Obisk pri brigadirjih na Suhi j) drugi dehadi • V • • ! B«V© v četrtek zvečer je bila v na-*slju mladinskih delovnih brigad *prance Vodopivec« na Suhi pri branju razglasitev rezultatov dru-udarne dekade. Medtem ko je v Jrvi dekadi presegla plan le 4. studentska MDB »Staneta Rozma-na<<- ki je bila takrat tudi edina darna, so v drugi dekadi plan pre Se3'e vse tri brigade. Brigadirji so v drugi dekadi pokazali precej več volje in vztrajnosti kot v prvi. Najboljši, ne samo po delu in izvršitvi plana, pač pa tudi po delovni disciplini, higieni ter kulturnem in zabavnem življenju, so bili v drugi dekadi brigadirji in brigadirke kranjske srednješolske MDB »Staneta Žagarja«. Brigadirji p'- tabornem ognju vse tri brigade skupaj so v času £ru9e dekade izkopale 2124 ku-^cnilh metrov materiala. Najboljša drugi dekadi je 'bila kranjska ^nješolska MDB »Staneta 2a-9*ria«, ki je izkopala 1011, pre-**etala pa 831 kubičnih metrov "l^teriala. Plan so kranjski briga-lrii presegli za 28 % ta so bili p°3lašeni za prvič udarne. Ljub-Janska študentska MDB »Staneta ( °zmana« je izkopala 723 in pre-^etaia 67Q kui3icnin metrov mate« I90 ' Bri9ada ie presegla plan za /o in je hila proglašena za dru* ^c udarno. Ljubljanska srednješolca MDB »Darka Marušiča« pa je dnvgi dekadi izkopala 387, pre-etala pa 82 kubičnih metrov ma-riala. Brigada je plan presegla ! 9% in so jo proglasili za prvič »damo. Razglasitve rezultatov druge dekade so se v četrtek zvečer udeležili med drugim tudi podprei-sedn:k Občinskega ljudskega odbora Kranj ing. Franc Vršnak, tajnik ObLO Kranj Franc Potisek, gostje iz francoskega mesta La Ciotat, ki so na obisku v Kranju, in drugi. Ob tabornem ognju, ki se je dvigal visoko pod nebo, je bilo zvečer slišati razen brigadirskega pozdrava tudi francoske in slovenske pesmi. Brigadirji vseh treh brigad so doslej izkopali že 2750 m jarka za vodovod in položili 500 m cevi. Reportažo iz brigadirskega življenja, ki jo objavljamo na 4. strani, je napisala brigadirka kranjske srednješolske MDB »Staneta Žagarja« Lea Tratnik. Za občinski praznik na Jesenicah veliko slavje Minuli petek popoldne so se v v°rani pri Jelenu zbrali ljudje iz dsiev političnih organizacij je-*dške občine in sindikalnih odbo-Gv Železarne ter ostalih podjetij. °v°rili so o pripravah za praZ- ft'o 9ust Va«ije obč inskega praznika, 1. av- j. sta- Letos ho ta praznik še to-. 0 vehčastnejši, ker ga praznu- W V Ju'bileJnem le,u KPJ in 90" ^ici obstoja jeseniške železarne. .^iprave za ta praznik potekajo .nekaj tednov. Zlasti so pospe-1 dela pri gradnji avtobusne po-aJe pred tovarno, ki jo 'bodo od-^ 1 1. avgusta in ureditvi pločni-°v ter ceste na Staro Savo. Pri-t *v''i pa so že tudi obširen spo-. kulturnih in športnih ter dru-h Prireditev. V petek zvečer, v f** Praznikom, bodo na okoliških "Ovih kurili kresove, naslednji 2Jutraj ibodo godbe igrale bud-^ e Po mestu. Istočasno pa se botrah nekateri borci NOB in SUŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XII., ŠT. 58 — CENA DIN 10.— KRANJ, 27. JULIJA 1959 li® k r nine bizs ii uspehe v živinoreji Rajonizacija živinorejske proizvodnje, ki je bila sestavljena in odobrena od republiških organov že pred več kot enim letom, ima za osnovo naravne pogoje za kmetijsko proizvodnjo in potrebe domačega tržišča. Planirana živalska proizvodnja na osnovi te rajoniza-cije pa za kritje potreb domačega prebivalstva ne zadošča. Ker je razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom pri nas približno tako kot v industrializiranih deželah, ho treba še toliko bolj izkoristiti vse možnosti za lastno pokritje potreb po pridelkih iz poljedelstva in živinoreje. Plan proizvodnje predvideva na Gorenjskem proizvodnjo mleka na področju vsega okraja, razen v Poljanski dolini in v Zireh, proizvodnjo belih mesnatih prašičev pa predvsem v Poljanski dolini in v Zireh ter na področju občinskih ljudskih odborov Jesenice, Radovljice in Kranja. Za zagotovitev te planirane proizvodnje je na Gorenjskem nujno potrebno rešiti'vprašanje prehrane živali. Poudariti je namreč treba, da so proizvodne sposobnosti naše živine izkoriščene le 60 % i« da je vzrok za to pomanjkanje krme. Krmo, ki jo bomo morali zagotoviti za izpolnitev proizvodnega plana v živinoreji, delimo na domačo krmo, ki jo pridelujemo na njivah, travnikih in pašnikih, in na krepka in rudninska krmda. Na naših njivah je opaziti še vedno preveliko število različnih rastlin, predvsem v planinskih predelih, kjer so površine pod žiti še vedno prevelike. Proizvajalci bodo morali zamenjati kolobar in nadomestiti čimveč tistih poljščin, katerih proizvodnja ni ume.'dna, s NIXON BO OBISKAL TUDI POLJSKO Na povabilo Zavvadukcga bo >*' xon 2. avgusta odlpotoval iz Moskve v Varšavo in bo ostal aa u rodnem obisku na Poljskem dva dni. Sestal se bo z Goinulko ... obiskal nekatera poljska mesta. pridelki za prehrano živali. Tu bo potrebno pospeševati najrazličnejše ozimne in jare krmne mešanice ter koruzo za silažo. PREDSEDNIK TITO NA JELOVICI Kranj, 24. julija. Predsednik Tito s soprogo Jovanko, predsednikom Ljudske skupščine LR Slovenije Mihom Marinkom in organizacijskim sekretarjem ZK Slovenije je danes obiskal Selško dolino in Jelovico. Skozi Kranj so se visoki gostje peljali okoli 11. ure dopoldne, nato pa so krenili skozi Skofjo Loko, Sorico in Zali log na Jelovico, kjer so Jim priredili kosilo v počitniškem doinu tovarne Litostroj. Ob 17. uri popoldne so se gostje preko Bohinja vrnili na Brdo. Pridelovanje sena na travnikih je pri nas še vedno zastarelo. Travniške površine so slabo oskrbovane, predvsem slabo gnojene. Gnojenje travnikov bo potrebno povečati, predvsem na osnovi ko-operacijskih odnosov. Krmljenje živine sloni pri nas še vedno na krmljenju z velikimi količinami sena. Medtem ko znaša pri nas dnevni krmni obrok še vedno do 10 kg sena, krmijo povsod po svetu le še 3 do 4 kg sena na kravo na dan. Vso ostalo travo pa silirajo ali pokrmijo v svežem stanju. Na ta način se prihrani veliko delovnih ur in ogromne ' količine hranilnih snovi, ki gredo pri sušenju v izgubo. lahko trdimo, da so tudi pašniki na Gorenjskem še docela neurejeni. To velja za dolinske pašnike na privatnih površinah in na površinah SLP, prav tako pa tudi za "«še planine. Povsod po svetu so , -^vili četo 62 mož; na Javorni-s Se jim bo priključil še vod iz jjVj^iega dela mesta, ki bo sku-j> a četo odšel na Obranco nad °danami. Tu pe bo četa poklonu* s'P°mtau padlima Ferdu Kore-p *n Viktorju Arzenšku, ki sta tia ^ot Prva <*va jeseniška par-^T^a 1. avgusta 1941. leta. Ob yJeUa spomenik bodo položili tudi p**- Potem bo četa nadaljevala flah*10 počitniškega doma na Rav-g i*i naprej proti Jesenicam. Wo**'ma bo o*1**11* še spominsko ^ j° ta se proti večeru vrnila ^ športno igrišče na Jesenicah, * bo veliko ■borovanje. Mimo tega bodo na praznik še druge prireditve. Dopoldne bosta slavnostni seji, najprej delavskega sveta, potem pa še občinskega ljudskega odbora. Nato bo otvoritev prenovljenega muzeja jeseniške železarne in sprejem v Kazini. Popoldne bodo izročili svojemu namenu še avtobusno postajo, odprli razstavo Foto-kluba in razstavo DOLIK. Okoli 18. ure pa se bodo začeli zbirati prebivalci Jesenic in okolice na zbornih mestih: pred železniško postajo, kjer bo sodelovala godba iz Žirovnice, pred Železarno z jeseniško godbo in na Javorniku s tamkajšnjo godbo in nato odkorakali na športno igrišče Podmežakljo, kjer bo veliko zborovanje. Po zborovanju bo igra »Tugo-mer«, nato pa na kazinskem vrtu veselo rajanje. V nedeljo bodo na sporedu lahkoatletiska in druga športna tekmovanja. _-k JESENI — SETEV V PASOVIH Strokovnjaki Zveze kmeti jsko-gozdarsklh zbornic so pripravili program, po katerem bi že na Jesen posejali kar 270 tisoč hektarov s (tako imenovano setvijo v pasovih. Gre za setev dveh kultur na listi površini. Najpreprostejše kombinacije so koruza in pšenica, koruza in isladkoma pesa ter pšenica Jn sladkorna pesa. Taka setev je za maše kmetijstvo novost. Je pa po mnenju strokovnjakov ena najsodobnejših metod za izrabljanju zemljišča. vse travniške površine že desetletja prepredene z žičnimi ograjami, živina se pase po oddelkih, pašniki pa se gnoje prav tako kot travniki. Dokler ne bomo tudi na Gorenjskem z ograjami prepredli vseh pašnikov in dokler ne bomo uvedli kooperacijske proizvodnje, na pašnikih kakšnih posebnih rezultatov ne bomo dosegli. Vse premalo se pri nas za prehrano živine uporabljajo močna krmila. Če bi na dan dodajali krmnemu obroku goveje živine ie 1 kg močnih krmil v času, ko krava molze, potrebujemo za eno kravo letno le 300 kg močnih krmil, kar je kvečjemu ena tretjina količine, ki se pokrmi drugje po svetu pri intenzivnejših pasmah živine. Pri taki potrošnji krepke krme bi potrebovali za vso Gorenjsko letno 6000 ton koncentratov. Razen krepkih krmil je za visoko proizvodnjo in za zdravje živali potrebno dodajati še rudninska krmila — približno 50 kg na kravo letno. To pomeni, da bi letno potrebovali še do 1000 ton rudninskih krmil. Skupna poraba koncentratov in rudninskih krmil bi znašala torej okoli 700 vagonov, sedaj pa jih ne pokrmimo niti 100 vagonov. T. V INDIJI SE ZANIMAJO ZA REFERAT EDVARDA KARDELJA Več indijskih listov objavlja v zadnjem času obširne odlomke lz govora podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja na IX. plenumu zveznega odbora SZDLJ o iproblemjih socialistične politike na vasi. Kardeljev govor je vzbudil veliko pozornost zato, ker zdaj v Indiji pripravljajo izvedbo sklepov kongresne stranke o pospeševanju kmetijstva. HAILE SELASIE V LISBONI Haile Selasie, ki Je na potovanj« po Evropi, je prispel včeraj iz Francije z ladjo v Lisbono, kjer se bo zadržal od 26. do 31. Julija na uradnem obisku. V Liisbonl J« etiopskega cesarja sprejel predsednik republike Amrieo Thomas. GENERAL BURNS NA BLEDU V soboto je poveljnik sil OZN na Sinaju general Burns prispel na privatni obisk v Jugoslavijo, kj»r bo med desetdnevnim oddihom razen Bleda obiskal še Reko, Dubrovnik, Plitvička jezera in Beograd. BELGIJSKA KRALJICA ELIZABETA V DUBROVNIKU V soboto je belgijska kraljica Elizabeta prispela v Dubrovnik, kjer si je zvečer v okviru dubrov-nilšlkih letnih iger ogledala predstavo Goethejeve »Ifigeni.je na Tarvridi« v parku Gradac. r == naš razgovor = Direktor Prekrivena gledališča Marjan Lombar s načrtih za nsvo gledališko sezono ŠTUDENTJE IZ ZAR V ISKRI Kranj, 26. julija. Včeraj dopoldne Je obiskala tovarno »Iskra« v Kranju 14-članska študentska delegacija iz ZAR pod vodstvom rektorja univerze iz Kaira dr. Huseima rawayja. Delegacija, ki se te dni mudi v Jugo-sflavijil, je gost CK LMJ in ikomisLje za kulturne zveze z inozemstvom. Studente so v Iskri sprejeli predsednik TK LMS Edvard Mikič, sekretar OK LMS Kranj Viktor Kralj in drugi. Najprej so si ogledali tovarno in se podrobno zanimali za Izdelke. Po ogledu tovarne s» imeli gostje razgovore s člani tovarniškega komiteja o delu mladine. Po kosilu se je delegacija odpeljala v brigadirsko naselje na Suho pri Kranju. Egiptovski študentje so se več časa razgovarjali z brigadirji in si ogledali .traso vodovoda. Z naselja so se odpeljali v Bohinj, kjer bodo ostali nekaj dni na oddihu. -č »Kako se pripravljate na novo gledališko sezono in kaj si od nje obetate?« To vprašanje smo zastavili direktorju Prešernovega gledališča v Kranju Marjanu Lombarju. Povedal nam je, da se bo gledališka sezona 1959-60 pričela v novi obliki — s priključitvijo dramske sekcije Svobode Kranj. Ta se bo z gledališčem združila repertoarno, sicer pa bo še predvisem organizacijsko in naprej ostala samostojna sekcija v okviru Svobode. »Tovariš Lombar, kaj vas jo pripeljalo do te združitve?« »Glavni vzrok združitve je predvsem v tem, ker Svoboda organizacijsko tega dela ne bi zmogla, ker so v njej ljudje, vezani na službo, mi pa imamo strokovni kader. O združitvi so govorili še dalj časa, končno pa je zdaj do tega le prišlo. Na to je pristal tudi Občinski Svet Svobod in Občinski odbor SZDL. S tem ukrepom k našemu delu ne bomo priključili le Svobodo, pač pa, vsaj tako upamo, tudi vse starejše amaterje in bivše poklicne igralce. S tem bomo lahko formirali močno igralsko skupino, ki bo sposobna precej dvigniti tudi kvalitetni nivo predstav.« Prešernovo gledališče bo v taki obliki letos uprizorilo 6 del za odrasle in eno za otroke. Umetniški svet, ki ga sestavljajo politični in kulturni delavci, je že sestavil okvirni repertoar. »Naš namen je,c pravi tovariš Lombar,« da bi ▼ vsej sezoni dali približno 80 predstav. S tem bi se dejavnost gledališča nasproti sedanjemu delu povečala približno za trikrat. Leto« bomo razpisali vsaj tri abonmaje, po možnosti pa tudi v Stražišču in na Prim-skovem, kjer bi gostovali. V abonma bomo vključili tudi gostovanja ljubljanske Draime in Mestnega gledališča, ki bosta verjetno gostovala z dvema do tremi različnimi deli. Mi pa bomo gostovali tudi po vseh ostalih krajih v kranjski občini in izven nje, kjer so le od'rski pogoji za uprizarjanje predstav.« Tudi v sezoni, ki je pred nami, bo Prešernovo gledališče še vedmo pomagalo Svobodam v kranjski občini, ki jih je 20, z režijo, izdelavo kulis in z izposojanjem garderobe ter ostalih rekvizitov. Predvidevajo, da bosta letos dva režiserja zrežirala 8 predstav na raznih odrih. Za prvo predstavo jim bo gledališče dalo popolno režijo, kjer pa bo sodeloval tudi asistent — režiser domače dramske sekcije, ki pa bo za naprej delo vodil že v glavnem sam. Prav tako bodo tudi tistim dramskim sekcijam, kjer so že lani režirali režiserji Prešernovega gledališča, nudili letos samo pomoč (bralne vaje itd.). »Pritegniti čim več občinstva,« je nadaljeval tovariš Lombar, »sto bo letos ena naših glavnih nalog. Poskusili bomo s tem, da bomo za težje predstave povabili poklicne režiserje, s čemer se bo nedvomno izboljšala kvaliteta del. Letošnja sezona bo tudi nekje samo poskus za islkanje repertoarja, ki je primeren ».a Kranj. Rezultati bodo ie.e pokazali, kaj si Kranjčani želijo. Nasploh pa bo letošnja sezona vsebovala lažja, za občinstvo bolj sprejemljiv« dola.« J 09 .F KRANJ, 27. JULIJA 1959 Pred IX. Gorenjskim torisiitni ■ potrošoiškim sejmim NAD 250 GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ NA SEJMU — 10% NIZ JE PRODAJNE CENE — MODNA REVIJA »PRIMERNO ZA VSAKOGAR« — POSEBNI DEL SEJMA BO POSVEČEN TEKSTILNIM IZDELKOM Te dni hitro dobiva drug izgled Celotne priprave za letošnji se-prostor pred osemletkami oh Gre- jem 60 zelo živahne. Kot je pri-gorčičevi cesti. Podjetja dovažajo čakovati, Ibo letošnji sejem nova tja razstavno blago in aranžerji manifestacija napredka; nujna po- imajo polne roke dela. Ze devetič se bodo tu srečale gospodarske organizacije Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije. Skupno je prijavljenih nad 250 gospodarskih organizacij, ki bodo »a površini preko €000 kvadratnih metrov prikazale svoje izdelke in ponujale svoje usluge. Letošnji sejem, kot smo že poročali, bo imel drugačno obliko — bo sejem v pravem smislu s prodajo izdelkov široke potrošnje. Posebno važen pa bo turistični del sejma. Tam bodo skoraj vsa večja gostinska in turistična podjetja Gorenjske skušala pokazati svoje posebnosti in prirodne zanimivosti svojega kraja. Prvič se bodo ta podjetja na skupnem sejmu, v konkurenci, zavzemala za pridobitev gostov. Imeli bodo že tudi ce-Be uslugam za prihodnjo turistično sezono. Na sejmu bodo tudi sodelovalo: Gostinska zbornica Koper, Turistična zveza Gorica, Gostinska zbornica v Novem mestu, Celju itd. Celo Turistična zveza iz Beograda in Turistična zveza Srbije pripravljata obiskovalcem sejma presenečenje. Precejšen del sejma bo zavzel tudi Putnik Slovenija, SAP-Turist biro, »Planica - Sport« iz Ljubljane in druga podjetja. Ves turističen del sejma urejujejo v prostorih osemletk ob Gre sledica razvoja, ki zahteva hitrejšo in krajšo pot blaga od proizvodnje do .potrošnika, ki narekuje nove oblike v razvoju turizma. K. M. iz naših krajev V SPOMIN NA 59 USTRELJENIH TALCEV NA BISTRICI Bistrica, 25. julija — Danes zvečer je bila na Bistriškem klancu pri Naklem velika proslava v počastitev 17. obletnice mučenja in članov KP pri organiziranju odpora nimi društvi najlažje dosegla po-in pomembnost prvih akcij, ki jih vezava, so sklenili organizirati je imela prva kranjska partizan- združenje kulturno prosvetnih dru-ska četa, ki je štela okoli 35 bor- štev črne metalurgije in rudar-cev. V borbi je padlo 18 borcev, stva. Izvolili so iniciativni odbor, ostali so se vrnili. Najtežje izgube ki bo pripravil vse potrebno za streljanja 59 talcev k Ti s trice in j* "^fe*1* ^fo** 'ft1; ustanovitev Predvidenega združe-tamkajšnje okolice. Nedolžne ljudi ]o okupator postrelil iz maščevanja, ker je II. bataljon Koknškega odreda napadel okupatorjev osebni avtomobil, ki je peljal iz Bleda proti Kranju. Prebivalci bivše občine Naklo so ta dogodek ^prejeli za svoj krajevni praznik. Žrtvam so tu postavili spomenik, ob katerem se vsako leto zbirajo in proslavljajo ta do- pod Storžičem, kjer je okupator nja. Revija, kakršna je bila letos napadel del čete, ki je bila nasta- v Sisku, naj bi bila vsako leto, to-njena v lovski koči. da vedno v drugem industrijskem Po govoru tovariša Toplaka so kraju, odkrili spominski kamen, nakar jo sledil še kratek kulturni program. -an ZAČETEK TURIZMA V TRŽIČU! Te dni bodo v Tržiču, v hotelu JESENIŠKI PEVCI GOSTOVALI V SISKU Pevska zbora Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah pomnožena s pevci Svobode »France Prešeren« v Žirovnici, sta gostovala v začetku minulega tedna v Sisku in nastopila na reviji kulturno prosvetnih društev črne metalurgije in rudarstva, ki je bila organizirana v dneh 19., 20. in 21. julija v počastitev 40. obletnice KPJ. U. PODOBA GORENJSKE NA ZNANSTVENEM KONGRESU Od 14. do 18. septembra bo na Bledu znanstveni kongres Zveze folkloristov Jugoslavije. Približno 120 do 150 naših in inozemskih strokovnjakov bo razpravljalo o etnomuzikologiji in še posebno o Gorenjski. K. M. godek. Toliko ljudi, kot jih je bilo PoŠta, odprli novo urejene sobe za danes na tem mestu, še no pom- tuice z 12 posteljami. To je za nijo. Žrtvam so se poklonili s slav- Tržič novost, kajti doslej sta bili U. NAD 0000 LJUDI NA AVTO-MOTO DIRKAH V SKOFJI LOKI Škof j,i Loka, 26. julija — Danes popoldne so bile v Skofji Loki tradicionalne hitrostne avto-anolo dirke za prvenstvo LRS, ki jih je organiziralo Avto-moto društvo Skofja Loka v sodelovanju z Avto- NASA NAJVEČJA HIDROCENTRALA Reka Cetina s svojimi lepimi kanjoni bo kmalu postala znana tudi kot naš najmočnejši vir električne energije. Velik načrt za to že izvajajo gradbena podjetja »M* droelektra«, »Konstrutkor« iz Splita ter »Tunelogranja« iz Beograda. — Glavni objekt v hidroenergetskem sistemu Cetine bo hidroelektrarn« Split, ki je zdaj v začetni f**' gradnje. Hidroelektrarna Split bo v svoji končni fazi izgradnje proizvajala 2 milijardi 100 milijonov kWh ostnim govorom in kulturnim pro- tam na razpolago za tujce le dve moto zve/° Slovenije. Zanje je bilo n gramom. -an postelji. Hkrati so lepo preuredili tudi restavracijo Pošta. Take in SE EN POMEMBEN SPOMENIK podobne izboljšave, zlasti pa novo IZ NASE REVOLUCIJE Cegelnica, 26. julija — Danes dopoldne je bilo na Cegelnici odkritje spominskega kamna, na katerem je napis »Na tem mestu je bila ustanovljena, dne 26. julija 1941 prva kranjska četa.« Svečanost je ob navzočnosti več sto domačinov in okoličanov otvoril so- kopališče, ki ga bodo prihodnjo sezono odprli, upajo da bo utrlo pot pravemu turizmu v tem lepem kotu Gorenjske. K. M. NOVO LETALIŠČE PRI CERKLJAH Te dni so začeli z gradnjo novega letališča pri Cerkljah. Na to delavec takratnega odpora France letaliice ,bo preusmerjen letaLski Knznar iz Okroglega Za tem je et iz ,etali--a v Lju,bljani jn pozdravd 5 navaoo.h preživelih A]p!sk letalskega centra v Le. borcev te čete, Staneta Toplaka, Gabra in Rozko Mede in brata Franca in Staneta Fistra. Po od-igranju državne himne je govoril komisar te čete Stane Toplak. Poudaril je prizadevanje takratnih scah. Letališče bo končano v nekaj letih. ODPRT JE SESTI PULJSKI FESTIVAL „Osma vrata" - prvi film v Areni ZA POVEZAVO KULTURNO-PROSVETNIH DRUŠTEV INDUSTRIJSKIH KRAJEV V počatstitev 40. obletnice upta po vsej Sloveniji veliko zanimanje, saj je nastopilo 69 najboljših motoristov in avtomobil isto v iz vse Slovenije. Proga je potekala od Starega dvora mimo železniške postaje, Gorenjske predilnice :n nazaj na ljubljansko cesto in nato proti Plevni. Proga je bila krožna, dolga 4 km in pol. V katergoriji 150 cem je nastopilo 14 vozačev. Prvo mesto je zasedel Andrej Pleničar iz Novega mesta. V kategoriji 150 cem je nasto-kubičnih centimetrov je zmagal Aleš Mrzel iz Ljubljane. V kategoriji do 250 cem je zmagal Leon Pintar iz Kranja z odličnim rezultatom. V kategoriji do 750 cem je zmagal Matevž Lukamc iz Tržiča. -an PREDAVANJE O LA CIOTATU V sredo zvečer ob osmih bo v novitve KPJ, SKOJ in Sindikata je aV[i. OLO KrQnJ zanimivo preda organiziralo Delavsko kulturno umetniško društvo »Vujo Banjanin« vanje s filmom o mestu La Ciotat s katerim ima Kranj že drugo leto Pula, 26. julija — Sesti festival delavcev. Hkrati so razpravljali lija v kino dvorani Železarne Si- i Tudi večji del sej- jugoslovanskega filma, tradicional- o repertoaitni politiki, o delu film- sak, veliko revijo kulturno-umet- gorcicevi c s . ^ potrošniškemu na manifestacija ustvarjanja naše skih svetov in o drugih vprašanjih, niških društev črne metalurgije in m a, i je ame J ' ^ _ sedJne umetnosti, je bil odprt vČe- Na plenumiu so sestavili delovno rudarstva. Na Teviji so nastopali: blagu, o am. tpk_ raj zvečer. Svečanost se je začela skupino, ki bo med festivalom iz- dramska sekcija in folklorna sek- "til P& ko\ VnaPT(primskovem Kot z državno himno, nakar je goste vedla anketo o raznih vprašanjih cija DKD »Plamen« iz Zenice, * L' *d toženci bo blago za iu gledalce pozdravil predsednik jugoslovanske kinematografije. V dramska in folklorna sekcija DKD ]av jajo u ~*^J' za J* wl_ upravnega odbora festivala Veljko sklepih plenuma poudarjajo, da so »Rudar« iz Raše, dramska in fol- Diakulič. Gledalci, ki so do zad- pastala sedanja filmska proiezvodna klorna sekcija 'DKD »V. Banjanin« njega kotička zasedli Areno, so podjetja preozka obiilka, ki zavira iz Siska, pevska in folklorna sek- burno pozdravljali otvoritev festi- nadaljnji razvoj naše kinematogra- cija Svobode »Prežihov *Voranc« iz iz Siska v dneh 19., 20. in 21. ju- prijateljske stike. Predavanje bo za vse Kranjčane nedvomno zanimivo in ga ne kaže zamuditi. stoikov ceneje kot v trgovinah. Posamezni izdelki, zlasti spominske rute in podobno, pa bodo še znatno cenejši. vala. Najprej so predvajali kratkome Konfekcijska in druga podjetja tmžlni {Um BStiTi cLeset:letja« v re Gorenjske se marljivo pripravljajo tudi na modno revijo, ki bo v novi avli OLO. Pod naslovom »Primerno za vsakogar« pripravljajo praktične in cenene kroje, ki bodo prav gotovo dali marsikatero pobudo gospodinjam. NA MORJU PO 275 DINARJEV NA DAN Razen predilnice in tkalnice v Tržiču, ki ima lepo urejen dom v Poreču, letos letuje na Jadranu več delavcev tudi iz drugih trž.iških kolektivov. V letovišču tovarno Peko v Crikvenici je bilo te dni nad 170 gostov. Letos tam letujejo tudi delavci Lepenke, LIP, Tovar- žiji Ota Deneša, po scenariju Vu-kašina Mičunoviča, za njim pa fije. — Udeleženci plenuma so Raven na Koroškem ter moški in predlagali, da bi sedanjo organi- mešani pevski zbor Svobode Tone zacijsko shemo proizvodnje postop- Cufar z Jesenic. Prireditve, ki so no razširjali ter hkrati razvijali se vrstile tri večere so bile na nove oblike filmskega ustvarjanja kvalitetni ravni in jih je vsak ve- prvi celovečerni igrani film »Osma in delovanja. čer obiskalo okrog tisoč domači- vrata« v režiji Nikole Tahhoferja, Feptival se je danes nadaljeval nov in okoličanov. Revija je uspe- ki je lani dobil prvo nagrado za s predvajanjem kratkometražnih la, saj je razgibala kulturno pro- režijo. Film je izdelalo beograjsko filmov »Moša Pijade« iin »Ljudje svetno dejavnost v industrjskih podjetje »Avala film«. na obali« ter igranih filmov »Po- krajih in je poskrbela, da bo to Včeraj je po tridnevnem delu gon B« režiserja Vojislava Nano- delo, v bodoče še bolj koordinira- zaiključil tudi plenum Zveze film- viča v produkciji UFUS in »Du- no. Poleg predavanja o estetskem skih delavcev Jugoslavije, na ka- brovski« v koprodukciji »Vardar izobraževanju delavcev, je bilo razpravljali o vzgojni filma« in »Hesterija filma« iz Rima. na reviji tudi posvetovanje vseh terem vlogi filma in o položaju filmskih -č sodelujočih. Da bi se med omenje- Življenjski stroški letos nižji Po podatkih Zveznega zavoda za To pomeni, da se pri nas prvič pojavi, vendarle že opažamo tudi ne pohištva in Pilarne. Vsa pod- statistiko so bili življenjski stroški po daljšem razdobju zmanjšujejo prve sadove ukrepov, ki smo ee --------- - v prveim polletju letos za 11 % nižji življenjski stroški. Poprej so po jih lotili lani. kot v *stem razdobju lani. Izdatki k leta v leto naraščali, vča- „, „ . ., , , ... — , k a * eii» tudi za 6 do 9%. za prehrano so se zmanjšali za 4,5 odstotka, izdatki za industrijske Letos so se življenjski stroški proizvode pa za 1 %• V primerjavi stabilizirali. Zmanjševanje skupnih z enakim razdobjem lani pa so se tedatkov za prehrano je toliko poji ii i-j «n ♦~v,=n, kt. ™ membnejiše, ce upoštevamo, da se povečali izdatki za tobak an za pi- . . J . . jetja dajejo delavcem pomoč, tako da ti ne plačajo več kot 350 dinarjev na dan. Tovarna Runo in Tovarna kos in srpov pa imata caraping z weekend hišicami v Umagu. Tam nudijo delavcem še cenejše letovanje — za 275 dinarjev na dan. Stanko Završnik 65 - letnik Redko ima v enem letu tako pomembne mejnike življenja, kot Je to pri našem jubilantu Stankolu, predsedniku SŽDL terena Center — človeku — komunistu, ki ga pozna staro in mlado. Letos poteka 45 let, ko se Je začelo njegovo delo za ohranitev nacionalne zavesti. V svojih 40 letih službovanja je znal dajati protiudarce nacionalnemu zatiranju in raznim nemškim vplivom v naprednih vrstah Sokola. Kot zaveden član OF Je aktivno deloval na področju mesta Kranja. Okupator ga je leta 1941 odgnal v zapore v Begunje. Tako kot vedno, tudi danes srečujemo Stankota vedno razpoloženega, neumorno aktivnega kot prosvetnega in političnega delavca, vsakomur pripravljen nuditi pomoč. K temu lepemu Jubileja mu iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo let aktivno deloval v kranjski komuni. Odbor In članstvo SZDL terena Center-Kranj električne energije ali 500 milij0" nov lkWh več, kot vse h'droele*" trane na Dravi nad Mariborom. VSE VEČJI POMEN OBRTNIŠTVA Predsednik Zveze obrtniških zibonnic Jugoslavije Tone Fajfar j* v petek na sestanku z novinarj" med drugim poudaril, da pristojni činitelji pripravljajo obsežno ana-lizo stanja naše obrtniške mreže in da mora v našem dolgoročnem planiranju obrtništvo čimprej z** vzeti ustrezno mesto. Za prihodnje leto predlagajo razne spremembe gospodarskih instrumentov za obrtništvo. Predvsem naj bi se abrt* ništvo Obravnavalo kot komunalno gospodars-tvo, to se pravi, da t" se morala federacija v korist komun odreči svojim dohodkom " celotnega obrtništva, ne pa samo iz us luž nos tac ga, kot doslej. Tovariš Fajfar je na koncu izjavil d3 'bo verjetno še letos rešeno vprašanje obveznega zdravstvenega 'n pokojninskega zavarovanja zase0' nih obrtnikov. VELIK OBJEKT V Količevem pri Domžalah (fr8/ dijo 110 m dolgo halo za veli* stroj, ki bo proizvajal do 36 ton kartona na dan. S tem se bo dohodek tovarne podvojil. Z novim strojem, ki ga bodo dobavili i1 inozemsiva za eno milijardo °i-narjev, bo delalo 140 ljudi. Pela bodo trajala eno leto. NASA GRAFIKA V BENETKAH V soboto so v Napoleonovi dvorani na Markovem trgu v Benetkah odprli obširno razstavo sodobna jugoslovanske grafike. Razstavo sta skupno organizirali Moderna 98' lerija v Ljubljani in direkcija laP"1 umetnosti iz Benetk. Svoja delfl razstavlja 36 jugoslovanskih avtorjev, med nijimi tudi vsi pomem0' nejši slovenski grafiki. PROSLAVA DNEVA REVOLUCIJ Na Kubi se je včeraj začela Pr0' slava Dneva revolucije. V glavfl0 mesto Havano Je prišlo več sto tisoč prebivalcev iz notranjo*0 otoka, da bi sodelovali v man1'®' stacijah, ki so izraz privrženo*" Fideiu Castru in želja, da bi Č"0' prej prevzel funkcijo predsednic' vlade. MLADINSKI FESTIVAL NA DUNAJU Včeraj se je začel na dunajske* stadionu 7. svetovni mladinski fe' stival, ki ga prirejata mednarodn' mladinska in mednarodna ituđ«*' ska federacija. Na festivalu bo s«' delovalo oikoli 17.000 mladincev J* mladink iz 110 dežel. Posebno mo*" no so zastopane azijske in afriš* 10 ^ tu' dežele. Festival bo trajal in bo obsegal kulturne in šp°r prireditve. K. M. jačo za 12 Vo- i, ki Meti jo naše državo, niso zaželeni je kruh glede na enako razdobje lani podražil za 9 %, sladkor pa z« 17 Ve. v Moskvi Pred dnevi so naše oblasti odrekle gostoljubje nekaterim tujim državljanom, ki so preživljali svoje letne počitnice pri nas, zaradi nelojalnega in sovražnega odnosa do naše ureditve, do naše domovine. Ze nekajkrat smo bili priča raznim izpadom tujih državljanov do naše družbene ureditve. Toda ka-ie, da nekatere še ni izučilo in da je budnost naših državljanov več kot potrebna, sicer bi se ta- V petek je ameriški podpred- stavljanja zaupanja in enotnosti, gajanja, ki so žal zadnje d«i v Kaj je vplivalo na talko ugodno »ednik Nlxon osebno odprl veliko kakršno smo občutili med nedavno bredla v resno krizo, gibanje življenjskih stroškov? ameriško razstavo v sovjetski svetovno vojno.« - ,sJ» Prejšnja leta so bile cene kme- P™*<**đ navzočnosti najviš- Tudi Nlxon ni varčeval z bese- Muževa«*« £ lijskih proizvodov navadno »šibka *lh »ovjetsklh državnikov In okoli dami. Dejal Je: .Tu* vi ste močni, ^*„L^9^,^^ rizUf točka« na spisku življenjskih stao- ^ gostov. kakor smo tudi ml močni; zato bi JJJ0«"« ™mu "^^™UJ „aj' kajti omadeževala sta njen simbol škov. Ne glede na to, ali je bila »ustava je veličasten |»lkaz bilo odveč prepirati se, kdo je JTJJJ °Ln»r«tJ^ra^l - zastavo, ki je prepojena s krvjo, letina dobra ali slaba, so cene ameriškega načina življenja ta do- močnejši, ker bi bili v morebitni ™e£* xpkrStT koralen ^ z 1,700.000 naših žrtev. vedno nihale, in sicer zaradi slabe ,ežkov ameriške znanosti, tehnike vojni uničeni oni in drugi.« Tisk *™ J^L^JJJ" T^llMata. Ct oDiemlienosti traovine ali na iz ln kulture. Organizatorji pričaku- pa je zabeležil tudi te besede Drez *aiKrsnega^ ^ Zahodom. In io razr oala na večT kose 23 ta * Podobnimi težnjami. v #^ lVMME , «f". d. W se medsebojno zbU- zato niso redki, ki si prav od raz- u, c ?i ? J Zi J Ve9 4w,en lepo vrem*' ,e Za*° "P"™' d* b<> tone«J*va voj* razgovorov v Moskvi obeta- Mja sta morala zapustiti državo, -k I. avgusta prehodne padavine. razstav prvi korak v smeri vzpo- Jo tu* napredek za ženevska po- Izdaja ČP »Goranjvki — Urejuj« uredniški odb<* — Direktor S. Bessdk — °d' govorni urededk Vofko N^" vak — Tri. m red niš rva 47^ — Uprava 397 — Tek«** račun pri KoMrnjsatai ban** T Kranju 9#7-W-I35 — haj a ob poMdelJkta ta P**' km — Letna naročnina 9°° ataarjev, mesacna 50 <*** KRANJ, 27. JULIJA 1939 OBVEŠČEVALEC * TELESNA KULTURA . Oddam, sobo v Britofu. Mesečna *»jeranina 3000 din. Naslov v ogl. •ddelku. Poučujem angleščino za nižje SJninazije. Aubreht Silvica, Cesta Milen« Korbarjeve 2, Kranj. Dentist Holchaker, Kranj, ne ■Prejema strank od 3. do 28. av-fvista. 3949 Prodam nov bel otroški voziček, ^sta Talcev 13, Kranj. 3950 Vodarn rožne zaboje, omare in J^flo od 2000 din dalje. Ogled na ■agi Primskovo. 3951 Prodam 18 arov gozda med Pše-virr» in Stražiščem. Poizve se Zupančičeva 31, Kranj. 3952 Kupim rabljen sadni mlin za a<>&t. Naslov v oglasnem oddelku. 3953 Vitel J za traktor Stever, Unimog kupi Gozdno gospodarstvo »led. 3954 Več dobrih delavcev sprejme *Surovina« Maribor za odkupno J^tajo Kranj, Jezerska cesta 59, primskovo). Zglasiti se od 6. do Elektrotehnik želi zamenjati službo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. NSU Lanibreto dohro ohranjeno prodaim. Naslov v oglasnem oddelku Obveščamo lastnike grobov na kranjskem pokopališču, da bo leto odprto od 7. do 20. ure. Pokopališče se bo zapiralo zaradi tega, ker so se pojavile večje tatvine na grobovih in spomenikih. Prehod preko ograje je strogo prepovedan in se bo prijavil sodniku za prekrške. Komunalni servis, Kranj In še enkrat zjutraj. 3955 Upravni odbor Trgovskega Podjetja »LUBNIK«, Skolja *-°ka razpisuje mesto POSLOVODJE Pogoji: Kvalificiran trg. Pomočnik s 3-letno prakso. Pismene ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Lubnik« Škof j a Loka. Sprejmem vajenca in delavca za *|ektroinstalaci(je. Koželj Jože, •iektroinstalacije, Likozarjeva 10, Kranj. 3956 Prodam motorno kolo NSU Pri- **• Naslov v ogl. odd. 3957 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5°5' 6., 7., io., 13., 15., 17., 22. n 22.55 uTi ter radijski dnevnik j* 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob J-05- 13./ 15., 22. in 22.55 uri ^r radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 27. JULIJA 805 Domači napevi izpod zelema Pohorja; 9.00 Poje zbor »Teh-^* s Tehniške prednje šole, di-^ent Drago Korošec; 10.10 Nekaj ^venske solistične glasbe; 11.00 ?■ °Per »Sunčanica« in »Rona«; p^S Naš podlilstek — De Courcy: P°^ganji roVega »WertheTJa«i 12.15 GtiJski nasveti — Jože Kregar: »SVOBODA«, KRANJ: 27. julija ob 19. uri ital. jug. cinemascope »CESTA DOLGA LETO DNI«. 28., 29. in 30. julija ob 19. uri amer. barv. cinemascope film »POSLEDNJI LOV«. LETNI KINO »PARTIZAN«: 28., 29. in 30. julija ob 20. uri amer. barv. cinemascope film »POSLEDNJI LOV«. »SORA«, SK. LOKA: od 28. do 29. julija amer. vistavision film »KOBNA NEZNANKA«. BLED: 27. julija češki barv. film »KDO IN KAM«. 28., 29. in 30. julija jug. fUm - soc. drama »DOBRO MORJE«. Predstave ob 18. in 20.30 uri. KINO RADOVLJICA: 28. julija ob 20. uri in 29. julija ob 18. in 20. uri francoski film — ljubavna drama »GERVVAISE« — beznica. Obrezovanje okrasnih grmičev; 13.50 Domače polke in valčki; 15.30 Orkestralne miniature,- 16.00 Naši popotniki po tujih deželah; 18.00 Po tovarnah in trgovinah; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Zabavna paleta Richarda Rodgersa. ČETRTEK, 30. JULIJA 8.05 Odaja za cicibane; 9.00 Igrata violinista Uroš Prevoršek in Ali Dermelj; 9.25 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 10.10 Zbor Glasbene matice p. v. Cirila Cvetka; 10.45 Poje Olivera Markovič z zabavnim orkestrom Radia Beograd; 11.50 Za dom in žene; 12:15 Kmetijski nasveti — Majda Gaspari: Krajevni odbori in služba za pomoč družinam na vasi; 12.25 Victoria de Los Angeles poje arije iz italiajn-skih oper; 13.30 Skandinavski in-terraezzo; 16.00 Iz svetovne književnosti — N. Kirilov: Pomladni dež; -16.20 Koncert po željah; 18.00 Reportaža; 18.45 Radijska univerza — dT. Krsto Cazafura: Problematika iznejditeljstva pri nas; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 31. JULIJA 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih James Kruss: Srečni otoki v zavetrju; 9.00 Gorenjski vokalni kvintet v radijskem Studiu; 9.40 Zaključni prizor III. dejanja opere »Gorenjski slavček« Antona Foersterja; 11.00 Poje Marjana Deržaj; 11.15 Naš podlistek — De Coutcv: Podganji rod — II.; 12.00 Zelje za naše mlade poslušalce; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Zmago Hruševar: Začeli smo farmsko proizvodnjo pravih bejko-nov; 12.25 Pozdrav iz Sumadije; 13.50 Igra grška pianistka Jennv Protopapa; 14.35 Panorama zabavnih zvokov; 15.30 Iz oper Richarda VVagnerja 16.00 Športna reportaža; 16.<40 Goriva in motorji; 17.05 Raizgovor z volivci; 18.00 Kulturna kronika; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. SOBOTA, 1. AVGUSTA 8.05 V tričetrtinskem taktu; 8.20 Pionirski tednik; 9.00 Popevke se vrstijo; 10.45 Uvodni prizor II. dejanja opere Rigoletto Giuseppa VeTdijaj 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.00 Na citre igra Alfonz Bauer; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu; 12.45 Trio Avgusta Staaka; 13.50 Poj o naši solisti; 16.00 S knjižnega trga; 16.20 Johannes Brabms: Madžarski plesi; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Okno v svet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tednai 23.10 Do polnoči v plenera ritmu. ClbANJE PRtBlVAU.VA NA JESENICAH Poročili so se: Ivan Kržič, delavec z Jesenic in Angela Kovačič, delavka iz Vrhnike; Franc Zupan, telefonski mehanik iz Kranjske gore in Sonja Sodja, slaščičarka iz Blejske Dobrave; Davorin Mikula, delavec in Angela Hribar, uslužbenka, oba s Hrušice pri Jesenicah; Stanislav Zupec, delavec z Jesenic in Gabrijela Kunilo, delavka s Hrušice; Ciril Grabnar, delavec in Danica Hrovat, oba z Jesenic. Rodile so: Stanislava Božič, gospodinja iz Police — dečka; Ana Jevnikar, medicinska sestra iz Kopra — deklico; Milena Zupan, gospodinja iz Lesc — dečka; Antonija Golmajer, strojna delavka iz Radovljice — dečka; Marija Kopač, gospodinja iz Mošenj — dečka; Justina Kobentar, gospodinja iz Podhoma — dečka; Marija Smon, gospodinja iz Sp. Gorij — deklico; Marija Ozebek, gospodinja iz Dolnje Trebuše — deklico; Julka Bizjak, delavka iz Podbrda — dečka; Frančiška Frelih, delavka iz Kamne gorice — dečka; Ka-ti Vidic, uslužbenka z Bleda — deklico; Anica Perko, delavka iz Begunj — deklico; Alojzija Ovse-nek, trg. poslovodkinja iz Lesc — dečka; Angela Marenče, gospodinja z Jesenic — dečka; Kapus Bro-niplava-Helena, z Jesenic — deklico; Vahida HukaTevdč, gospodinja iz Sp. Gorij — dečka; Ivanka Koren, gospodinja iz Koseča — deklico. Umrli so: Mehmed Ključanin z Jesenic, star 36 let; Bogomir Eržen, študent z Brezij, star 24 let; Avgust Mandič, upokojenec z Jesenic, star 72 let; Franc Rozman, delavec z Jesenic, staT 19 let; Martin Pirš, upokojenec z Jesenic, star 81 let; Alojz Grčman, delavec z Jesenic, star 26 let. POROČILO O ŽREBANJU SREČK 171. KOLA, KI JE BILO V SOBOTO V PTUJU Razcepljene moči Približno pred dvema mesecema je med športnimi delavci in člani občinskih svetov za telesno vzgojo in šport močno odjeknil članek, objavljen v našem listu z naslovom »Razcepljene moči«; ki je imel namen osvetljiti eno izmed številnih teženj I. jugoslovanskega kongresa telesne kulture — potrebo po ustanavljanju občinskih špoTtnih forumov in okrajnih zvez za telesno kulturo, brez katerih si uspešnejšega in hitrejšega razvoja na tem področju skoraj ni moč zamišljati. Članek je bil v glavnem pri te-lesno-vzgojnih delavcih sprejet pozitivno; seveda pa nekateri smisla članka niso prav razumeli in rezultat tega je bil, da smo pred .štirinajstimi dnevi objavili odgovor, ki ga je napisal Svet za šport in telesno vzgojo pri ObLO Kranj. Ker je želja uredništva, da bi tudi s področja telesne kulture več pisali o družbenih vprašanjih in ne le o rezultatih, bi bilo prav, da bi se tudi drugi športni organi — občinski ali okrajni — večkrat oglasili z dopisi na naše uredništvo. Tako bi v širokem krogu lahko razčiščevali nekatere pojme in reševali vprašanja ter skupno pomagali doseči zaželjeni cilj — množično telesno vzgojo, ki bi imela sama po sebi za posledico tudi kvaliteto, vrhunske športnike. Ni naš namen, da bi tokrat odgovarjali na odgovor Sveta za telesno vzgojo in šport pri ObLO Kraj. To iz razloga, ker so podobni pojavi kot v Kranju tudi v drugih komunah, in prav ti pojavi so na I. jugoslovanskem kongresu te- Srečke s so zadele končnicami dobitek 60 400 50 600 770 2.000 39660 80.400 1 200 19731 100.200 21531 100.200 43591 40.200 718281 300.200 712 5.000 7252 30.000 216342 300.000 043 2.000 863 2.000 8393 20.000 05833 40.000 55453 60.000 96283 80.000 96653 80.000 072453 800.000 097493 200.000 324 4.000 604404 1,000.000 35 400 795 2.000 4155 20.000 31855 60.000 63115 40.000 92515 40.000 286425 300.000 6 200 6096 30.200 8506 10.200 9996 10.200 15356 40.200 17716 60.200 47136 40.200 48666 80.200 210496 200.200 47 1.000 057 2.000 44107 60.000 103867 300.000 408 8.000 241288 400.000 79 800 029 4.000 5819 10.000 23609 40.000 27009 60,000 87569 100.000 268379 600.800 680889 200.000 Skupno Je bilo Izžreban lesne kulture privedli do tega, da je bil sprejet sklep o ustanavljanju občinskih športnih forumov in okrajnih zvez za telesno kulturo. V prvem članku ni nihče trdil ali morda celo omaževal delo občinskih svetov za telesno vzgojo .'n šport. Nasprotno, podpirani je celo trdil, da si sveti, podzveze, društva in klubi, vsak sam za sebe, ponekod pa tudi skupno, močno prizadevajo, kako bi ustvarili boljše pogoje za delo na športnem področju. Znano pa je, da vsi ti organi nimajo prave moči in da telesna kultura še .ne dosega rezultatov, kot si jih vsi želimo 1n si jih zamišljamo. Omenimo naj, da so bili lani ponekod primeri, ko občinski sveti nvpo uspeli, da bi občinski ljudski odbori z družbenimi plani zagotovili sredstva za telesno vzgojol Čeprav so bili ti primeri nerazumljivi v toliko, ker so sveti svetovalni organi, katerih uspehi pa so še vedno, spričo drugih gospodarskih vprašanj, ponekod težje dosegljivi. In ker je tele;s,na kultura v našem družbenem sistemu dobila enako veljavo kot dejavnost na drugih področjih, je potrebno, da to svojo veljavo čimprej tudi uresniči. Prav zaradi tega ostane sedaj v ospredju samo eno vprašanje — kdaj bomo v kranjskem okraju uresničili tako pomemben sklep I. jugoslovanskega kongresa telesne kulture? Občinski in okrajni športni delavci bi se morali bolj temeljito lotiti tega vprašanja kot doslej. Kako je z ustanavljanjem občinskih športnih forumov in Okrajno zvezo za telesno kulturo smo vprašali tudi predsednika Sveta za telesno vzgojo in šport pri OLO Kranj, Jakoba Žena. Odgovoril nam je: »Doslej se z delom o tem vpra- r VELIKO ŠTEVILO PRIJAV ZA LJUBELJ Komisija za razpis mest direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih organizacij pri ObLO Radovljica razpisuje v smislu 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) mesto UPRAVNIKA trgovskega podjetja »Tobak«, Radovljica. Pogoji so sledeči: srednja strokovna izobrazba za trgovsko stroko ali praksa v trgovski stroki najmanj 5 let in veščina v upravno-vodstvenih poslih. Rok priglasitve do 10. 8. 1959. Prošnji je priložiti življenjepis in potrdido o strokovni in šolski izobrazbi ter potrdilo o nekaznovamju. Prošnjo je kolkovati s 180 din državne in 90 din občinske takse. r skupnem znesku 107,200.000 din. Dobitki v Sloveniji): premija 300.000 din na številko 286.425 v Mariboru; po 100.000 dinarjev na Štev. 519731 v Mariboru, na številko 2«7569 v Mariboru in številko 221531 v Trbovljah; po 80.000 din na šltev. 239660 na Jesenicah in štev. 339660 v Idriji. Prihodnje žrebanje bo 10. avgusta 1959 na Cetinju. vi P. Z. Tržič VPRAŠANJE: Avgusta boste izpolnili 17. leto. Pred letom in pol ste prekinili učno pogodbo iz zdravstvenih razlogov. Od lega časa dalje ste zaposleni kot nekvalificiran delavec. Zanima vas, ali ste upravičeni do otroškega dodatka, ker mislite sedaj skleniti novo vajeniško pogodbo za dve leti. ODGOVOR: Na osnovi 18. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodatkih za otroke (Uradni list FLRJ št. 36/55) pripada otroški dodatek za otroke — vajence in učence strokovnih šol s praktičnim poukom do konca rednega oziroma do konca strokovnega šolanja, toda najdalj do konca koledarskega leta, v katerem dopolni otrok 19. leto starosti. Če izpolnjujete ostale pogoje, to je, da nimajo starši dohodkov iz kmetijstva, obrti itd. vam za čas trajanja vajeniška dobe, to je do konca koledarskega leta, v katerem izpolnite 19. leto starosti, pripada otroški dodatek. F. V. Šenčur VPRAŠANJE: Poročeni ste 30 let. Ste oče osmih, otrok v starosti od 15. do 28. leta. Pred enajstimi leti je prišlo do nesoglasja med vami in vašo ženo. V prepirih sta živela še nato štiri leta, na kar ste vi zapustili dom svoje žene, ker je bila ista lastnica hiše in ste si zgradili novo hišo. 2e pred leti ste vložili tožbo za ločitev zakona, vendar do ločitve ni prišlo, ker je žena Izjavila, da je pripravljena živeti z vami, toda do tega ni prišlo in živite sedaj sam. Sto bolehen in vas tudi otroci zanemarjajo, ker smatrate, da so pod materinim vplivom, pri kateri živijo. Mišljenja ste, da je vaša zakonska skupnost nemogoča, posebno še, ker noče žena živeti z vami skupaj in opravljati gospodinjskih del. ODGOVOR: Poskusite vložiti še enkrat tožbo za razvezo zakona in se sklicujte na 46. člen Osnovnega zakona o zakonski razvezi (Uradni list FLRJ št. 29/46), ki določa, da je neveljavna zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev. B. F. škofja Loka VPRAŠANJE: Nameravate skleniti kot vajenec učno pogodbo z delodajalcem. Zanima vas, v katerih primerih lahko delodajalec Tazdere učno pogodbo. ODGOVOR: Učno pogodbo lahko razdere vajenec, kakor tudi podjetje. Podjetje lahko razdere pogodbo, če trna važne razloge za to. Za važne razloge se šteje zlasti, če je bila učna pogodba sklenjena na podlagi lažnih listin, če se Je vajenec brez dovoljenja podjetja ali brez upravičenih razlogov nehal učiti ali se ne vrne na delo v osmih dneh; če postane vajenec zaradi bolezni nesposoben, da bi se še nadalje učil ali če vajenec zboli za boleznijo, ki utegne biti nevarna za življenje ali zdravje drugih. Po 17. členu Uredbe o vajencih (Ur. list FLRJ »t. S9/52) pa učenje preneha tudi, če je vajenec izključen lz vajeniške šole ali če med šolanjem več kot enkrat ponavlja razred. Se nekaj dni nas loči, ko bodo na Ljubelju spet zabrneli motorji. Prireditelju AMD Tržič so že poslali preko 40 prijav iiz inozemstva, okoli 13 pa jih še pričakujejo. Zaenkrat bodo na ljubeljskih dirkah zastopane države: Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Švica in Anglija. Domačih tekmovalcev je prijavljenih preko 60 iz vseh avto-moto društev Jugoslavije. Poleg tega so Tržičani poskrbeli, da bodo lepo urejeni parkirni prostori, za moiorna kolesa in avtomobile. Vzdolž celotne proge bodo postavili stojnice, kjer bodo prodajali razna jedila in brezalkoholne pijače. Cesta od Tržiča do Ljubelja bo poškropljena in ni nbbene bojazni, da bi bilo na cesti preveč prahu. -č _J šanju ne moremo pohvaliti. V komunah se sploh še ni ničesaT po-krenilo, čeprav kaže, da v našem okraju ne bodo potrebni povsod tudi občinski športni forumi, kar pa nikakor ni v opravičilo zavlačevanju. Ustanovljen pa je že bil okrajni iniciativni odbor za ustanovitev Okrajne zveze za telesno kulturo. Tudi ta se doslej tega vprašanja še ni lotil dovolj resno in vse kaže, da bo začela Okrajna zveza za telesno kulturo z delora morda šele septembra, ker smo sedaj v času dopiistov in ni moč sklicati članov iniciativnega odbora.« Torej vse kaže, da bomo na področju telesne kulture spet nekaj zamudili in potem spet tarnali, ker bomo ostali za tistimi, ki so se pravočasno lotili tega vprašanja. B. Fajon MEDNARODNO SREČANJE V NAMIZNEM TENISU NA JESENICAH V minulem tednu, v torek 14. julija in četrtek 16. julija, sta bili na Jesenicah odigrani dve mednarodni prijateljski tekmi med na-miznoteniškimi igralci Železarne Jesenice in namiznoteniškimi igralci rudarji Kartenberga iz Essna y Zapadni Nemčiji. Gostje so to pot vrnili Jeseničanom obisk v mesecu aprilu. Domači so obakrat premagali goste in sicer v torek zvečer z rezultatom 6:1, v četrtek zvečer pa s 5:0. U. KOŠARKARJI IZ TRSTA NA JESENICAH V soboto in nedeljo sta v okvira 90-letaice Železarne gostovali na Jesenicah moška in ženska ekipa košarkarskega kluba Portuale la Trsta. V prvih dveh tekmah so Jesničani obakrat zmagali, in sicer ženske 47 : 22 (22 : 12), moški pa 43 : 42 (23 : 17). V drugih dveh tekmah pa so pri ženskah zmagale Jesničanke z rezultatom 62 :21, moški pa so izgubili z 51 : 30. KOLESARSKA DIRKA »BRATSTVO IN ENOTNOST« PO JUGOSLAVIJI V .petek ze bil v Zagrebu start velike mednarodne kolesarske dirke. Mnogi ljubitelji kolesarstva so Ke zbrali, da spremijo in zaželijo srečno pot 72 vozačem iz Belgije, Bolgarije, Danske, Anglije, Nizozemske, Poljske, Romunije, ZAR, Zahodne Nemčije in Jugoslavije, ki so odšli na 1733 km dolgo pot po petih naših republikah za dirko »Bratstva in enotnosti« po Jugoslaviji. Na 180 km dolgi progi iz Zagreba do Reke, za uvod desetdnevne dirke, je prvi cilj doseglo 16 vozačev, med katerimi je v sprintu zmagal Veselin Petrovič (Jugoslavija). V drugi etapi od Reka do Pule je zmagal Belgijec Claes. MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V PLAVANJU V Krškem se je v soboto začelo mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju. 2e prvi dan je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov in trije rekordi: Vlado Brinovec (T) je preplaval 100 m prosto t času 1:01,2. 063862 KRANJ, 27. JULIJA 1939 Znajti se je treba! Neka gospa lz Sontahainotona, kl Ima udomačenega krokodila, si Je umislila zanj poseben sedež zada) na kolesu, da svojega nenavadnega ljubljenčka lahko vzame vedno s seboj. Živalca ima namreč precej čudno navado, da s svojimi ostrimi zobmi močno ugrizne gumo kolesa. Z izdelanim sedežnikom, ki ga trdno drži, pa je nevarnost odstranjena. Vzporedno s povečanjem števila avtomobilov raste tudi število prometnih nesreč, a hkrati s tem odločna zahteva, da se vprašanju varnosti cestnega prometa posveti mnogo več pozornosti. V taki situaciji so ameriški proizvajalci avtomobilov sprejeli najbolje strokovne moči, da razmislijo o zastavljenem vprašanju. Rezultati niso izostali. Med njimi je najbolj zanimiv model takozvane avtomatske avtostrade, po kateri se avtomatsko premikajo prav tako avtomatski, posebni avtomobili brez krmil, zavor in stopal za plin. Te modele so pred kratkim demonstrirali strokovnjaki družbe »General Motors«, ki trdijo, da je njihova zamisel popolnoma mogoča tudi v praksi. Po njiuovi ideji, bi bili v bodoče avtomobilske ceste vgrajeni kabli za električni tok, s pomočjo katerega bi elektronskim potom, popolnoma avtomatsko, uravnavali brzino in smer avtomobilov bodočnosti. Nemogoče je voditi avtomatsko kontrolo prometa in njegovega uravnavanja po vsej dolžini avtomobilske ceste iz enega centra. Zato so strokovnjaki predvideli razdelitev avtomobilske ceste na kontrolne sektorje. Vsak od njih bi bil dolg 50 m. Vsak tak sektor bi bil avtomatsko obveščen o brzini premikanja vozil v prejšnjih dveh sektorjih, medtem, ko bi prav tako avtomatsko beležil rezultate stanja v svojem delovnem sektorju. Karakteristično za ta sistem je, da se dva /ožila ne bi nahajala nikdaT Istočasno na enem predelu, ker kontrolne naprave ne dovoljujejo pre- Izum za umiritev hitevanja. Tako na primer, če bi se ustavilo vozilo iz katerega koli razloga na oddelku št. 17, avtomatska naprava zaustavlja tudi vozila na predelih št. 16 in št. 15. Dvosedežni avtomobili imajo samo palico, s katero vklučujejo in izključujejo zvezo med kolesi in kontrolnimi napravami, vgrajenimi na avtomobilski cesta. morskih valov 3o» Mor.dca burja je nevarna za ladje na morju, prav tako pa povzročajo veliko škodo v pristaniščih. Veliki valovi imajo ogromno moč. Veliko škodo povzročajo usidranim ladjam in pogosto onemogočajo izkrcavanje odnosno vkrcavanje r AH ste dovoli obzirni? Prepričajte se, če ste dovolj obzirni. To vam bodo povedali odgovori na teh nekaj vprašanj. da ne 1. Ali postavijaite indiskretna vprašanja osebi, ki vam je poklonila neko darilo, v skriti želji, da izveste, koliko je ta reč stala? ........ 2. Ce domača hišna zabava že dolgo traja, ali veste, kdaj morate oditi? ........ 3. Ali sprejmete vabilo, čeprav veste, da onim, ki so vas povabili, ni dosti do vaše navzočnosti? ........ 4. Če vas nekdo povabi na »kavico«, ali navadno naročite nekaj, kar ni preveč drago? ........ 5. Ali radi podrobno odgovarjate na vprašanja? ........ 6. Ce ste pri prijatelju na kosilu im vam jed ugaja, ali takoj prosite za recept? ........ 7. Ali se vpletete v razgovor, ki se odvija pred vami, pa se vas nič ne tiče? ........ 8. Ali zahtevate od svojih prijateljev, da vas oni predstavijo svojim? ........ 9. Ali odhajate na obiske v času, čeprav veste, da ni primeren? ........ 10. Ali ste že odprli pismo, ki ni bilo vam namenjeno? ........ 11. Ali vzamete drugo slušalko, če telefonira nekdo od vaših sorodnikov ali prijateljev? ........ 12. Ali izkazujete več uslug, kot jih vi sami iščete? ........ 13. Ali vam je ljubše, če se vam ljudje ne zaupajo? ........ 14. Ali hočete vedno vedeti, koliko je stara ženska, ki jo poznate? mi «•«• 15. Ali v vlaku obsipavate svoje sosede z vprašanji (kam gredo? Imajo otroke? Kaj so po poklicu«) ........ Dodajte vsakokrat po eno točko, če ste pritrdilno odgovorili na eno od teh vprašanj: 3, 4, 9, 12, 13, Prav tako, če ste odgovorili ne na: 1, 3, 5, G, 7, 8, 10, 11, 14, 15. če imate več kot deset točk, ste tako ozbzirni, kot da ste zaposleni le sami s seboj. Če imate pet do deset točk, se radi vmešavate v druge tuje stvari, toda zaradi tega, da drugim ljudem pomagate. To je zelo dobro. Ce imate manj kot pet točk, pomeni, da se vtikate v zadeve, ki se vas prav nič ne tičejo. KLOSARJI OSTANEJO V našem listu smo že pisali, da pariškim klošarjem preti nevarnost. Posebna komisija pri francoskem parlamentu pa je sedaj sporočila, da bodo smeli pariški brezdomci-klošarji tudi v prihodnje prenočevati pod mostovi čez Seino in ob vhodih V podzemsko železnico. Razprava o tej klošar-ski pravici se je vlekla dobrega pol leta. tovora in potnikov, kar povzroča znatne in drage zamude. Z iskanjem načina, ki bi omogočil nevtraliziranje valov po pristaniščih, so britanski strokovnjaki uspeli, po dveh letih raziskovanja in poizkusov, doseči izredne tczuI-tate. Pri vhodu v pristanišče Dover so na morsko dno postavili dve cevi, dolgi 275 m, zvezani z rezervoarjem stisnjenega zraka. Zidovi teh cevi imajo brezštevilne majhne odprtinice. Sest kompresorjev potiska z ogromno močjo zrak iz rezervoarja v cevi, ki se v milijardi mehurčkov prebije skozi odprtinice v vodo, nato na površino; le-ti razbijejo ritem valov in jim tako odvzemajo brzino in rušilno moč. Najvažneje je to, da se bo ta izum lahko kmalu uporabljal v praksi, ker so priprave zelo enostavne in poceni. LADIJSKA KATASTROFA NA DANSKEM Pri eksploziji potniške ladje na Haderslevskem jezeru na jug« žele je 50 ljudi Izgubilo življenje. Rešilni čoln, ki je pnihiteJ na P°~ moč, ni mogel več pomagati. f J L A T a J J A Čehoslovaška - hokejska volesila V 50 letih «e jo cehoslovaški prvaki Evrope in dvakrat prvaki hokej na ledu — ta lepi zimski četa — 1947. leta v Parizu in šport — z več kot 2000 ljudi in 1949. leta v Stockholmu. 32 zimskimi igrišči razvil v one- Ob priliki 50-letnice čehoslo- ga najpopularnejših športov v vaškega hokeja in svetovnega Cehoslovaški. prvenstva v hokeju na ledu v Pomorskemu biološkemu raziskovalnem inštitutu v Derbanu so se pridružili znanstveniki podobnih ustanov v ZDA in na Havajih v obsežnem delu, ki ima za cilj spoznati življenje in navada morskih CHURCHILLOVO AUTOBIOGRAFIJO NE BODO SNEMALI Londonski časopis je objavil vest, da Churchill ne dovoli snemati filma po njegovi autobiografiji, ki ga je nameravala snemati filmska družba MGM, čeprav Je Churchill na snemanje prvotno že pristal. Churchill se sedaj ne strinja s scenarijem. psov. Namen teh dol je praktiče*-zvedeti vse o morskih psih žara* uspešne obrambe proti njihovi* napadom. Direktor omenjenega Inštituta Derbanu dr. David Daviš je n* nekem znanstvenem zborovanju T Pilermaricburgu (Južnoafriška U"1" ja) dejal, da znanost pravzapr8* še nič ne ve o navadah morski psov. Da bodo ljudje lahko opazov3"' morske pse, namerava v akvarij* v Derbanu zgraditi poseben tuoe 1 v katerem bodo morski psi, tič"' ki napadajo človeka. r 160 K.. »Kuverta prvega dne«, ki je okrašena z risbo v modri barvi, ki predstavlja tekmo v hokeju na ledu Leta 1909. je odšlo prvih .se- Pragi (od 5. do 15. marca) je čedom hokejistov v Samono, da hoslovaška pošta izdala serije preizkusijo svoje znanje na ledu, šestih poStnih znamk; dye hQ_ Humor "S v. a že 1911. in takoj nato 1914. leta so Cehoslovaki dvakrat osvojili prvenstvo Evrope, ki je bilo v Berlinu. Vsega skupaj so bili štiri znamke iz drugih športnih cehoslovaški hokejisti devetkratpanog. kejskim motivom (levo krilo v akciji in vratar v obrambi) in Ndka dama pokliče po telefonu znanega literarnega kritika m ga opozori, da ga je 24. povabila na sprejem. »Dobro,« pravi kritik, »roda ali 24. tega ali prihodnjega meseca?« »Tega meseca,« pravi dama. Nenadoma se kritik domisli in odvrne: »Saj 24. smo bili Včeraj!« »Seveda,« sikne prijateljica, »in kje za vraga si hodil?« Neki profesor filozofije je takole začel predavati študentom: »Z današnjim predavanjem nameravam dokazati, da je laž slehernemu človeku tako rekoč prirojena. Kdo izmed vas je že prebral mojo knjigo ,Dve sto primerov laži'?« Vsi študentje so dvignili roke. »No, vidite,« se je nasmehnil profesor, »dokaz za mojo trditev je že tu. Jaz namreč nisem nikoli napisal take knjige. In kolikor vem, da je tudi nihče drug še rti.« liattt rn» KRIŽANKA ST. 21 Vodoravno: 1. razčlenjen na jugu Jadrana, 6. min-- ^ model zgradbe, spomenika, * vraten, 8. gostija, 9. potepi*^, srbsko moško ime, 13. naslaoJ 15. hranite z maternim mlekom« neodobravanje. Navpično: 1. velika soda, 2. zasedba dežele po so^ niku, 3. ozemlje, 4. obriše, 5. 29^ ti lesena jvra*' den, 6. molčanje, 10. vrsta kam"8. 11. stiskalnica, 13. okrajšava __/ odgovor, 14. domač izraz za o četa- ROMAM il.de 48 ■ Mirni Moler g% Kcmc Dominiku se je zdelo, da je z Ano vse urejeno, želel je govoriti še s sinom. Vsak dan se je pripravljal, da bi Ani rekel, naj ga pokliče, in vselej, kadar je že mislil izreči besedo, jo je obdržal zase. Slutil je, da bi bil razgovor s sinom težak, težji kot z ženo. Tudi bi bilo lepše in bolje, ko bi fant sam prišel k njemu. Kljub temu pa je zadovoljno prisluškoval nabijanju kladiv. Sin v odločilnem trenutku ni pustil domačih vigencev vnemar, in to je mnogo pomenilo. Proti koncu julija je Dominik vstal. Ana mu je snela poslednje obveze z obraza in trški brivec ga je obril. Ko je ostal sam, je primaknil zrcalo in se pogledal vanj. Zgrozil se je. Podbradek je bil ves v brazgotinah, spodnja ustnica razcefrana, na licih so ostala pod kožo črna zrna. Čeprav ni bil nikoli lep, je bil njegov obraz le moški in samozavesten, zdaj pa je bil iznakažen, kakor bi ga razjedle črne koze. Tak sem kot strašilo, je pomislil tegobno, otroci se me bodo bali. Odrinil je zrcalo, toda spet ga je vzel v roke in se znova ogledoval. Potem je pogledal svojo pohabljeno desnico. Pokveka in strašilo, mu je šlo po glavi. To mi je ostalo. Vse drugo beži od mene. Tak bom životaril do konca. Čutil je, da se hoče v njem nabrati grenkoba in jo je šiloma odrinil. Brado si bom pustil zrasti, da bom prikril brazgotine, si je dejal. Vstal je in prvič po dolgih tednih šel po stopnicah pred hišo. Hodil je, kakor bi se bil hoje že davno odvadil. Zunaj je žgalo vroče poletno sonce, ki ga ni bil več vajen. Počasi je krenil proti skladišču in pogledal noter. Vse je bilo v redu. Odkar je ležal, se je spet nabralo nekaj neprodanega blaga, toda to ga ni skrbelo, delal je vendar za Družbo. Mimo njega je pridrsal stari Voltrešč in ga ponižno pozdravil. »Kako gre?« ga je ogovoril Dominik. »Gre, hvala bogu. Samo da ste spet zdravi, gospodar,« je ponižno rekel starec. »Vigenci so vas kar hudo pogrešali.« »Ni videti,« ga je ostro zavrnil Dominik. Ni mu bilo do tega, da bi spet poslušal starčevo napol žensko opravljanje. Voltrešč je plaho umaknil pogled in prihuljeno odšel. Cunja, je pomislil Dominik, ko je gedal za njim. Umazana cunja. Čez trenutek je dodal: Pravzaprav je tak, kakršnega sem hotel imeti. Rad sem poslušal, kadar mi je tožaril druge. Nazadnje mu je prešlo v kri in ne more drugače. Počasi se je bližal vigencem. Prvič je dojel, da grmijo kladiva samo v spodnjem, medtem ko zgornji stoji. Pogrelo ga je. Torej je fant že nehal delati v svojem vigencu. Tega bi res ne bilo treba, lahko bi bil počakal, dokler bi jaz ne ozdravel. Pred spodnjim vigencem je postal, težko se Je odločil, da bi zdaj stopil pred sina. Prisluškoval je nabijanju. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, samo kladiva so udarjala v enakomernem ritmu? Za trenutek ga je prevzel njihov zvok, opajal se je z njim, veselil so, da ga spet ho posluša. Vse, kar je ležalo med tistim dnem, ko se je ubiti in to uro se mu je zdelo podobno mučnim sanjan1. katerih se je pravkar prebudil. Nič drugega na svetu more biti tako resnično kot šum vode, suvanje vzvoo in udarci kladiv po žarečini. Težka vrata so zaškripala, ko jih je odprl in stop^ vigenc. Za nekaj trenutkov je delo pri vseh nakovalih z stalo, čuti je bilo samo suvanje vzvodov in sikajoco na ognjiščih. Nekateri delavci so popustili svoja nakov in s kladivi v rokah prišli k gospodarju. Pozdravljali s0 ga in spraševali po zdravju. Dominik je čutil njihove pofdJe J ki so se pasli na njegovem iznakaženem obrazu, t0^afla njih ni opazil groze ali odpora. Nekaj radosti podobn ga je navdalo ob spoznanju, da ga imajo na svoj na * radi in da so veseli, ker se je vrnil. Začutil je vez & seboj in njimi. Seveda so ga preklinjali, včasih so se tudi upirali, toda kljub temu so bili navezani nanj. ^ terim starejšim je čvrsto stresel roko, mlajšim je sa^ niki* pokimal in gledal, kako se drug za drugim vračajo k Iz zgornjega konca vigenca je prišel Pavle. Domi začutil, kako mu srce nemirno utripa, ko je videl visoK*^ fanta, ki je šel z dolgimi koraki po vigencu, golorok, . sajast, z usnjenim kovaškim predpasnikom pred se , Pavle je obstal pred njim, tudi on je bil videti v zadre Dominik je spregovoril prvi. »Ne bilo bi ti treba delati z drugimi vred.« . »A, kaj,« je rekel Pavle in se nasmehnil, »tega vajen. Saj si me zmeraj učil, da kladivo delavcem vse gače poje, če ga tudi gospodar obrača z njimi vred.« " t se je obrnil ln pokazal po vigencu. »Kakor vidiš, ni ničesar zamudili.« 3385^7 KRANJ, 27. JULIJA 1959 »GLAS GORINJSKI* 3 Kmete fe treba združevati - Je ih jal sekretar občinskega komiteja ZK Radovljica Sekretarja občinskega komiteja Zveze komnistov občine Radovljica smo našli na železniški postaji v Lescah. Zapletli smo se z njim v pogovor. Med drugim je povedal: »V naši občini imamo organizacije Zveze komnistov v Podjetjih in na vasi. Da je boljša povezava med vasjo in tovarno, nekateri komunisti iz tovarniških organizacij aktivno sodelujejo v vaških. Nase osnovne organizacije ZK so plan kooperacije v kmetijstvu dosegle skupno z odbori SZDL nad 80 odstotno. Precej so komunisti ipripomogli tudi pri združevanju posmeznih kmetijskih zadrug. Pokazalo se je, da komunisti vse bolj aktivno sodelujejo v podjetjih, predvsem OB PRAZNIKU OBČINE RADOVLJICA v samoupravljanju, in pri vseh važnih nalogah vsakega delovnega kolektiva. Opaziti je, da je v vrstah komunistov vse premalo kmetov Večja povezava med komunisti in kmečkim prebivalstvom bo prav preko zadružnih svetov, ki so do danes že odigrali važno vlogo. Po mojem mišljenju je treba kmete združevati in uspehi bodo sigurno zagotovljeni. Omeniti moram tudi to, da smo v zadnjem času našo organizacijo v radovljiški občini precej pomladili. Sprejeli smo preko 56 novih članov iz vrst mladine,« je zaključil sekretar občinskega komiteja ZK Radovljica Vinko Koprivec. M. 2. V spomin na slavne dni oboroženega upora proti okupatorju, praznuje občina Radovljica od 26. julija do 2. avgusta svoj občinski praznik. V tem tednu se bo zvrstilo v počastitev praznika vrsto športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Ob tej priliki smo se oglasili na občinskem ljudskem odboru v Radovljici, kjer so nam zaupali marsikaj zanimivega s področja gospodarstva, predvsem v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu, ter še vrsto drugih zanimivosti fn dosežkov radovljiške občine v zadnjih letih. Najbolj nas je zanimalo kakšno je stanje v industriji, kako so izpolnili polletni plan, sploh so nas zanimali uspehi tudi v drugih gospodarskih dejavnostih v radovljiški občini. Načelnik za finance, Jože Pez-dič, nam je med drugim povedal, da v kemični industriji polletni plan ne bo izpolnjen, to predvsem iz objektivnih razlogov, ker rekonstruirajo Kemično tovarno v Podnartu, po drugi strani pa nimajo na zalogi dovolj reparatur. Popolnoma drugačno stanje je v drugih industrijskih podjetjih, tako so polletni plan dosegli in celo presegli v Verigi, Plamenu in Pletenini. Zelo lep uspeh so dosegli v delovnem kolektivu Sukno v Zapužah, kjer so že sedaj znatno presegli plan in sklenili precej prodajnih pogodb tudi v inozemstvu. Na področju trgovino bodo plan precej presegli predvsem v trgovskih podjetjih Murka in 2e-leznina. Povpraševanje po sodobnih gospodinjskih strojih je velike. Nasploh se je trgovina nart. Poleg omenjenih gradenj so opravili precej negospodarskih investicij. Tako imajo v Radovljici nov Zdravstveni dom, uredili so Šobčev bajer in vrsto drugih manjših objektov. Za industrijo skoraj ne zaostaja kmetijstvo, saj je značilno, da imenujejo desni breg Save kot izrazito kmetijski predel, do-čim je levi breg bolj industrijski. Prav v zadnjem času jo napredovalo sadjarstvo, saj so posadili 32 ha nasada, od te5;a 27 hektarjev sadja, 5 ha pa porabili Po naših kolektivih ob novem načinu nagrajevanja Enota nroizTO nova želja delavcev tovarne Runo v Tršiiu »Ste pri vas žo dobili plače po no vem?« »Koliko ste dobili za nazaj?« Taka in podobna vprašanja se '"sijo med delavci sem in tja. Razgovori o tem so včasih zelo živahni. Ponekod so delavci zelo Zadovoljni, ponekod pa je zadnje |2Plačilo povzročilo nezadovoljstvo posameznikov. Marsikje ^najo o tem pripombe in predle, ki jih prej niso nikdar Spravili na dan, kar je zelo pozitivno. Novi tarifni pravilniki so do-kaJ različni. Vsak kolektiv ga je skušal prikrojiti svojim potrebam in pogojem. Zato bo šele fedanja praksa pokazala, kje in *aJ je prav, in kaj ni. Eno pa Ja gotovo — povsod, kjer delav-c* -He bi bili plačani po stvarnem delu oziroma učinku, povsod tam grozi nevarnost, da novi tarifni pravilnik ne bo dosegel osnovnega cilja — večje delovne storilnosti. In tam bo, seveda, potrebno stvar spotoma urejevati, dopolnjevati in če bo potrebno tudi popravljati. Kako je s tem v podjetju Runo v Tržiču? Kot pravijo delavci, so tam z novim tarifnim pravilnikom uredili plače po normnem sistemu. Bilo jo več sestankov med delavci po oddelkih še pozimi. V vočini so se strinjali s tem, da bi tarifni pravilnik uredili na osnovi novih, višjih norm. Norme so tam v povprečju prekoračevali od 18 do 19 odstotkov. Zato so jih zvišali za 11 odstotkov. Hkrati pa so zvišali tudi tarifne postavke v povprečju za 10,4 odstotke. Konkretno so se v zadnjih mesecih dvignili mesečni prejemki delavcev v povprečju za 1,427 dinarjev od 13 tisoč 66 na 14 tisoč 493 dinarjev. Seveda je med posamezniki velika razlika — nekatera delovna mesta dosegajo znatno višje prejemke, druga pa so ostala z neznatnimi spremembami. Med delavci je bilo zadnje čase precej kritike in pripomb, morda umestnih, morda ne. To bodo sami uredili. Razumljiva pa je težnja, da se opusti sedanji normni sistem in se izplačuje po enoti proizvoda. Po vzoru Predilnice (in tudi številnih drugih podjetij) tudi oni žele samostojnost vsakega oddelka in lastni plačni sklad. Seveda bodo to prilagodili pogojem in tehnološkemu procesu usnjarske industrije. Upajo, da bodo potem delavci dokaj zado-volnejši, kar je pot k večjemu delovnemu učinku. Priprave za tak način plačevanja so že začele in, kot upajo, bodo z januarjem 1960 uresničili to željo delavcev. K. M. Porrled na Radovljico z zraka Vsem občanom radovljiške občine ob njihovem murnu* f^mm - 26. i Iskrena čssiitke z željo, da bi imeli pri graditvi socializma v prihodnje še več uspehov! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RADOVLJICA IN VSE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE PISANA STRUKTURA GOSTOV NA BLEDU PO NARODNOSTI Turistični Bled obiskuje v letošnji sezoni veliko število tujcev vsakovrstnih narodnosti. Največ je Angležev. V juniju jih je bilo 4.942. 2764 gostov je bilo iz Zahodne Nemčije, ki je po številu obiskov na drugem mestu. Na tretjem mestu so Avstrijci. Iz zelo pregledne statistične knjige, ki jo vodijo na ObLO na Bledu je razvidno, da je v mesecu juniju bivala na Bledu pisana družba tujih gostov nič manj kot 33 različnih narodnosti. Tako najdemo med gosti, čeprav seveda v manjšini, Indijce, Sudance, Japonce, Pakistance, Izraelce, Avstralce, Novozelandce, Južnoafrikance, Portugalce, Turke, Libanonce, Tunižane, Vene-zulce, goste iz San Marina in od drugod. Med domačimi gosti je največ Srbov in Hrvatov. -jb dobro znašla, obogatila je svoj asortiman, tako da potrošniki ne usmerjajo svojih sredstev v druga mesta (Kranj ali Ljubljano). V gostinstvu polletnega plana še niso dosegli. Pričakujejo, da ga bodo znatno presegli prav v poletnih mesecih, ko je za to sezona. Obrtniki so izpolnili in celo presegli vsa pričakovanja. Veliko je pripomogel k izpolnitvi plana tudi izvoz iz radovljiške občine. V tujino izvažajo podjetja Veriga, Plamen iz Krope, Sukno iz Zapuž in Pletenina iz Lesc. Poleg omenjenih panog v industriji je v Radovljici zelo živahna gradbena dejavnost. Edino gradbeno podjetje »Gorenje« Ima toliko naročil, da ne vedo, če jih bodo v letošnjem letu vse izvršili. Pravkar končujejo 30. stanovanjski blok, adaptirali so precej trgovskih in gostinskih lokalov. Uredili so novo klavnico, napravili nov asfaltirani priključek k cesti I. reda. Prav tako so zgradili nov stanovanjski blok v Begunjah in Kropi ter asfaltirali cesto Lipnica — Pod- Planica vabi Obmejna vaaica Rateče je pomemben turistični kraj. Lega in okolica vasi, Julijske Alpe, dolina Tamar, izvir Save Dolinke, velika skakalnica, vse to pospešuje turizem tod okoli. Turistično društvo Ra toče—Planica pripravlja .srodi avgusta, v počastitev 40-letnice KPJ in 90-letnice Železarne Jesenice veliko prireditev v izteku 120-metrsike pla-niške skakalnice. Prireditev too imela velik obseg. Idejni načrti so bili izgotovljeni skupno z Go-renjsiko turistično zvezo. Spored bo obsegal stare vaške običaje, plese, pesmi, folkloro s številnimi narodnimi nošami, ki so edinstvene na Gorenjskem. Pričakujejo veliko število domačih in tujih gostov. Pred vodstvom prireditve pa stoji en problem. Kako urediti cesto iz vasi do skakalnice (2,5 kilometra), ker se je po zadnjem neurju spremenila v pravcati graben in je prevoz po njej popolnoma nemogoč? Organizatorji so povsod naleteli na gluha ušesa, kljub temu, da delo na cesti ne bi terjalo veliko denarnih stroškov. Vendar Ratečani upajo, da bodo do prireditve promastili vse težave. V. K. CERKLJANSKA CESTA BO ASFALTIRANA 2e več ko mesec dni delajo delavci Okrajne uprave za ceste pri urejanju okrane ceste iz Visokega do Corkolj. Cesto bodo nekoliko razširili in asfaltirali. Ob ugodnem vremenu bodo cesto -an Tovarna usnja .Runo« v Tržiču za ribezen. Spomladi so posadili že 1900 sadnih dreves, ostale pa bodo posadili v jeseni. V radovljiški občini se je pokazalo, kot zelo uspešno, pitanje mesnatih prašičev in so do danes dobili že nad 200 prijav za oddajo. Lep napredek je bil dosežen v poljedelstvu, predvsem z mehanizacijo. Najbolj donosna kultura v radovljiški občini je krompir, ne zaostaja pa tudi pšenica. Zelo dobro se je izkazala italijanska in avstrijska pšenica. V kmetijstvu imajo največ težav z delovno silo, kajti le-ta odhaja v industrijo. M. 2. OBRAZTIN POJAVI ^mmmmmmmmmmmmmtmamBm KRIK NA ULICI Bil je semanji dan in Kranj je bil zelo živahen. Ljudje so hiteli s trga na autobusno postajo, v gostilno . . . Povsod se jim^ je mudilo. Toda pred »Potrošnikom* na Koroški cesti so mimoidoči nenadoma ustavili korak in nemi ostrmeli v pretresljiv prizor. Krik je dvignila mala, kakih 10 let stara punčka. Za roko je vlekla morda 5—6 let starega fantka in z njim bežala preko ceste. Za njima pa je hitela žena srednjih let m grabila fantka za roko. Otrokoma ie nekaj govorila in ju očividno skušala pomiriti. Toda punčka je vedno z večjo silo vlekla fantka za seboj in s prestrašenim, hropečim otroškim glasom ponavljala: »Mami, pusti ga! Mami, pusti ga!* žena je kljub vsemu še vedno držala fantka. Toda ta se je začel izvijati iz rok in se skrivati za punčko. Boj med dekletcem in ženo za malega fantka se je nadaljeval na drugi strani ceste, žena je postajala rdeča, bleda . . . Drhtela je. Toda hkrati je morala popustiti. Moralni pritisk tolikih gledalcev je gotovo naredil svoje. Spustila je dečka. Objokano dekletce je s prestrašenim fantkom prodrlo skozi obroč osuplih gledalcev in zbežalo žena pa se je hitrih korakov napotila na drugo stran. Neglede na to, če so bili potem komentarji očividcev pravilni ali ne, ie vendar verjetno, da je šlo za žalostne posledice razdrtega zakona. Sodeč po dekličinih klicih je bila to njuna mama, ki je morda hotela vzeti ali vsttf malo zadržati sinka. Ob taki ugotovitvi bi človek brez pomisleka podpiral njeno plemenitost. Toda prestrašeni punčkin krik, izvijanje fantka iz njenih rok je tudi vzbudilo sočutje navzočih. Vsekakor pretresljiva scena — scena, ki )e pokazala nekaj neprijetnega, bolečega in morda celo krivičnega do otrok. Morda bi bilo prav, da bi krik thtega dekleta slišalo še več in več ljudi — nas odraslih. Morda bi se potem marsikdo resneje zamislil ob razn'b prvih drobnih nesoglasjih v družini, prednn bi to privedlo do skrajnosti, kjer pt: vedno največ trpijo otroci. K. M. 3Y 4 »O L A $ O O R I N J S K E« leseniška mladina o svojem delu H I Mladina s? sama n? more vzgajati - Pomagati ]i morajo člani sindikalnih organizacij in ZKS »V naši občini je okroe. 3200 mladih ljudi. Od tega je organiziranih nekaj nad 2200. Imamo 20 mladinskih aktivov in 40 osnovnih organizacij Ljudsko mladine.« je d3jal tovariš Srečko Krč, sekretar Občinskega komiteja LMS na Jesenicah. Zbrali so se z želio, da spregovorijo nekaj več o sebi, o delu aktivov in mladih ljudi na sploh. Radi smo so odzvali vabilu. janez čuden je ključavničar v žebljarni. Aktivno se udeležuje v političnem življenju, zlasti v tovarni. Spričo tega je bil izvoljen za delegata za IV. kongres ZKS. V tovarni je hkrati prod.sedn;k Tovarniškega komiteja LMS in član nekaterih 'nik rtil n^. Za bralce našega lista je povedal tole: »V tovarni jo zaposlenih 1741 mladincev in mladink. Organiziranih je 1288, od tega so 103 člani ZKS. Po tovarniški konferenci je bilo sprejetih v Zvezo komunistov 48 mladincev in mladink. Sprejeli jih bodo še 14, ki so trenutno na delovni akcid na avtomobilski cesti. Novih predlogov pa jo 10. Kaj srno obravnavali, boste vprašali? No bilo jo vsega dovolj. Dosti razprav so naše organizacije posvetile vprašanjem novega tarifnega pravilnika, planu podjetja in nalogam za mladinski festival. Pripravili smo tudi seminar za mladinska vodstva, ki jo trajal tri tedne. Vedno spremljamo delo delavskega sveta. Najvažnejše sklepe razpravlja, najprej naš komite, potem aktiv predsednikov osnovnih organizacij, ti pa prenesejo zaključke na vso mladino. Trenutno govorimo največ o reorganizaciji podjetja, po kateri se bo prilagodila tudi mladinska organizacija. Pred nami je občinski praznik 1. avgust. Prihodnje dni bomo imeli delovne sestanka na katerih se bomo pogovorili o pomenu praznika in nalogah mladine. .Organizirali smo tudi mladinsko delovno skupino, ki pomaga urejevati novo avtobusno postajo prod Železarno in drugo. Skupaj s tovarniškim komitejem ZKS smo razpravljali o ideološki vzgoji mladine in prišli do zaključka, da se mladina sama ne moro vzgajati. Pomagati bodo morali člani sindikata in ZKS. Tega je bilo doslej premalo. Hkrati pa bomo morali preiti iz dolgoveznih sestankov na konkretna vprašanja o proizvodnji itd. Doslej so se najbolje izkazale organizacije Glavne pisarne, Zebljarne, Jeklovleka, OTK in v nekaterih drugih obratih.« tone kurbos, strugar v Žebljarni, predsednik osnovne organizacije LMS v Žebljarni je pripovedoval: »V našom obratu Je vsa mladina organizirana. Najpogosteje so sestajamo med malico. Naših sestankov so udeležuje tudi član delavskega sveta ali pa tovarniškega komiteja mladino. Pretekli mesec smo govorili največ o delovni akciji za 1. avgust, občinski praznik. Udeležilo se jo je 14 naših članov. V obratu imamo dobre odnose z vsemi. Na sestanke osnovne organizacije ZKS je vabljena tudi mladina. Udeležuje pa se jih okrog 80 odstotkov. Imeli smo trikrat predavanje pod naslovom »Od rude do jekla . . .« STASA BREGANT, uslužbence, v personalnem oddelku: »V nau organizaciji je vključenih 96 mladink in mladincev. Po občnem zboru smo vključili 28 novih čl uiov. To je bilo 21. decembra lani. Organizirali smo izlet v taborniški dom Pod Golico in imeli tam skromno družabno prireditev. Udeležili so se jo tudi nekateri starejši člani kot sekretar naše osnovne organizacije ZKS, predstavnik delavskega svota in drugi. Govorili smo o vlogi in nalogah ljudske mladine, o statutu in drugem. Sedaj se resno sestajamo in obravnavamo tekočo problematiko.« MIRO NOC, asistent za vzdrževanje v val jami 2400 na Jn-vorniku je predsednik kluba mladih proizvajalcev. Dejal nam Je: •»Lahko ugotovimo, da se delo naše mladine precej razlikuje od minulega. Njena dru/.ben >-eko-nomska razgledanost je večja kot je bila. Pri tem je odigral svojo vlogo prav gotovo tudi Klub mladih proizvajalcev. SiCSa z delom še nismo zadovoljni, predvsem zaradi premajhne udeležbe. Delovnih sej našega Kluba se udeležuje povprečno 28 do 32 mladih ljudi. Osnovni cilj je ta, da vzgojimo mladega človeka, da bo sposoben prevzeti mesto v organih delavskega samoupravljanja in aktivno poseči v probleme proizvodnje in gospodarjenja v tovarni. Letos smo, med drugim, obravnavali novi tariini pravilnik. Povabili smo predstavnika komisije, da nam je obrazložil glavne značilnosti. Člani Kluba pa so potem dali še kapico vprašanj in zavzeli stališče, da je treba nagrajevati po delu. Obravnavali smo tudi življenjske pogoje mladih ljudi na Jesenicah. Organizirali smo anketo med mladinci v osmih obratih in jo potom analizirali. Pri tem smo ugotovili, da razmere niso tako slabe, da bi jih morali kritično obravnavati. Hkrati smo ugotovili, da bi morali mladino bolj vzgajati kako naj izkoristi svoj dohodek. Ni slab zaslužek. Po drugi stran: pa je često videti podhranjeno mladino in podobno, ker potroši denar za vse drugo prej, kot za obnavljanje telesne moči. Obravnavali smo še vrsto drugih vprašanj, tako o gradnji stanovanj in predlagali, da naj bi v bodočo gradili več garsonjer v blokih, namesto samskih domov, ker bi tako mlade ljudi približali življenju v naselju itd.« CIRIL KAVALAR. predsednik komisije za društveno dejavnost pri Občinskem komiteju: »Skrbeli smo za to, da se čimveč naše mladine vključi v društva. Ob pregledu stanja smo ugotovili, da je v društvih skoraj 70 odstotkov mladine. Z društvi smo imeli že tudi sestanke; prve s tolesnovzgojnimi, v jeseni pa jih bomo imeli še s prosvetnimi društvi. Uspeh nI izostal. To sodelovanje je prišlo do izraza zlasti na mladinskem festivalu na katerem je sodelovalo več kot 3000 mladink in mladincev. Razpisali smo anketo o plesnih šolah. Mladina z dosedanjim načinom plesnih šol ni zadovoljna, ker ji no nudijo tistega čemur so namenieno. Potrebno bi bilo ustanoviti pl< MftM sekcije. Podobno je z našimi klnopredstavaml. Gremo za tem, da ustanovimo filmsko klube, preko katerih bomo tolmačili posamezne filme in obravnavali druge probleme s področja filma. Največ pa imamo težav zaradi prostorov. Nimamo se kje sestajati. S tem vprašaniem se že nekaj časa ukvarjamo. Za enkrat ni rešitve. Podobno je s kopališčem o katerem govorimo že vrsto let. V jeseni nameravamo ustanoviti mladinsko gledališče. Za to zvrst umetnosti je namreč mod našo mladino veliko zanimanje.« IGNAC J URAN je zaposlen v mehanični delavnici kot strugar. Stanuje na Blejski Dobravi in je tam tudi predsednik mladinskega aktiva. »Imamo 134 članov,« je začel svoje pripovedovanje in nadaljeval: »Največ je delavske mladino, ki jo skoraj vsa vključena v TVD Partizan in DPD Svoboda. Pri naši mladini je veliko zanimanje za dramsko umetnost. Pozimi smo v okviru Svobode pripravili igrico »Pogumni Tonček«, pri kateri je sodelovalo okrog 30 mladink in mladincev. Sodelovali so tudi pri drugih proslavah in prireditvah. V akciji za ureditev telovadnega igrišča je sodelovalo okoli 50 mladih ljudi.« SLAVKO RABIC je zaposlen v Izolirki na Jesenicah in stanuje v Mojstrani. Tam je tudi predsednik mladinsko organizacije. Povedal nam jo, da je v Mojstrani in na Dovjem okoli 450 mladih ljudi. Da pa jo organiziranih le 150, ostali pa so povezani v tovarni. Pred nekaj tedni so sprejeli v organizacijo 15 novih članov. Mladina sodeluje največ v kulturnem društvu. »Tudi mi imamo težave zaradi prostorov. Največkrat se sestajamo v hotelu. Letos sodeluje naša mladina pri urejanju kopališča na Dovjem. Na delu je bilo vsak dan okoli 20 mladmk in mladincev.« Ob koncu nam je tovariš Krč povedal še to: »Mladina ni apolitična če ne obiskuje dolgoveznih in nezanimivih sestankov. Zato bo treba v prihodnje posvetiti več skrbi metodam dola. Treba se bo posluževati raznih sredstev od filmov, grafikonov in drugih pripomočkov. Skratka povezati ideološko politično delo z vso ostalo dejavnostjo mladine. Letos se je naša mladina vključila v tekmovanje v počastitev IV. kongresa ZKS in ga podaljšala do občinskega praznika 1. avgusta. Mod dragim so v tem času organizacije proučile idejno temelje ZKJ in njen.) družbeno vlogo, programski načrt in statut LMJ itd.« -k V Fočo so 7. julija prihajal' skupine mladincev in mladink, ki so se zbrali za pohod »Tragom borbi u petoj neprijateljskoj ofanzivi 1943. godine«. Iz Slovenije se je tega pohoda udeležilo 29 mladincev in mladink, od tega 9 iz Gorenjske. 8. julija je bilo zbranih 2850 mladincev odreda, formiranih v troh brigadah z devetimi četami. S polnimi nahrtbniki hrane je odred krenil na pot. Trikratni »hura« in »zdravo« so naznanili pohod na marš. Prepevanje narodnih kol in partizanskih pesmi jo pozdravljalo naselja ob Ceotini, mimo katerih je kolona krenila v strme bregove. Večkrat se je kolona na maršu ustavila pod krošnjami zelenih bukev. Naslednjega dne je kolona pozno popoldne prišla do Trovrha. Vodja, polkovnik Kučan, je objasnil, da so po teh hribih potekale hude borbe in da je partizane pri tem pohodu oviralo veliko število ranjencev 300J). Na skici jo bila videti pot kaj kratka, toda ziradi velikih višinskih razlik (1200 rn) se je razteg- nil marš v dolge kilometre preko strug Tare, Pivo in SutJeSBBS. Borba preko Sutjeske je terjala žrtve celih bataljonov, kar nam je še danes priča grobnica 3301 borcev na Tjentišu. Tu je kolona praznovala tudi Dan vstaje črnogorskega naroda. Kmalu se je kolona približala bukvi, na kateri je bil velik napis z rdečimi črkami: TU fE BIL RANJEN TOVARIŠ TITO 9. JUNIJA 1943. Vsak iz kolono je obstal ob bukvi in v mislih počastil spomin vseh tistih, ki so tu preko Zelen gore hodili in dali svoja življenja. Pot se je vila v dolino in gozdna zelenica je bila P°" slednja pot, ki je vodila k Mi-ljeni. Na ozemlju, kjer so Nemci poslednjič napravili svoj obroč, je tudi kolona zadnjikrat postavila svoje šotore. Zadnji dan je kolona skupaj 2 vojaškim odrodom krenila P° cesti v Fočo. Zvečer jo je pozdravilo prebivaLstvo Foče in M pripravilo lep kulturni prosrrrn. Vera Kralj Kaj je pokazala anketa na območju stanovanjske skupnosti Huje - Planina v Kranju Zveza prijateljev mladine Slovenijo je izvedla anketo na območju treh stanovanjskih skupnostih: Huje—Planina v Kranju, Stadion v občini Ljubljana-Be-žigrad in Milan Majcen v občini Ljubljana Šiška. — Anketiranje vseh družin je bilo prostovoljno in anonrmno. Anketni Listi so vsebovali vprašanja o družinskih članih, njihovih poklicih in starosti, D velikosti stanovanj; potem pa vrsto vprašanj o življenju, prehrani, varstvu in vzgoji otrok ter željah staršev; kako urediti njihovo zaščito in varstvo; kako organizirati razno servisne dejavnosti — ■kratka: kaj stanovalci žele, potrebujejo in pričakujejo od stanovanjske skupnosti. Rezultati ankete, stanovanjsko skupnosti Hujo-Planina v Kranju so v marsičem razlikujejo od zbranih podatkov stanovanjsko skupnosti »Stadion« in »Milan Majcen« v Ljubljani. Največji odstotek prebivalcev stanovanjske skupnosti Huje-Plani-na predstavljajo delavci, zaposlenih je več mater, kot v ostalih dveh anketiranih skupnostih. — Zato so tu še večje želje In potrebe po varstvu In vzgoji otrok. Zanimivo je, da se je tudi za razne servise v pomoč gospodinjstvu (pralnico, kopalnico itd.) opredelil višji odstotek stanovalcev kot v Ljubljani. Stanovanjska skupnost Huje-Planina je ena od štirih stanovanjskih skupnosti občine Kranj, ki leži na vzhodnem koncu mesta. Po anketi, ki jo je izvedla Zveza prijateljev mladino Slovenije je bilo naštetih 2448 stanovalcev. Delež aktivnega prebivalstva 52,6 % je znatno višji kot drugod (Stadion 42%. Milan Majcen 48 %). Prebivalstvo stanovanjske skupnosti je izrazito delavsko, saj je delavcev 77 %. namreč 990 od 1286 zaposlenih. Administrativnih uslužbencev je malo in se po tej sestavi sta-novajska skupnost Huje-Planint bistveno razlikuje od dveh stanovanjskih skupnosti v Ljubljani. Anketiranih je bilo 804 gospodinjstev (skupno s samci, ki Imajo gospodinjstvo zase); stanovanj pa Jo bilo naštetih 68*3. To pomeni, da je 'V stanovanjski skupnosti kar 118 gospodinjstev več, kot stanovanj. Otrok do štirinajstega leta starosti je 670 ali 27,4 % prebivalstva. Delež otrok, predvsem majhnih je zelo visok (.stanovanjska skupnost »Stadion« 21,9%, »Milan Majcen« 20,9%). V stanovanjski skupnosti Huje-PI.inLna jo 87% malih stanovanj do dve sobi s kuhinjo. Od tega predstavljajo 23,3 % stanovanj le samske sobo v samskih domovih, v katerih pa žive tudi zakonski pari in celo družine z otroci. v iep, Fifija drži v pesti. Toda Perfidija noče biti v temnem žepu; praska in grize in pregrize uniformo. Majhna r»iva miška zdrsne po brigadirjevi nogi in sivi repek izgine. Brigadirju je žal za njo. Dva dni jo je nosil na delo, ji dvoril z božanjem, krmil z amerikanskim sirom, a sedaj samo migljaj z repom za zadnji pozdrav. Toda Fifi je ostal, mali zeleni Fifi z izbuljenimi očmi, ljubek žabec, ki se ga brigadirke tako boje. Tega on, rejec udomačenih živali, ne razume. Tako ljubek žabec. Do tabora je <še daleč. Brigadirji utrujeno stopajo ob rovu. Nekdo poskuša z Diano, a zelo slabo. Rejec udomačenih živali zapoje Le vkup, le vkup uboga gmajna. Po gozdu zadoui uporna pesem, se lo- šem bo ponovljena, zrasli bodo šino in išče prave zvezde med ne- novi kubiki in na koncu bo zopet pravimi. zadonel: Hoooruk, hoooruk, hooo- Jutri bo nov dan, novi kubiki, ruk, bum, valci. A. C