Fortunat Capuder;
več se izve tam ali pa pri upravništvu „Slov. Nar.".
Oslajena ,^
Si
^a^a it
se od mnogih znamenitih zdravili*
jedini zaresni kavini nadomestek
kov slednjemu toplo priporoča.
L. Koestiin, Bregenc.
SVažno za vsakogar!
Samo wa% * glri. CIO Iti*.
Ker se popolnoma raspasti nali dunajska /uloga
blaga in tudi VSC tn kaj Inje podružnice, imam i uročilo, da vk> zalogo ta/.pioilum kar najhitreje in najceneje; prodajam toro] odslej naslednje lepe in prav koristne stvari po nezaslišano nizki ceni, kakor še nikdar,
za samo -£ glil. OO kr.« in sicer:
1 prima uro, Jako elegantno in lepo po/.lačcno, točno nI O o,
aa kur se jamči pistttsno '/.a jedno leto; 1 jako elegantno, tino potlačeno verižico;
G parov Jako finih, prihtnoburvcuih skarpet, za pristno b <rvo se j u lin' i;
t> parov dvojno-finih unskih ovratnikov iz pristnega platna; ti komadov jako fiuih robcev, sa katerih pristno barvo se jamči;
D komadov krasnih i anSet, vaj novejše fat;one, izprist. platna; 1 elegantno pristno svilnato m■ šU.» kra-ato,
1 kn.     kravatno iglo s simlli briliantit
2 komada  krunili munsetnih gumbov iz imitiranega zl.da s patentno mehaniko in
2 komada ovratnik gumbov. Velikost, barva in Štev. po želji.
Tmli  oskrbi  zaloga prav  po cem:  jako elegantno amerikansko miziic budi In o uro z zvoncem i/, pristnega nikla, regali rano na m.nuto •; jamči se pismeno za 2 leti j za samo 1 g\d. 75 kr. (2218-3J Razpošilja proti povzetju zaloga blaga
F. Windisch, Krakov, poštni predal št. 16/A,
Nli. Akt se vzame vsaj B garnitur, se pošljejo poštnine proste. Neugujajoče se takoj  vzame nazaj in se rakoj deuur vrne.
g. _    ■■ ■■   .1. . ■^•■■.-.y«M> rwW« tu.^.r - g.^.«^ ■. - ..a..f|
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko •888 parobrodno društvo v Reki. ,3)
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in služefe
Ljubljana Cr. FLUX Breg št. 6
ifičo nujno,  grajskega kočijaža, ki sme biti oženjen
prav dobro ravnanje, izborna slu Alta; spretno plačilno natakarico za veliko gostilno, izboren zaslužek; 3 hlsn« slugo, za Busuo, Pulj in blizu Ljubljane, zadnji sme biti oženjen in mora nekoliko biti vešč lova; perico za n»ko grujšcino, smo biti tudi začetnica , dobra plača in dobra hrana; 3 podnatakarioe; jedno kasirko (sa kavarno); ved kuharic, tmli k dvema osebama v a Ljubljano in dni. god; 2 flnejsi hllini in ved boljših deklet za razna dela itd., itd. (2317)
Na prodaj je
jako lep, 13 mesecev star
(2281-3)
Preko Rake
najkrajša in najvarnejša, mej Otoki se vijoča vozna črta
(slsgantni) ■ največjim komfortom oprem* I j eni) električno rast vetij eni
paniiki) v
' vožnjo:
V noči od sobote na nedeljo oh 1. uri v Kotor preko
domaČega plemena. — Več se iz\e pri gospodu lamini  V«'rt* i t*-ii,  po-estniku  v   Dloro« n i«•;.
Zarezna strežna opeka, pre-sana strežna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike s stroji delana stresna opeka
je za znižane cene
vedno na prodaj
v tovarni (^«-*>
Knez & SupančJč
1 . jll!>l jfl bij t.
l.epo in dobro se obrestnjoče
posestvo
110 N|iu«jiB je iii f^i'» j «.'.<-. Uv 1'j uro od Maribora in */, uio ptfipola od železniško postaje „Egydi*Tnnnel". je radi posestnikove smrti |»o«i jaiio ogoclnlmI poboji i*. |>b'4»mC« roke laliuj iits |»i'4i<li«j. Posestvo, obstoječe iz 56 oral popolnem arandovan*-ga aemljiiča (vinograd,
polje, travnih in sadui vrl) Tedne hiše, gospodarskega poslopja n 3 viusliili hramov, proda se ob jednem z živino, krmo in vinom.
Vfč po»e gospod  I(,or<J. Sn-jovio, trgovec
v Kranju« (8858—8)
^■ZhZ>+£Zr\ 1V rhira^li T^tiTlS*a!t&382££gi SOVU ■ W*Bff
•T. 1^ hiin-r- jev
kemično čisti higijenični kranjski
Zadra - Spljeta in Oru^a. Vsak  torek v Spljet-Metko-vič. Vsak petek v L- sinj-Zadar-Bpljet,   Vsako sredo postni parni k i v Zatlei-Spljet in na otoke do Kotora. Vožnl redi se nahajajo v Waldbclm-ovom , Koi:dukterju" itev. 503 604.
9Utm
liker iz planinskih zelišč
vpliva v visoki meri OBveževalno in o/ivajoc, čo se kdo neugodno, slabo in ncvfiečno podati, pospešuje probavljanje in se priporoča kot vsakdanja dip t učiia pijača.
Zajamčeno čisti izvleček je in se no smo primerjat i z nobenim likerjem, ker do brode no in zdra\ ilno uplivu ter vse drugo piekafia.
Ta jedini douiačt proizvod tu vrate bi se moral povsodi popolno cenili in bi no smel manjkati v uoboui ln.'.i, v nobeni restavraciji iu v nobeni kavarni.
1'rtsluega protlaja (1870—"48)
T- ZErHlst"u.er v Z-jj-o-Tolja-ni-
/.laUouilo SJSVtMNSVAII«
C3 me o. t;
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, šiorje za obijanje stropov, samokolnice, cinkasto in pocinkano ploščevino, % vsakovrstna kovanja za okna in vrat
■till llllli potrebuje
:ploli
pr
priporoča po zelo xnižanih conah
Prihodnji četrtek, dne 30. aprila t. I.
bodo
Ansir. Druikovič
trgovec z železnino
(2173—G)
"v I ^jitl>lfiiiii, nit. (tiliiVHom 1 iyu Mt. 1C>,
Ivan Kogoj, po domače Ziberšan
iz Gornjega Logatca
•svoje posestvo prostovoljno na lici mesta
po kosih razprodajah
Kupnine plačevale se bodo v štirih zaporednih letni'1 obrokih. (2321-1 Kupci se uljudno vabijo.
Kdor kašlja 3te *
rom zanesljivih (1429-22)
Kalser-jevih
prsnili »eatioiiev.
Pomagajo gotovo pri ka*il|ii, lirlpuvoMtl, pmiiem kntuni in SHMlImenJii.
Po mnogobrojnih spričevalih so priznani za najboljie in najoenejie.
V zavitkih po lO in 2© kr. prodajata jih Viljem fl»jer in M- IMardetacIiiaKer, lekarja v ■>| l>-in Martin l*etek v Veliki Nedelji.
Tozni listu t Sei Ameriko j
(2197—3) pri £
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratring 9 IV Weyringergass6 7
DUNAJ.
Vnak dan otlprava % Dunaja.
rojiiHii i I a« seiLfeitoisJ.
Več kovaških učencev
in
dobrega kovaškega pomočnika
za koleseljne in kočije vzprejrae takoj Peter Kernitj
uradno potrjeni kon|esdmvnl kovač j Spodnji Alskl pri L| ubijani. (2259—3)
UE1CHTLOSLICHER CACAO
K"   <?0o TA S SCN   • Nnhrli ,*dl
Moderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
(2220—3)    11»J ceneje pri
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
(l888) Ljudevit Borovnik (14J
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
Re priporoča v izdelovanje VHHkovrHtnlli piiMok
ea lo> ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pred«tlu|e Btaro samokresnice, reprejema vsakovrstna popravila in jih todno in dobro izvršuje. V«e puške so na c. kr praskusevalnici in od mene preskuftene. — Ilustrovani ceniki zastonj.
•oaoaaoao»oaoooa->ooo«oooaoo<
Zenitna ponudba.
Mlad mož, priŠedši iz Amerike, s pre-moženjem 3000 gld., bi se rad priženil na trgovino, ki je v dobrem stanju.
Ponudbe naj se pošiljajo pod: M. A. T. upravništvu »Slovenskega Naroda".   (»309 -i>
Služba distriktnega zdravnika
na Vranskem
za zrlravsko okrožje Vransko, obsegajoče občine trg in sodni sedež Vransko,
sv. Jeronim in sv. Jurij na Taboru, se odda po viaocem deželnem odboru z
letno  nagrado  po  GOO gld.    Privatna prakaa sega  daleč  izven zdravskega
okrožja do blizu Kamnika, Lukovce. in Zagorja na Kranjsko.
Prošnje z dokazom  znanja slovenščine  in  nemščine m z drugimi po
§ 15. postave z dnć 23. junija 1892. dež   zak. št. '.\o, zahtevanimi dokazili,
vložiti je ti o 95. iiiitjuik.i IMOtt pri odbora /dravskega distrikta
na Vranskem , ,
S^olivvoiitiioi- I. r.,
(2297—1) načelnik.
i
d krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in ' poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov
V X_i5ia"iDlja.nl, Šelent>-u.rgro"sre tjlIIc© št. -3=
se priporoma slav. občinstvu ea izdelovanje oivllnih oblek po najnovejši f orni iu uajpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tiuemsko robo ima na skladišču.
Nepremočljive haveloke
izdeluje po najnižji, brezkonkurendni ceni. — Gospodom uradnikom
se priporoča SS izdelavsnje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predinele, kakor sabljo, meoo, klobuke sa parado ml.   (2191—4)
F. Cassermann \
i
5
Otvoritev
fotoorafslceoa zavoda Davorina hmh.
Prva domača narodna tvrdka.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu, vsem slavnim društvom, dijakom itd. naznanjati, da bodem
6. aprilom t« 1.
otvoril Bvoj popolnoma novi fotografski atetijo
na vrtu kamnoseka Vodnika
Atelijo je popolnonui opremljen z najnovejšimi v fotografsko stroko spa-dajočimi pripravami iu dekoracijami. Na razpolago so tudi sobe za vsprejeun in toaleto.
Svoje ie bogate skušnje v tuj stroki spopolnil sem ie na c. kr. ucilisftu za fotografijo na Dunaju, tako da bodem zamogel slavnemu občiUHtvu pnstreči ra/.nn z navadnimi slikami tudi z vsemi drugimi najnovejšimi izdelki, tako: s fotografijami v varnih barvah na oteklo, porcelan, platno, svilo, len itd. v plut iu- iu pigrinetit-tisku.
Izvrševal bodem tudi vsakovrstne reprodukcije in povečanje slik do naravne velikosti.
Priporočevajo s t ea obilen obisk in podpiranje prve narodne fotografske tvrdke, t zanpanjaui, da me bodo slavno občinstvo kot začetnika gotovo podpiralo, zt-gotavljem, da bodem vse, tudi najsmelejše zahteve točno in solidno izvrtii. (211*7-4)
X
A
»»»»r««««<«o?
aau niAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teli praktičnih lastnoatij in jednostavnoga rabljen ja so posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sohe so v dveh urah SODOt lahko rabijo. — Dobiva M V različnih barvah (prav kakor oljnate barve i in brezbarven (ki naje samo svit). — Uzoroi lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva    v ljubljeni pri FRAN CHRISTOPH,
Ivana  Luokmann-a   naslednika:    IsnmitelJ in jedini isđolovatell Driltnejrt AlltOllll fttltClll-11. avetlega laka za tla, PRAHA ft BKROLIN.
i«*^ /'tBx (Ca A*u -*s^ <uSa <ostt 4nn ^Ma dsa tSkk 4a *9
St 11530.
Razglas.
(2979—8)
V smislu § 53. občinskega reda  za deželno stolno mesto  Ljubljana se daje na znuDJe, da bodo
računi o prejemkih in troških
1. ) mestne klavnice,
2. ) mestnega loterijskega posojila in
3. ) mestnega vodovoda
za 1896. leto Ofl ilitii«** iittprcj f I llillj javno razgrnjeni v tukaj sne m ekspedihi občanom na vpogled.
Pri  pretresovanji in kouečni rešitvi  teh računov vzel bode občiuski svet slučajne opazke o njih v previlarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dDe 11 aprila lbthi. /iip.inov namestnik : Vončina
L. Luser-jev obliž za turiste.
Pristen s i.jubi i»ni: .1
Mayr, Mardetseliliiger, U. pl. Trukocz}'. U.Pice.oli, L. Ghrečel: v Kinioifovesn S. pl, Slmiovič, F. iiaika; \ Kaiintiku .1 M<»ćuik; % Olovei A. Eggor, W. l'biiruiwald, J. Ibrnha-ohorj v Kresali A. Aicb-inger; v Truli ina Ko* roškem) t'. Mennor; v K Sclndz, Dr. K. kiuupf; V S.orl«! <t.
ii. Pontonii v w«»Un-
b«-rgu A. Ilntli; v Hranil K Savni k; v ll»»«l-g«»nl ('. E. Andriou; v Itlriji Josip VVarto; V ttMiiot ijiri A. Kobloa; v «el|l K. Gola; v ir-■ioml)ut F. iiaika.
'k
Do I junija ln od I. septembra stanovanjske tarif« za 25' 0 znižane
Zdravi ćće_
Krapinske Toplice
na Hrvatskem
od zagorjanske ».eleznižko postaje ,.Z ihok-liraptnake Toplice' oddaljene za jedno uro vožnjo, so odprte od 1. aprilu do konca oktobra, 30" dO 36" R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo pri protinu, živčni in kolenOni revnii, in njih posledlOnlb boleznih, pri lskll, nevralg;ljl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brighitljevi bolezni, otrpnenju, kroničnem niatorničnem vnetju, ekaudatih periutcrinulnih ve/,m Velike basinake, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah m tuine kopeli, isvrstno urejene potllnioe, masaža, elektrika, ived, »dra-vilna gimnastika. Pri ležim stanovanja. Dobre in uedra/e g-oatilne; stalna toplUka godba, katero oskrbuje g-odba o. ln kr. peipolka nadvojvode Leopolda it. 53. ObSirni soiičim sprehodi iti. Od 1. maja vozijo slednji dan oiniiilmsi v Zabok in Poloane Kopal ski /.ilravnik dr Pavel pl. Orsskovlo. Hrofture se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(8814—3) kopališčno ravnateljstvo.
(1730)
priporoča
J. Soklič.
Kavarna L Lekan
2 Z najraznovrstnojšimi, štirikrat na «I»n svežimi, ukusnimi,
zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadajotlmi izdelki postreza točno tvrdka
Jakob 2alQ.sSaa.ils
Ntnri trg nI. «1. (1734)
Tu je dobiti vsak dan domačo potvlco, vseh. vrst icr-a.li. na va-ero,  ržeia. 3cirULlx In. prepečenac CVanine-Z-wieloac]ic).
Ljubljana, Židovske ulice št. 4. g
Velika zaloga obuval <"«).>
lastnega izdelka za dumo, gospode in ^
otroku jo vedno na izboro. Vaakerana naročila  izvršujejo bo točno iu po nizki ceni. Vse mere se »branju-jojo in zaznamenttjejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzoruc vpoalati. jo
K
J. Kunčič
(„Pri Virantu") lisi Sv. CTa.l^o~te>a. trg:Ta.
Podpisanec se priporočam si. občinstvu za obilen obisk moje kavarne ter zagotavljani dobre pijače ter točno postrežbo, ,
Z velespostovunjem
(17*27>
Ivan jj^-iitm,
kavarnar.
naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da se je i>r«a*c»lll s svojo
izdelovalnico soda-vode
v lastno hiSo
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49
ter se priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz mostnega vodovoda, a v svoji lilt|*ilt v L»sli fJSJ rabi vodo iz tOZO-
(1786 čega itudenoa nad cesto pri liledu.
iO**?" Zunanja naročila bo točno izvršć. ~^Nf
m. ucik Albert Robida >.M
v Ljubljani, Rožne uliee št. SI
izvrstiju po najnižjih cenah
sobna slikarska dela l
v vsakem slogu in ona tudi na blago- I voljni ogled veliko zbirko,, najnovejših 1 vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo I ob  vsakem  času. — Naročajo se  delar; 1 lahko tudi pismenim potom.        (1743) J
/zor Alojzij Erjavec
(1728)     čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 &
priporoča se prepast, duhovščini in slav. $ občinstvu za obdno naročevanje r-zno- K. vrstnih olnivn I. katera izvršuje ceno, t* pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m od najfinejše do najpriprostejSe oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom yy naj se blagovoljno pridene vzorec.
J. Slavko Gartner
Sv. Petra costa 74
v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici
se priporoča
za naročevanje različnih vrst oblek
Škofte ulioe 2
(1788)
zagotavljajo točno izvržbo. ~ Različne uzoroe blaga ima na razpolago in uioroe dostavlja tudi na zahtovanje na dom. — Ker išče le mali dobiček pri nizkih cenah, bo nadeja, da mu bodo ohila naročila omogočila, vsem zahtevam čč. naročnikov ustrezati.
^ Ljubljana, Fraučiškniisk« ulic« 4.
9   Pleskarska mojstra c. kr. državne in £ c. kr. priv. južne železnice,
r Slikarja napisov,
a    ibavhlnska in pohištvena pleskarja. a. Tovarna za oljnate barve, lak r In pokosi. (1744)
f* Zaloga orla-tiiatluega l<arlHiIlne|st. aj   Maščoba za konjska kopita in usnje, tfr «^LJ4->* * *VwA_>* 14* *oi>t t» «^ik-^*
Fr. Kaiser i i
g   V" + + + + + + + + + + + + + + + + + * ♦»♦♦♦++T4>4T+TTT*TTt*t*tt«
puškar v Iijnbljaui, H
DtltlbtTtfTI ulic* it. 6
riporoča svojo veliko zalogo orožja 2a i'J ov ln ose ono varnost, streljiva in potreb- « ičln za lovce. Specijalitoto v ekspresnih A puškah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem. H
Popravki ne izvršujejo v moji delavnici. H
i;
:
Tapetuišta kupčija
Ujtabl in m. KrleuburKUve  nllee 1.
m M9| ^IU.  vrnili  stane   pri  meni tin 1  li   moilroe na |><*rrs.ilt (l>«ler-III suh 1 r»l-/.«•) iz najboljšega blaga lil snm^'10  nurejen.   Ne zamenjajte ■L        tnojih kot najboljći tnanili uio-droc-ev z onimi, kor jih tuknjAtiji mizarji nepopolnoma izvršene ponujajo. /,(limite 00 17—30 (fld,;  divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (17."t7) po najnižji ceni.
Največja zaloga
elegantnih in močnih
otročjih vozičkov
od ti gld. naprej do 2") gld.
ter.
7*r*V*rt\'t + ll*lll*i*J*r¥tWt* 4 4*44ia44*44*U4444444444**
Mehanik
^(174,) Ivan Škerl * Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
Izdeluje in poprav 1J t*
5$ Mi>nlii«t miruje iu TOtoOi« 3 f»*t*l«^ ter se priporoča p. n. občinstvu f za izvrševanje v njegovo stroko spadujo-| čih del in popravkov po najnižjih cenah. Ja    \ nanju naročila Ne turno izvršujejo.
•• i--rt .'t—;—•
i IVAIT XJSJi.1T >
^ Ljubljana. Gradišče II 8, Igriške ulicest. 3 |V ^ priporočata p. n. čant. občinstvu bvojo ^ vel ko zalogo VHakovrHtnih ^
4 pečij in glinastih snevij ^
^ kakor tudi u
^ štedilnikov ^
a in vstdi v to atfOKU spadajočib del po ^ ™ nizkih cenah. (1730) r
vr^v    ^ ^nr <qr w    ^ ^
C*r*avwNaoo^owrHo.K^^
I Iv^nlra Toni
(17.1)  V   % Odlliulll Nt. :i
priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. po-aestuikoiu konj m voiov, svojo
kovaško obrt
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoča gg hifinim posestnikom ]\
vezi za stavbe
ter jamči za dobro delo in točno potrežbo
noin^nQttnižittQiioiiynonQW
G. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, želozo ln kovino-llvnioa.
laitoliijo kot |n)»filiiio»i:
vso vrate strojev za leaoresnioe ln žage. (17,'i2
1'ri'VBKiua culo iiii|irnvn iu DtkrboJ« |Mi ■'..s.i . .i j , in
IlOllH |>l> IIIOlluljl'1 »cuIhvi, m 1116 B j 11 • > liirttiin- iu mil mi I...I.
Ljubljana, lliimiJsKu cesta wt. Iti.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
Ceniki zastonj in franko.
10
rHENRIK KENOT
v Ljubljani. Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(174«)
Anton Jr*}fe«l*:c^jf
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Ot»l«il*«,> |>«» ij>er( se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (17.'19)
:   ANTON KOSIR !
X v Izubijani, v Kolodvorskih ali- T
• oah it. 30, poleg Juž. kolodvora *
a priporoča    nvojo «
• zalogo izvrutnih 4 X jeruiesov Mt ^ ^ m tro i <"   in   |«*r- ^
• llienu ni hI » wtl * J po nizkih cenah J a 0SjjT~ Kovteki ,,en grosE'* gg. trgovcem ♦ J po najnižjih tovarniokih cenah.    (1717) i
P<jT\   iSUjiii^i«* Solidno l>ifa|fo!
Hugo 11^1
(17-Ki)
s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom, i
v  1 ^ j ii I > 1 i si ni. 1^i*4k<1 s%koii jO Nt. X2.
17-iB
I  -I I* no t Meno   (rili ih|7.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
LJubljana, Tarjaikl trs; it. 7 in Gospodska nllos (Knetjl (l73d) dvoreo).
Xjjvi."fc)13sm.a.. Stari trgr štev. 1. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu po tudi dobivHJo vsakovrstni kmetijski stroji PoHebno pu |'i'i|n i()i';iin svoje  izvrstu« nIhni«.-rt*-j.iilf«' in mliktiltklce, kntere ae dobivajo vzlic njih libornosti ceno, (1741) Oanlkl zastonj ln poštnine prosto.
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Btiifctta bili)
pripor-.ča hvojo bogato zalogo
štcdilniH ognjiač
nM|pripr«»Ml«-}a(li. kakor tudi i.ajll>
|Miii, i žoito medjo ali mtalagotn
montirandi za obklade s pernicami ali kaldanu. I'cp m 11 ju n \ n C.il -. Iu po a#al«   Vnanja naročila M hitro izvršć.
i:
Lrrx! I
Kavama
Ljubljana ^1749 Dunajska cesta št. 5.
24
C//.B
VLatJeriiiaiiiioTciii <lie»oređu.
Videti le še malo časa!
Ameriška zabavna gngalnica.
Panoptikum, galerija slik
in stereoskopnlh podob.
Bogata razstava voščenih, mehanično se gibajo« olh figur, znamenitih osob v žlvljenskl velikosti, plastično narejenih. Razgledi Pariza, oper, mest, gradov, notranji in vnanjl razgledi, bitov, pokrajin.
sjsJF* Ker vse moje podobe izvirajo od samo Blovečih umetnikov, naj nikilo ne zamudi ogledati zares umetnostni panoptikum.
Vstopnina po znižanih cenah 10 kr. za osebo.
Za mnogobrojni obisk prosi (2314—1) Jom!]» %w«*tfltNi»li.
Dr. Ruse balzam
ssa želcdec
iz lekarne
PRAGNERJA v
Solnčnike
v najbogatejši izberi in solidno izdelano
priporoča 1911 JI—7)
]po najnižjIlx cenali
Hi. HElltllSCll
"V   I .j II 1» i Jll Ili.   II < L 3IOHtll<Mll   t *" ti" 11 l4J».
vzprejme takoj
JakolD Serša (2271-3) kolarski mojster v Dobu pri Ljubljani
Največje skladišče
raznega semena
n. p.: nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, rasnih vrst pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega Sčniena za suhe, mokro, pe-ši'-r-no in glinovita travnik«; velika izbara aernoiia za salato, kumare, peteršilj , zeleno , sladki grali, nžol in vse druge vrsta semena za zelenjad. — Proseč mnogobrojnega poanta
Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domaČe zdravilo llafet vzbujajočega, probavljanje pospe-fiuječega in milo odvajajočega učinka.
Svarilo I Vsi deli Hnbabtže imajo zraven atoječo postavno depo-novano varstvena ziminko.
(1700—9)      Glavna zaloga:
Lekarna B. Fragnerja pri „ćrnem orlu"
l'r»nH. im Mali Strani, ogelj Spornerjeve ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr, po pošti 10 kr. več.
Fo poBtl razpošilja so vsak dan.
Zalogo -v oivstro-oc-orolciars. lelcamn.'h.
Senzacijo vzbuja
prencnetljivi vpliv
med. dr. A. jRix-a origlnnlim i»iq*4u
Pompadourina
čudovito gotov uspeli pri razpokam. I rili in rn«knsti koži, srbenju in rudefilol, koža postane svetlo bela in brezmadežno čista, koža postane mehka kakor bnržuti in mladostno sveža. Vse dnino in gospodje, ki lab jo PompadouT no pasto vzbujajo začudenje zaradi njih nen-vadim lepe polti Pege, ogerci, mozolji, Bpufič.aji odpravijo se v 11 dneh, M kar se jamči ter na denur vrne, ako ne pomaga, prepričajte se torej z  uporabo.   Redno  gojenje   kože   ni   nircmtrnost, temveč
t^.y  zapoved dostojnosti. "jyi Cona lon&ku gld. 1.50, tuli Pompidourino mleko se rabi namesto pondre, se dobro prime, je svetno slevečo gld. 1*50, Fompadourino milo proti razpoVanlm rok.-.m, karton 3 ko
made 90 kr., Tompadourino pondre jjld. 1-25. Oiredna razpečevalnira dr. Rix-a izdelkov Wilhelmlne Rlx Dr.-Witwe Sohne. na Dunaja II., Praterstrasse 16, I. nadstropje, Bizhof in v lekarnah. (8119—3)
(OiilH—«♦)
ZEPeter X-.3,ssrLi3r-
okovice
za gospode in ćLa/rrxe
iz sukanca, svile itd.
praške giage-rokovice
izvrsten fabrikat
častniške rokovice
priporoča I. (8064—H)
Karo! Recknagel.
6 k
.ti
k
IfcST JPosledrv/e novosti "2£2J i
hl°J3U Porsche
Pred škofijo 22
priporoča
(2191—1)
—"(£• dra^estne novosti $*~
v
okraskih, gumbih, čipkah, tulih, pajčolanih, trakovih, ovratnicah
kcc^or tudi
Svili, šumnikih, cvetlicah in peresih
itd. itd.
Naznanilo obrtovanja. *1Jfe3J
Dovoljujem si uljudno naznanili, da sem po 'ioletnem delovanju pri najboljših tvrdkab v velicih mestih, mej drugim v Uraden, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vruivsi se, pričel samostojno i/.vrsbn
sobnega in dekoracijskega slikarstva
□Ljj-u-'blja.aal-
Priporočam se najuljudneje za naročila del v vsakojakem slogu modernega sobnega, salonskega ln dekoraoijakega slikarstva v mestu in na deželi, z zagotovilom tine izvršbe in nizkih cen.
S spoštovanjem ndani (11*28—11)
sobni in riekoracijski slikar, Ljubljana. Križevniške ulice 9.
i
Št. 12 968.
Razglas.
(2893—8)
(bST JPosI <>dnje i lov osti
31
Karola Wolf-a
restifucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mnogo preskuseno oKveaevulno in okreprevnliio nmmInIio po leeUili «111-Itorili. (.■-») .i lli JeSnh itd. — Najbolje bo je obuetttd pri vseh vnaujih boleznih, kakor: protlun, r« m*»l Icunu otrpueu|n, Bvlt|u in pretrgli? uju ili itd. €'ena steklenici M 9M. 2 » k»-.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, govedih, ovcah, preAlcfh itd., <e nr*eJo če alabu   prenavljajo, izvrstno
varovalno sredstvo proti kuAnlui bolesnim.
«>■»« smvitk-u -Mi *r. (1224—59)
W*W Freraovano. m — Mnogobrojna pismena priznanja.
I>ol»lvu ae v vsaki lekarul. dilavua salona pri |edlueui ls«lelovatel)u
T77"olf--CL, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi naj se na varstveno znamko. — Kampoailja se vsak dan po potili.
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za lotos 8O0 jri«!. v ta namen,
da mestni mag'strat posij«1 primerno število iibožuih nU r«i I 11 lo/.n t li olroU   V  uior'.Bi v  lif»|»«'ll  V 4"i*o«lc>..
Ifagistf&t oznanja to s pristavkoni, da j« proSnjo za občinske podpora v omenjeno svrho izročiti mu «lo IO. utoni-. IvIom in v njih posebno omeniti, »>li bode bolnega otroka spremljal kdo domaćih sam do CJorice, ali ga hode treba tje poslati z najetim spremstvom
Pri p< delitvi trh podpor ozirati so bo magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri im:«jo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljano
18. dan aprila 1896.
Županov namestnik: V one ina m. p.
M.* -"-Vi ;v.- -' .* ^
■m
Lepa polt,
S sovo.
V Ljubljani prodajata na debelo: Ai.ton (18j9j Krisper in Vano Petrieie. VI. (2)
Generalno zastopstvo: A. MotMdi & < n..   liiiliaj.  1.,   I.il-erk 3.
6
m,:.r: ;miSMiNilllJl',:'-
nežna
Vsem
gospem
in
devojkam
za
toaleto
HeJbolJe priporočeno
Zajamčeno pristno samo,   če zaznamovano H novo.
i
1 lf '')J
D:-C
B90B
Plznsko uležano pivo.
Čast nam je najuljudneje naznaniti, da se neha   točenje našega točiliiegtt  pli'tt koncem
tega meseca in da se bode poslej točilo samo
na katero naj se blagovolijo cenjeni odjemalci prav mnogobrojno naročati. V ■Plziiu aprila meseca 1896.
p„72) Meščanska pivovarna v Plznu
liNtunovlJciia leta 1*1*.
Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec, Annenstrasse 19.
Novo zgrajena, 12 let davka prosta, lepa ■ v
a hlevom ln velikim prostorom za stavbe novih hiš ali pa za vrt (8167—8)
se proda iz proste roke.
Potrebni kapital okroglo 24 tisoč goldinarjev, ki i>e jako dobro izobr« sinje.
Pismene, ncanonimne v tej zadevi dopise pod naslovom ..Btavblnskl mojster" vsprejema iz prijaznosti uredništvo   Slovenskega, Naroda".
N
>
Najnovejše -®s&
klobuke
za gospode i n dečke
Iz klc"buč!.ne
priporoča z velespoštovanjem
C. J. HAMAOT
4-l.ttni Irtt it. H.
Lepa soba
z oknom na ulico in 8 posebnim ubodom %«* o«l<l» n ir>. niajnlkoiu t. 1. — Več se izve pri uprav nistvu „Slov. Naroda". (2275—3)
( |h» m n o #.«'■! i restltucljslal lok.)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 g"ld.
■rabi se za drgnjenje v ■krepilo konjskih udov.
■ Ta cvet, mnogo let po izkušenih živmozdrav-nikib in od praktičnih poljedelcev priznan kot kropilen, lajoa otrpne-lost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v reatitucijo (očvr-Btenje) po kakem tru-dajolnom dela.
$ i I Skušena redilna štupa za živino
za konje rogato živino, ovce, prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšitn vBpehom večinoma po hlevih, ako zivinće r.o more jesti; zboljiuje mleko.
/amotek z rabilnim navodom vred v»-lja 50 kr , ■< zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Priporoča in  razpošilja na vse strani s prvo posto
I
1J. II.
Svoj bogato llustrovanl žurnal naki cenili (8808—2)
ženskih klobukov
razpošiljam poštnine prosto ln zastonj.
Henrik Kenda v Ljubljani.
Izdelovanje perila
Na debelo!    Z3 gOSpOde, Q0Sp6 Id Otroke.   Na drobno!
w
p
o < o
m cr
Najnižja cena!
lekarnar Ubaid pl. Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. (8160
o — u
a, ž
o I
0 e
1 I
o
i
- I
o H
\n
9
H
fl O
be
1 to
O
NrA.lce rn |i onp«»tl«
bfl »ifmi,  »h..IV., ,,r»u, Ura.
F   iWJ,tlllk»      I,-   T INIillh.t,
37 Trnt, I kom« d po ul.i  1 1 o du 8 70 ( hotnnd.  „     ,    n-SA .11-
Nrnjr«' v. it • i >■«'!< <-t 4 retrkontili, kakor zgoraj 1 k' ni'ii |>o yid. I — do 1 «0 6 kora.d.  „     .    t*TA  a 7-76 Mfotlul«-  lllui »• ivh|vi
■n ir«wp«t4l*>  i. i...k.
1 k>>m. |>o g\tl, —mi du 1 40 • k on,    .     „      4 r.O   „   7 6« IS <»» m 11*444 o« lfId. 1*44 du (liil. 9lii IS puro v iiiiKi«« i
,.il -,■!•!   i tu do 4'«it. tU kumuiluv pred« i »j. i u«, i v, • 4 «ilit J HA du 4' —
ET 3
I
- 9
1 _
O
s; o
3 c
(D
Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdk
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagatelj perila več, c. kr. častniških uniformovalisč, in mu lormovaoja v nasi e. in kr. vojni mornarici.
Velika tovarna za kmetijske stroje
v vsej  Avstro*Ogeraki dobro znana, stell v/|M't'|e(4
proti visoki provisiji in bi tudi sumov tata »k ln«als*fta« iko bi bdo treba* 1'onudhe naj  s*» bln^»ovnlij«» poslati   m -I naslovom S J". IKZr dutlc;^, tovarna Htroju ho8poda>fBkycb a slevarna na železo v Prerove (na Moravskem). ij.jiii i)
Pomladanske obleke pomladanske ponršnike
nepremočfjiae
,, 4 havelohe
2>a  ij^pocc   in   Scčltc,   ftafici   tuci   z-ci OOćp* in   JW.7/\.v  i* piistnc   vcf(>/'ccjc  c/li/h  ati iz> pti^tncija fitotoAt&G /c>c/m
p9tffOMo60Pn  v tti*/več/i ibScti
Grič ar 8r JY(e/ač
Sjnhljana, Slottotie ulice št. 9.
Ji/u \ti itoi7»ii   cciii/ii   Mt^iLoV/ij/o ftat\/io   hi *i».*.Ai/i/,
Z?
^3
<3
^3
•t' >• - v?
i x 4. j* + x ««> a     «*.     J. •*> J. J.     * 4. .i. ^.
*t* **• *X* **• */* *9C" •)(• 'X* '/* "T* »<• *i* *7* *i* <•>• ■ * ••• »•• •<» *• •(*'*'
Kranjska stavbinska družba.
S tem (lajamo na prijazno znanja, da smo po reorganizaciji in pumnožitvi bslinilksgll >n adminintrativnoga vod-fd,va  pri   dhhi  etavbinHki  družbi   mesto  nmr •■(.:•» ravnatelja
gospoda IMCa-lcsa, Krenner-3a oddali po svoji odlični ntrokovnjaški delavnosti in poMehno po v zadnjih letih pori njegovim osobnim vodstvom izvrstni zgradbi impozantna finančne in postne pilače v Trstu tudi tuku| dobro znanemu arhitektu gospodu
Rudolfu Gobel-u
istotako Hino v svr>jo službo pridobili kot stuvbinskega tnojetrs   in  itsvbiuskega   vod telja   irospeda cat
IKZa.TJld.el^., ki je poprej več let v jednaki l.istnosti deloval pri Union-stavbinski družbi iui Dunaju z najbidjšnn vspfdiotn. ECer ostanu tudi nvlntekt m stavbi uski mojster gospod _«i-i_n"tm "^7\7*olf" v naši t«-hm-ki pisarni, mi slimo, da pn združitvi tako izbornih, mojsebojno s»- dopol-nujot'ili vodilu h moi^i, zauioremo Ostroči ni nas sfavljenim zahtevam glede vnako vjsto stiivbinsk.h del v I.■ubijani kakor tu li zunaj najto^nej«. Dsjotnajt in najve-tneje.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1H«M)
(2211—4)
Upravni svet,
• ■* •
»4 . K- '
Si'
K-- i1- • •
■ r*v • ■
• »v*.
»7"'
S-'
iK: K:
•. •• •
a^."< • •
■ V; :•
1 * v • ••
■ i.i,.,.%4>ljri4) W*»X. i*»i.i,*'« i«,a i. 4|i"t i .i* i     f. •>».•••, . ■ • • i• I• » i .i**.ml
l , +11 +. c 11 i V|/i +1 w lAt* iti >-T,i i-t.t vf o ti' » +   + »        V* i v* 4f v* t* i * rlP r t t r T t T t t T t t T t t t T t f t t t t
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne14.