HRASTNIK OSBHBNJA KRIŽNICA CELJE Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri pripravi Letopisa s podatki, fotografijami, gradivi in dobrimi željami. HRASTNIK Marko Planinc Letopis 2000 Občina Hrastnik Hrastnik, januar 2001 HRASTNIK Letopis 2000 Avtor Marko Planinc Fotografije Branko Klančar Zasavski muzej Trbovlje Zasebne zbirke Različni drugi viri Vitomir Pretnar Dominik Steiner Vinko Žagar Založnik in izdajatelj Občina Hrastnik Zanj Janez Kraner Oblikovanje in priprava za tisk Vili Zaletel, Studio VIZA Hrastnik Tisk PAG AT d.o.o. Sedraž Naklada 4.300 izvodov Januar 2001 DOGAJANJE V HRASTNIKU JE BOGATO Lani smo se v Hrastniku odločili, da poskusimo z izdajanjem letopisa občine, v katerem bomo skušali zajeti dogajanje v naših krajih v enem letu. Ob izdaji je Letopis avtorja Marka Planinca naletel na zelo prijeten odziv. Marsikdo meje poklical in se zahvalil za izredno lepo darilo občine ob novem letu. Kot sem zapisal v spremni besedi ob izidu prvega letopisa, smo se pravzaprav šele ob prebiranju letopisa morda zavedli, v kako bogatem svetu živimo Hrastničani. Prav veseli me, daje ta kronika dobila mesto na veliko knjižnih policah v gospodinjstvih naše občine. Letos smo se lotili kar dveh knjižnih izdaj o občini Hrastnik. V decembru smo izdali čudovito knjigo Irene Ivančič Lebar s preprostim naslovom Hrastnik. Avtorica v njej predstavlja urbani razvoj naše doline. Primerjava preteklosti in sedanjosti je zanimiva, stare fotografije nam pričarajo dele naše občine v povsem drugačni luči, kot jih poznamo danes. Knjiga je lepo opremljena in prav gotovo si lahko štejemo v ponos, da smo jo izdali. Upam, da bo našla mesto v čim večjem številu hrastniških družin in bodo segali po njej tudi v drugih krajih, saj razkriva del zanimive zgodovine in razvoja naših naselij. Zaradi izdaje knjige Irene Ivančič Lebar smo se odločili za izid Letopisa konec januarja.Tako je lahko avtor v letopis zajel še dogajanje v mesecu decembru. Letos j e večji poudarek v letopisu na tekočih dogajanjih v prvem letu, ki nosi na začetku številko 2. Tudi tokrat smo se v občini odločili, da bodo hrastniški Letopis kot dragoceno darilo dobila vsa gospodinjstva hrastniške doline. Verjamem, da smo se s tem marsikomu ustregli. Prebiranje knjige je marsikomu v veselje. Če se med zapisanim najde kdo od znancev in prijateljev, je branje še toliko bolj zanimivo in zabavno. In prav zato je Letopis za Hrastničane še toliko bolj dragocen. Veseli me, da tudi v knjižnici bralci segajo po Letopisu. Očitno je postal to, kar smo upali - priročnik pri raziskovanju naše občine. Ob prebiranju kronike dogajanj res lahko vidimo, daje naša občina izjemno bogata, da so naši ljudje prizadevni, uspešni in ponosni. Tudi v letu 2000 smo dosegli ogromno. V novo tisočletje smo vstopili mirno in z občutkom, da so izzivi naša priložnost. Naj tako ostane tudi vnaprej. Leopold Grošelj, župan UVODNIK Leto 2000 je prav gotovo bilo nekaj posebnega. Zadovoljen sem, da so se v Hrastniku odločili za nadaljevanje izdajanja letopisa. Po izdaji prvega meje ustavilo mnogo ljudi. Odmevi nanj so bili prijetni, pohvalni, polni čestitk in dobrohotnih pripomb. Vesel sem, daje bilo tako. Zato, ker je človek pač malo nečimern in mu pohvala godi. In vesel, da so bile pripombe dobronamerne, da so ljudje opozorili na nekaj napak z namero, da se le te nebi ponavljale. Prepričan sem, da je precej prebivalcev občine Hrastnik zvedelo o svojem kraju nekaj novega. Da so spoznali nekatere znane Hrastničane tudi z druge plati, takšne, kot jih doslej niso poznali. Da je morda koga kakšen prispevek v letopisu vzpodbudil, da seje bolj podrobno lotil kakšne teme. Veseli me, da so Letopis v roke jemali učenci, ki so ga uporabili pri pripravi svojih seminarskih nalog. Priznati moram, daje pri mojem vsakodnevnem novinarskem delu prišel prav tudi men i. Dolžan sem zahvalo občini Hrastnik, županu Leopoldu Grošlju, članom občinskega sveta in načelnikom občinskih oddelkov za vso podporo pri pripravi letopisa. Prav tako ne morem mimo podpore Mirana Jeriča in mnogih drugih v Hrastniku, ki so verjeli, da je letopis prava stvar, mi pomagali s podatki, fotografijami, gradivi ali pa z nasveti, prijazno besedo. Se posebej sem hvaležen tesnim sodelavcem, fotografu Branku Klančarju in Viliju Zaletelu, kije grafično oblikoval letopis. In seveda Pagatu, ki seje tudi tokrat potrudil s tiskom. Letos je letopis nekoliko drugačen. Upravni del je bil v lanskem izjemno bogat. Tokrat sem v njem predstavil le dokumente celostne podobe občine in na kratko tudi nekaj občinskih odlokov in predpisov, ki so bili na novo sprejeti ali spremenjeni v letu 2000. Kronika dogajanj je seveda osnova letopisa. Zato ga tudi izdajamo. Tudi letos je na določenih mestih pomanjkljiva. V nekaterih okoljih še vedno ni odziva, o vseh dogodkih pa tudi ob vsej dobri volji avtor le ni obveščen. Tokrat sem kroniki dodal nekaj podrobnejših opisov dogodkov, ki so bili posebej zanimivi. Ponovno sem zelo užival pri pripravi in pogovorih z znanimi Hrastničani. Tokrat sem izbral štiri sogovornike, s katerimi sem preživel nekaj čudovitih uric. Upam, da bodo tudi bralci uživali v pogovorih z njimi. Tudi leto 2000 je bilo v hrastniški občini zanimivo. Lani sem v uvodniku zapisal, da smo lahko prebivalci občine Hrastnik ponosni, ker prebivamo prav v tej občini. Leto 2000 in delo pri letopisu meje o tem še bolj prepričalo. Naši kraji so vse lepši. Ko se odpravimo v hribe, pa je lepote, da bi jo lahko zajemal z rudarskim pik asom. Pa naj gremo proti Dolenjski na Kum, proti Štajerski na Kopitnik ali v Gore, proti Savinjski na Mrzlico ali proti Ljubljani na Zrebljevhrib. Srečno torej v letih, ki se začenjajo z dvojko. Marko Planinc CELOSTNA PODOBA OBČINE HRASTNIK V letu 2000 je občina Hrastnik dobila tudi nove dokumente, s katerimi se predstavlja v vsakdanjem komuniciranju s svetom in na novo oblikovana priznanja občine. Vizitke, dopisni papir, kuverte, mape in bolj zahtevna različna občinska priznanja je oblikoval eden vodilnil slovenskih oblikovalcev Radovan Jenko. "Za osnovo pri oblikovanju sta mi služila grb in barve v grbu, insignija kraja. Grb je heraldično precej barvit, morda celo malo preveč agresivno. Sam sem hotel, da moji končni izdelki izvenijo malo bolj prefinjeno," je povedal Radovan Jenko. V dopisnih papirjih j e hotel poudariti medsebojno komuniciranje, za kar so ti papirji pravzaprav namenjeni. "Naj se iz njih vidi, da smo mi mi," poudari avtor. Grb je bolj neviden, v ospredje stopi napis občine in zelena barva. Občina Hrastnik leži sredi narave, večji del je zelena, zato takšna odločitev avtorja. Med uradnimi dokumenti občine in županovimi dokumenti obstaja majhna distanca, saj je zelen tisk županovih dokumentov malo bolj svečan (uporabljena je svetleče zelena barva). Pri nagradah in priznanjih pa je pomembna druga plat. Hrastnik izhaja iz besede hrast. Jenko je uporabil pri oblikovanju priznanj prosojnost, saj je steklarstvo eno hrastniških zaščitnih znakov. Zanimivo, da so priznanja triplastna, sestavljena iz treh različno oblikovanih steklenih plošč. Jenko je z različnimi poudarki in barvnimi niansami oblikoval zlato, srebrno in bronasto občinsko priznanje, priznanje častnega občana in priznanje zlato županovo pero. Vsekakor so tako dokumenti kot priznanja izjemno lepo oblikovani in v ponos občini, ki se tudi s temi dokumenti predstavlja svetu v izjemno lepi luči. Ol>ctna llHumlt PRIZNANJE OBČINE HRASTNIK ŽUPANOVO ZLATO PERO SPREJETI ODLOKI V LETU 2000 V letu 2000 so v Hrastniku sprejeli 25 različnih odlokov, sprememb odlokov, sklepov in dokumentov, ki so pomembni za delovanje občine. Vsi so objavljeni v Uradnem vestniku Zasavja. Za Letopis smo pripravili pregled sprejetih predpisov s kratkim opisom in zraven zapisali še, v kateri številki Uradnega vestnika Zasavja (UVZ)jih lahko najdete. Odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine Hrastnik za leto 2000 Odlok je kratek, v njem pa se spreminja 4. člen odloka, ki določa številke proračuna za leto 2000: skupne prihodke v višini 932 milijonov tolarjev, odhodke v višini 940 milijonov in proračunski primanjkljaj v višini skoraj 8 milijonov. Na novo je opredeljeno zadolževanje proračuna v višini 17 milijonov tolarjev, za odplačilo dolgov je namenjenih nekaj več kot 9 milijonov, za neto zadolževanje pa skoraj 8 milijonov tolarjev. Odlok je objavljen v Uradnem vestniku Zasavja 4. Sklep o določitvi cen vzgojnih programov v vrtcu Hrastnik Občinski svet je na februarski seji sprejel sklep o novih cenah v hrastniških vrtcih. Cene so višje za 7 odstotkov, ekonomsko ceno razvojnega oddelka pa niso poviševali. Starši so razvrščeni v razrede, pri čemer se upoštevajo mesečni dohodki na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo zaposlenega v državi v preteklem letu. Plačila pa so oproščeni starši, ki prejemajo denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu ali pa starši s slabim socialnim položajem. Le redki starši plačajo 80 odstotkov polne cene. Največ jih plačuje 20 odstotkov cene, veliko tudi 30 in 40 odstotkov, le slaba desetina je oproščena plačila. Odlok je objavljen v UVZ 4. Sklep o ceni tekočega naftnega plina v občini Hrastnik Sklep je kratek, cena tekočega naftnega plina v občini znaša po objavi v Uradnem vestniku (29. 2. 2000) 196,09 tolarja na kubični meter (brez DDV). Cena je višja za 12,2 odstotka. Sklep je objavljen v UVZ 4. Sklep o ceni zemeljskega plina v občini Hrastnik Nova cena zemeljskega plina znaša od 1. 3. 2000 53,02 sit na kubični meter (brez DDV). Po obrazložitvi je ta cena konkurenčna ceni ekstra lahkega kurilnega olja, ki je za 22,23 odstotka višja od cene zemeljskega plina. Sklep j e objavljen v UVZ 4. Sklep o ukinitvi nepremičnin v splošni rabi S tem sklepom so na novi parceli - dvorišču, ki pripada objektu Naselje Aleša Kaple 6 a-b ukinili splošno rabo in zemljišče s pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja dodelili kot funkcionalno zemljišče prej omenjenemu objektu. Sklep j e objavljen v UVZ 4. Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Spremembo sklepa so narekovale organizacijske spremembe v operativnem delu Sveta. Sklep je objavljen v UVZ 4. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Hrastnik za leto 1999 Odlok so svetniki sprejeli na 9. seji Občinskega sveta, kije bila 11. maja 2000. Zaključni račun za leto 1999 je bil tokrat prvič pripravljen po ekonomski klasifikaciji. V zaključnem računu je zapisano, da je imela občina v letu 1999 1.068 milijonov tolarjev prihodkov in 1.115 milijonov tolarjev odhodkov, proračunski primanjkljaj je znašal 47 milijonov. Ker je bilo iz preteklega leta na računih stanje 90 milijonov tolarjev in seje občina zadolžila za dobrih 7 milijonov, še enkrat toliko pa so znašale še proračunske rezerve, je bilo stanje sredstev na računih Občine Hrastnik konec leta 1999 42 milijona tolarjev (35 milijonov sredstva splošnega sklada in 7 milijonov sredstva proračunske rezerve). Odlok je objavljen v UVZ 6. Odlok o ureditvenem načrtu za območje Log - Novi Log Ureditveni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, z njim pa so določene rešitve in pogoji za urbanistično in infrastrukturno prenovo območja ter ekološko socialno izboljšanje bivalnega okolja. Gre za 28 ha veliko območje, ki zajema pretežno s stanovanjskimi bloki zazidani stanovanjski območji na Logu in Novem Logu, centralno poslovno stanovanjsko območje na severovzhodu, območja družbenih dejavnosti (OŠ, vrtec, dom starejših, občina), industrijsko območje Sijaja in športno rekreacijsko območje na Logu. Odlok zajema zanimive rešitve parkirišč, ločitev peš prometa od vozišč, boljše prometne povezave, komunalno sanacijo območja, sanacijo degradiranih delov in rešitve za nezadostno izkoriščena stavbna zemljišča. Urbanistična in krajinska sanacija območja pa zavzema oblikovanje javnih površin (trgi, atriji, mestne ploščadi) ter ureditev zelenih površin. Odlok je objavljen v UVZ 6. Sklep o ukinitvi splošne rabe na parcelni številki 127/4 k.o. Marno Kratek sklep določa, da se na parceli v k.o. Marno ukine splošna raba in se pripiše ZK vložku, ki je v lasti Občine Hrastnik. Sklep je objavljen v UVZ 6. Sklep o odprodaji nepremičnine - kozolec Občina se je odločila prodati dvoredni kozolec z brano v izmeri 76 kvadratnih metrov v k.o. Dol pri Hrastniku. Sklep je objavljen v UVZ 6. Odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine Hrastnik za leto 2000 Občinski svet je na 10. seji 15. junija sprejel rebalans proračuna za leto 2000 in spremembo odloka o izvrševanju proračuna občine za leto 2000. Spremenjen je 4. člen odloka, ki določa bilančne zneske. Tako so skupni prihodki določeni v višini 1.023 milijonov tolarjev, odhodki pa v višini 1.114 milijona tolarjev. Proračunski primanjkljaj znaša 91 milijonov tolarjev. V spremembah so določili še, da namenske prihodke, ki jih občina pridobi na javnih razpisih ministrstev, in niso vključeni v sprejeti proračun, porabijo za iste namene in v isti višini, kot so bili dodeljeni in se vključijo v proračun. Odlok je objavljen v UVZ 7. Rebalans proračuna občine Hrastnik za leto 2000 17 Na isti seji je bil sprejet tudi rebalans proračuna, kije posledica tega, da pri sprejemanju proračuna v decembru 1999 še niso mogli vključiti razna odstopanja od plana, saj je izvrševanje proračuna še vedno potekalo. Februarja pa še ni bil dokončno pripravljen zaključni račun za leto 1999. Tako so vsa odstopanja lahko vključili v rebalans, ki so ga sprejeli 15. junija. Proračun je doživel kar precej sprememb. Nekatere postavke so popravljene, nekatere črtane in druge dodane. Več v UVZ 7. Merila pri določanju dežurstva prodajaln na drobno na območju občine Hrastnik Konec aprila je pričel veljati nov Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Lokalna skupnost je dolžna pripravili merila za določitev dežurstva prodajaln. Pri tem so tudi v Hrastniku upoštevali tradicionalne navade, promet, gostoto naseljenosti, gostoto prodajaln in druga merila. V območju občine seje novim merilom moralo podrediti okrog 70 različnih prodajaln. Merila so objavljena v UVZ 7. Čistopis odloka o oskrbi z vodo Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo na območju občine izjavnih vodovodov, ki jih upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje. Določa objekte in naprave uporabnikov in iste v upravljanju upravljalen, pogoje za priključitev na javni vodovod, prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje, meritve porabe in obračuna porabljene vode, prekinitve dobave vode,varčevanje z vodo obveznosti upravljalcev in uporabnikov ter odjem vode iz hidrantov. Odlok je objavljen v UVZ 9. Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda Odlok določa pogoje in način odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju občine v javno kanalizacijo, s katero upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje. V odloku so opredeljeni objekti in naprave uporabnikov in upravljalen, pogoji za priključitev na javno kanalizacijo, prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje, meritve odvoda porabljene vode in čiščenje odpadnih voda, prekinitev odvajanja odpadnih in padavinskih voda ter obveznosti upravljalcev in uporabnikov. Odlok je objavljen v UVZ 9. Sklep o sprejemu aneksa k pogodbi o koncesiji pt. 516/95-gradnja, vzdrževanje in upravljanje sistema za distribucijo plina v občini Hrastnik Z aneksom je občinski svet pooblastil župana občine, da daje soglasje k predlagani spremenjeni ceni zemeljskega plina in tekočega naftnega plina. Sklep je objavljen v UVZ 12. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Hrastnik V členu, ki urejuje merila in pogoje PUP, so dopolnili člen z določilom, da se funkcionalno zemljišče, ki služi za redno rabo obstoječih objektov in naprav na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in le-ti ne dopuščajo novogradenj, določi pod pogoji, ki veljajo v najbližjem poselitvenem območju, ki se ureja s PUP in so novogradnje dovoljene. Odlokje objavljen v UVZ 12. Sklep o začasnem financiranju potreb iz proračuna občine Hrastnik Sklep je objavljen v UVZ 14. Odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine Hrastnik za leto 2000 etniki občinskega sveta so na seji 14. decembra 2000 sprejeli odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine za leto 2000, ki določa proračun v naslednjih zneskih: prihodki 1.071 milijonov tolarjev, odhodki 1.112 milijona tolarjev. Tako so sredstva na računih zmanjšana za 33 milijonov tolarjev, kar se pokrije s sredstvi na računih iz preteklega leta. Izločili so tudi 2 milijona tolarjev v proračunsko rezervo. Odlok je objavljen v UVZ 14. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve občine Hrastnik za poravnavo stroškov, nastalih kot posledica suše v letu 2000 Z odlokom so v občini določili, da uporabijo sredstva proračunske rezerve (6,870 milijona tolarjev) za poravnavo stroškov, nastalih kot posledica suše v letu 2000. Za prevoz pitne vode na območje Krnice - Savna Peč in KS Rudnik (Pot na Kal) so namenili 133.000 tolarjev, za povrnitev stroškov občanom za prevoze pitne vode 343.000 tolarjev in za povrnitev stroškov UPRAVNI DEL Komunalno stanovanjskemu podjetju Hrastnik 6.395.312 tolarjev. Odlok je objavljen v UVZ 14. Sklep o določitvi vrednosti točke za določitev takse za zagotavljanje sredstev za varstvo okolja v občini Hrastnik v letu 2001 Vrednost točke je določena na 11,67 tolarjev, velja od 1. 1. 2001. Sklep je objavljen v UVZ 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Spremembe so bile potrebne, ker se doslej nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča zavezancem ni zaračunavalo. Predvsem pravne osebe so si rezervirale velike površine razpoložljivega prostora za gradnjo, ki ga niso izkoristile. Ker kvalitetnih zemljišč za gradnjo v Hrastniku ni veliko, so takšne rezervacije ovira pri razpolaganju s prostorom. S spremembo bi radi vzpodbudili gradnjo na omenjenih zemljiščih. Odlok je objavljen v UVZ 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu stavbnih zemljišč v občini Hrastnik v letu 2001 Odlok določa vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša od 1. 1. 2001 leta 0,05972 tolarja. Vrednost je za 11,4 odstotka višja kot za leto 2000. Odlok je objavljen v UVZ 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in izvajanju socialne oskrbe na domu in merilih za določanje plačil storitev. Sprememba je kratka, saj določa, da se besedilo 22. člena glasi: Javno službo socialne oskrbe na domu izvaja Dom starejših Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 14. POGOVOR S SODOBNIKI Letos sem se lotil štirih pogovorov z zanimivimi Hrastničani. Izbiral sem jih povsem po svoje, nekaj naključno, nekaj zaradi tega, ker so nekako obeležili leto 2000. Vsekakor bi bil lahko izbor čisto drugačen, vsekakor bi si zaslužil podrobnejšo predstavitev še kdo drug. V takšnih primerih je odločitev vedno subjektivna. Tudi letos sem v pogovorih užival, saj so moji intervjujanci zanimivi ljudje, s katerimi se je užitek pomenkovati. Tudi letos sem jih prosil za fotografije iz njihovih albumov. Posnetki so več kot zanimivi in ob gledanju smo se marsikdaj prijetno muzali in nasmejali. Z nekaterimi sogovorniki se v življenju tikam in tikal sem se tudi v intervjuju. Upam, da mi bralci tega ne bodo zamerili. In zakaj sem letos zbral prav naslednje sogovornike ? Jože Dragar mi vedno pride na misel, ko se mi zgodi kaj takšnega, da malo obupujem. S koliko življenjske energije pozdravi zjutraj, ko se srečava v trgovini, kako energičen je njegov korak, ko se srečava na vasi in kako se mu zasvetijo oči, ko ga pobaraš o telovadbi ali glasbi. Jože je izjemno prijeten sogovornik, njegovo življenje je življenje, vredno romana. Pri svojih letih je neverjetno čil in njegovo pripovedovanje j e kakor pravljica v najbolj žlahtnem pomenu. Cisto odkrito moram priznati, da bi mi bilo zelo žal, če pogovora z njim ne bi naredil in objavil. Miran Grohar vodi podjetje, ki je v letu 2000 prejelo letošnje najvišje občinsko priznanje - srebrno priznanje občine Hrastnik. Direktor Sineta v občini ni znan le kot direktor. Ljudje ga poznajo tudi kot vodilnega gasilca, pa odličnega športnika, svetnika v občinskem svetu, predvsem pa kot človeka, ki zna prisluhniti. Čeprav je prav to v njegovem direktorovanju najtežji del posla. Namreč, da mora kdaj reči tudi ne. Novinarji ga cenimo, saj svojih vrat ne zapira in je vedno na razpolago. Elizabeta Jakšič je v letu 2000 naredila potezo, kije izjemno redka. Dve leti pred upokojitvijo je mesto direktorice Glasbene šole prepustila kolegici in se vrnila za kateder v razred. Pravi, da ji ni nič žal. Zaradi takšnih značajskih lastnosti Elzo, kot jo kličemo Hrastničani, cenimo. Sam sem jo spoznal prvič kot učenec Glasbene šole, potem pa so se najine poti pogostokrat križale. Elza svoje življenje povezuje z glasbo, ukvarja pa se z različnimi dejavnostmi, ki so z njo povezane. Vsekakor je zanimiva sogovornica, ki marsikaj pove prostodušno in odkrito. Simon Tanšek je bil na mojem spisku želja že lani. Letos sva se nekako le dobila in nastal je zanimiv pogovor o njegovi razpetosti med Češko in Slovenijo in njegovem delu. Simon je prav gotovo precej bolj cenjen in znan drugod, kot pa doma. V Hrastniku se niti ne zavedamo, da sodi med slovensko smetano snemalcev. Simon se je uveljavil tam, kjer j e uveljavitev zlata vredna - v središču filmske Evrope. (mp) Jože Dragar /pp0TK2s°l 0^X>^ C, V/ * t&P&e-ru-C, Katera stvar v življenju vas najbolj veseli? Najbolj telovadba in glasba. Koliko ste stari? Sem v 88 letu. Koliko se še lahko ukvarjate z glasbo in telovadbo ? Z glasbo se od takrat, ko je umrl brat Lojze, ne ukvarjam več. Violino še imam, tudi kitaro, vendar po smrti Lojzeta nisem več igral. Zakaj ne? Ne vem. Imam občutek, če njega ni bilo zraven, da ni šlo tako, kot bi bilo treba. Včasih sem igral v ansamblu v Hrastniku, v bivšem Sokolskem domu. Bila smo večja klapa. Takrat sem igral saksofon. Na Dolu pa smo igrali brat Lojze, Štravs, Barachini. Rekli so, da smo škripavci. Kaj vse ste igrali ? Violino, saksofon in kitaro. Kaj pa telovadba ? Telovadil sem vseskozi od 7 leta, ko sem pričel hoditi v šolo. Takrat smo imeli šolo še v sedanjem gasilskem domu na Dolu. Tam smo imeli majhno telovadnico, drog, da smo se lahko dvigovali, "štemali", pa kakšen trebušni toč, kot smo dejali takrat, smo delali. Imeli smo tudi bradljo in otroci smo se lahko obešali nanjo. Kaj pa danes? Danes pa ne morem več. Niti roke niti noge me ne držijo več. Pa potelovadite kaj? Seveda, malo se že razgibam, ko vstanem, sicer ne moreš pričeti z delom. Za telovadce je značilno, da živite polno starost, brez večjih zdravstvenih težav. Zakaj? Mornariški podoficir Jože - podmornica To je pa tak0. Mi Smo imeli Čisto Smeli 1934 drugačno življenje, kot ga imajo mladi sedaj. Takrat ni bilo nobenih drugačnih zabav, še najbolj zabavno je bilo v telovadnem društvu. Veseli smo bili, da smo lahko šli na telovadbo. Absolutno smo imeli radi šolsko telovadbo. Danes je to čisto drugače. Danes imajo mladi radio, televizijo, ni več zanimanja za telovadbo. Paše žogo imajo raje, kajne ? Žoga je absolutno prevladala. Ste trenirali vse do vojske? Ko sem se šel učit, ni bilo možnosti za telovadbo, saj smo delali od jutra do večera. V Petrovčah sem se učil za trgovca. Takrat me je ravno doletel zakon, da smo morali opraviti 4 leta učne dobe, čeprav smo že prvo leto delali kot stari pomočniki. Od 1927 do 1931 leta sem bil učenec v trgovini. Takrat pa ste šli že v vojsko, kajne? Prvega avgusta leta 1931 sem dobil diplomo za opravljen pomočniški izpit. Ker so bili časi slabi, ni bilo možnosti ostati v trgovini. Ravno takrat so objavili razpis za mornarico in sem se javil. Bil sem sprejet, hvala bogu, in naslednjih 8 let sem preživel v mornarici. Je redni vojaški rok trajal tako dolgo? Ne, v v vojski sem bil kot aktivist. V dveh letih sem končal strokovno podoficirsko šolo v Šibeniku, potem sem obiskoval polletni torpedni tečaj. Od tam pa so me poslali na podmornico. Vsa leta do 1938 sem preživel na podmornici. Je takrat jugoslovanska vojska že imela podmornice? Seveda, imeli smo štiri podmornice: Hrabri, Nebojša, Smeli in Osvetnik. Dve sta bili angleške, dve pa francoske izdelave. Naše podmornice francoskega tipa so bile res nekaj lepega. Bile so precej bolj praktične kot angleške. Partizan Jože -1945 Ste ves čas živeli na podmornici? Podmorniška matica sta bili ladji Hvar in Sitnica. Če smo bili v bazi v Tivatu, smo prebivali na Hvaru. Če smo vozili, pa smo bili stalno na podmornici. Na njej smo kuhali, spali. Koliko časa pa ste lahko bili s podmornico pod vodo ? Najdlje sem bil 49 ur. Takrat je bilo precej težav z zrakom, pa tudi z akumulatorji, ki so se hitro praznili. Morali smo izplavati in napolniti baterije. To torej ni bil le redni vojaški rok, ampak služba ? Seveda, bil sem profesionalni podčasnik - takrat podnarednik. Obvezal sem se, da bom sedem let ostal v vojski. Ko je minilo 7 let, sem se moral odločiti - lahko bi ostal ponovno 7 let v vojski. Vendar seje takrat, sredi letal938, že pledlo okrog vojne. Po odhodu iz vojske sem dobil službo kot uradnik v Čačku. Tam sem delal kot administrator in skladiščnik v velikem vojaškem skladišču za celo Jugoslavijo. Hitro sem spoznal, koliko je ura in kam plovemo. Ob napadu na Jugoslavijo sem bil še v Čačku. Nemci so prodirali iz juga. Skupaj s sestro in nekimi Mariborčani smo si nekako uredili in dobili vagone ter se pripeljali domov. Sestrinega moža pa so ujeli v Sarajevu in ga kot jugoslovanskega podoficirja takoj odpeljali v taborišče v Nemčijo. Družina: brat Franci, oče Lojze, Jože, brat Ludvik, Lojze in Nande, mama Alojzija, brat Stanko. Manjkata brat Ivan in sestra Marija Pravzaprav ste preživeli kar 10 let v vojski? No, ja, če vzamem zraven še partizanščino, jih je pa kar 12 in več. No, če prištejem še orožne vaje, ki so bile po vojni kar pogoste, bi se nabralo pa še več časa. 26 Kje ste preživeli vojno ? Ko sem prišel domov, sem prvo leto vojne preživel doma. Ste edini še živeči od tistih ljudi, ki ste na Dolu ustanovili Osvobodilno fronto. Kako se spominjate tistega časa? Domov iz Čačka sem prišel 15. maja. V steklarni sem se s fanti dobro poznal. Slučajno smo se srečali in ravno takrat so šli mimo nas nemškutarji z inženirjem Žmavcem na čelu. Moji "kumarati" so dvignili roko v pozdrav "heil Hitler". Sam pa nisem. Fantje so mi dejali, naj ga ne lomim. Sam sem vprašal, zakaj bi moral komu dvigovati roko. Vendar sem se potem vseeno malo bal. 21. junija se je ustavil na poti čez plazenico na Brnici Gvido Pavlič, ko sva z bratom kosila. Povprašal naju je, kako se kaj nosiva z Nemci. Odgovorila sva, da sva proti njim. Potem meje vprašal, če bi prišel na Dol na sestanek in odgovoril sem, zakaj pa ne. Potem sva govorila še, kdo bi bil še zanesljiv. Spomnil sem ga na Pepkota Deželaka, učitelja Hamerška... 28. junija smo se sestali na pošti, kjer je imel Emil Draksler trgovino. Dobili smo se Gvido Pavlič, pa Jože Matek, Deželak Pepko, Danilo Draksler in Franc Zore iz Slatnega, Emil Hameršak, Ivan Deželak - Čehovin. Dobili smo navodila, kako je treba delati. Delo sem opravljal na terenu, dokler nisem šel v partizane. Če ne bi šel v partizane, bi moral naslednji dan iti v nemško vojsko, doma sem že imel poziv. Tisto noč sva šla skupaj z Bizjakom v partizane. Kje ste bili v partizanih ? Najprej smo prišli na Kal, potem sem bil v Šlandrov! brigadi. Po objavi bivšim mornarjem v partizanih, sem se javil za mornarico. Večja skupina nas je odšla na Dolenjsko. Vendar nismo mogli do morja in smo ostali v garniziji 7. korpusa. Tam so nam dodelili čete, dokler nisem bil poslan v 10. brigado, kjer sem ostal do osvoboditve. Ste po osvoboditvi odšli domov? Ne. Ko smo prišli v Ljubljano, sem moral zaradi težav v glavi v vojaško bolnico v Moste na pregled. Ravno takrat so celo bolnico selili v Trst. Pobasali so tudi mene in skupaj z vsemi sem se z vlakom pripeljal do Trsta. Na postaji smo čakali precej časa. Ker je prišlo do nesporazuma med Angleži in našo vlado, so nas odpeljali v Valdoltro. Za upravnico te bolnice je bila predhodno imenovana hčerka Otona Župančiča z imenom Dunja. Zdravnica j e bila dr. Merljakova. Ne vem točno, zdi se mi, daje bil tam tudi dr. Derganc, komisar pa neki Stane iz Mengša. Ker niso imeli nikogar za vodenje pisarniških poslov, so imenovali mene za vodjo oz,, admini-stratorja.Takrat sem pač že obladal strojepisje in ostala pisarniška dela. S tem je bilo formirano vodstvo bolnice v Valdoltri. Po nekaj mesecih je bolnico prevzela civilna oblast, nas pa so prestavili v Ankaran, kjer smo postavili na noge vojaško bolnico za kostno tuberkulozo. Ko smo zadeve malo uredili, da je šlo, kot je bilo treba, so lepega dne prišli štirje srbski oficirji. Enostavno so nam povedali: "Sutra ujutro se spakujete." Tako smo vsi, Dunja, dr. Merljakova, komisar, zjutraj odšli proti Ljubljani. Peš smo jo mahali do Divače, potem pa smo se do Ljubljane peljali z vlakom. Mesec dni sem bil na razpolagi 4. armade v Ljubljani. Vsak dan sem se javljal, po mesecu dni pa so me poslali na kirurški oddelek armadne bolnišnice za admini- stratorja. Do septembra 1946 leta sem opravljal ta dela, potem pa sem bil demobiliziran in sem odšel domov. Kdaj ste se oženili? Po vojni, leta 1947. Šele po vojni. Prej očitno ni bilo časa? Kje pa. Prej sem bil v vojski, v partizanih, res ni bilo časa. Vas kaj motijo sedanje razprave o partizanih ? Naš narodnoosvobodilni boj je bil absolutno pravičen. Če so nekateri prisegli najprej Mussoliniju, potem pa še Hitlerju, potem ne moreš imeti z njimi pravega odnosa. Mi smo osvobodili Slovenijo in Jugoslavijo, v partizanih smo bili vsi pomešani -Hrvati, Srbi, tudi Nemce in Grke si našel v partizanih, še celo avstrijski bataljon v eni naših brigad. Skozi vsa leta smo se borili za svobodo. Se imate za junaka? Z ženo Ado v Beogradu na Avali Zakaj bi se imel za junaka. To je bila moja dolžnost. Imam se za zavednega Slovenca. Se radi udeležite srečanja borcev? Grem na vsako prireditev, če le lahko. Všeč mi je, da se srečam s starimi 2g prijatelji. Deseta ljubljanska ima vsako leto zbor v Ljubljani. Veliko veselje je, ko se lahko pozdraviš s starimi tovariši. Prej smo se skupaj borili, trpeli lakoto in žejo, sedaj pa se vidimo in veselimo, da smo še pravi korenjaki. POGOVOR S SODOBNIKI Kolikor nas seje. Tudi kot član Zveze borcev sem še vedno aktiven. Treba seje zavedati, daje bilo ogromno žrtev, za katere je kriv okupator - pa naj bo s strani Nemcev, Italijanov ali belogardistov. Pa nekateri danes nočejo niti slišati o tem. Poglejmo le na naš spomenik na Dolu, koliko jih je umrlo med vojno. Ali pa poglejmo Hrastnik... To ne moreš pozabiti, vsaj jaz ne. Ste kdaj delali v poklicu, za katerega ste se šolali - kot trgovec ? Po vojski sem se zaposlil kot poslovodja v Naprozi. Najprej sem delal v trgovini v Kemični, potem na Breznem, pa na upravi in v konzumu v Hrastniku. Potem so združili Naprozo in Kmetijsko zadrugo na Dolu in pričel sem z delom v dolski trgovini. Ko seje zadeva spet razdražila, je ostal Dol zase, Hrastnik pa zase. Najprej je bil direktor Stane Štravs, po njegovem odhodu pa so postavili mene. Ko so spet združili trgovino v občini, sem postal v Hrastniku sekretar podjetja. To delo sem opravljal do upokojitve leta 1970. Pa še po tem letu sem kdaj šel kaj pomagati v podjetje. Če se povrneva na mlada leta. Vaša družina je bila številna. Ste živeli ves čas na Brnici? Ne. Jaz sem se rodil leta 1913 v Hrastniku. Ko je umrla stara mama, smo se leta 1917 preselili na Brnico. Od tam sem hodil v osnovno šolo. Se imate kakšen stik s sošolci iz osnovne šole, jih je sploh še kaj? Pa so res menda vsi pomrli. To so bili Podmenik, Gabrič, Kozoletov Lojze, Jože Štrovs, še kdo. Starejši od mene je Stane Štravs, letnik 1910, s katerim sva skupaj preživela veliko časa. Kako ste živeli v številni družini? Zelo slabo.Od leta 1914 do 1918 je bil oče v vojski. Le starejši bratje delal, ostali smo hodih v šolo. Sam sem bil takrat naj mlajši. Mama je šla vsak teden v "berijo" - prosila je in prehodila pot do ,, Planine in Šentjurja. Prinesla je nekaj krompirja, fižola, še česa drugega, da smo nekako shajali. Nekaj seje sicer dobilo na karte, vendar je bilo vse bolj kot ne na S sinom Joškom pred domačo hišo na Dolu mamini grbi. Ko je prišel oče iz vojne, seje zaposlil nazaj pri rudniku in je bilo takoj lažje. Vendar vseeno ni bilo lahko preživljati tako številčne družine le z dvema plačama. Ker sem bil takrat še najmlajši, sem imel privilegij, da sem lahko postrgal lonec, ko je mama skuhala močnik. Ste starše spoštovali? To pa. In to čisto vsi. Nikdar ni nihče rekel kakšno besedo proti očetu ali materi. Imeli smo ju radi. Oče je bil strog, pa mama tudi. Vendar dobrih rok. Redke družine so bile takšne, kot naša. Res smo se razumeli, tudi med otroci je vladala harmonija. Rekli ste, da ste kmalu pričeli s telovadbo. Vendar ste telovadili tudi v zrelih letih, kajne? Seveda. Vsak večer smo telovadili. Tu, kjer stojijo sedaj dolski bloki, smo zgradili stadion. Kdo so bili vaši učitelji? To so bili pravzaprav ta stari, posebej učitelji. Zelo dobro je telovadce vodila Mahkotova, tudi Perič je bil kar dober. V stari Jugoslaviji je bil učitelj vse. Vodili so pevska društva, dramske skupine, telovadna društva. Vsak učitelj je moral znati igrati na en instrument. Sam sem se učil violine pri učitelju Ferenčaku, Jurko je igral violino, tudi Čander. Brez učiteljev ni bilo nič. Tudi sami ste učili mlade, kajne? Za učitelje je bilo po vojni že bolj tesno, saj so imeli bolj natrpane programe in mladino Jože pri 50. letu, na bradlji smo prevzeli izkusem telovadci: Stane Štravs, Pepko Deželak, iz Laškega nam je prišel pomagal moj brat Ludvik. Imeli smo krepke vrste. Vam je danes žal, ker ta tradicija ni več živa ? Žal, res zelo žal. Tako krasno telovadnico immo, pa nimaš v njej drugega kot žogo. Zame je to žalostno. Lani na otroški olimpiadi sem občudoval otroke, ki jih je pripeljal Senica. Otroci se s telovadbo pravilno razvijajo. Pri športu z žogo pa delajo le bolj ene mišice. Pri telovadbi delajo vse. Če se vrneva na glasbo. Za svojo dušo ste imeli ansambel. Kje ste igrali? Igrali smo zase, sicer pa smo hodili po godovanjih. Zvečer smo zaigrali, malo popili, pojedli. Nekateri so imeli radi, tudi povabili so nas. Igrali pa smo tudi na kakšni veselici. V Hrastniku pa ste imeli orkester. Kakšen ? V orkestru nas je bilo enajst. Igrali smo predvsem plesne komade, ne koncertne. V sestavi je bil klavir, dve trobenti, tri violine, pozavna, klarineti, saksofoni, tolkala. Bili smo spodoben plesni orkester. V letih 1938 in 1939 smo veliko nastopali, največ v zdravi- lišču v Laškem, kjer smo igrali vsako soboto. Bili smo dobri, vodil nas je Jože Rome. Tako smo preživeli. Glasbo smo imeli vsi radi. V Hrastniku takrat ni bilo nobene prireditve, kjer ne bi igrali. Še posebej lepo je bilo na plesnih venčkih. Ob takših priložnostih smo preigrali cele noči. Sedaj pa glasbo le še poslušate? Novo glasbo ne. Če pa igrajo Avseniki ali kakšni drugi ansambli, to pa. Imate zanimivo življenje, veliko ste prepotovali. Kateri so bili najlepši trenutki v vašem življenju ? Pri glasbi v hrastniškem orkestru so že bili lepi trenutki. Priznati pa moram, da so bili lepi trenutki tudi v vojski. Bilo je veliko težkega, vendar tudi veliko lepega. Prav v vojni? Ne, prej, ko sem bil v mornarici. Takšnih stvari ne pozabiš. Na podmornici nas je bilo 45. Bili smo kot bratje. Tudi komandant je bil pravi tovariš z nami. Ansambel "škripavci": Jože, Stane Štravs, brat Lojze in Franc Štravs - Cerona Ste zadovoljni, da ste po vojni preživeli toliko časa v miru ? Seveda sem. Ko sem šel v partizane, sem se počutil, kot, da sem vseskozi vojak. Tudi, ko sem šel na orožne vaje, mi ni bilo težko. Takoj, ko sem oblekel unjformo, sem se že ravnal po vojaškem redu. Pa vseeno je bilo 50 let v miru lepo živeti? O, seveda. Tudi danes je v redu, vendar ne tako, kot pred 10 leti. Ko poslušaš poročila in na vsaki meji malo rovarijo, čutiš nekakšno negotovost, napetost. Kljub temu, da smo svobodni. Se je Dol v teh letih spremenil na boljše? Če bi nekdo od starih prišel danes nazaj, sploh ne bi vedel, kje je. Pošte ni več, gostilne pri J'rčki ni, bloki stojijo na Hrastelovih njivah. Nekaj neverjetnegaje, kako seje Dol razvil. Se v njem znajdete? Ne, odkrito povem, da ne. Greš v kakšno novo ulico in se komaj spoznaš. V nekaterih delih Dola, ki so sezidani na novo, sploh še nisem bil. Na diabetičnem tečaju v Dolenjskih toplicah leta 1998 Miran Grohar /IrtztijoAioiel?'/v^/t/ H I rč/AfčLAOiJ /A^[ , j)A idcLCf OFFICIAL EVENT BROCHURE ■* C ' V;- ' < C 'IM: v Doktor Boris Goleč 6. junij - Dr. Jože Mencingerje na Univerzi v Ljubljani promoviral Borisa Golca v doktorja znanosti z dizertacijo Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja. Dr. Boris Goleč je za proučevanje preteklosti pokazal nagnjenje in talent že v najstniških letih, saj je proučeval korenine svoje družine vse do 16. stoletja. Takrat j e izdal tudi knjižico o zgodovino pošte v Zasavju, v hrastniško glasilo Barometer pa je pošiljal utrinke iz zgodovine Dola in okolice. Pisal je tudi za Zasavca, kjer je objavil izjemno zanimive prispevke o kumljanskih najdenčkih in zadnji fevdalni družini Čopov iz Podkuma na Slovenskem. Kasneje je objavljal svoje raziskave v strokovnih časopisih na univerzi. Ob študiju je precej delal po svetu, sodeluje s SAZU in zgodovinskim arhivom Slovenije. Sedaj živi v Ljubljani. Društvo diabetikov 7. junij - Hrastniško Društvo diabetikov je izdalo zanimivo brošuro, v kateri je predstavilo svoje delo. Geslo njihovega društva je enostavno: Skupaj smo močnejši. Društvo skrbi predvsem za preventivno dejavnost. Svoje člane in ostale občane seznanja z boleznijo, njenimi oblikami, posledicami ter z načini in dejavnostjo, s katero lahko najbolj učinkovito preprečujemo in zaviramo napredovanje in komplikacije pri sladkorni bolezni. Dejavnost društva j e zelo razvejana, skrbi predvsem za druženje članstva, izmenjavo mnenj, izobraževanje in osveščanje. Kot pišejo v zloženki, bodo skušali postaviti temelje tudi za rekreacijo članov in še boljšo informiranost. Pričeli so z izdajanjem lastnih obvestil članom društva, na Cesti 3. julija 7 v Hrastniku, v bivši rudniški upravi pa so uredili tudi svoj prostor, kjer vsak prvi ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure dežurajo člani društva. Letovanje otrok 7. junij - Otroci iz hrastniškega vrtca so ta teden preživljali na prijetnem letovanju na Debelem Rtiču. Letovanje je pripravilo Društvo prijateljev mladine, predšolske otroke pa so na morju spremljale tri vzgojiteljice hrastniškega Vrtca. Letovalci so največ časa preživeli ob vodi in na krajših sprehodih, dejavnost v otroškem letovišču pa je bila letos še posebej bogata. Rdeči križ Slovenije je namreč za vse letovalce ob večerih pripravil zanimive prireditve. Tako so hrastniški otroci plesali na čisto pravem plesu, ogledali so si lutkovno predstavo, pa predstavo, ki so jo zanje pripravili osnovnošolci. Vozili so se s pravo morsko barko in si ogledali obalo z morja. Z namestitvijo so bili zadovoljni, paviljon so si delili s predšolskimi otroki iz Ljubljane in Krškega. Na Debelem Rtiču je letos letovalo 19 predšolskih otrok iz občine Hrastnik. Socialno ogroženi 7. junij - Socialno stanje v mnogih družinah je slabše, kot se kaže navzven. To kažejo tudi podatki o upravičencih do različnih denarnih dodatkov. V hrastniški občini je v preteklem letu kar 452 družin n posameznikov prejemalo različne denarne dodatke. Med njimi je največ mladih od 18 do 21 let. Še posebej veliko je iskalcev prve zaposlitve, kar 203. Veliko pa je tudi brezposelnih, skoraj 90. Kot edini vir preživljanja prejema denarno pomoč v Hrastniku povprečno 6 oseb na leto. Kar 80 družin pa prejema pomoč pri plačilu stanarine. Za plačilo najemnin je občinski proračun lani namenil več kot 4 milijone tolarjev. Kot ugotavlja socialna služba v občini, se število materialno ogroženih občanov oziroma ljudi in družin z nizkimi dohodki povečuje. Število tistih, ki nimajo niti toliko prihodkov, kot znaša državni cenzus socialne varnosti, kije tako majhen, da niti preživetja ne omogoča, je iz leta v leto večje. Koncesije 8. junij - V Hrastniku že nekaj časa izbirajo koncesionarja za izvajanje obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Razpis so objavili konec januarja, nanj pa seje prijavilo pet ponudnikov: Toplarna Hrastnik, samostojni podjetnik Bojan Jelen iz Maribora, Dimnikarstvo Radeče, Dimnikarstvo Uroš Verač iz Smlednika in Lepoša dimnikarstvo iz Trbovelj. Občinski svet je imenoval komisijo za presojo prispelih ponudb, ki je opravila analizo in ugotovila, daje ponudba treh ponudnikov izdelana v skladu z razpisnimi pogoji. Vsem trem so poslali zahtevo za dopolnitev ponudbe. Predvsem zaradi primerjave cen z istim izhodiščem za lažje končno odločanje. Strelci 9. junij - Na strelišču Ojstro je 17 članov Občinskega združenja slovenskih častnikov Hrastnik preverilo znanje v streljanju s pehotnim orožjem (pištolo in puško). Z doseženimi rezultati so bili zadovoljni. Program prestrukturiranja 8. junij - Tudi občina Hrastnik seje tvorno vključila v pripravo in obravnavo programov razvojnega prestrukturiranja zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti. Za drugo obravnavo takoimenovanega zasavskega zakona so pripravili občinski program, ki vsebuje analizo stanja in opredelitev ključnih problemov, razvojni program za obdobje do leta 2004 in do 2011 ter razvojne programe družbe za obe obdobji. Občina Hrastnik je v svojem programu zapisala predvsem razvojne možnosti na področju ustvarjanja prostorskih in infrastrukturnih pogojev kot osnove za razvoj podjetništva in odpiranja novih delovnih mest. Gre za urejanje obrtnih in industrijskih con. Skladišče 10. junij - V hrastniškem Opalu so pričeli z delom v novem skladišču, ki so ga postavili na kranjski strani Save. Za ureditev starega skladišča Steklarne, postavitev regalov, nabavo novega regalnega viličarja z vrtljivo glavo in ostalo opremo so t odšteli 16,6 milijona tolarjev. Naložbo so izpeljali z lastnimi sredstvi. V novo skladišče iz prostorov tovarne Opala v Steklarni Hrastnik dnevno prepeljejo v povprečju 85 palet proizvodov. V skladišču Opala je na 2000 kvadratnih metrih prostora za 1784 palet, ureditev novega skladišča pa je pomenila pomembno pridobitev za to mlado podjetje. Baraka 12. junij - Stanovalce naselja v Podkraju v Hrastniku je močno vznemiril dim, ki je zasmradil njihova stanovanja. Gasilci so hitro ugotovili, daje nekdo podrl barako in zažgal ostanke. Poleg barake je zagorelo še seno. Tlečo travo je pogasil sam, tako da ni bil ogrožen noben objekt. Omejena poraba vode 13. junij - Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik je uvedla omejitev porabe pitne vode. Dotok vode v zajetja je bil v tem poletju izjemno pičel. Komunalci so predvsem v zajetjih na območju Čeč beležili občutno zmanjšanje pretoka vode. To se je izjemno poznalo pri vodooskrbi večjega dela Hrastnika (zgodnji del) in naselij Plesko ter 156 Prapretno. 4^^ Klavirski dueti 13. junij - V dvorani Glasbene šole Hrastnik so pripravili zanimiv koncert klavirskih duetov. Predstavili so se učenci Glasbenih šol Hrastnik in Radeče iz razredov profesorja Dejana Jakšiča. Nastopilo je 18 mladih pianistov (Žan Zupan, Daša Rapotnik, Maša Tomc, Nejc Dolanc, Robert Kovač, Polona Klenovšek, Manja Knez, Tanja Seničar, Tamara Rigler, Robert Kovač, Sanda Kazaferovič, Emina Mašič, Marko Borovšak in Anja Markovič iz Hrastnika ter Alja in Nika Kosem, Primož Karlovšek in Marko Gorenjec iz Radeč. Izvajali so v glavnem dela tujih avtorjev. Obrtniške novice 13. junij - Hrastniška obrtna zbornica že nekaj let izdaja mesečne Obrtniške novice, kijih pripravlja strokovna delavka zbornice Jolanda Gobec. V uvodnikih večkrat opozori na aktualne dileme obrtnikov in podjetnikov. V zadnji je zelo plastično opozorila na nemoč pri odpravljanju dela na črno. V junijski številki pa seje lotila mojstrskih izpitov. Obrtnike in podjetnike opozarja na zakonske določbe, na pasti, kijih utegnejo doleteti in na rešitve, ki so najbolj primerne. Poleg tega so objavili v teh Obrtniških novicah še informacije o novi eskontni stopnji Banke Slovenija, razvrščanju samostojnih podjetnikov v zavarovalne razrede, sejemske novosti, novice o seminarjih, tečajih varstva pri delu, o akciji ocenjevanja za najlepšo okolico, opominjajo na rok za plačilo prometnega davka, pa tudi nekatere ponudbe lahko bralci najdejo v biltenu. Seveda je dobrodošla tudi zadnja stran novic, ki prinaša podatke za obračun plač in prispevkov ter izračun kilometrine. Najlepši kraji 14. junij - Pričelo se je regijsko ocenjevanje zasavskih krajev, naselij in ureditve okolice različnih stavb v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna. Posebna strokovna komisija je ocenjevala Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litijo. V Hrastniku so se odločili, da za regijsko ocenjevanje predlagajo v kategoriji srednjih mest Hrastnik - mesto, v kategoriji hribovskih krajev Kopitnik, v kategoriji ostalih krajev Dol pri Hrastniku, med šolami OŠ heroja Rajka Hrastnik, med malimi podjetji Toplarno Hrastnik in Kamnoseštvo Šergan, med srednjimi in velikimi podjetji pa Sinet. Seja OS Hrastnik 14. junij - Tokratna seja hrastniškega OS je bila vsebinsko ena bolj dolgočasnih, saj kakšnih posebej poglobljenih razprav svetnikov ni bilo slišati. Očitno je preddopustniško razpoloženje zavelo tudi med predstavniki Hrastničanov v najvišjem občinskem organu. Čeprav je treba reči, da seja ni bila nezanimiva, saj so se spoprijeli s pomembnim dnevnim redom. Najprej so sprejeli sklep, da pooblaščajo župana Leopolda Grošlja za odprodajo delnic in kapitalskih deležev v LB Banki Zasavje, Cestnem podjetju Ljubljana in Gradbeni dejavnosti najmanj po izhodiščnih cenah, ki so jih določili. Prihodek od prodaje bodo vključili v občinski proračun, za katerega so sinoči sprejeli rebalans. Tako hiter rebalans so sprejeli predvsem zaradi uskladitve vseh odstopanj iz leta 1999 in nadaljevanja del v obrtni coni Hrastnik. Razprava o rebalansu je bila bolj stvar pojasnil in povsem poslov- niške razprave o primernosti in neprimernosti predstavljanja različnih stališč posameznih svetnikov. Po nekaj burnih minutah so rebalans svetniki z veliko večino sprejeli. Nekaj žolča je bilo razlitega še ob razpravi o programih razvojnega prestrukturiranja zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti. Svetnica Sanja Logar Bočko je v začetku razprave dokumente označila kot prodajanje megle, na koncu pa je le glasovala za sprejem. Vmes so se v razpravi svetniki prepričevali, kaj programi sploh pomenijo in zakaj jih kljub po njihovem ne dovolj popolno razdelanim nalogam vseeno podpirajo. Precej manj razprav je bilo o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Člani OS so sprejeli sklep, da srebrno priznanje podelijo družbi Sinet, bronasta priznanja pa Lutkovni skupini Miškolin Vrtca Hrastnik, Albinu Jančiču in Alekseju Bočku. Cene toplotne energije bodo po L juliju višje za 2,5 odstotka, so odločili svetniki, ki so potem veliko besed namenili izbiranju koncesionarja za izvajanje obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Svetniki so z rahlimi dopolnitvami sprejeli tudi merila pri določanju dežurstva prodajaln na drobno na področju občine. Ob koncu seje so imenovali v kreditni odbor Garancijskega sklada za Zasavje Janeza Napreta in Leopolda Grošlja, v skupščino Toplarne Hrastnik Tomaža Sihurja in Marjana Dolanca, izdali pa so tudi soglasje k imenovanju magistre Milene Beravs za direktorico Zasavskih lekarn Trbovlje. Na koncu seje hrastniškega OS je župan Leopold Grošelj obvestil Občinski svet, da sta ga magister Matej Haberl in Aleš Herič pismeno obvestila, da bosta odslej delovala v OS kot neodvisna svetnika in ne več kot svetnika Slovenske nacionalne stranke. Se zanimivost: seja je bila v galeriji delavskega doma, saj je v poletnih dneh sejna soba na občini prava savna. Uspešni košarkarji 15. junij - Košarkarji KK GD Hrastnik so uspešno zaključili tekmovalno sezono 1999/2000. Članska ekipa je končala sezono na 7. mestu 1 B SKL. V 22. krogih tekmovanja so dosegli 10 zmag in zabeležili 12 porazov. Bolje so igrali z boljšimi nasprotniki. Ekipo je vodil trener Drago Gomilar. Največji delež v igri je padel na izkušene igralce (Goran Čop, Jože Žitnik, Slevica Čeko), velik delež k uspešnim nastopom pa gre tudi ostalim igralcem prve ekipe (David Čop, Andrej Šoštarič, Tomaž Baloh, Edo Golotič, Tadej Tušek in Rok Deželak). Lepo so se v delo članske ekipe vključevali tudi mlajši igralci (Davor Brečko, Darko Mijatovič, Davor Škalički, Uroš Godicelj, Aleš Lokar in Rok Zupančič). Kadetska ekipa KK GD Hrastnik je odigrala 16 tekem, dosegla 12 zmag in 4 poraze. V slovenskem tekmovanju je dosegla 35. mesto med 60 ekipami. Mladinska ekipa je v 16 tekmah enajstkrat zmagala in petkrat izgubila. Osvojila je 25. mesto od 50 ekip v mladinski slovenski ligi. Pionirska ekipa letnikov 1985 je osvojila 29. mesto v Sloveniji. Šolo košarke pa je v klubu obiskovalo okrog 25 otrok. ZLSD v Gorah 18. junij - V Gorah nad Hrastnikom so se zbrali na tradicionalnem družabnem srečanju člani in simpatizerji hrastniške Združene liste socialnih demokratov. Najvažnejše sporočilo iz srečanja je bila uradna potrditev kandidature za poslanske volitve jeseni. Hrastniška Združena lista bo izbirala med kandidaturo dosedanjega poslanca iz te volilne enote Mirana Potrča in hrastniškega župan Leopolda Grošlja. Sicer pa je na srečanju poleg omenjenih kandidatov za poslanca spregovoril še predsednik hrastniške ZLSD Soniboj Knežak. V družabnem delu srečanja so se udeleženci pomerili v teniškem turnirju dvojic, balinanju, pikadu in različnih družabnih igrah. Precej udeležencev je lepo nedeljo izkoristilo tudi za pravi planinski pohod do postojanke, ki je med Hrastničani še vedno zelo priljubljena izletniška točka. Golobova Mala suita 19. junij - V dvorani delavskega doma v Hrastniku so pripravili zaključni koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Hrastnik pod vodstvom Elizabete Jakšič. Med drugim so mladi glasbeniki zaigrali tudi Malo suito mladega slovenskega skladatelja Janija Goloba, kije bil na prireditvi častni gost. Mala suita obsega štiri dele (Ne ouri, ne sejaj; Petelinček je za goro šel; Aj, zelena je vsa gora; Ljubica rožice bere). Orkester seje predstavil v vsej svoji razsežnosti in w dokazal, da mladi glasbeniki pod mirnim, vendar temperamentnim vodstvom izkušene dirigentke Elizabete Jakšič vse bolj segajo k zvezdam. Predstavili so nekaj skladb iz železnega repertoarja (Eviva Espana, Barcarola, Massachusetts, bing bang bongola) pa tudi nekaj zahtevnih izvedb svetovnih mojstrov. Vsekakor je bil zaključni koncert pravi balzam za glasbeno dušo in je navdušil občinstvo v dvorani delavskega doma. Lovski piknik 19. junij - Lovska družina Dol pri Hrastniku je pripravila pri svoji lovski koči na Kopitniku že 12. lovski piknik. Na njem se zberejo lovci s svojo družino in vnuki, na piknik in v svojo družbo pa lovci vsako leto povabijo tudi vse žene pokojnih lovcev z otroci in vnuki. Seveda je piknik minil ob dobri hrani in kapljici, tudi za glasbo je bilo poskrbljeno, lovci pa so tokrat streljali le glinaste golobe. Večna luč minevanja 20. junij - V dvorani delavskega doma v Hrastniku je pripravil plesni oddelek GŠ Hrastnik izredno zanimiv baletni večer pod naslovom 1 gg Večna luč minevanja. Posvečenje spominu na Milo Kačič, pesmi je za nastop izbrala pedagoginja Žužan Bartha. Gledalci so lahko občutili nežno poezijo Mile Kačičeve, kije širši javnosti bolj znana kot igralka. Baletni nastopi so tekli na glasbo Straussa, Ligetija, Šakirova in Hačaturjana. Kot gostje na večeru sodeloval plesalec Branko Potočan. Učenke in učence je za nastop pripravila pedagoginja Žužana Bartha. Zakon o Zasavju 21. junij - Poslanci Državnega zbora so ta dan sprejeli zakon, ki je usodno zaznamoval razvoj Zasavja, Hrastnika pa še posebej. Gre za zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Zakon določa osnove za izdelavo programa postopnega zapiranja rudnika, višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa do zaprtja rudnika. Potem določa višino in način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnin za direktno škodo zaradi obratovanja TET II v regiji. V tretjem delu pa določa osnove za izdelavo programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije, organizacijo in sredstva za izvedbo programa. Po določilih zakona naj bi rudnik postopno zapirali do leta 2012, premog pa za energetske potrebe kopali do 30. oktobra 2007. Država bo poskrbela za okoljevarstveni nadzor po dokončnem zaprtju rudnika. Od leta 2000 bodo plač evali kmetijskim oškodovancem direktno škodo, ki jo je povzročilo obratovanje TET II od leta 1991 naprej. Država pa bo financirala tudi različne programe za razvojno prestrukturiranje regije zaradi postopne opustitve energetske dejavnosti do vključno leta 2008. Za zapiranje rudnika bo država od leta 2000 do 2004 namenila 15.990 milijonov tolarjev. Za odškodnino za ekološko škodo zaradi obratovanja TET II so v zakonu namenili za petletno obdobje do 300 milijonov tolarjev. Za leto 2000 bo na voljo 60 milijonov tolarjev. Za program ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije bo država v petih letih namenila največ 4,9 milijarde tolarjev, za leto 2000 naj bi bilo na voljo 60 milijonov tolarjev. Po dolgotrajnih političnih pogovorih, celo referendumu o usodi termoelektrarne in posredno tudi Zasavju, gre zdaj očitno zares. Hrastničani se bodo poslovili od premoga, ki je v največji meri zaznamoval usode tisočev in tisočev v tej dolini in določal razvojni tok Hrastnika in okolice skozi celo poldrugo stoletje. Čez dve desetletji se obeta premogu v tej dolini le še zgodovinska vloga. O proračunu 21. junij - Člani nadzornega odbora Občine Hrastnik so pregledali izvrševanje proračuna za prve štiri mesece letošnjega leta. Hkrati so se seznanili z rebalansom proračuna občine za leto 2000. Delnice naprodaj 21. junij - Svetniki občine Hrastnik so na zadnji seji pooblastili župana Leopolda Grošlja, da poskrbi za odprodajo delnic in kapitalskih deležev občine v nekaterih podjetjih. Občina Hrastnik je lastnica 1779 delnic Ljubljanske banke, Banke Zasavje. Delnice prodajajo v paketu po polovični knjigovodski vrednosti na zadnji dan leta 1999, torej po nekaj več kot 26 tisoč tolarjev za delnico. 2933 delnic Cestnega podjetja Ljubljana prodajajo po najmanj 30 odstotni knjigovodski vrednost na zadnji dan leta 1999, po najmanj 30 odstotni knjigovodski vrednosti pa ponujajo na trgu tudi delež, ki ga ima občina v kapitalu GD, podjetja za gradbeno dejavnost Hrastnik. Občina bi lahko po ocenah s prodajo delnic in kapitalskih deležev v letu 2000 dobila v proračun 50 milijonov tolarjev. S tem bi pokrila izpad lanskoletnih prihodkov, v rebalans letošnjega plana prihodkov pa ne bi več vključevala 35 milijonov tolarjev, za katere občina toži državo. Te bi vključila v proračun šele takrat, ko bi bili dejansko na žiro računu občine. Dr. Branko Kalpič 21. junij - Dr. Ludvik Toplak je na Univerzi v Mariboru promoviral za doktorja znanosti Branka Kalpiča, kije doktorat dosegel z dizertacijo Modeliranje enitet v projektno organiziranem podjetju. Dr. Kalpič je srednjo in visoko šolanje opravil v strojništvu. Leta 1996 je v okviru postdiplomskega študija preživel eno leto v Avstraliji, kjer seje lotil novega študijskega področja. Na tamkajšnji univerzi seje posvetil ožjemu strokovnemu področju, ki obsega management, organizacijo in informatiko. Dr. Kalpič je zaposlen v podjetju Eti na Izlakah, kjer skrbi za področje razvoja, informatike in sisteme upravljanja. Uspehi 22. junij - Z zaključno prireditvijo za starše v hrastniški športni dvorani so hrastniški osnovnošolci poskrbeli za primerno oddolžitev svojim staršem. Dan kasneje so šolanje v šolskem letu 1999/2000 tudi uradno zaključili in prejeli spričevala. Sicer pa so v juniju opravili še ogromno stvari. Udeležili so se področnega tekmovanja v troboju v Celju, pa državnega tekmovanja v atletiki v Ljubljani. Junij je bil čas končnih izletov (ranč Kaja in Grom, Debeli Rtič, Živalski vrt Ljubljana itn.), La razred pa seje udeležil nagradnega izleta na zaključno prireditev v tekmovanju Cisti zobje v Ljubljano. Tudi pevci so se odpravili na končni izlet v Pomurje. Seveda ni šlo tudi brez valete, na kateri so se od osnovne šole in svojih učiteljev poslovili osmošolci. V juniju je bilo še nekaj tekmovanj. Tako so na državnem srečanju Mladih tehnikov Hrastničani dosegli nekaj lepih uvrstitev: Andrej Vabič - diploma (MČ-1), Andrej Ulaga - 2. mesto (jadrnice), Jernej Cvetkovič in Matej Juršak -priznanje (rakete). V Veseli šoli sta zlati priznanji na državnem tekmovanju prejeli Irina Nemet in Sara Terzič. Tudi Dolani so izkoristili junij za številne izlete (Gorenjska, Logarska dolina, Notranjska, Gardaland, Štajerska). Otroški pevski zbor je v športni dvorani prikazal svojo dejavnost učencem nižje stopnje. Velika torta 23. junij - Na OŠ Vitka Pavliča so učenci skupaj z učitelji ta dan pojedli veliko torto z napisom "Šolsko leto 1999/2000". Seveda, končalo seje šolsko leto, podelili so spričevala in veseli vstopili v počitnice. Dan prej seje 21 učencev skupaj z učitelji vrnilo iz šole v naravi, kjer so preživeli nekaj čudovitih dni ob športnih, naravoslovnih in družabnih aktivnostih. V juniju pa so se učenci OVI udeležili še atletskega mitinga v Krškem. Starost in mladost 23. junij - S koncem šolskega leta se je končalo čudovito sodelovanje med stanovalci Doma starejših Hrastnik in učenci 4.a razreda OŠ heroja Rajka Hrastnik. Pobudo za srečevanje generacij je dala učiteljica Mira Kolander, kije s svojim razredom od marca do konca šolskega leta večkrat gostila in prišla v goste. Otroci in starejši iz skupin za samopomoč Deteljice in Slavčki so navezali prijetne stike. Na druženjih so se pogovarjali, se spoznavali, skupaj so peli. V šoli so učenci pripravili čudovito uro, v kateri so predstavili svoje šolsko delo in izdelke. Stanovalci doma pa so spregovorili o svojih spominih na šolo. Na zadnjem srečanju so učenci predstavili svojo pesem, ki sojo pospremili z instrumenti, ki sojih sami izdelali. Stanovalci pa so jim pokazali in jih povabili k ročnim delom ter pokazali, kako potekajo ure ugankarjev. Vsekakor so novi znanci postali zelo dobri znanci, ki so znali svoje druženje spremeniti v dogodke, ki se jih je vredno spominjati. Forstek prvak 25. junij - Ekipa Forsteka je državni prvak v raftingu. Po dolgotrajni sezoni je postala prvak šele v zadnjem vikendu, ko so sobotne tekme fantje odpeljali izjemno borbeno in dobro ter si zagotovili zadostno prednost pred večkratnimi svetovnimi prvaki Bobri. Hrastničani so se še posebej izkazali z uigranimi vožnjami v slalomu. Na koncu so osvojili naslov slovenskih prvakov z 534 točkami pred Bobri (529), Gimpex Straža (401), Tinaraft (383), na peto mesto pa se je povzpela druga ekipa Forsteka s 320 točkami. Ekipa Forsteka nastopa v naslednji postavi. Franc Barič (trener in član ekipe), Damjan Železnik, Leopold Brglez, Robert Marinko, Miroslav Avbelj, Branko Žagar in Matej Detič. Z njimi pa redno sodeluje tudi državni reprezentant v spustu Aleksej Bočko. Gasilci na Kalu 27. junij - Na Kalu se je zbralo 57 mladih gasilcev iz hrastniških gasilskih društev Hrastnik - mesto, Dol, Prapretno, Marno in Turje ter prvič tudi nekaj gasilcev iz Trbovelj. Na gasilskem taboru so preživeli tri dni. Spali so v šotorih, jedli pa v planinskem domu na Kalu. Tabor je tudi letos vodil Darko Majcen, pomagalo pa mu je 5 izkušenih mentorjev. Tabor je pripravila Občinska gasilska zveza. Zanimivo, daje bilo med mladimi letos skoraj polovica deklet. Moja lepa dežela 30. junij - Območna zbornica GZS za Zasavje je objavila rezultate regijskega ocenjevanje urejenosti krajev in podjetij v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2000. V treh zasavskih občinah, Litiji in Radečah je petčlanska komisija v drugi polovici junija ocenjevala vse kraje, ki so jih predlagale občinske ocenjevalne komisije. Lotili so se tudi ocenjevanja podjetij. Rezultati so pokazali, daje hrastniška občina lepo urejena. Med srednjimi mesti je Hrastnik s povprečno oceno 9,28 zasedel prvo mesto med štirimi zasavskimi "glavnimi mesti". V 164 kategoriji drugih krajev pa seje na prvo mesto povzpel s skupno oceno 9,085 Dol pri Hrastniku. Med hribovskimi kraji je izjemno visoko povprečno oceno 9,525 prejel Kopitnik in se uvrstil na prvo mesto. Med osnovnimi šolami pa je s povprečno oceno 9,687 zmagala OŠ heroja Rajka Hrastnik. Tudi med podjetji so se hrastniška podjetja dobro odrezala. Kamnoseštvo Šergan je zmagalo v skupini malih podjetij s povprečno oceno 9,950, Toplarna je zasedla 2.-3. mesto z 9,925. Med srednjimi in velikimi podjetji pa je ob zmagi izlaškega Etija med 10. podjetji Sinet zasedel z rezultatom 9,9 tretje mesto. Pester junij 30. junij - S srečanjem s stanovalci, ki so junija praznovali svoj rojstni dan, so v Domu starejših zaključili prireditve v juniju, kije bil izjemno bogat mesec. Že prvega so stanovalcem popoldne popestrili učenci OŠ Dol pri Hrastniku z recitacijami in nastopom pevskega zbora pod vodstvom Alenke Razpotnik. V vrtcu Čenča v KS Steklarna so otroci pod vodstvom Ane Učesanek in Mire Smodiš pripravili stanovalcem doma sproščen nastop. 8. junija se je pevski zbor stanovalcev, ki so ga ustanovili konec leta 1999, pod vodstvom Andreje Kurbus udeležil revije pevskih zborov domov za stare v Ljubljani. 21. junija so pripravili družabno srečanje za člane skupine za ročna dela, ki se zaradi slabega zdravja niso mogli udeležiti celodnevnega izleta. Dan kasneje so stanovalke pod vodstvom vodje prehrane v domu Damjana Zelenika pripravile pizzo. Za odlično oceno. 29. junija pa so že petič v domu pripravili športne igre zasavskih domov. Med ekipami domov starejših Polde Eberl Jamski z Izlak, Franc Salamon iz Trbovelj in hrastniškega doma so bili tokrat najboljši Izlačani. Tekmovali so v ruskem kegljanju, pikadu, metanju obročev, bližanju krogov in strelih na gol. Vinko Žagar Fotografska kolonija "HRASTNIK 2000" OBČINSKI PRAZNIK 2000 Zloženka o prireditvah 16. junij - V vseh hrastniških gospodinjstvih so ob začetku prireditev ob občinskem prazniku prejeli lično zloženko o prireditvah ob prazniku. V zloženki je bilo predstavljeno vseh 37 prireditev, ki so bile posvečene občinskemu prazniku Hrastnika. Se posebej prireditve 3. julija ter slavnostna podelitev občinskih priznanj. Zloženko so popestrile odlične fotografije Branka Klančarja. Zaklonišče prepeva 17. junij - Letošnje leto so prireditve ob občinskem prazniku začeli mladi. Študentski klub Šoht je pripravil na rokometnem igrišču v športnem parku na Logu v Hrastniku mladinski žur. Že dopoldan so pripravili tekmovanje v rolkanju. Šohtovci so poskrbeli za primerno glasbo in nagrade. Zvečer pa so za žur poskrbeli mladi glasbeniki. Obiskovalce so razgreli domačini z imenom Razvaline, krška skupina Holder in še goriški ansambel Zaklonišče prepeva, ki je že uveljavljena skupina. 25. junij - dan državnosti 3. julij - Praznik občine Hrastnik Cici matura 19. junij - V športni dvorani na Logu v Hrastniku so se zbrali mali šolarji, ki se poslavljajo od prostorov hrastniških vrtcev. Na prireditvi Cici matura 2000 so staršem in gostom predstavili svojo bogato dejavnost. Nanjo so se otroci in vzgojiteljice temeljito pripravili. Že himne vrtcev Dolinca, Čenča, Sonček in Lučka so pomenile, daje stvar zelo resna. Župan Leopold 167 Grošelj je otrokom povedal nekaj vzpodbudnih. Slavljenci so si še posebej zapomnili besede, da bo po prireditvi skupaj z ravnateljico Slavico Pavlič vsem postregel s torto. Ravnateljica se je zahvalila tistim, ki so bili zahvale potrebni in vzpodbudila svoje cicimaturante pred odhodom v šolo. Vseh 130 malih šolarjev, v šolo jih bo od teh odšlo 90, seje izkazalo z odličnim petjem v skupnem zboru. Zapeli so Polževo snubitev, pa Cici himno Romane Krajnčan. In potem priklicali duet za umret Jaba daba du, ki ga sestavljata čarodej in žongler Toni Mežan, in one man band Žare Kuč, ki obvlada precej klovnovskih in drugih spretnosti. Hrastniška pokrajina 22. junij - Ljubitelji kulture in fotografije iz Zasavja so pokazali izjemno veliko zanimanje za razstavljene fotografije Branka Klančarja. Galerija delavskega doma v Hrastniku je bila polna kot že dolgo ne, stiski rok avtorju pa polni iskrenega navdušenja. Branko Klančar in občina Hrastnik sta vabila na otvoritev z ličnima vabiloma v obliki kartic in s prijetno Moorovo mislijo: "Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje, in se vrača domov, da to najde." V svojem nagovoru je predsednik Zveze kulturnih društev Hrastnik Drago Kopušar izrazil iskreno veselje, da odpira nekoliko drugačno razstavo fotografij. Predvsem so obiskovalce navdušili posnetki iz zraka, ki hrastniško krajino predstavljajo v povsem novi luči. Branko Klančar je v svojem nagovoru poudaril, daje za te posnetke pomemben tudi izkušen pilot. Sam leti s hrastniškim rojakom Marjanom Leskovarjem in mu 168 popolnoma zaupa. Poudaril j e še, daje nalašč za te vroče poletne dni izbral tudi nekaj zimskih posnetkov, ki so nastali predvsem na njegovih sprehodih po Kalu. In tudi te fotografije so bile za obiskovalce prava osvežitev. Šport 23. junij - V KS Steklarna so pripravili na balinišču pri Logarju balinarski turnir za prehodni pokal KS Steklarne. Na Logu pa so se na nogometnem turnirju zbrali zelo mladi nogometaši. Razstava ročnih del 23. junij - Na Dolu pri Hrastniku so v gasilskem domu pripravili otvoritev razstave ročnih del sekcije Društva upokojencev Dol. Tudi tokrat so se upokojenke izkazale z zanimivimi razstavljenimi izdelki, ki si jih je ogledalo precejšnje število obiskovalcev. Otvoritev so popestrili učenci Glasbene šole Hrastnik in oktet Simon iz Dola pri Hrastniku. Kolesarji v Gore 24. junij - Udeležba na že tretjem kolesarskem vzponu v Gore je bila še posebej zanimiva, saj je bila tekma, ki sojo pripravili prizadevni člani Kolesarskega društva Hrastnik, tudi otvoritvena tekma letošnjega pokala Slovenije. Start dirke je bil pred osnovno šolo heroja Rajka na Logu v Hrastniku. Kolesarji so vozili v strnjeni koloni do Brnice, kjer seje pričela prava dirka. Cilj je bil pri planinskem domu v Gorah. Proga je bila dolga 12 kilometrov, višinska razlika je 525 metrov, maksimalni naklon pa 15 stopinj. Na Kumu 24. junij - Območno združenje veteranov vojne za Slovenije iz Zasavja je pripravilo bo 9. obletnici vojne za Slovenijo in obrambi oddajnika na Kumu ter ob 10. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite pri spominskem znaku Kum 91 posebno slovesnost. Slavnostni govornik, predsednik pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo Matjaž Piškur je poudaril vlogo Zasavčanov v vojni za Slovenijo. Kulturni program je povezoval Bogdan Barovič, polepšali pa so ga orkester Slovenske vojske ter pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje. Tovariško druženje je popestril duo Hip hop. Revija orkestrov 24. junij - V Hrastniku pred OŠ heroja Rajka so pripravili zanimiv koncert zasavski pihalni orkestri. Na 3. medobčinski reviji so nastopili: Pihalni orkester Litija pod vodstvom dirigenta Vasje Namestnika, KD Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom Edvarda Eberla, Delavska godba Trbovlje z dirigentom Alojzom Zupanom, Rudarska godba Hrastnik z dirigentom Jožetom Baničem ter kot gostje še Jugendblassorchester Kiips iz Nemčije pod vodstvom Gunterja Pohla in Wolfganga Riedla. Revija je v park na Logu privabila številno občinstvo, ki je z aplavzi nagradilo godbenike za prijetno glasbeno dopoldne. Revijo je organizirala Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Trbovelj. Dolska noč 24. junij - V okviru hrastniškega občinskega praznika so tudi letos člani Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik pripravili tradicionalno Dolsko noč. Tokrat je bila Dolska noč spet na zunanjem igrišču pri dvorani Dolanka, kjer se je zbralo skoraj 2000 obiskovalcev. Popoldan je igral ansambel Še pa še, zvečer pa se je rajalo ob zvokih ansambla Dori. Organizatorji so pripravili bogat srečolov, pekli so vola, za otroke in druge so postavili zabaviščni park, ob polnoči so žrebali bogate nagrade, potem pa je nebo nad Dolom razsvetlil še ognjemet. Rokometaši so imeli izjemno srečo tudi z vremenom. Klopi in mize je namreč dež poškropil tik pred začetkom večernega žura, potem se 170 je zvedrilo, ko so glasbeniki pospravili svoje inštrumente, pa seje pošteno ulilo. Popoldan so pred spomenikom na Dolu igrali na promenadnem koncertu godbeniki Rudarske godbe na pihala. Veselo v KS Steklarna 25. junij - Ta dan, ko so Slovenci praznovali Dan državnosti, so pripravili več prireditev v KS Steklarna. Dopoldan so zadoneli zvoki Steklarske godbe, kije pripravila promenadni koncert v naseljih te krajevne skupnosti (Trtica, tržnica pri Steklarni, naselje Za Savo, Podkraj). Potem pa so se po brzicah Save spustili kajakaši in kanuisti na divjih vodah, ki so tekmovali za pokal Slovenije. V sprintu je med mlajšimi deklicami zmagala Nika Mozetič (SE), med starejšimi Puhanova (Real), med mlajšimi mladinkami pa Stoji lova (Real). Med mlajšimi dečki je slavil Žbogar, med starejšimi Mrak in med mladinci Žnidaršič (vsi SE). Med kanuisti je med mladinci zmagal Hrastničan Jamšek. V slalomu so bile med dekleti najbolje Nika Mozetič (SE), Puhanova in Stojilova, med fanti pa Astrelj (Real), Jernejčič (Ljubljana), Albreht (Real) ter še enkrat Jamšek (SH). Forstek na Dolu 27. junij - Trak na otvoritvi novih proizvodnih prostorov družbe Forstek na Dolu pri Hrastniku sta slavnostno prerezala naj starejši delavec Forsteka Alojz Maurer in hrastniški župan Leopold Grošelj, ki je zbranim tudi spregovoril. Prireditev je popestrila steklarska godba na pihala. Številne udeležence slovesnosti je nagovoril tudi direktor Forsteka Avgust Fišnar. Povedal je, da se bo okrog 60 zaposlenih v Forsteku v nove prostore vselilo jeseni, kar bo za firmo precejšen logistični zalogaj. Gradnjo sodobne delavnice in spremljajočih prostorov je prevzelo podjetje GD Hrastnik, načrte pa je pripravil Beton projekt iz Zagorja. Forstek je Steklarna Hrastnik ustanovila leta 1993 kot hčerinsko firmo. Njihovo glavno bogastvo je znanje, glavno poslanstvo orodjarjev pa je izdelovanje orodij za steklarsko industrijo. Za Forstek je bilo prelomno leto 1997, ko so nabavili sodoben obdelovalni center in s tem presekali desetletno obdobje neinvestiranja. Odtlej vsako leto posodabljajo strojni 171 park, uvajajo najbolj sodobne programe, posodabljajo informatiko in skrbijo za izobraževanje zaposlenih. Novi prostori na Planinski cesti na Dolu so pomenili za Forstek nov izziv. Novo podjetje pa je pomembna pridobitev tudi za krajevno skupnost Dol. Praznik KS Dol 27. junij - Krajevna skupnost Dol pri Hrastniku je svoje petnajsto praznovanje krajevnega praznika v spomin na ustanovitev krajevnega odbora Osvobodilne fronte pripravila v dolski kulturni dvorani, ki so jo napolnili Dolani in gostje. Zbranim je spregovoril predsednik KS Dol Martin Mlinar, ki je podelil tudi letošnja krajevna priznanja. Prejeli so jih Franc Dovjak za 30 let aktivnega dela v Planinskem društvu Dol, Manja Goleč za izjemno bogato delo v kulturi in Darko Planinc za uspešno trenersko delo v Rokometnem klubu Dol TKI Hrastnik. V drugem delu slovesnosti so se s samostojnim koncertom predstavile pevke Ženskega pevskega zbora Svobode Dol. S petjem pod vodstvom nove pevovodkinje Sabine Vengust so polepšale praznik in dokazale, da bodo še naprej eden od stebrov kulturnega dogajanja v občini Hrastnik. 26 pevk se je na koncertu izkazalo z občutenim petjem predvsem ljudskih pesmi naše domovine in ostalih evropskih narodov. Novi prostori Sineta 28. junij - Hrastniško podjetje Sinet je slovesno odprlo nove prostore za svoj sektor varovanja. Na slovesnosti je direktor družbe Sinet Miran Grohar poudaril, da ureditev prostorov za ta sektor v steklarskem gradu pomeni tudi oživljanje te zanimive stavbe in izrazil upanje, da se jim bo kmalu pridružila še kakšna dejavnost. Grohar je v svojem govoru med drugim dejal: "Dosledno spoštovanje dogovorov, visoka strokovna usposobljenost zaposlenih, vrhunska in najboljša tehnična oprema, predvsem pa priznavanje pomena vzajemnosti pri dolgoročnem sodelovanju, so 172 značilnosti Sinetovega zanesljivega partnerstva in sodelovanja. Vse to potrjuje tudi podatek, da nam izvajanje tehničnega in fizičnega varovanja OBČINSKI PRAZNIK zaupa že preko 200 partnerjev, izvajanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu in požarnega varstva pa preko 60 partnerjev." Udeležencem svečanosti je spregovoril tudi hrastniški župan Leopold Grošelj, kije skupaj z vodjem fizičnega varovanja v družbi Sinet Igorjem Zavraškom prerezal trak pri vhodu v preurejene prostore. V kulturnem delu slovesnosti je sodelovala Steklarska godba. Obiskovalci so si lahko v novih prostorih ogledali različne naprave za vsakovrstno varovanje objektov, ljudi in razvejano dejavnost družbe. Še posebej zanimiva je bila predstavitev satelitskega spremljanja gibanja vozil po Sloveniji. Sinet je z novimi prostori ustvaril še boljše pogoje za delo svojih zaposlenih ter boljše izhodišče za razvoj svoje dejavnosti. Praznik KS Steklarna 28. junij - Kljub dežju seje precej prebivalcev krajevne skupnosti Steklarna udeležilo osrednje slovesnosti ob praznovanju krajevnega praznika, ki so jo pripravili pred Brodarskim domom. Na slovesnosti je predsednik krajevne skupnosti Boris Volaj podelil posebna priznanja KS Balinarski sekciji pododbora Steklarna Društva upokojencev Hrastnik, Steklarski godbi Hrastnik in Raft ekipi Forstek. Priznanja KS pa so prejeli Sonja Perci za delo v sekciji pletilj DU Hrastnik, Ivana Razboršek za trud pri urejanju okolja v naselju Frtica, Avgust Fišnar za delo v Brodarskem društvu in organih KS, Božo Cigelnjak za delo v KS, pri tabornikih in gasilcih in Robert Sticher I. za delo v ribiški družini. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtca Čenča, Steklarska godba na pihala, Pevski zbor Steklar, Suzana Šeruga, Simon Kovač, prireditev je povezoval Dejan Debelak, prisotne pa je pozdravil tudi župan Leopold Grošelj. Kljub dežju so krajani Steklarne pozdravili poletje. To je bil namreč moto vseh prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. OBČINSKI PRAZNIK Mali nogomet 29. junij - Na travnatem igrišču nogometnega stadiona na Logu so pripravili veteranski turnir v malem nogometu. Po izjemno napetih srečanjih, v senci j e ostalo celo evropsko nogometno prvenstvo, je zmagala ekipa Veteranov Nogometnega kluba Hrastnik pred Koreninami iz Prapretnega iz ekipo Občine Hrastnik. Nogometaši so Korenine premagali z 1 : 0, potem se prijateljsko razšli z ekipo Občine z 2 : 2, Korenine pa so nato premagale Občinarje kar s 3 : 0. Turnirje potekal v izjemno športnem vzdušju. Rafting 30. junij - Na Savi pri brodarskem domu so pripravili zanimivo tekmovanje rekreativnih ekip v raftingu. Na bregu Save seje zbralo precejšnje število gledalcev, ki so uživali v drznih vožnjah rekreativnih veslačev in jezdecev savskih brzic. Pred brodarskim domom j e 10 ekip vrtelo vesla, da seje voda penila, kot že dolgo ne. Na koncu pa so gledalci kot zmagovalce pozdravili člane ekipe Prtiča, kije po ogorčenem boju zmagala pred ekipo Kulturno rekreacij skega centra. Prenovljeni park pri GŠ 30. junij - V Hrastniku so svečano otvorili prenovljeni park in urejena asfaltna parkirišča pred stavbo Glasbene šole Hrastnik. Naložba je bila vredna 6,5 milijona tolarjev, dela pa so izvedli delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik. Na svečanosti je govoril predsednik Sveta KS Rudnik Franjo Krsnik, ki je tudi prerezal trak. Mladi člani simfoničnega orkestra Glasbene šole Hrastnik pod vodstvom Elizabete Jakšič so v promenadnem koncertu ubrali bolj poletne ritme in ogreli dlani obiskovalcev. Srečanje na Kalu 1. julij - Na Kalu je občina Hrastnik pripravila prvo srečanje Zasavčanov, ki so ga poimenovali Dan Zasavčanov. Odslej naj bi ga vsako leto pripravljali v eni od zasavskih občin. Pri planinskem domu na Kalu so s srečanjem obeležili tudi 55 letnico osvoboditve. V umetniškem programu so nastopile Rudarska godba na pihala Hrastnik, Godba na pihala iz Velike Kapele, zasavski združeni moški pevski zbori in recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Organizatorji so se potrudili s posebnimi prevozi iz doline. Pa tudi zadnji vzpon na kalsko planino so marsikomu prihranili prijazni gasilci, ki so od tunela pri smučišču vozili udeležence srečanja s kombiji do planinskega doma. Srečanja se je udeležilo okrog 1000 udeležencev, med njimi je bilo precej borcev. Radio zveze 1. julij - V okviru občinskega praznika so zvečer člani Radio kluba Hrastnik pripravili tekmovanje VHF-UHF s 24-urnim vzpostavljanjem radijskih zvez. Tekmovanje je potekalo na Kumu. Kvatrotlon 2. julij - V KS Steklarna so pripravili organizacijsko izjemno zahtevno tekmovanje v kvatrotlonu. To športno tekmovanje se je odvijalo okrog Centra vodnih športov. Zal so zaradi vetra odpadli poleti s padalom. Padalci PD Metulj iz Rimskih Toplic so zaman čakali na startu. Tako so se v devetih ekipah pomerili le tekmovalci v kolesarjenju, kajaku in teku. Kolesarili so od brodarskega doma po desni strani Save do meje občine in nazaj (14 km). Kajakaši so se spustili po Savi do meje občine Hrastnik, potem pa so se podali na pot tekači, ki so v cilj pritekli pri brodarskem domu. Oboji so premagali 7 kilometrsko progo. Med udeleženci so bila številna znana imena, med njimi zmagovalec kolesarskega vzpona v Gore Miran Cvet, znana tekača Radovan Skubic in Heda Kotar ter vrsta hrastniških kajakašev. Zmagala je ekipa, v kateri je kolesaril Borut Šinkovec, kajak j e vozil Damjan Železnik, tekel pa je Lovro Petrin. Druga je bila ekipa v postavi: kolesar Boštjan Pečnik, kajakaš Robi Seničar in tekač Žiga Zalokar, tretja pa ekipa v postavi kolesar Miha Halzer, kajakaš Franc Seničar in tekač Radovan Skubic. Družine v Gore 2. julij - V Gorah je precej družin izkoristilo lepo vreme in se udeležilo tradicionalnega pohoda 100 družin v Gore. Pohod je pripravilo Planinsko društvo Dol pri Hrastniku, udeležilo se gaje kar 150 udeležencev, ki so v Gore odšli iz železniške postaje v Hrastniku, z Dola in iz Turja. Dolski planinci so jim postregli z okusno obaro, golažem in pasuljem. Dolanom in Hrastničanom se je pridružilo še 70 Ptujčanov. Precej udeležencev pohoda je izkoristilo obisk Gor še za ogled prenovitvenih del na cerkvi sv. Jurija. Veterani v Dolanki 2. julij - V dvorani Dolanka na Dolu so pripravili tradicionalni turnir veteranskih ekip v rokometu. Zmagali so Ribničani pred Dolani, ekipo Zasavja, Celjem, Radečami in drugo ekipo domačinov. Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Ribničana Janeza Ilca, za najboljšega vratarja Zagorjana Ivana Ramšaka, najboljši strelec je bil Celjan Tone Medved, naj starejši udeleženec pa Janez Kotnik z Dola. Slovesno v Savni Peči 2. julij - V Savni Peči so obeležili svoj krajevni praznik z otvoritvijo cestnega odseka. Odcep od ceste proti Šavni Peči do stanovanjske hiše Zver so zgradili delavci Gradbene dejavnosti, za asfaltiranje 360 metrskega odseka pa so v občinskem proračunu namenili 5,8 milijona tolarjev. Na prireditvi sta spregovorila predsednica krajevne skupnosti Danica Černuta in župan Leopold Grošelj, kije skupaj z domačimi otroki tudi svečano prerezal trak. Ulična košarka 3. julij - V KS Steklarna so pripravili na otroškem igrišču "na Kranjskem" tekmovanje v ulični košarki. Najbolj so se izkazali hrastniški Old boysi, ki so premagali vse štiri svoje nasprotnike. Ekipe so si nadele zanimiva imena. Drugi so bili Grobijani, tretjaFrtica, četrti Trbovci in peti Odpisani. Svečano ob prazniku 3. julij - Na svečani prireditvi ob hrastniškem občinskem prazniku v dvorani delavskega doma sta župan Leopold Grošelj in podpredsednik Komisije za odlikovanja Jure Bantan podelila srebrno priznanje občine Hrastnik podjetju Sinet za uspehe na gospodarskem področju, bronasta pa Albinu Jančiču za delo v društvih, Alekseju Bočku za športne uspehe in lutkovni skupini Miškolin iz hrastniškega Vrtca za uspešno delo na kulturnem področju. Župan je na slovesnosti med drugim dejal, da so v Hrastniku prekopali na milijone ton premoga, previharili viharje, prebrodili krize. In tudi takrat, ko bo rudarjenje dokončno izginilo iz hrastniške doline, bo 3. julij še vedno hrastniški občinski praznik, saj tisto, na kar so bili Hrastničani vedno ponosni, ne sme utoniti v zgodovinski spomin. Svoj govor je končal z obljubo, da se bodo v Hrastniku še naprej trudili za dostojno življenje vsakogar in dodal: "Kajti. Pripadnost skupnosti rodi sadove. Delo krepi samozavest. Znanje širi obzorje." Proslava ob občinskem prazniku je izzvenela v vedrih tonih zabavnega orkestra Swing pod vodstvom dirigenta Vanje Tomca. Mladostno razigrani so bili tudi odličnjaki hrastniške osnovne šole, ki so letos prejeli županovo pero za same odlične ocene v vseh letih šolanja. Tokrat so priznanje prejeli Vasja Bočko in Tjaša Seničar iz Hrastnika ter Aleksej Dolinšek in Barbara Pavčnik z Dola. Praznovanje, izmed častnih občanov se ga je udeležil le Marjan Orožen, seje zaključilo s prijetnim druženjem v poslovni dvorani. Pred začetkom svečane proslave je za primerno razpoloženje poskrbela Rudarska godba na pihala s promenadnim koncertom pred hrastniškim kulturnim hramom, zvečer pa si je zelo veliko Hrastničanov in drugih obiskovalcev ogledalo še baklado na Savi, ki so jo pripravili člani Brodarskega društva Hrastnik. Cesta na Ano 4. julij - Prebivalci naselja ob cestnem odseku Veličkova - Ana so veselo zaploskali, ko sta članica sveta krajevne skupnosti Rudnik Antonija Zupančič in domačin Tone Ravnikar prerezala trak na začetku asfaltiranega cestnega odseka. Za 750 metrov dolg odsek, ki so ga uredili delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik so v občinskem proračunu namenili 9,6 milijona tolarjev. Predsednik krajevne skupnosti Rudnik Franjo Krsnik je v govoru na Ani omenil, da bo nova pridobitev polepšala okolje in življenje tamkajšnjim prebivalcem, pa tudi številnim vrtičkarjem, ki jyg obdelujejo zemljo na Ani. V tej krajevni skupnosti so v zadnjih letih uredili precej parkirišč, nekaj cestnih odsekov in javnih površin. Pred kratkim so uredili okolico glasbene šole, letos pa se bodo lotili še platoja pred hrastniškim delavskim domom. Hrastniški godbeniki so ob otvoritvi igrali na istem mestu kot nazadnje pred točno 40 leti v tem delu Hrastnika, svečanost pa je potekala prav na Ani, kjer je leta 1934 potekal znameniti gladovni rudarski štrajk. V njegov spomin pa Hrastničani praznujejo svoj občinski praznik. različni sponzorji. Gasilci so pred gasilskim domom razstavili še tri brizgalne, stare okrog 100 let, ki so jih v začetku stoletja kot sodobno gasilsko opremo kupili takratni gasilci na Dolu in v Prapretnem. Nov gasilski avto 5. julij - V Hrastniku so se postrojih gasilci hrastniških gasilskih društev. Svojemu namenu so svečano predali nov gasilski kombi, ki gaje vžgal član Gasilskega društva Hrastnik - mesto Slavko Draksler mlajši. Ob predaji ključa je župan Leopold Grošelj zaželel, da bi kombi rabili predvsem v preventivne namene. Za srečo pa je z razbitim kozarcem poskrbel poslanec Miran Jerič, ki je gasilcem pomagal pri nakupu vozila. Predsednik društva Božo Cigelnjak je v svojem nagovoru povedal, da so gasilci v občini sodobno opremljeni tudi po zaslugi razumevanja občine in širše družbe. Za kombi s primerno opremo so gasilci odšteli okrog 7 milijonov tolarjev, ki sojih prispevali poleg društva in Gasilske zveze še Nogometni turnir 6. junij - Športne prireditve ob občinskem prazniku so se zaključile z nogometnimi tekmami v športni dvorani Dolanka. Zal zaradi nesporazuma niso odigrali tradicionalnega turnirja med nogometnimi ekipami krajevnih skupnosti Rudnika, Steklarne in Dola, saj ekipe Steklarne ni bilo na turnir. Zmagovalci so postali po zanimivi tekmi med Dolom in Rudnikom igralci Dola, ki so zmagali z rezultatom 5 : 3. V tradicionalni tekmi so se pomerili tudi znani Hrastničani in Dolani. Tokrat so Dolani z golom v zadnjih 179 sekundah tekme premagali ekipo občine Hrastnik z rezultatom 3 :2. Tudi ta tekma je bila polna lepih potez igralcev in odličnih obramb vratarjev. OBČINSKI PRAZNIK Nova cesta na Kovku 7. julij - Na Kovku so predali namenu dober kilometer dolg odsek posodobljene asfaltirane ceste od Zavrla do Kupške vasi. Naložba je bila vredna 18 milijonov tolarjev, dela so opravili delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik. Na otvoritvi j e podpredsednica krajevne skupnosti Kovk Darinka Ostanek povedala, da je 18 lastnikov zemljišč v Kupški vasi izjemno zadovoljnih z novo pridobitvijo, saj je vse več tistih, ki prebivajo v tem delu Kovka in so si dolgo želeli sodobno povezavo z dolino. Cesto je odprla skupaj z županom Leopoldom Grošljem, za kulturni del programa pa je z ubranim petjem poskrbel oktet Simon Kulturnega društva Svoboda z Dola pri Hrastniku. Domačini so pri domačiji Bezgovšek poskrbeli, da ta dan nihče iz vasi ni odšel žejen ali lačen - niti ne slabe volje. Slovesno na Marnem 8. junij - Na Marnem so v soboto zaključili letošnje prireditve ob občinskem prazniku občine Hrastnik. Zbranim sta spregovorila predsednica sveta krajevne skupnosti Marno Marinka Anžlovar in župan Leopold Grošelj. Na Marnem so slovesno zaključili petletno izgradnjo vodovodnega sistema, odprli komunalne pridobitve in otroško igrišče pri družbenem domu. Za igrišče so namenili 5,2 milijona tolarjev. Letos so v okviru posodabljanja vodovodnega sistema zgradili sistem od Uničnega do Brdc, naložba je bila vredna 8 milijonov tolarjev. V petih letih so za gradnjo vodovodnega sistema na tem delu občine in povezavo z dolino namenili kar 120 milijonov tolarjev. V tej KS so uredili vodovod v naseljih Zgornje Marno, Unično, Krištandol in Brdce. JULIJ 2000 't Rudarska proslava 1. julij - V trboveljskem delavskem domu je podjetje Rudnik Trbovlje -Hrastnik ob dnevu slovenskih rudarjev pripravilo priložnostno proslavo. Na njej so pripravili izjemno zanimivo multimedijsko predstavitev podjetja. Proslavo rudarskega praznika so polepšali s koncertom člani Delavske godbe Trbovlje in MPZ Akademik, v katerem pojejo mladi iz vsega Zasavja. Izraelci 1. julij - Direktor TKI Hrastnik Branko Majes je podpisal s predstavniki izraelske firme Rotem-Negev pogodbo o dodelavnem poslu - predelavi fosforne kisline v prehrambene fosfate. S tem se je odprla nova veja v proizvodnji fosfatov v TKI Hrastnik. V letu 2001 bodo po pogodbi za Izraelce namenili kar četrtino svoje proizvodnje v projektu fosfatov, proizvodnja v tem projektu pa pomeni več kot polovico vse proizvodnje tega hrastniškega podjetja. Posel je dolgoročen in za TKI Hrastnik izjemno pomemben, saj njegova letna vrednost znaša okrog 5 milijonov nemških mark. Dražja toplota 1. julij - V občini Hrastnik so ta dan pričele veljati višje cene toplotne energije. V Toplarni Hrastnik so predlagali 2,5 odstotno podražitev. S tem so povečali variabilni del cene, pri tem pa so upoštevali samo višje cene energentov. S tem so se strinjali tudi občinski svetniki, ki dajejo mnenje kot pristojni organ občine. Za toplotno energijo so odtlej tisti, ki plačujejo po stanovanjski tarifi, odšteli skupaj 6878 tolarjev za megavatno uro energije, drugi, ki plačujejo po industrijski tarifi pa 12739 tolarjev za megavatno uro. Zadnja podražitev toplotne energije v hrastniški občini je bila 1. junija za 6,5 odstotka. Konec šole 2. julij - V šolah so ocenili rezultate svojih učencev v šolskem letu 2000/2001. Od 895 učencev v hrastniški osnovni šoli heroja Rajka je razrede izdelalo 875 učencev (97,77 %), nezadostnih jih je bilo 20. V hrastniški šoli je na nižji stopnji z nezadostnim uspehom končalo šolanje 5 učencev, na Dolu pa so izdelali prav vsi. Na višji stopnji je v Hrastniku "padlo" 10 učencev, na Dolu pa 5. Na višji stopnji so se najbolj izkazali osmošolci, ki so na celotni šoli dosegli 100 odstoten uspeh v šolanju. Čestitke si zaslužijo tudi drugošolci, kjer v nobenem razredu na šoli ni bilo niti enega nezadostnega učenca. Laznik zmagal 2. julij - Gregor Laznik, član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik, je zmagal na tekmi mladinskega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu. Laznik je prepričljivo opravil s konkurenco. Po prvem teku je kazalo še na večji uspeh Hrastničanov, saj je vodil še en član hrastniškega kluba Peter Kauzer. Vendar je Peter na drugi progi zapravil lepo priložnost. Gregorje dokazal dobro pripravljenost pred mladinskim svetovnim prvenstvom, oba Hrastničana pa sta se z odličnimi vožnjami uvrstila v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo v Bratislavi. Rudarji na Kalu 3. julij - Stanovski praznik so rudarji proslavili z družabnim srečanjem na Kalu. Tam seje ob lepem vremenu zbralo več kot 1500 udeležencev iz hrastniških in trboveljskih jam ter seveda rudarski 182 gosti. Dan so preživeli ob tovariškem stisku rok in zabavi, za katero je bilo dobro poskrbljeno. Z Istro 3. julij - V Zagorju so ta dan podpisali sporazum o regijskem sodelovanju med zasavsko regijo in istrsko županijo. Podpisala sta ga predsednik skupščine Regionalnega centra za razvoj zasavske regije mag. Miro Štrajhar in župan istrske županije Stevo Žufič. V sporazumu sta se obe regiji (v zasavsko spada tudi Hrastnik) zavezali k povezovanju na različnih področjih, še posebej na gospodarskem, prostorskem planiranju in varstvu okolja. Izvoz 46 milijonov 5. julij - Območna zbornica GZS za Zasavje je objavila informacijo o blagovni menjavi zasavske regije s tujino. V prvem polletju je znašal izvoz zasavske regije 46 milijonov dolarjev. Hrastniška podjetja so izvozila za 16,2 milijona dolarjev (3,5 milijonov manj, kot leto prej v enakem obdobju). V prvem polletju leta 2000 so podjetja v hrastniški občini uvozila za skoraj 6 milijonov dolarjev izdelkov in materiala (nekaj manj kot v istem obdobju leta 1999). Športne igre 10. julij - V hrastniškem Domu starejših se vedno dogaja kaj novega. Poleti pripravljajo različne aktivnosti, ki so poletno obarvane. Pred začetkom počitnic pa so se v Hrastniku kot vsako leto zbrali stanovalci iz doma Polde Eberl Jamski iz Izlak, doma Franc Salamon iz Trbovelj ter gostitelji. Pomerili so se na športnih igrah zasavskih domov. Tokrat so pripravili tekmovanje v ruskem kegljanju, pikadu, metanju obročev, bližanju krogov in strelih na gol. Lani so prehodni pokal osvojili Trboveljčani, letos pa so bili najboljši Izlačani. Prostori diabetikov 11. julij - V začetku junija je Društvo invalidov Hrastnik pričelo uporabljati društveni prostor v poslovni stavbi bivše rudniške uprave na Cesti 3. julija 7 v Hrastniku. Pisarna omogoča normalno delo društva, v njej enkrat mesečno pripravljajo srečanje članov, kije namenjeno predvsem ohranjevanju zdravja. Vrata so odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 10. do 12. in 16. do 17. ure. Društvo je pričelo izdajati tudi svoja obvestila. V tretji številki vabijo člane v šolo zdrave prehrane v Šmarjeških Toplicah. V društvenih prostorih je moč meriti krvni sladkor in krvni tlak, svojim članom pa ponujajo še vodič do boljše oskrbe sladkorne bolezni ter brošuro magistra Davorina Sevška o tem, kako ohranimo vid pri sladkorni bolezni. Novice 11. julij - V julijski številki hrastniških Obrtniških novic člani zbornice najdejo informacije o kriterijih za odpis prispevkov iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, zaostrenem nadzoru nad prometom s kemikalijami ter spremembah pravilnika o prevozih skupin otrok, ki so precej omilile zahteve, ki jih je prinašal prejšnji pravilnik. Avtoprevozniki so zadovoljni, da ni potrebno več urejati hrvaških univerzalnih dovolilnic, novice pa prinašajo tudi informacijo o merili za določanje dežurnih trgovin v občini. Odveč niso niti informacije o sejmih, posojilih malemu gospodarstvu, športnih igrah obrtnikov, pohodu na Triglav, regresih ter prijavah in odjavah obrti in podjetniške dejavnosti. Letovanje 13. julij - Občinska Zveza prijateljev mladine Hrastnik je tudi letos pripravila letovanje za otroke iz občine Hrastnik. Desetdnevno letovanje so preživeli v Gorenjskem letovišču v Tineti pri Novemgradu. V Istri so bili hrastniški otroci od 3. do 13. julija. Čeprav je bila polna cena desetdnevnega bivanja 49 tisoč tolarjev, je z uveljavitvijo subvencije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije znašala cena letovanja le 23 tisoč tolarjev. V Pineti je za letovanje otrok poskrbljeno več kot dobro, saj leži letovišče neposredno ob morju, ima svojo urejeno plažo, precej možnosti za igre in športne dejavnosti. Zelo pomembna je celodnevna zdravstvena oskrba, hrana je pestra, v letovišču pa poskrbijo tudi za pedagoško vodstvo, strokovnjaka za telesno vzgojo in vodstvo vzgojiteljev. Zato je bilo desetdnevno bivanje pestro in prežeto z različnimi dejavnostmi. Zlata 15. julij - Na svetovnem mladinskem prvenstvu v kajaku in kanuju sta se dva hrastniška kajakaša ovenčala z zlatom. V moštveni vožnji sta Gregor Laznik in Peter Kauzer skupaj z Žigo Ovčakom pod vodstvom reprezentančnega trenerja (tudi Hrastničana) Petra Kauzerja st. premagala vso svetovno konkurenco. Slovenci so veslali tako dobro, da so poželi vrsto priznanj tudi s strani tujih strokovnjakov. Na Slovaškem so reprezentanco Slovenije vzpodbujali tudi organizirani navijači iz Hrastnika, ki so znali proslaviti kolajne. Žal je obema, tako Gregorju kot Petru, v tekmi posameznikov le malo manjkalo do kolajne. Gregorje tekmo končal na 4. mestu, Peter pa je po dobri prvi vožnji, ko je bil četrti, v drugi svojo priložnost izpustil iz rok. Sprejem 17. julij - V Hrastniku so počastili svoja svetovna prvaka s sprejemom pred Centrom vodnih športov, domom Brodarskega društva Steklarna. Prireditev so popestrile članice Ženskega pevskega zbora Svobode Dol pri Hrastniku. Številni prijatelji kajakaštva so zaploskali vsem trem hrastniškim udeležencem svetovnega mladinskega prvenstva v Bratislavi: Gregorju Lazniku, Petru Kavzerju in Igorju Jamšku. Še posebej seveda Lazniku in Kavzerju, ki sta skupaj z Žigo Ovčakom osvojila naslov svetovnih mladinskih prvakov v moštveni tekmi kajakašev. Zbranim je spregovoril župan Leopold Grošelj, ki je obema mladima šampionoma podelil tudi posebno priznanje občine Hrastnik za izjemne dosežke. Seveda je bil zadovoljen z uspehom na svetovnem prvenstvu tudi reprezentančni trener, Hrastničan Peter Kavzer starejši. Razvoj 17. julij - V Hrastniku so se na seji Sveta za razvoj Zasavja sestali predstavniki zasavskih občin in se dogovarjali za koriščenje sredstev Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v letu 2000 po Zasavskem zakonu. Glascom 18. julij - Na registracijskem sodišču so registrirali novo podjetje, ki gaje ustanovila Steklarna Hrastnik. Podjetju so izbrali ime Glascom, je v stoodstotni lasti Steklarne Hrastnik, ukvarjalo pa se bo predvsem s prodajo steklenih izdelkov za široko potrošnjo. V Steklarni so se odločili, da bo pričelo podjetje normalno poslovati s 1. januarjem 2001, ko ga bodo dokapitalizirali s 30 milijoni tolarjev. V Steklarni pričakujejo, da bo Glascom uspel povečati tržni delež in ustrezno ponuditi njihove izdelke na domačem trgu. Seveda se bodo v novi firmi ukvarjali tudi s prodajo izdelkov ostalih proizvajalcev stekla in dekorjev. Poseben poudarek nameravajo nameniti proizvodom višjega kakovostnega in cenovnega razreda, oplemenitenim z dekorjem. Srečanje sadjarjev 19. julij - Na drugem letnem srečanju seje sestalo 25 sadjarjev iz hrastniške občine, nekaj jih je bilo tudi iz Trbovelj. Hrastnik je vključen med 15 občin v Sloveniji, v katerih poteka projekt oživitve travniških sadovnjakov, ki ga vodi Kmetijski zavod Ljubljana. Na srečanju na kmetiji Slavka Jakopiča na Marnem so sadjarji pod strokovnim vodstvom Janija Gačnika pregledali pomladanska in poletna dela v nasadu na visokodebelnih drevesih, se poučili o poletnih precepljanjih, usmerjanju v prodajo svežega sadja in predelavo ter o inventarizaciji nasadov. Srečanje, ki gaje pripravila kmetijska pospeše-valka Nada Grešak, je bilo namenjeno temeljni nalogi projekta -lastnike visokodebelnih dreves naučiti pravilnega obrezovanja, oskrbe in precepljanja dreves, ki bi dala kakovostno sadje za prodajo in dobre izdelke. Udeleženci srečanja na Marnem so se dogovorili še o tem, da bi kazalo ustanoviti sadjarsko društvo, ki jim bo v pomoč pri uresničitvi načrtov. Občinske štipendije 20. julij - Občinski odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport je objavil razpis za 2 štipendiji za redni študij na fakultetah in univerzah za pridobitev 7. stopnje izobrazbe za šolsko leto 2000/2001. Občina podeljuje štipendije po posebnem pravilniku o štipendiranju prvenstveno za deficitarne poklice. Za regijski razvoj 21. julij - Na 3. korespondenčni seji Občinskega sveta Občine Hrastnik so svetniki sprejeli sklep, da se pripravi regionalni razvojni program za območje občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in 3. delom Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje -Hrastnik. Za pripravo tega program so pooblastili Regionalni center za razvoj Zagorje. Avto deli -|86 21. julij - V spodnjih prostorih AMD Hrastnik na Cesti L maja je TrgoAvto - Trgovina Koper odprla novo prodajalno z deli in opremo za avtomobile. Iztekala melasa 21. julij - Proti jutru so na industrijskem tiru Steklarne Hrastnik ugotovili, da iz železniškega vagona izteka melasa. Večje škode ni bilo, melasino maso pa so odstranili kar delavci Slovenskih železnic sami. Srečanje 23. julij - Na Katarini v Čečah so se srečali šolarji, ki so obiskovali osnovno šolo v tem kraju. Šolo so podrli, srečanje pa je bilo polno lepih spominov na mlade dni. Seveda je srečanje popestrila prava 22. 7. 2000 gasilska veselica, ki so jo pripravili domači gasilci. Na Katarino so hodili v šolo tudi številni prebivalci hrastniške občine. Šolo so sezidali leta 1881, jeseni tega leta so tudi pričeli s šolanjem. Ob prelomu stoletja je šolo obiskovalo več kot 100 otrok. Zadnjič so vpisovali v prvi razred leta 1975, potem pa so otroke pričeli voziti v šolo iz trboveljskih Čeč v Trbovlje, iz hrastniških pa v Hrastnik. Ob jubileju so lično brošuro ob srečanju šolarjev OŠ na Katarini pripravile Karolina Senčar in njene hčerke Martina, Dominika in Jerneja. Za računalničarje 24. julija - V Hrastniku je zaživela nova trgovina, ki bo pomenila predvsem za računalničarje in avdio ter video navdušence precej skrajšano pot do kvalitetne ponudbe računalnikov, tiskalnikov, skenerjev, potrošnega materiala, pripomočkov za računalniške igre ter avdio in video naprave. Firma Asist na Cesti 3. julija ponuja tudi svetovanje pri nakupih, zelo pomemben pa je lasten servis. komunalnih čistilnih naprav za občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija izbrala Vodno gospodarski inštitut Ljubljana. Država je za izvedbo namenila 14,5 milijona dolarjev. Rok za izvedbo je konec oktobra, dokumentacija pa je nujna za kandidiranje za sredstva evropskega sklada ISPA. Za drugi del dokumentacije bi namreč iz tega sklada zasavske občine lahko pridobile trikratno vsoto, okrog 300 tisoč evrov. Projektna dokumentacija vsebuje posnetek stanja na področju projektne dokumentacije v posameznih občinah. Določene so količine in potek gradnje manjkajočih kolek-torskih sistemov in kolektorskih vodov. Izdelane so tudi idejne zasnove potrebnih čistilnih naprav, določene kapacitete in variantno obdelane najboljše rešitve tehnologije čiščenja. Projekt, ki so ga v Zasavju pripravili skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, je ustrezna služba Evropske skupnosti ugodno ocenila, kar obeta, da bodo prva sredstva za ureditev komunalnih čistilnih naprav v porečju osrednje Save kmalu v Zasavju. Čistilne naprave 25. julij - Posebna komisija je v javnem razpisu med štirimi ponudniki za prvi del investicijsko projektne dokumentacije za gradnjo Kmečke igre 29. julij - V Turju je tamkajšnje gasilsko društvo že enajstič pripravilo kmečke igre. Tudi letos se je v popoldanskih urah v Turju t zbralo precej tekmovalcev, še več pa radovednih gledalcev. Po izjemnih bojih, v katerih ni manjkalo odličnega znanja, lepih potez, predvsem pa navijanja in sproščenega smeha, so pokale za prva tri mesta ponosno dvignili vodje ekip Gasilskega društva Turje, Društva podeželske mladine Laško in ekipe Korenin iz Prapretnega. Naslednja mesta so dosegli: Podeželska mladina Vrh nad Laškim, GD Hrastnik - mesto, PIGD TKI Hrastnik, Gusarji, Kozorogi Turje, Mladinci Turje in KS Kovk. Letos so se tekmovalci desetih ekip pomerili v košnji trave in grabljenju ter spravljanju sena, sestavljanju kmečkega voza, vožnji s samokolnico skozi ovire, žaganju hloda in teku v Žaklju - tokrat so skupaj v Žaklju skakali proti cilju kar trije člani ekip. V Turju tudi letos ni ostalo le pri kmečkih igrah. Prireditelji so poskrbeli za dobro ponudbo domače hrane in pijače in primerno zabavo z ansamblom Gamsi iz Moravč. Žal je pravo veselico z lepim obiskom ob desetih zvečer zmotil dež. Vendar so se najbolj vztrajni kljub dežju zabavali pozno v noč. AVGUST 2000 Suša 1. avgust - V hrastniški občini je kar 63 kmetovalcev oddalo vloge za povračilo škode, ki jo je povzročila letošnja suša. V občini ugotavljajo, daje skupne škode za 8,2 milijona tolarjev. Največ škode je na travnikih, saj bodo imeli letos kmetje v hrastniški občini pri košnji za 7,8 milijona tolarjev škode. Precej manj škode je pri pridelku sadja, poljščin in vrtnin, le nekaj sto tisočakov. Sicer pa je skupno prizadetih več kot 450 hektarjev kmetijskih površin, kjer je ocenjena povprečna škoda 38 odstotna. V hrastniški občini bo zaradi suše manjši pridelek jabolk, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, krmne pese, ovsa in fižola, najbolj pa je suša prizadela seno na travnikih, pašnikih in sadovnjakih. Nov daljnovod 1. avgust - Začela so se dela na 12,8 kilometrov dolgi trasi novega daljnovoda od Laškega do Hrastnika. To je bila največja naložba Elektra Slovenije v letu 2000, saj je bila vredna okrog 580 milijonov tolarjev. Nov daljnovod je bil nujen, saj je zamenjal 52 let stari daljnovod. Glavni projektant je bil IBE iz Ljubljane, izvajalec del pa ljubljanski Dalen skupaj s podizvajalci Dalekovodom iz Zagreba, Petonom iz Maribora in VGP iz Novega mesta. Pri pripravi projekta so imeli nekaj težav zaradi nagajanja lastnikov zemljišč, vendar so nesoglasja uredili in tako pričeli z delom 1. avgusta. Nov župnik 1. avgust - S tem dnem je pričel svoje delo v župniji na Dolu pri Hrastniku nov župnik, 47 letni Franc Ornik, ki je zamenjal dotedanjega župnika Marijana Veternika. Ornik je prišel na Dol iz Pišec pri Brežicah (kamor se je preselil bivši dolski župnik Anton Kolar), kjer je služboval 14 let. Sicer pa je doma iz Jurovskega Dola, krajši čas pa je služboval še v Brestanici in Sv. Juriju pri Ščavnici. Subvencije 3. avgust - Letos so za zaposlitev 22 brezposelnih oseb v občini Hrastnik kot subvencijo iz občinskega proračuna namenili že več kot 1,5 milijona tolarjev. Subvencija znaša 70 tisoč tolarjev na osebo. Za ostale oblike subvencioniranja delovnih mest pa so namenili še 320 tisoč tolarjev. Subvencije spadajo v sklop dejavnosti za pospeševanje malega gospodarstva. Tako je letos 12 podjetnikov prejelo še subvencije za adaptacijo in razširitev poslovnih prostorov in nakup osnovnih sredstev. Poleg tega pa občina skuša pospeševati razvoj malega gospodarstva še s pomočjo pri izobraževanju, nastopih na sejmih in predavanjih. Zasavski svet 7. avgust - V Trbovljah so se v prostorih RCR Trbovlje sestali predstavniki zasavskih občin. Pregledali so, kaj je bilo storjenega v okviru uresničevanja Zasavskega zakona in Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Pogovarjali pa so se tudi o koriščenju sredstev Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v leto 2000 za razvojne projekte. Zaposlovanje 10. avgust - V Hrastniku program pospeševanja podjetništva, ki ga podpira proračun občine Hrastnik, teče uspešno že nekaj let. V prvi polovici leta 2000 je precej podjetnikov oddalo vloge za subvencioniranje novih delovnih mest. Za zaposlitev 22 brezposelnih oseb občine Hrastnik je občina tako 190 namenila 1,54 milijona tolarjev. Subvencija znaša 70.000 tolarjev na osebo, vendar mora podjetnik imeti to osebo v delovnem razmerju najmanj eno leto. Za ostale oblike subvencioniranja delovnih mest (npr. ohranjanje obstoječih delovnih mest, zaposlitev oseb v enote malega gospodarstva brez prekinitve delovnega razmerja) je bilo namenjenih 320.000 tolarjev. Remont v Opalu 14. avgust - V podjetju Opal so končali z obsežnim remontom na F-peči in EPO peči. Naložba je bila nujna za boljše proizvodne rezultate. Remont je financirala Steklarna Hrastnik, kar je bilo dogovorjeno še pred ustanovitvijo novega podjetja Opal, ki je pričel samostojno delovati 1. januarja 2000. Vrednost opravljenih del je bila okrog 850 tisoč nemških mark. Z manjšo spremembo talilnega prostora so izboljšali tehnologijo in kvaliteto stekla na F - peči, EPO peč pa so le obnovili. Tehnologija odtlej zagotavlja boljšo kvaliteto stekla. Kolektorski sistem 18. avgust - V Hrastniku so se lotili gradnje novega odseka kolekto-rskega sistema od muzeja do Tovarne kemičnih izdelkov. Traso sistema so razdelili na 6 odsekov po 400 metrov. V avgustu so se lotili drugega odseka. V preteklih letih so uredili kolektorski sistem od Trga Franca Kozarja do muzeja. Komunalno stanovansko podjetje si pri gradnji pomaga z denarjem iz takse za obremenjevanje voda. V Hrastniku upajo, da bodo v letu 2002 pričeli graditi čistilno napravo, do leta 2003 pa naj bi bil tu kolektorski sistem tudi popolnoma urejen. Avgusta so polagali cevi v glavno cesto, saj je ta trasa še najbolj sprejemljiva za gradnjo. Rogaška 20. avgust - Podjetje Forstek je pričelo tesneje sodelovati s Steklarno Rogaška iz Rogaške Slatine. Orodjarji Forsteka so pričeli izdelovati orodje za to steklarno že v letu 1999, v letu 2000 pa so sodelovanje že utrdili, saj pomeni delo za rogaško Steklarno že petino vse proizvodnje Forsteka. V podjetju so s sodelovanjem zadovoljni, saj je konkurenca med orodjarji, ki delajo za to priznano steklarno, izjemno velika. Izdelki so zahtevni, vendar je takšna njihova usmeritev - izdelovati vse bolj kvalitetna in tehnološko zahtevna orodja za steklarsko industrijo po vsej Evropi. Spet odlično 20. avgust - Na državnem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah so si člani BD Steklarna Hrastnik spet priveslali nekaj odličnih uvrstitev. V članski konkurenci kajakov je bil Peter Kauzer drugi, Boštjan Pečnik pa tretji. Drugo mesto si je sicer priveslal Gregor Laznik, vendar je bil zaradi vožnje brez čelade diskvalificiran. Med kanuisti pa je Igor Jamšek dosegel 10. mesto. V moštveni vožnji je prva ekipa Steklarne Hrastnik (Pečnik, Kauzer, Laznik) osvojila drugo mesto, druga ekipa (Peterlin, Zalokar, Bočko) pa je bila peta. Težave z vodo 23. avgust - V hrastniški občini so imeli kar precej težav pri preskrbi z vodo - še največ v vseh treh hrastniških stolpnicah na Logu, pa tudi uporabniki v višje ležečih predelih mesta. Stolpnice so delavci Komunalno stanovanjskega podjetja reševali z namestitvijo novih hidroforjev. Na transportnem cevovodu iz vrtine pri Doležaleku pa so vgradili vodno črpalko, ki vodo črpa do zbiralnikov vode pri Rošu. Tako so v sistem spravili več vode in rešili nekaj ključnih težav pri preskrbi. Brez vode so ostali tudi v objektu Razdevšek v naselju Pot na Kal, kjer je domače zajetje presahnilo. Objekt so priključili na javni vodovod. Seveda je veljala omejitev uporabe vode za zalivanje, pranje avtomobilov in potratnost pri ravnanju z vodo. Iz področja Čeč je v sušnih tednih priteklo le 45 odstotkov vode, na področju Dola so zajeli le 40 odstotkov vode. V občini Hrastnik zadnjih deset let niso občutili pomanjkanja vode, saj so komunale! medsebojno povezali vodonosna področja s transportnimi vodovodi. Letos pa so uvedli drugo stopnjo varčevanja. Na najnižji točki so se znašli prav v zadnjih avgustovskih dneh. Delavci komunale so si prizadevali v čim večji meri zmanjšati izgube v vodovodnih sistemih. V teh avgustovskih dneh je priteklo iz hrastniških zajetij 54 sekundnih litrov vode, kar je le slabe tri četrtine potrebnega dotoka za povsem mirno oskrbo vodovodnih pip v občini. Maturanti 23. avgust - V trboveljskem delavskem domu so podelili maturitetna spričevala 113 dijakom Gimnazije in ekonomske srednje šole. Med njimi so bili tudi štirje, ki so dosegli na zrelostnem izpitu več kot 30 točk. Z odličnim rezultatom 32 točk se ponaša tudi Hrastničanka Maja Knez. Popoldne ob citrah 26. avgust - V soboto so se na Kopitniku že desetič zbrali citrarji iz vse Slovenije na tradicionalnem popoldnevu ob citrah. Profesor Peter Napret je tudi letos zbral pisano druščino citrarjev in pevcev, ki so izjemno polepšali lepo sobotno popoldne okrog tisoč obiskovalcem Kopitnika. Pri planinski koči PD Rimske Toplice je nastopilo več kot 30 citrarjev, med njimi je bil tudi državni prvak iz Griž Dejan Praprotnik iz Podnarta. Srečanja so se udeležili tudi nekateri izmed 12 udeležencev prvega srečanja pred desetimi leti: Ela Dolar iz Zagorja, kije pripeljala s seboj svoje učence, Fani Lapajne iz Zabukovice, Bernarda Potočnik iz Maribora in Pepca Ulaga iz Laške vasi pri Štorah. S svojim recitalom so letos nastopili tudi Kamniški koledniki, ki so obiskovalce navdušili z izvajanjem domoljubnih pesmi. Popoldne ob citrah so tudi letos dobro organizirali člani Planinskega društva Rimske Toplice, dogajanje pa so letos popestrili še člani Padalskega društva Metulj. Ob jubileju je Vinko Hrovatič pripravil zanimivo zbirko pesmi o Kopitniku in citrarskih srečanjih z naslovom Pridi citrar letos spet, vabi te Kopitnik. Jabolčni sok 26. avgust - V Hrastniku nadaljujejo z izvajanjem projekta oživitve travniških nasadov in sadnih vrtov, ki poteka v 15 občinah v Sloveniji pod vodstvom izbranih strokovnjakov. Tokrat so pripravili prikaz priprave jabolčnega soka. Na Marnem se je izobraževanja udeležilo 40 sadjarjev, ki so v dveh skupinah preživeli skupaj po tri ure. Tečaj je vodil svetovalec, specialist za sadjarstvo Franc Kotar s pomočjo vodje celotnega projekta Janija Gačnika. Laboratorijski del postopka je vodila Janj a Žagar. Prikazali so celoten postopek priprave jabolčnega soka od pranja sadja preko stiskanja, pasteriziranja in filtriranja do stekleničenja. Vzporedno pa so prikazali še kuhanje žganja. Ta postopek je povezan s pripravo soka, saj energijo dvojno izkoriščajo. Stiskali so sorto grafenštajn, ki je dala 67 odstoten izplen. Posebej so merili odstotek suhe snovi, vsebnosti sladkorja in kislin. Pretep 27. avgust - Ob štirih zjutraj sta se v Shakes baru v Hrastniku stepli dve skupini mladeničev. Ti so pred tem kar precej pogledali v stekleničke, umirili pa so se šele po prihodu policistov. Kar štirje udeleženci pretepa so končali pri zdravnikih, trije pa so se ohladili v policijskih prostorih. Pospeševanje 28. avgust - V letošnjem letu v strokovnih službah občine Hrastnik opažajo, da obrtniki in podjetniki vse bolj poznajo različne oblike pomoči pri pospeševanju malega gospodarstva v občini, ki gaje sprejel Svet občine Hrastnik. V prvih sedmih mesecih leta 2000 je 12 podjetnikov prejelo subvencije za investicije za adaptacijo in razširitev poslovnih prostorov in nakup osnovnih sredstev v višini 890.202 tolarjev. Občina je subvencionirala tudi plačilo nekaterih tečajev in seminarjev. Za 6 izobraževanj so odšteli skupno 243.983 tolarjev. Iz programa pospeševanje podjetništva subvencionirajo 60 % vrednosti polne cene seminarja. Posodobitev 29. avgust - V TKI Hrastnik so zaključili s posodobitvijo klor alkalne elektrolize. Elektrolizo so dogradili, z vgradnjo 9 novih celic so povečali kapaciteto proizvodnje skoraj za desetino. Naložba je bila vredna 40 milijonov tolarjev. S posodobitvijo bodo v TKI Hrastnik odslej pridelali 15.000 ton lužine na leto. Večino jo porabijo doma za proizvodnjo fosfatov, tretjino lužine pa prodajo drugim proizvajalcem. Tiskovka o fotografski koloniji 30. avgust - Hrastniški župan Leopold Grošelj je pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili fotografsko kolonijo, ki bo potekala v hrastniški občini. KRONIKA - Avgust 2000 Na njej so sodelovali fotografi, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo. Organizatorji, občina Hrastnik, je določila široko temo, kije uokvirilo delo fotografskih mojstrov -fragmenti hrastniške pokrajine. Pri udeležencih je prišlo do nekaj sprememb zaradi študijskih obveznosti. Naknadniki 30. avgusta - Glasbena šola Hrastnik je pričela ta dan z naknadnim vpisom učencev v nekatere oddelke, kjer imajo še prostor: harmonika, violina, viola, trobenta in druga trobila, ples, mala glasbena šola in električna klaviatura. Skupaj se je v GŠ vpisalo okrog 200 učencev. Obiskujejo oddelke železnega repertoarja, v Hrastniku pa poučujejo tudi ljudska glasbila (citre in diatonično harmoniko). Pouk so tokrat v Glasbeni šoli pričeli pod novim vodstvom. Dosedanja ravnateljica Elizabeta Jakšič je namreč ravnateljsko taktirko prepustila kolegici Poloni Kovač. Fotografi 31. avgust - Pričela se je prva fotografska kolonija Hrastnik 2000, ki so se je udeležili fotografi iz različnih delov Slovenije. Saša Vajd je Mariborčanka, ki študira na Akademiji lepih umetnosti v Pragi, Vitomir Pretnarje prišel na kolonijo iz Žirovnice (Fotografsko društvo Jesenice), Dominik Steinerje prišel ustvarjati iz Beltince, Matjaž Wenzel pa iz Maribora. V delu kolonije je sodeloval tudi Hrastničan Vinko Žagar, član domačega Foto kluba. Prvi dan je bil spoznavni, zvečer pa so organizatorji v Gorah pripravili zanimivo srečanje udeležencev kolonije z člani Foto kluba Hrastnik, ki uspešno nadaljujejo bogato tradicijo fotografske umetnosti v hrastniški dolini. Srečanje je bilo prijetno in polno zanimivih pogovorov. Pridobitve 31. avgust - V letošnjih počitnicah so v osnovnih šolah v Hrastniku izpeljali dve zanimivi naložbi. Na hrastniški osnovni šoli so vse prostore ožičili. Ožičenje celotnih prostorov omogoča priklop na internet v vseh učilnicah in pisarnah. Naložba je bila vredna 1,4 milijona tolarjev, izvajalec pa je bilo podjetje za računalniški inženiring Trend.net Velenje. Na dolski osnovni šoli pa so v spodnjih prostorih s predelavami starih prostorov dobili novo, sodobno učilnico za tehnični pouk. Dela so izvajali delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik, iz občinskega proračuna pa so za prenovitvena dela in opremo nove tehnične delavnice odšteli nekaj več kot 2,7 milijona tolarjev. Dominik Steiner Fotografska kolonija "HRASTNIK 2000" SEPTEMBER 2000 Nova streha 1. september - V občini Hrastnik skrbijo kar za nekaj stavb, kjer so bile včasih vaške šole. V Turju imajo sedaj prostore v bivši šoli krajevna skupnost in tamkajšnje kulturno društvo. Na Kalu šola sameva, včasih jo izkoristijo za svojo dejavnost le taborniki. V Podkraju pa so uredili v bivši šoli v spodnjih prostorih gostišče, v gornjih prostorih pa je našla svoj dom Krajevna skupnost Podkraj. Letos so se z denarjem občinskega proračuna lotili zelo potrebne obnove strehe. Delavci podjetja Mojster iz Hrastnika so se lotili kompletne obnove ostrešja in stavbo pokrili z novo kritino. Naložba je bila vredna 1,4 milijona tolarjev. HKS 2. september - Na Izlakah so počastili častitljiv jubilej Zasavske hranilno kreditne službe, v katero je preko dolske enote vključenih tudi precej prebivalcev hrastniške občine, s posebno prireditvijo. Hranilnico in posojilnico za Izlake in okolice so ustanovili 29. avgusta 1900. Sedaj Zasavska HKS deluje na območju občin Zagorje in Hrastnik, sedež je na Izlakah, blagajni pa ima še na Dolu pri Hrastniku in v Zagorju. Varčevalci (okrog 4300) lahko dvigujejo gotovino še na poštnih enotah v Zasavju, v vsaki izmed devetih poslovalnic KZ Izlake pa lahko uporabljajo njihovo kreditno plačilno kartico. Na praznovanju so predstavili hranilništvo na različne načine. Franc Strmljan je prebral zgodovino hranilništva, Drago Butja pa razliko med dobrim in slabim gospodarjem. Nande Razboršek je posebej za to priliko napisal pesem o hranilnici in nogavici. Na prireditvi so spregovorili vodja Zasavske HKS Darja Lazar, direktorica KZ Izlake Marija Čebin - Praprotnik, zagorski župan Matjaž Svagan, predstavnik Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije Tomaž Sila in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki je Zasavski HKS podelil priznanje zveze ob visokem jubileju. V kulturnem programu so nastopili harmonikar Tomaž Severkar, dekliški trio Najlepši cvet z Mlinš, Zagorski oktet, program pa je povezovala Irena Ule. Na veselici so igrali ansambel Mira Klinca in okrogli muzikanti. Fotografska kolonija 2. september - Fotografi, ki so se udeležili fotografske kolonije Hrastnik 2000 so zaključili z delom. V hrastniški občini je v preteklih dneh potekala fotografska kolonija, ki so se je udeležili študentka fotografije praške Akademije lepih umetnosti Aleksandra Vajd, Vitomir Pretnar iz Jesenic, Dominik Steiner iz Beltincev, Matjaž Wenzel iz Maribora in Hrastničan Vinko Žagar. Gostje se ukvarjajo z umetniško fotografijo in bivanje v Hrastniku so izkoristili za spoznavanje novega in beleženje različnih trenutkov na fotografske filme. Žagar se je ukvarjal predvsem s fotografijo pokrajine, Pretnar in Steiner sta se navduševala nad detajli, še posebej ob obisku steklarne in rudniške jame, Vajdova in Wenzel pa sta v soboto postavila v Hrastniku kar studio na prostem in fotografirala portrete mimoidočih. V petek zvečer so pripravili v galeriji delavskega doma v Hrastniku razstavo del, ki sojih udeleženci prinesli s seboj. Na njej je kot gost razstavljal še Simon Tanšek. Razstavljalce in publiko, ki je prišla na otvoritev v velikem številu, je pozdravil župan Leopold Grošelj, fotografe je predstavil Marko Planinc, otvoritev pa so polepšali člani godalnega kvarteta Glasbene šole Hrastnik. Udeleženci kolonije so se srečali na družabnem pogovoru tudi s člani Foto kluba Hrastnik. Gluhi 2. september - V Gorah nad Hrastnikom so se zbrali člani Društva gluhih in naglušnih, ki so počastili 10 obletnico dela trboveljske podružnice, ki deluje v okviru ljubljanskega društva. Okrog 80 udeležencev srečanja je z navdušenjem pozdravilo kulturni program, kije zajemal recitacije Prešernovih in Ježkovih pesmi in pantonimske točke. Ljubljansko društvo je naj starejše v Sloveniji, saj bo prihodnje leto praznovalo 70 let delovanja. September je v svetu mesec gluhih, zato pripravljajo vsepovsod različne prireditve. Gluhi predstavijo svoje probleme, pripravljajo okrogle mize, srečanja in iščejo skupne rešitve. V Zasavju je v trboveljsko podružnico Društva gluhih in naglušnih Ljubljana včlanjenih 130 članov. Večina je naglušnih, manj članov je povsem gluhih. Laznik zlat 3. september - Konec tedna so se na brzicah Save v Hrastniku za državne naslove pomerili kajakaši in kanuisti v mladinskih kategorijah. Tekmovanje seje končalo z izjemnim uspehom domačina Gregorja Laznika, ki je osvojil kar štiri zlate kolajne: v tekmah posameznikov v slalomu in spustu in obeh moštvenih vožnjah. Še en Hrastničan Peter Kauzer je bil v obeh posamičnih disciplinah srebrn, osvojil pa je tudi obe zlati medalji v moštvenih vožnjah. V slalomu je bil tretji član hrastniške ekipe Janoš Peterlin, v spustu pa Robi Seničar. Med dekleti je v slalomu zmagala Nina Mozetič iz Soških elektrarn, v spustu pa njena klubska kolegica Tina Sulič. Med kanuisti je postal državni mladinski prvak v slalomu Anže Ruden iz Avtohiše Real, Hrastničan Igor Jamšek je bil tretji, v spustu pa je slavil Jošt Zakrajšek iz Avtohiše Real. V ekipni tekmi v spustu so med kajakaši člani druge hrastniške ekipe Matic Stoklasa, Sergej Zaletel in Janoš Peterlin osvojili bronaste medalje. V nedeljo je bilo še člansko državno prvenstvo v sprintu. Med kajakaši je slavil Jaka Jazbec iz Ljubljane pred Hrastničanom Aleksejem Bočkom, med kajakašicami je zmagala Tina Sulič iz Soških elektrarn, med kanuisti pa Borut Horvat iz Mure. Veteransko tekmo je dobil Hrastničan Gorazd Medved, tretje mesto pa je osvojil še Franc Barič. V soboto je priznanja najboljšim podeljeval župan Leopold Grošelj, v nedeljo pa predsednik Brodarskega društva Steklarna Hrastnik Igor Zalokar. Društvo je vzorno pripravilo prireditev. Zlata maturanta 4. september - Hrastniški župan Leopold Grošelj je čestital dvema maturantoma iz hrastniške občine, ki sta dosegla na maturi več kot 30 točk. Marko Jerič je maturo opravil na Gimnaziji Celje Center, Maja Knez pa je maturirala na trboveljski Gimnaziji. Glasbena 4. september - V hrastniški glasbeni šoli so v teh dneh pripravili naknaden vpis v tiste programe, kjer imajo še nekaj prostora za mlade, ki si želijo glasbene izobrazbe. Do 7. septembra imajo starši čas, da vpišejo svoje nadebudneže na oddelek harmonike, violine, viole, trobente ali drugih trobil, plesa, v malo glasbeno šolo in k pouku električnih klaviatur. Z KRONIKA - September 2000 rednim poukom so v glasbeni šoli pričeli včeraj. Letos se bo v Glasbeni šoli Hrastnik šolalo okrog 200 učencev. V šoli poučujejo vse standardne instrumente, ples in tudi ljudska glasbila, kot so citre in diatonična harmonika. Hura, šola 4. september - V OŠ v Hrastniku in na Dolu so se potrudili, daje prvi šolski dan za okrog 850 hrastniških in dolskih učencev minil čimbolj sproščeno. Še posebna pozornost je bila posvečena prvošolcem. V tri oddelke hrastniške šole seje letos vpisalo 69 učencev prvega razreda, na Dolu pa so sprejeli v en oddelek 24 prvošolcev. Na obeh šolah so prvošolce primerno pogostili. Tudi letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil več akcij, s katerimi so skušali opozoriti na otroke na cesti. Staršem prvošolcev so predstavili varne poti v šolo, ki sojih pred tem pregledali in opozorili na neprimerno prometno signalizacijo. Talne oznake in prometne znake v okolici vrtcev in šol so popravili. Na vpadnicah pred šolami so postavili trioplan znake, ki opozarjaj na šolske poti. V Hrastniku visita tudi dva transparenta z zgovornim 200 napisom, daje tudi 50 kilometrov na uro lahko preveč. Pri bolj kritičnih prehodih čez cesto so štirinajst dni pomagali šolarjem člani Društva upokojencev Dol in Združenja šoferjev in avtomehanikov Hrastnik. Brnica 6. september - Delavci Podjetja za urejanje hudournikov so se lotili urejanja nekaj deset metrov dolgega odseka struge potoka Brnica na Brnici. S kamnito zložbo v betonu so uredili desni breg potoka. Poleg tega so morali podbetonirati oporni zid pri Rogliču in sanirati pragove za stabilizacijo struge. Dela so bila vredna okrog 10 milijonov tolarjev. Denar 6. september - Občina Hrastnik je v teh dneh prejela obvestilo, daje Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj iz sredstev za razvoj demografsko ogroženih področij namenilo 7 milijonov tolarjev. Hrastničani so vlogo z vsemi potrebnimi podatki za ta denar oddali že marca. Ministrstvo je sredstva namenilo za ureditev vodovoda Marno - Unično - Kriš-tandol in za posodobitev ceste v Kupško vas. Obe naložbi so v Hrastniku sicer že zaključili, finančno pa pokrili tudi z denarjem države. Plato 6. september - V Hrastniku so se letos lotili ureditve prostora pred delavskim domom. Betonske plošče so bile že precej načete. V tem delu Hrastnika so prenovitvena dela izkoristili še za ureditev vodovoda na tem področju. Delavci GD Hrastnik so na novo položili plošče, pred vhodom v delavski dom in galerijo pa so položili tiskan beton v zelenem odtenku. Podrli so betonski zid med cesto in platojem ter tako precej bolj okusno uredili pločnik in zelenice. Pločnik pomeni tudi bolj varno šolsko pot. V urejanje se je vključil tudi Kulturno rekreacijski center, ki je uredil zunanjost delavskega doma. Ureditev platoja pred delavskim domom je po predračunu vredna okrog 7,2 milijona tolarjev. Policisti 6. september - Zasavske policiste je obiskal generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc. Kot je povedal, je z delom policistov v Zasavju zadovoljen, saj so varnostne razmere v zasavskih občinah stabilne, celo vzorne. Skupaj z direktorjem Policijske uprave Ljubljana, kamor spada Zasavje, Brankom Slakom, sta ocenila, da ukinitev trboveljske uprave za notranje zadeve (v Hrastniku je odtlej le policijski oddelek) pred leti ni vplivala na delo policistov v Zasavju in na varnostne razmere. Se posebej pa so v pogovoru pohvalili preiskanost kaznivih dejanj na področju zasavske regije, saj je z 60 odstotkov rešenih primerov nad povprečjem ljubljanske uprave. Voda 7. september - V občini so pospešeno reševali težave, ki so jih imeli v sušnem obdobju. Vode je primanjkovalo od junija, največ težav pa so imeli prebivalci stolpnic Log 1, 2 in 3 ter nekateri prebivalci Loga in Ulice prvoborcev, pogosto je vode primanjkovalo tudi v naselju Laz in nekaterih hišah na Brnici. Na Kopitnik so morali v letošnjem poletju zaradi pomanjkanja vode pripeljati kar 92 cistern vode. V zajetjih so beležili hrast-niški komunalci kar za polovico nižji pretok kot na primer januarja, ko je bilo v zajetjih na voljo kar 110 litrov vode na sekundo. Za normalno oskrbo treh stolpnic na Logu so montirali hidropostaje, s katerimi so normalizirali oskrbo z vodo. Uredili so tudi napravo za povišanje tlaka v transportnem cevovodu pri steklarni Hrastnik, s katero so normalizirali oskrbo v TKI Hrastnik iz smeri Ribnika in zagotavljali normalno preskrbo z vodo porabnikov do Roša. S to rešitvijo so imeli v gornjem delu Hrastnika na voljo več vode za boljšo oskrbo mesta. Po poteh NOB 9. september - Hrastniški borci so pripravili pohod po poteh spominov na NOB in na delo ilegalcev med okupacijo. Odpravili so se na pot od železniške postaje v Hrastniku preko Spodnjih in Zgornjih Krnic ter Kovka do lovske koče na Kopitniku. Pohoda seje udeležilo 36 udeležencev, tudi 6 učencev OS Dol, na družabnem srečanju pa je bilo 125 članov združenja borcev. Občinsko združenje v tem letu sklenilo, da bodo skušali z aktivnim delom krajevnih združenj vključiti v svojo organizacijo nove člane. Članstvo v združenju seje povečalo za 14 novih članov, tako šteje združenje 445 članov, 209 udeležencev NOB in 236 članov 202 po statutu. Na tem področju je hrastniško združenje najuspešnejše v Sloveniji. Cesta v Čeče 13. september - Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so ta dan pričeli s polaganjem asfalta na regionalni cesti Trbovlje - Marko - Hrastnik. Lotili so se okrog kilometer dolgega odseka od kamnoloma v Hrastniku proti Čečam. Cestišče so zaradi popolne iztrošenosti in velikih udarnih jam preplastili v celotni dolžini. Direkcija Republike Slovenije za ceste je za ta dela namenila okrog 8 milijonov tolarjev. Preplastitev je bila res nujna, saj cesta, po kateri se vsak dan vozi precej ljudi v Hrastnik na delo in v šolo, ni bila ničemur več podobna. Obremenitev pa bo v naslednjih mesecih zaradi del na zasavki še precej večja. V Hrastniku in na Direkciji za ceste pa se že pripravljajo na bolj kompletno ureditev tega odseka. ISO tudi TET 13. september - Minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije Jože Zagožen je direktorju TET Trbovlje Samo Pajerju podelil cetrifikat kakovosti ISO 9001. Podelitev je sovpadala z 32 letnico začetka obratovanja 125 MW bloka Termoelektrarne Trbovlje. Certifikat za sistem vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001 je tudi za kolektiv TET dodatna obveza za boljše delo. Ne drogam 14. september - V Zasavskem muzeju Trbovlje so odprli razstavo Ne. Razstava o drogah je bila vredna zanimanja, saj je bila pripravljena strokovno in pospremljena z zanimivimi pogovori in predstavitvami. V Trbovljah je s to razstavo gostoval Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, v muzeju pa so pripravili še nekaj zanimivih predavanj različnih strokovnjakov: Živeti brez drog in z njimi, Prepovedane droge v povezavi s kriminalnimi dejanji, Starši staršem, Problemi alkoholizma v Zasavju, zanimiv pa je bil tudi pogovor z ozdravljenim zasvojencem Domnom Novakom. V neznano 16. september - Hrastniški planinci so se skupaj s člani PD Logatec odpravili na izlet v neznano. Ogledali so si Planinsko jamo, Predjamo in tamkajšnji grad, Abrahamovo zavetišče pri Nanosu in se odpravili na Cajnar v Novem svetu (planinski dom PD Logatec). Teden dni prej pa so se zasavski planinci skupaj s posavskimi zbrali na tradicionalnem srečanju zasavskih in posavskih planincev. Odpravili so se na pohod po Brežiški planinski poti od motela Čatež do Globočič in turistične kmetije Pri Martinovih. Piknik policistov 16. september - Na družinskem pikniku pri lovski koči LD Dol pri Hrastniku na Kopitniku so se dobili policisti policijskega oddelka Hrastnik z družinami in sodelavci. To je bila le ena izmed štiridnevnih aktivnosti, ko so hrastniški policisti gostili svoje nemške kolege iz Policijske postaje Hofheim iz okolice Frankfurta. Sodelovanje poteka preko mednarodnega policijskega združenja IPA. To je bilo že četrto srečanje policistov obeh krajev, leta 1999 so bili hrastniški policisti gostje v Nemčiji, tokrat so Nemci vrnili obisk. Seveda je bil obisk tudi deloven, saj so si nemški gostje ogledali tudi delo slovenske policije. Na celjskem sejmu 17. september - Tudi letos se je na tradicionalnem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 8. do 17. septembra predstavilo na skupnem razstavnem prostoru nekaj članov hrastniške Območne obrtne zbornice. V hali L so uredili svoj razstavni prostor na 72 kvadratnih metrih. Emens se je predstavil s stružnicami in lesnimi stroji, Emma z darilnim programom čestitk in vizitk, podjetje Kaij s svojim programom svetil. Kar nekaj firm je predstavilo proizvode, ki so povezani z nagrobnimi lučkami. Poleg Emine še Sistek z nagrobnimi električnimi lučkami in laserskim programom, samostojni podjetnik Jože Podmenik pa z ohišji za sveče in vazami. Samostojna podjetnica Špela Mokotar je sodelovala na sejmu z barsko in klubsko mizo, Dekor Hlastec pa je razstavil tortne dekorje in keramič ne izdelke. Hrastniški člani Obrtne zbornice organizirano sodelujejo na celjskem sejmu že okrog 25 let. Forstek na Dolu 18. september - Hrastniški Forstek je pričel z zahtevno selitvijo svoje proizvodnje v nove prostore na Dolu pri Hrastniku. Čez vikend so preselili polovico CNC oddelka. Tako je bilo preseljene približno tretjina proizvodnje podjetja, v nove prostore na Dolu pa so preselili tudi del uprave podjetja. Na štirih stružnicah je stekla proizvodnja takoj po namestitvi strojev v novi delavnici. Delavcem Forsteka so pri selitvi pomagali izvajalci iz Štor. Zaradi občutljivih naprav na njihovih strojih in težki strojev je bila selitev izjemno zapletena. Proizvodnja zaradi selitve ni trpela, saj so med tednom v Forsteku delali normalno. Streljanje 23. septembra - Dve ekipi Ob -činskega združenja slovenskih častnikov iz Hrastnika sta se udeležili državnega prvenstva v streljanju s pištolo. Med 25 ekipami sta zasedli 17. in 18. mesto. Rezultat je soliden, saj ekipa trenira dvakrat mesečno. Člani ekipe so si sami zgradili naprave za streljanje in v lastni režiji nabavili tudi tekmovalno orožje in strelivo. Na strelišču Ojstro so že junija pripravili preizkus znanja v streljanju s pehotnim orožjem (puška in pištola), ki se ga je KRONIKA - September 2000 udeležilo 17 članov. Z rezultati so bili zadovoljni. Abonma 25. september - Društvo glasbene mladine Hrastnik je skupaj z Zvezo kulturnih društev Hrastnik in tamkajšnjo Glasbeno šolo razpisalo glasbeni abonma, ki bo letos obsegal 6 zanimivih koncertov. Vsi se bodo odvijali v dvorani glasbene šole, organizatorji pa so se letos odločili za program klasične in sodobne glasbe. V Hrastniku se bodo predstavili najboljši mladi slovenski izvajalci: saksofonistka Betka Kotnik, pianistka Nina Prešiček, sopranistka Vera Danilova, trobentar Matej Rihter, violončelist Jaka Stadler, oboistka Manca Globokar, klarinetist Gašper Troha in fagotist Boštjan Žekar. O tekmovanju 26. september - Na tiskovni konferenci v steklarskem gradu so predstavniki Sineta spregovorili o 4. letnih športnih igrah varnostnih služb Slovenije. Po Kočevju, Mengšu in Novi Gorici so tokrat gostitelji Hrastničani, ki imajo na kopici vrsto vrhunskih športnih objektov. V njih bodo pripravili tekmovanja v malem nogometu, košarki, kegljanju, atletiki, streljanju. plavanju in šahu. Prijavljenih je bilo kar 438 tekmovalcev iz 22 organizacij, enkrat več, kot jih je sodelovalo na zadnjih igrah. Pri izvedbi tekmovanja so organizatorjem pomagala športna društva, upravitelj športnih objektov KRC ter številni pokrovitelji. Generalni pokrovitelj tekmovanja je bila občina Hrastnik, glavna sponzorja pa Zbornica republike Slovenije za zasebno varovanje in Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. Kot je poudaril direktor Sineta Miran Grohar so v Hrastniku opravili v pripravah ogromno delo in so pripravljeni čakali na začetek tekmovanja. Prvič na morju 27. september - Ta dan so v Domu starejših v Hrastniku praznovali rojstne dni stanovalcev in s tem zaključili bogato septembrsko dejavnost. S tem mesecem so po poletnem mrtvilu oživili delo treh skupin za samopomoč (Slavčki, Deteljice in Jesenski listi), pričeli so spet z jutranjo telovadbo, srečanji ugankarjev in skupine za ročna dela. 11. septembra so se odpravili na izlet stanovalcev na Primorsko (Socerb, potep po Izoli). Med 30 stanovalci doma so bili celo 4 takšni, ki so prvič videli morje. 20. septembra so se odpravili še v goste v Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlake. Druženje so povezali s šaljivimi igrami. V Kekčevi deželi 28. september - Otroci iz hrastniških vrtcev so obiskali Kekčevo deželo. Bili so navdušeni, saj so se srečali s Kekcem, Kosobrinom, tudi Pehta se je pokazala za zanimivo teto, še Bedanec jih ni preveč prestrašil. Po Kekčevih poteh seje odpravilo kar okrog 120 otrok s svojimi vzgojiteljcami. Velenja popestrila s fotografijami. VDC 29. september - V Zagorju je Berta Izlakar položila temeljni kamen za novo poslopje Varstveno delovnega centra, v katerem delajo tudi Hrastničani. Na otvoritvi so nastopili Mladinski pihalni orkester Viva, pevski zbor varovancev VDC Zagorje in recitator VDC Miran Ameršek. Pestro v šoli 29. september - Prvi mesec v novem šolskem letu so tudi učenci OS Vitka Pavliča, kjer delajo po prilagojenem programu, preživeli zelo aktivno. V povezavi s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pripravili naravoslovne dni na temo prometne varnosti. Ob 40 - letnici Zlate knjige so z različnimi kulturnimi aktivnostmi in izdajo priložnostnih gradiv obeležili lep jubilej. Pripravili pa so tudi izdelke za prireditev Sadje 2000 za razstavo likovnih in tehničnih izdelkov ter vrečke za obiskovalce. Kitajska 28. september - V knjižnici Antona Sovreta je pripravila potopisno predavanje o Kitajski Ana Seher, ki je Kitajsko obiskala že dvakrat. Predavanje je ta biologinja iz Miki Muster 29. september - V galeriji Delavskega doma Hrastnik so odprli razstavo akademskega kiparja, ilustratorja in animatorja Mikija Mustra. Miki Muster je eden najboljših slovenskih ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank. Je začetnik slovenskega stripa in eden najboljših v evropskem merilu, kot so ga predstavili organizatorji na posebni zloženki na otvoritvi. Ljudje v Sloveniji poznajo predvsem njegove junake iz stripov (Zvitorepec, Lakotnik, Trdonja) in kratkih reklamnih risank, od Cik čaka dalje. Miki MVSTER Jasna Dvornik 29. september - V prostorih študentskega kluba v Sohtu v Hrastniku se je na svoji prvi samostojni razstavi predstavila članica Sohta, študentka Jasna Dvornik. Jasna je predstavila svoj ustvarjalni razvoj. Tako so lahko obiskovalci ocenili njej otroški kotiček in slike, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Predstavlja se z olji in risbami na kartonu. Na otvoritvi je bilo precej mladih. Kegljači 29. september - Društvo upokojencev Dol pri Hrastniku je izvedlo še finale odprtega prvenstva društva v kegljanju. Najboljši rezultat med kegljači je dosegel Adolf Laznik iz Hrastnika pred Ludvikom Duhom z Dola in Rudijem Mlakarjem iz Trbovelj. Četrti je bil Ivan Laznik, peti Jože Tomše, oba Trbovlje, šesti Krčan Drago Prelec in sedmi Hrastničan Marjan Prhne. Med ženskami je slavila Trboveljčanka Štefi Lopan pred Krčanko Zofko Arm in Trboveljčanko Ano Mlakar. Tekmovanje varnostnikov 30. oktober - V Hrastniku seje zbralo na igrah varnostnih služb Slovenije rekordno število udeležencev, kar 438 iz 22 varnostnih služb Slovenije. Med ekipami je prvo mesto osvojil ljubljanski Sintal, druga je bila mariborska Varnost, tretji pa domači Sinet. V atletskem troboju (skok v daljino, met krogle, tek) je v kategoriji moških do 35 let zmagal Peter Kunstelj (Varnost Vič), med Hrastničani je Boštjan Zaletel osvojil 5., Mitja Jurkovič pa 14. mesto. V kategoriji moških od 36. do 50. let je zmagal Ivan Šercer (Sintal Ljubljana). Miran Grohar iz Sineta je bil 10. Med moškimi nad 50. let je zmagal Milan Šprah, med ženskami do 35 let je zmagala Simona Pišek (oba Varnost Maribor), med ženskami od 36 do 50 let Majda Pogačnik, nad 50 let pa Meta Škafar (obe Sintal Ljubljana). V streljanju je zmagal Vinko Sotlar (Varnost Ljubljana). Sinetovec Dejan Povše je bil 5., Samo Turner pa 11. Med ženskami je slavila Suzana Pogorevc (Efekt Sl. Gradec). V košarki je zmagala ekipa Varnosti iz Nove Gorice pred G7 Trzin in domačim Sinetom. V malem nogometu so slavili nogometaši Sintala Ljubljana pred Kanjo Protectom Radovljica in Parks - 1 Ljubljana. V kegljanju je zmagal Miro Drobne (Sintal Ljubljana), Miran Grohar iz Sineta je bil 6., Anton Jecl je osvojil 12., Tadej Logar 13. in Igor Zavrašek 18. mesto. Tekmovalo je 51 kegljačev. Med ženskami je slavila Milka Novak (VA Kočevje), Hrastničanke so se dobro odrezale. Dolores Vavtarje osvojila 3., Janina Razinger 4. mesto, Jasmina Bečirovič je bila 13., Marjana Leskovšek 12. in Maja Zavrašek 18. Sinetovke so zmagale tudi v ekipni konkurenci v kegljanju, Sinetovci pa so bili tretji. V šahu je slavil Dalibor Kusič (Varnost Maribor). V plavanju je v kategoriji do 35 let zmagal Matjaž Kovač (Sinet Ljubljana), Boštjan Zaletel (Sinet) je bil 7. Med moškimi nad 35 let je zmagal Mario Vrdjuka (Varnost Maribor) pred Hrastničanom Miranom Groharjem. Med ženskami do 35 let je slavila Simona Pišek (Varnost Maribor), Hrastničanki Maja Zavrašek in Vojka Brečko pa sta bili 4. in 5. V kategoriji nad 35 let je zmagala Jožica Hovnik (Efekt SL Gradec). Sinet je v plavanju ekipno osvojil L mesto. Sklad ukinjen 30. september - Z današnjim dnem je Stanovanjski sklad občine Hrastnik po Zakonu o javnih skladih prenehal obstajati. Ustanovljen je bil leta 1993 kot neprofitna organizacija, saj je bila takšna organiziranost pogoj za pridobitev kredita Stanovanjskega sklada republike Slovenije za dokončanje gradnje stanovanjskega objekta Ojstro 2. V Hrastniku bi sicer lahko preoblikovali Stanovanjski sklad v javni finančni sklad. Vendar so ocenili, da bi bila takšna organiziranost neracionalna. Denar, ki bi ga lahko porabili za naložbe, bi porabili za samo delovanje sklada. Hrastniški sklad je bil majhen, po porabi sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanjskega fonda, stroške upravljanja, odplačila anuitet dolgoročnih kreditov in najbolj nujnih stroškov tekočega poslovanja ostane za naložbe letno le še okrog 15 milijonov tolarjev. Zato so se odločili, da bodo z ukinitvijo sklada njegovo premoženje prenesli v poslovne knjige proračuna. Prioritetne liste za dodelitev neprofitnih in socialnih stanovanj bodo do sprejema sprememb statuta občine potrjevali člani Odbora za zdravstvo in socialno politiko, ostale zadeve v zvezi z oblikovanjem občinske stanovanjske politike pa bodo opravili člani Odbora za gospodarski razvoj in proračun. Za poslovanje z denarjem iz stanovanjskih prihodkov in premoženjem pa bodo v okviru proračuna določili samostojno stroškovno mesto, o porabi sredstev pa bo odločal občinski svet. Sklad ukinjen 30. september - Sklad za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik je po Zakonu o javnih skladih prenehal obstajati na ta dan. V Hrastniku se niso odločili za oblikovanje javnega sklada, ker bi bilo njegovo poslovanje precej dražje, kot je bilo doslej. Zato so se v občini odločili za iskanje drugih oblik pospeševanja podjetništva. Ker seje sklad ukinil, se delež sredstev in delež obresti Območne obrtne zbornice v višini skoraj 41 odstotkov vrnil na njen žiro račun, ostali delež sredstev občine Hrastnik pa na račun njenega proračuna. Ker gre za dolgoročna sredstva, ki se bodo vračala več let, jih bodo v teh deležih nakazovali na oba žiro računa. Kras 30. september - Člani Foto kluba Hrastnik so zadnjo septembrsko soboto izkoristili za prijeten foto izlet. Odpravili so se na Kras, kjer je 10 udeležencev delalo v Lipici, Sežani, Dutovljah, Koprivi, Štanjelu, potem pa so se sprehodili še po vinogradih v Ponikvah in si ogledali tamkajšnjo kraško klet. Foto klub se pripravlja tudi na letošnjo kulturno sezono. Škalijev memorial 30. september - Člani Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik so pripravili na Dolu pri Hrastniku tradicionalni rokometni turnir v spomin na Mirka Škalič-kija. Že sedmič zapored so na turnirju slavili rokometaši Rudarja iz Trbovelj. V finalu so premagali ekipo Terma iz Škofje Loke. V tekmi za tretje mesto je novi prvoligaš Velika Nedelja brez težav odpravila domače rokometaše. V prvih tekmah so bili Trboveljčani boljši od Velike Nedelje, rokometaši Terma pa so v kvalitetni tekmi premagali ekipo Dola. Najboljši igralec na turnirju je bil Nenad Stojakovič iz Rudarja, najboljši strelec Robi Belec iz Velike Nedelje, najboljši vratar pa Igor Levšin iz Terma Škofja Loka. Zasavski sodniki, ki so sodili na turnirju, so svoj honorar poklonili sinu Mirka Škaličkija Domnu, ki je skupaj z Mirkovo mamo Justi in predsednikom domačega kluba Vilijem Petričem predal priznanja najboljšim. Tudi organizatorji so malemu Domnu izročili darilo. Turnir si je ogledalo okrog 400 gledalcev. Šola 30. september - Prvi mesec v novem šolskem letu je bil že precej aktiven. Hrastniški in dolski šolarji so se odpravili v poletno šolo v naravi v Fieso. Kar 76 osnovnošolcev je uživalo v jesenskem soncu in še vedno toplem morju. Za prvošolce so pripravili lutkovno predstavo Nika in promet. Precej je bilo športnih aktivnosti: pohodi ob športnem dnevu, ogled nogometne tekme deklet Slovenija- Madžarska, atletski mnogoboj v Brežicah ter področno ekipno tekmovanje v Celju. Tu so dekleta osvojila 2., fantje pa 7. mesto. V Brežicah pa sta Sašo Varga in Urška Pavčnik dosegla 3. mesta. Sicer pa so v septembru pripravili še šolsko tekmovanje v logiki, osmošolci so odšli na ekskurzijo (Podgorica, Ljubljana, Tržič), mladi gasilci so odšli na srečanje v Destrnik, sedmošolci in osmošolci pa so si ogledali Eurobus. Zlata poroka 30. september - V Hrastniku sta po 50 letih potrdila svojo zakonsko zvezo Dragotina in Kamilo Kocman, ki živita v Ulici mladih borcev 4 v Hrastniku. Prvič sta se poročila 29. julija 1950 v Hrastniku. Njunega jubileja so se veselili hčerka Dragica z družino, vnučka Andreja in Florjan ter pravnučka Aleksandra. Čestital jima je tudi župan Leopold Grošelj. OKTOBER 2000 Mednarodni dan 1. oktober - Prvi oktober je mednarodni dan starih ljudi, obeležili so ga tudi v Domu starejših v Hrastniku. Na skupinah za samopomoč so se pogovarjali in razmišljali o starosti. Strinjali so se, daje življenje teklo zelo hitro in vsak sije težko predstavljal, kako je biti star. Razmišljali so tudi o tem, daje lepo, da za starost in njene tegobe obstaja Dom starejših. In pomembno je tudi to, daje ta dom v Hrastniku. Značilna pa je še ena njihova ugotovitev: le redki se v sebi, v svoji duši, čutijo toliko stare, kot o njih govori letnica rojstva. preživeli v prijetnem razpoloženju ob spoznavanju narave in Kočevske. Seveda je bilo še posebej zanimivo spoznavanje naravnega bivališča medveda. Suša 3. oktober - V hrastniški občini so sprejemali prijave za popis škode na posameznih kulturah na kmetijskih zemljiščih na območju občine. Suša, ki je prizadela kmete v obdobju od julija do septembra, je tudi v hrastniški občini naredila precej škode. 63 oškodovancev je do tega dne že prijavilo škodo, ki jo je suša povzročila do 30. junija. Med medvedi 2. oktober - Učenci Osnovne šole Vitka Pavliča so se odpravili v Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Kočevje. Nekaj dni so Galvana 4. oktober - V hrastniškem Sijaju je sreča v nesreči precej pospešila delo njihove galvane, ki je bila že nekaj časa precej slabo izkoriščena. Delavci iz galvane so pomladi morali celo na čakanje. Požar v velenjskem Gorenju pa je stvar obrnil na glavo. V galvani so namreč po uničujočem požaru v velenjskem Gorenju pričeli delati s polno paro. Dvajset delavcev v treh izmenah kromira Gorenjev hladilniški program. S tem ustvarjajo 4 do 5 milijonov tolarjev mesečne realizacije. Živimo s sadjem 5. oktober - V hrastniški poslovni dvorani so odprli izjemno lepo pripravljeno razstavo sadja v okviru letošnjih prireditev Živimo s sadjem. Svetovalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana je v sodelovanju s hrastniškimi kmetijami, osnovno šolo Vitka Pavliča, osnovnošolci z Dola, otroci iz hrastniških vrtcev in aktivom kmečkih žena pripravila nazorno predstavitev starih sort jabolk in hrušk, izdelkov iz sadja in predstavitev sušenega sadja. Na otvoritvi je skozi razstavo strokovno vodila kmetijska svetovalka Nada Grešak, razstavo je otvorila Ivanka Rožej iz kmetije Jovan v Turju, na kratko pa so spregovorili še vodja svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Ljubljana Jože Benec, starosta hrastniških sadjarjev Rudi Napret iz Marnega in hrastniški župan Leopold Grošelj. V Hrastniku so se odločili, da bodo ponovno ustanovili Sadjarsko društvo, ki bo povezalo sadjarje in nadaljevalo bogato tradicijo te dejavnosti v hrastniški občini. Jabolčnik 6. oktober - Dopoldan sa v Hrastniku pripravili v okviru letošnjih prireditev Živimo s sadjem zanimivo strokovno srečanje. Magistra Tadeja Vodovnik je predavala o pripravi jabolčnega vina, oz. jabolčnika. Diplomiran inženir Domen Bajec pa je predstavil tehnologijo sušenja sadja. Sušeno sadje na različna načine so lahko udeleženci tudi pokusili. Prometna varnost 6. oktober - Ta teden so tudi v Hrastniku obeležili Teden prometne varnosti. Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu je aktivnosti razširil na cel mesec. Pretekli teden so na obeh osnovnih šolah v Hrastniku in na Dolu predstavili tiste, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic prometnih nesreč. Učenci so si lahko ogledali reševalno, policijsko in gasilsko vozilo, opremljeno za posredovanje v prometnih nesrečah ter se pogovorili s predstavniki teh poklicev. V prostorih AMD Hrastnik so pripravili pogovor z učenci OS Vitka Pavliča o obnašanju pešcev in kolesarjev v prometu. Tretješolci in učenci OS Vitka Pavliča so v tem mesecu sodelovali v akciji Stopimo iz teme. Za vse udeležence v cestnem prometu so pripravili še akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. Tudi otroci iz vrtcev so bili deležni prometne vzgoje na temo boljše vidljivosti ob zmanjšani vidljivosti ter priprave na samostojno pot v šolo. Sejem sadja 7. oktober - Konec tedna so pripravili v Hrastniku zanimivo prireditev Živimo s sadjem. V poslovni dvorani si je letošnjo razstavo ogledalo veliko ljudi. Prireditve so zaključili v soboto popoldan z kulturnim programom, v katerem so sodelovale pevke Ženskega pevskega zbora Svoboda Dol pri Hrastniku in recitatorji. Kljub dežju je bil tudi dopoldanski sadjarski sejem na tržnici v Hrastniku zelo lepo obiskan, sadjarji in obiskovalci so bili zadovoljni s sklenjenimi kupčijami. Tudi letos je prireditev Živimo s sadjem dosegla svoj namen, saj je opozorila na zdrave plodove narave in kmetijsko proizvodnjo, ki je za ta del Slovenije še kako značilna. V Hrastniku dobro oživljajo stare nasade jabolk. Tako se tradicija ponavlja v najbolj žlahtni obliki. Radio 10. oktober - Trboveljski radio, ki pokriva širše področje Zasavja, je praznoval ta dan 35 let, odkar se je prvič oglasila regionalna, oz. lokalna radijska postaja. Radio danes oddaj program 24 ur na dan na frekvenci 98,1 megaherca. V zadnjih desetih letih so povsem posodobili radijsko tehniko in naredili tudi ogromen kvaliteten premik v vsebini programa. Radio Trbovlje redno obvešča tudi o dogodkih v hrastniški občini. Obrtna cona 10. oktober - V Hrastniku so pripravili idejno zasnovo zazidave in komunalne ureditve obrtne cone Boben v območju B. Zasnova je bila usklajena z določbami zazidalnega načrta in željami ter potrebami investitorjev. S šestimi investitorji se je odgovorna projektantka dogovorila še o individualnih rešitvah. Potem pa se je lotila izdelave projekta za izvedbo do zaključene 4. faze gradnje. Vseh sedem enot naj bi namreč gradili sočasno in poskrbeli za usklajeno zunanjo podobo. Nova stanovanja 11. oktober - V letu 2000 so v hrastniškem proračunu namenili za gradnjo ali nakup socialnih stanovanj 25 milijonov tolarjev. Iskali so možnosti gradnje ali nakupa. V teh dneh so potekala usklajevanja z Gradbeno dejav- nostjo Hrastnik, ki je ponudil v odkup 11 stanovanj, kijih bo uredil v naselju Aleša Kaple v bivšem samskem domu. Skupna kvadratura stanovanj je okrog 400 kvadratnih metrov. Na občini Hrastnik se zavzemajo za tovrstno gradnjo, ki naj bi jo financirali iz letošnjih sredstev in iz sredstev iz proračuna v letu 2001. Strehe 12. oktober - Strehe na nekaterih starejših objektih v Hrastniku je že precej načel zob časa. V podjetju Domex so se že v preteklih letih lotili obnove nekaterih streh na objektih, kjer so pretežni lastniki. Letos so s tem delom nadaljevali. Z deli so pričeli aprila, zaključili pa v oktobru. Letos so povsem obnovili strehe na objektih Log 17 in 21, Novi Log 15 in Ulici mladih borcev 4. V Domexu so za naložbe v nove strehe letos namenili okrog 13 milijonov tolarjev. Prijatelj 12. oktober - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so pričeli oktober (5.9.) z ustvarjalno delavnico. Tokrat pa so se mladi obiskovalci knjižnice posladkali s pravljico Si še moj prijatelj? Abonma 14. oktober - Kulturno rekreacijski center Hrastnik je ljubiteljem gledališča ponudil abonmajske gledališke predstave. Tokrat so se odločili za predstave, ki govorijo o ljudeh, o življenju, ki ga živimo in sanjah, kijih sanjamo. V okviru abonmaja se bodo na odru hrastniškega delavskega doma v tej gledališki sezoni zvrstile same komedije. Prvi se bodo predstavili člani kulturno umetniškega društva Ivan Cankar iz Škofje Loke s komedijo Josipa Tavčarja Pariz je pač Pariz, potem pa se obetajo še naslednje predstave: komedija Marjetka, stran 89 z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem in ptujskim gledališčem, Partljičeva Krivica boli v produkciji Kulturnega doma Španski borci Ljubljana, Kumrova Trojka trojkica v izvedbi gledališča Dva obraza iz Celja in Limonada Slovenca v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Plinsko omrežje 14. oktober - V občini so se dogovorili o plinifikaciji novih področij občine. Potem, ko so plinificirali precejšen dele krajevne skupnosti Dol, mesta Hrastnik in tudi nekatere primestne zaselke, so se odločili, da bodo poskušali plin pripeljati tudi na področja, ki ga ne pokriva daljinsko ogrevanje hrastniške Toplarne. Z Mestnimi plinovodi Koper so se uskladili, da bodo plinificirali področje Prapretnega, Veličkove ceste, Pot Josipa Brinarja in Studence. Sedaj izdelujejo lokacijsko dokumentacijo. Otroci 14. oktober - Ob tednu otroka so pripravili tudi v Hrastniku različne aktivnosti. Se posebej aktivni so bili v vrtcih. Tako so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi: likovno, športno, lutkovno, na kmetiji so si ogledali pridelovanje sadjevca. Ta dan pa so izkoristili za družabni izlet skupaj s starši. Odšli so na Kal. Osnovnošolci pa so v tem tednu opravili več ekskurzij, športni dan, sodelovali so tudi pri projektu poklicnega odločanja. Zlatoporočenca 14. oktober - Ta dan sta praznovala zlato poroko Drago in Antonija Pilih iz Loga 28 d v Hrastniku, prvič sta se poročila prav na isti dan pred 50 leti v Petrovčah. Seveda so se skupaj z njima veselili sorodniki, hčerka Zvonka in sin Drago z družinama, štirje pravnuki in pravnuk Vitko. Čestitkam seje pridružil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še vrsto srečnih in mirnih let. Volitve 15. oktober - Po predvolilnem obdobju, kije trajal kar cel mesec in še dlje, so se končno odvile volitve. V hrastniški občini je kandidiralo 13 kandidatov na trinajstih listah. Hrastničani smo dobili (izvolili) kar dva poslanca in še tretjega pol. Volitev se je od 8371 volilnih upravičencev udeležilo 6207 volilcev, volilna udeležba je bila s 74 odstotki med večjimi v Sloveniji. Svojo volilno voljo so izražali na 31 voliščih. Zmagovalec volitev je bil dosedanji poslanec v državnem zboru Miran Jerič, ki je bil izvoljen na listi LDS že tretjič zapored. Prepričal je kar 52,88 odstotka volilcev in dosegel drugi najboljši rezultat v celotni državi. Za poslanca so Hrastničani izvolili tudi župana Leopolda Grošlja, ki je kandidiral na listi ZLSD. Grošelj je z 19,98 odstotki glasov dosegel najboljši rezultat v svoji stranki v šesti volilni enoti. V državni zbor pa je bil izvoljen tudi Bogdan Barovič, kije kandidiral na listi SNS v dveh okrajih - Hrastniku in Trbovljah. V Hrastniku je prejel 6,66 odstotka glasov. Na volitvah so se za glasove volilcev potegovali še naslednji kandidati: Franjo Krsnik (Desus) 4,91%, Slavko Kmetič (SDS) 4,72%, Marko Drnovšek (SMS) 3,42%, Božidar Humar (Nsi) 1,96%, Marijan Schiffer (SLS+ SKD) 1,79%, Edhem Selimovič (SDAS) 1,23%, Franc Barič (Združeni zeleni) 1,11%, Igor Pavelšek ((Nova stranka) 0,75%, Iztok Vojko Sedmak (DS) 0,31% in Marko Kapi (Naprej Slovenija) 0,29%. Identiteta 18. oktobra - V Domu svobode v Trbovljah so pripravili okroglo mizo Kam z revirsko revolucionarno preteklostjo. Na njej so sodelovali dr. Rastko Močnik in dr. Božidar Debenjak z Filozofske fakultete Ljubljana in dr. Tonči Kuzmanič z mirovnega inštituta. Na njej so sodelovali tudi zasavski župani in drugi vidni Zasavčani. Glavno besedo so imeli gostje iz Ljubljane, ki so ugotavljali, daje revolucionarnost del zasavske identitete. Zasavci so lahko nanjo ponosni, z njeno pomočjo bi lahko presegli tudi lokalna nasprotja. Vsekakor pa je marsikdo pritegnil ugotovitvi, da se v Zasavju čuti ideološki revanšizem, ki se odraža tudi v besedah poslanca SDS Pavla Ruparja, ki je zasavsko regijo ožigosal za leglo komunizma. Ta izjava je bila tudi povod za pripravo okrogle mize. mm Nevarnost plina 18. oktober - Občinski štab za civilno zaščito in Gasilska zveza v Hrastniku sta izdali ob mesecu požarnega varstva zanimivo zloženko o nevarnosti požarov v gospodinjstvu in o tem, kako ravnati s plinom. V gospodinjstvih uporabljajo vse več plin iz omrežja, pa tudi iz jeklenk. V zloženki avtorji opozarjajo na osnovne značilnosti plina, na nevarnost za eksplozijo že pri najmanjši iskri. Opozarjajo na nevarno ogrevanje prostora s plinskimi pečicami, če vanj ne doteka svež zrak. Plinske naprave morajo nenehno nadzirati strokovne osebe. V zloženki najdete še znake za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč in telefone za klic na pomoč. Muzej 18. oktober - V hrastniškem muzeju nadaljujejo s prenovo prostorov. Letos so se lotili ureditve centralne kurjave s priključitvijo na plinsko omrežje. Dela so izvajali delavci Toplarne Hrastnik. Naložba je bila vredna 5 milijonov tolarjev, 3 milijone je zagotovila občina iz občinskega proračuna, 2 milijona pa Ministrstvo za kulturo. V zadnjih letih so se v Hrastniku lotili postopne obnove stavbe muzeja. Tako so deloma že uredili fasado muzeja, obnovili ostrešje, v naslednjem KRONIKA - Oktober 2000 obdobju pa nameravajo do konca urediti zunanji izgled stavbe in se lotiti notranje ureditve. Dnevi upokojencev 19. oktober - V poslovni dvorani v Hrastniku so se z zaključno prireditvijo končali letošnji dnevi upokojencev, ki sojih hrastniški upokojenci pričeli 27. septembra z ribiškim tekmovanjem, na katerem so zmagali Hrastničani pred Zagorjem, Radečani in Dolom. Hrastničani so zmagali tudi v balinanju. V kegljanju pa so slavili Dolani pred Hrastničani in Trboveljčani. Hrastniški upokojenci so v teh oktobrskih dneh obiskali Dom starejših v Hrastniku. Pletiljska sekcija je pod mentorstvom Beti Novak pripravila v galeriji delavskega doma Hrastnik razstavo izdelkov, ki sojih naredile v preteklem letu. Razstavo so popestrili tudi s pokali, ki so jih osvojili upokojenci na različnih tekmovanjih. Na zaključni prireditvi, na kateri je upokojence pozdravil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj, je predsednik Društva upokojencev Franjo Krsnik podelil priznanje za delo Mariji Praunsais in Dori Godicelj. Odpadki 19. oktober - V prostorih območne gospodarske zbornice so predstavniki hrastniške, litijske, zagorske, trboveljske in radeške občine z državnim sekretarjem dr. Marjanom Vezjakom z Ministrstva za okolje in prostor podpisali pismo o nameri za vzpostavitev medobčinskega sistema ravnanja z odpadki. Podobno pismo so podpisali že leta 1998. Med vsemi občinami ima hrastniška najboljša izhodišča na področju ravnanja z odpadki. Deponija v Uničnem je ena redkih v celi državi, ki je urejena po zahtevnih standardih. Podpis pisma še ne pomeni določitev finančnih obveznosti. Te bodo določili v konzorcialni pogodbi. Janez Smuč 19. oktober - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku seje novinar Marko Planinc pogovarjal z Janezom Smučem, ki veliko svojega življenja preživi na ladjah. Gost je spregovoril predvsem o svoji zanimivi mladosti na Dolu, odločitvi za pomorsko šolo, svojem delu na ladjah širom po svetu, pa tudi o poskusih, da bi se ustalil na kopnem. Vendar je bil čar morja zanj vedno prevladujoč. Danes hodi Janez Šmuc domov le 217 na dopust - spet dela na ladjah kot glavni inženir. Hrastniška obzorja so bila tokrat res široka, saj jih je gost sinoči začinil z vrsto zanimivih podrobnosti o življenju na ladjah in širokih morskih obzorjih. Kmečke žene 19. oktober - V Trbovljah so pripravile članice zasavskih društev kmečkih in podeželskih žena srečanje članic društev, ki delujejo v območju delovanja Kmetijskega zavoda Ljubljana. V delavskem domu so po ogledu Trbovelj pripravili zanimiv kulturni program, udeleženke srečanja pa so ta dan izkoristile tudi za zanimive pogovore o svojem delu. Praznovanje 20. oktober - Društvo organizatorjev delaje v hrastniški poslovni dvorani proslavilo deseto obletnico delovanja društva. S prireditvijo so se vključili tudi v teden vseživljenjskega učenja, ki gaje pripravil Andragoški center Slovenije. V Društvu organizatorjev dela, ki ga vodi Vojka Povše -Krasnik, je vključenih 40 članov. Društvo pripravlja tudi različne seminarje za druge udeležence, tako so pripravili npr. seminar na temo novosti v društveni zakonodaji in temo o zaključnih računih. Kostanj 21. oktober - Na kostanjevem pikniku pred rudarsko planinskim domom na Kalu se je zbralo 55 članov Planinskega društva Hrastnik. Nekateri planinci pa so dan izkoristili za postavitev igral za otroke pri domu. Obnovljena cerkev 22. oktober - V Gorah so s slovesnostjo, ki jo je vodil ordinarij, škof dr. Franc Kramberger, blagoslovili obnovljeno podružnično cerkev svetega Jurija. Cerkev ima novo preobleko, kot so ponosno zapisali v vabilo na slovesnost v župniji Svetega Jakoba Dol pri Hrastniku, kamor spada podruž- nična cerkev. Novi župnik na Dolu Franc Ornik je bil gostitelj slovesnosti, ki se jo je udeležil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj. Ta se je še posebej zahvalil za prizadevanje pri obnovi prejšnjemu dolskemu župniku Marijanu Veterniku in mu predal skromno darilo, ki ga bo spominjalo na Hrastnik. Na cerkvi svetega Jurija so v zadnjih letih povsem obnovili fasado, naložba je bila vredna okrog 8 milijonov tolarjev. V dveh letih pa so restavratorji opravili tudi precej dela v notranjosti cerkve. Doslej so za obnovo notranjosti te cerkve porabili okrog 5 milijonov tolarjev. V prihodnjih letih bodo z restavratorskimi deli verjetno nadaljevali. Za dokončno obnovo notranjosti je po nekaterih ocenah potrebnih še okrog 15 milijonov tolarjev. Tudi pri tej naložbi se Dolani nadejajo pomoči države, ki je pomagala tudi pri dosedanji obnovi cerkve v Gorah. Učenje 22. oktober - Od 16. do 22. oktobra je potekal teden vseživljenjskega učenja, ki gaje že petič pripravil Andragoški center Slovenije. Vanj seje vključila tudi knjižnica Antona Sovreta. S svojo svetovalno, informativno in predstavitveno dejavnostjo je pokazala, da ni za učenje nikoli prepozno, saj je možnosti ogromno. V tem letu so pripravili v knjižnici razstavo, ki v sliki in besedi predstavlja dejavnost knjižnice za odrasle v okviru enoletnih četrtkovih srečanj. Novo iz Sijaja 24. oktober - V hrastniškem Sijaju so na trg v tem letu poslali dva zanimiva nova programa. Proizvodni program Domo se je v tem letu že lepo prijel na trgu. Namenjen je domači uporabi svetil. Osnovni proizvodni program svetil nameravajo v Sijaju prenoviti, ga narediti bolj privlačnega, vendar ostati v istem cenovnem razredu. Program Help pa je namenjen predvsem profesionalni arhitekturni razsvetljavi. Oba programa so Sijajevci predstavili tudi v novih katalogih in na nekaterih sejemskih prireditvah. Forstek preseljen 25. oktober - V Forsteku je proizvodnja v novih prostorih na Dolu pri Hrastniku stekla brez večjih težav. Podjetje so iz prostorov hrastniške Steklarne preselili v predvidenem roku. Posebej zahtevna je bila selitev težkih strojev z občutljivimi napravami. Vendar so delavci vse stroje usposobili v dveh dneh za normalno delovanje. Selitev so pričeli 15. septembra. Prestavili so 8 CNC strojev, 20 klasičnih strojev, kompletno transportno opremo, dvigala, delovne mize, kompletno skladišče materiala, celotno varilnico. Največ težav so imeli zaradi ozkega prehoda v Steklarni Hrastnik. Delavcem Forsteka je bila v veliko pomoč izkušena ekipa podjetja KLH iz Štor. V novih prostorih, ki sojih uredili v bivših prostorih gradbenega podjetja na Dolu, so lahko raztovarjali brez težav. V Forsteku so bili zadovoljni, ker pri tem velikem logističnem zamahu ni prišlo do nobene nesreče. In stroji in ljudje so jo odnesli brez poškodb. Javna razsvetljava 25. oktober - Javna razsvetljava je v hrastniški občini dobro urejena. Predvsem v središčih naselij so v zadnjih letih uredili razsvetljavo, ki pomeni bolj varne poti in tudi življenje. V tem letu so se lotili urejevanja razsvetljave tudi v bolj odročnih naseljih. Tako so dopolnili javno razsvetljavo v ulici Pot na Kal. Dela so opravili delavci Elektra Trbovlje, enota Hrastnik. Občina je za ureditev iz občinskega proračuna prispeval 1,5 milijona tolarjev. Celotno naselje je sedaj primerno osvetljeno zvečer in tudi zjutraj, kar je predvsem dobrodošlo otrokom. Ti se doslej na zatemnjenih ulicah ob odhodu v šolo ali poznem povratku zvečer res niso najbolje počutili. Proslave 25. oktober - Hrastniški borci in svojci so se, kot vsako leto, poklonili spominu na preminule na Frankolovem, v Mariboru in Gradcu v Avstriji. Ob dnevu mrtvih vsako leto obišče grobove umrlih v taboriščih precej Hrastničanov, ki se ob dnevu mrtvih spomnijo hrastniških rojakov. Sicer pa so se predstavniki Občinskega združenja borcev NOB v tem letu udeležili večih proslav ob 55. obletnici osvoboditve: maja v taborišču Mauthauzen in na prizorišču zadnjih bojev v Evropi na Poljani, junija na Podljubelju, julija spominskega pohoda na Triglav in oktobra obletnice 1. kongresa SPŽZ v Dobrniču. Seja sveta 26. oktober - Tokratna seja hrastniškega občinskega sveta se je pravzaprav pričela šele tričetrt ure po začetku. Sejo je namreč po pooblastilu župana Leopolda Grošlja vodil svetnik in predsednik Odbora za gospodarski razvoj in proračun Martin Mlinar, čeprav je bil na seji navzoč tudi podžupan Marjan Dolanc. Večino svetnikov j e to motilo in po razpravi svetnika in predsednika komisije za statut in poslovnik Marka Orožna, ki se ni strinjal s takšnim postopkom, seje vnela burna razprava. Nazadnje so svetniki naložili Komisiji za statut in poslovnik naj skupaj z županom pripravijo tolmačenje statuta in poslovnika o postopkih pri nadomeščanju župana in vodenju sej. Če so v členih vsebinska razhajanja, naj pripravijo predloge sprememb sklepov, da ne bo več prihajalo do tako mučnih situacij, so se še odločili člani hrastniškega občinskega sveta. Svetniki so potem pod Mlinarjevim vodstvom pripeljali sejo do konca, čeprav je bilo še nekaj bolj vročih razprav. Marko Orožen je pri sprejemanju zapisnikov korespondenčih sej opozoril, da bi morali v prihodnje upoštevati določila statuta in poslovnika, ki določa, da se na korespondenčnih sejah ne smejo sprejemati vsebinske odločitve. Pri razpravi o izvrševanju proračuna občine Hrastnik je vodja strokovne službe Vanja Jerič obrazložila predvsem postavke, ki odstopajo od planiranih proračunskih postavk. Še posebej zaskrbljujoč je izpad prihodkov. Manjši je delež države in primarne porabe, pa tudi načrtovana prodaja delnic v lasti občine bo težko realizirana v letošnjem letu. Svetniki so po obširni razpravi sprejeli predlog sklepov, ki jih je oblikoval Odbor za gospodarski razvoj in proračun. Poročilo so ocenili za pregledno in primerno za obravnavo. Svetniki so priporočili varčevalno obnašanje pri trošenju proračunskega denarja in svetovali županu ter strokovnim službam, da čimprej pripravijo rebalans proračuna, če bodo ocenili, daje to zaradi izpada prihodkov potrebno. V razpravi je bilo precej besed zaradi različnih postavk v proračunu, ki so kazale tudi na določeno neznanje svetnikov o sestavi proračuna. Nekaj pa je bilo tudi očitkov o samovoljnem prerazporejanju denarja, ki jih je naslovila na župana predvsem svetnica SDS Sanja Logar Bočko. Svetniki so brez večje razprave sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Hrastnik, ki se nanašajo na določitev funkcionalnega zemljišča. Po krajši razpravi so sprejeli tudi sklepe o ukinitvi Sklada za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik in Stanovanjskega sklada ter razdelitvi njunih sredstev. Precej več razprave je prinesel predlog aneksa k pogodbi o koncesiji vzdrževanja in upravljanja za distribucijo plina ter pooblastilu županu o izdajanju soglasja k predlaganim spremenjenim cenam zemeljskega plina in tekočega naftnega plina. Po precej žolčni razpravi seje nazadnje izkazalo, daje sporno le pooblastilo županu, ne pa tudi sprotno oblikovanje cen. čeprav je bil govor predvsem o tem. Na koncu so svetniki le sprejeli anekse k pogodbi. Odločili so se tudi za tri prodaje zemljišč. Na koncu zasedanja so svetniki opozorili še na nekatere stvari. Katjuša Laznik in Vinko Žagar sta opozorila, daje prepovedan dostop do bazena in dvorane v Hrastniku vprašljiv. Svetniki so se strinjali in predlagali, da se vsaj v zimskem času odstrani ovira, ki onemogoča dovoz do bazena. Predlagali so, da odgovorni razmislijo o postavitvi ležečih policajev, ki bi umirili prevoz v tem delu Hrastnika. Jure Bantan je vprašal, zakaj v Turju že dolgo ni bilo zbora občanov, vendar bo moral to vprašanje postaviti verjetno na kakšnem drugem mestu. Svetniki so se vprašali še, kaj se dogaja z dolsko Jutranjko, vendar odgovora na seji niso dobili. Nekaj svetnikov pa je zanimalo tudi dogajanje okrog obrtne cone. S širšo informacijo jim je postregel tajnik občine Janez Kraner. Osoli 25. oktober - S šolo za starše so se končale bogate aktivnosti v OŠ heroja Rajka v mesecu oktobru. V začetku meseca so starši poslušali predavanja Majde Lašič, osmošolci so spoznavali nove poklice, Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je pripravila prikaz reševanja v primeru nesreč. Učenci nižje stopnje so si ogledali otroški musical Klovn bing bang bong - prijatelj sveta, starejši pa so se odpravili na ekskurzije. Vsi učenci so si ogledali razstavo Mikija Mustra, učenci višje stopnje pa filmsko predstavo Nepopisan list. Na šolskem tekmovanju Kaj vemo o diabetesu so se najbolje odrezale Karmen Virk, Maja Jenko in Mojca Rotar. V Trbovljah pa je precej hrastniških osnovnošolcev sodelovalo na področnem tekmovanju v logiki. Najbolje seje odrezala Dolanka Špela Klemen, ki je osvojila med sedmošolci 2. mesto, med petošolci pa je bila tretja Ingrid Marolt (OŠ Dol), četrta Maja Potisek in peti Andrej Kreže (oba OŠ Hrastnik). Čistka 26. oktober - Bajukova slovenska vlada je zamenjala direktorja Rudnika Trbovlje Hrastnik Aljošo Kinka. Na mesto vršilca direktorja so postavili Janeza Lipca. V obeh dolinah (trboveljski in hrastniški) je takšen sklep izzval precej burje, saj je rudnik še vedno med najpomembnejšimi gospodarskimi subjekti v tem prostoru. V kolektivu so sprejeli odločitev precej na nož, čeprav so se kasneje reakcije ublažile. Stanovanja 26. oktober - V hrastniškem Domexu so letos svoj fond stanovanj precej povečali. Med letom so od hrastniškega Sijaj odkupili 15 stanovanj v različnih hrastniških objektih. Stanovanja so odslej v lastništvu Domexa, z njimi pa upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje. Avstralija 26. oktober - V knjižnici Antona Sovreta je o Avstraliji predaval Franci Horvat iz Celja, ki je svoje predavanje popestril z diapozitivi in avtentično glasbo. Horvat je reden gost četrtkovih srečanj, ki jih pripravljajo v hrastniški knjižnici. Doslej je predaval o Himalaji, Tibetu, Sloveniji, Boliviji in Peruju. Domsko dogajanje 26. oktober - V Domu starejših je na glasbenem večeru nastopil Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj. Stanovalce so razveselili z znanimi, spevnimi slovenskimi pesmimi. V oktobru so v domu pripravili še kostanjev piknik, kije kljub slabemu vremenu uspel. Za popestritev je poskrbel pevski zbor stanovalcev Doma upokojencev Tišje. Stanovalci hrastniškega doma so se udeležili volitev, kar 72 stanovalcev je glasovalo po pošti. Literarne ure so preoblikovali v študijski krožek. Oktobra so se lotili človeškega telesa. Člani skupine za ročna dela je odšla na ogled razstave ročnih del in obisk v Dom upokojencev v Šentjur pri Celju. Ob tednu upokojencev v občini so dom široko odprli. Ogledali so si ga predstavniki hrastniških društev, na prireditvi je zbrane nagovoril predsednik DU Hrastnik Franjo Krsnik, ki je prinesel s seboj darilo za stanovalce. Prireditev je polepšal Moški pevski zbor Steklar Hrastnik, direktor doma Drago Kopušar pa je stanovalkam, ki so celo pomlad in poletje skrbele za cvetoče balkone izročil darila -lončnice. Seveda tudi oktober ni minil brez tombole, skupina stanovalcev pa je odšla tudi čez hrib v Dom upokojencev Franc Salamon. Požarna varnost 27. oktober - V Hrastniku so mesec požarne varnosti zaključili s sektorsko vajo, ki jo je pripravilo prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Steklarna Hrastnik. Na vaji so sodelovali tudi člani ostalih gasilskih društev iz občine Hrastnik, kjer delujejo tri industrijska in štiri prostovoljna društva. Gasilci so za predpostavko določili požar v upravni zgradbi Steklarne Hrastnik. Vajo so uspešno izvedli in pokazali, da so dobro pripravljeni za morebitne resne intervencije. Pri vaji so sodelovali tudi poklicni gasilci iz Trbovelj z avto lestvijo Gasilskega zavoda Trbovlje. Na ta način so hrastniški gasilci uspešno zaključili vrsto aktivnosti, ki so jih izvedli v oktobru - mesecu požarne varnosti. Tudi v Hrastniku so se gasilska društva vključila v mesec požarne varnosti z različnimi akcijami. Tako so po krajevnih skupnostih prikazali gašenje z gasilniki in gašenje plinskih jeklenk. Pred hrastniško osnovno šolo so pripravili prikaz gašenja in gasilske tehnike. Ves mesec so bila vrata gasilskih domov odprta za ogled predšolske in šolske mladine. V Hrastniku je bila 10. oktobra večja skupna vaja 50 gasilcev iz zasavskih rudnikov in energetskih podjetij. Vsa društva so v mesecu požarne varnosti pripravila praktično vajo na svojem območju, gasilci pa so opravili še preventivne preglede v različnih objektih. V tem mesecu so izdali še lično zloženko za varno ravnanje s plinsko napeljavo. KS Prapretno 27. oktober - V krajevni skupnosti Prapretno so v okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti pripravili pred Zadružnim domom turnir v malem nogometu, potem pa še kulturno prireditev z nastopom ŽPZ Svobode Dol in otvoritev razstave slik Vinka Hrovatiča. Zvečer so se krajani zbrali še na zabavi z duom Kafra. Že dan prej so pripravili na Trati turnir v balinanju. Forstek na sejmu 28. oktober - Podjetje Forstek seje zelo dobro predstavilo na svetovnem sejmu steklarske industrije Glastex v Diiseldorfu v Nemčiji. Forstek je na svojem razstavnem prostoru pokazal, da se s svojimi izdelki lahko kosa z vsemi orodjarji v Evropi. Obisk njihovega prostora je bil zadovoljiv, čas pa bo pokazal, če se bo to poznalo tudi pri novih pogodbah in naročilih. Vsekakor pa si je Forstek odprl vrata v evropske steklarne. Dolsko podjetje bi rado začelo sodelovati še z enim večjim kupcem. Največ delajo za Steklarno Hrastnik, Steklarno Rogaška Slatina, Opalom Hrastnik, za katere izdelujejo orodja za proizvodnjo stekla ter z Seawayem, za katerega izdelujejo dele za jadrnice. Častniki 28. oktober - Na Kalu so se zbrali člani Občinskega združenja slovenskih častnikov. Predsednik združenja Jože Zorčič je člane seznanil z delom predsedstva, spregovorili pa so tudi o reformi slovenske vojske in prilagajanju enotam NATO. Hrastniški častniki so se pomerili še v tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo, metu bombe, streljanju z lokom in v pikadu. Sevedaje sledilo družabno srečanje. Komemoracije 30. oktober - Člani Občinskega združenja borcev NOB Hrastnik so pripravili proslave ob dnevu mrtvih pri spomeniku žrtvam NOB na Dolu in pri centralnem spomeniku v Hrastniku. Spominskih proslav s primernim kulturnim proramom se je udeležilo precej občanov Hrastnika. O Hrastniku 30. oktober - Občina Hrastnik je izdala zloženko za prednaročila za knjigo Irene Ivančič Lebar z enostavnim naslovom Hrastnik. Za knjigo je bilo že v prvih tednih po povabilu na prednaročila precej zanimanja. Lebarjeva seje v svojem novem delu lotila prikaza razvoja kraja. Gre predvsem za njegov urbani razvoj, še posebej pozorno seje lotila razvoja mestnih naselij. Knjigo je razdelila na tri dele. V poglavju opredelitev mesta je povzela raziskave, ki so bile opravljene za opredelitev slovenskih mest - tudi Hrastnika. V poglavju o prostorskem razvoju kraja je prikazala, kako seje kraj širil. Območje je razdelila na pet teritorialnih celot. V poglavju kronologija gradenj pa je zajela gradnje od leta 1845. Posebna zanimivost več kot 200 strani knjige bo več kot 150 objavljenih fotografij in razglednic, med njimi so tudi takšne, ki so starejše od 100 let. Tehtnica 30. oktober - V TKI Hrastnik so po 20 letih poskusov uredili tehtanje tovorov na domačem dvorišču * tokrat končno uspeli. Podjetje je nabavilo cestno mostno tehtnico za tehtanje tovorov. Naložba je bila vredna 15 milijonov tolarjev. V TKI Hrastnik odpremijo vsak dan povprečno za 250 ton izdelkov in tehtanje v okviru tovarne j e bilo več kot nujno. S tem so prihranili čas in denar, saj so morali doslej vozniki tovornjake voziti na tehtanje v druge tovarne. Se najbližje je bila tehtnica Cementarne Trbovlje, tovor pa so vozili na tehtanje tudi v precej bolj oddaljene kraje po Sloveniji. NOVEMBER 2000 Urejanje cen 2. november - Potrjevanje in oblikovanje cen za tekoči naftni plin in plin v občini Hrastnik je odslej urejeno po novem. Koncesionarji so imeli precej težav zaradi dosedanjega sistema, saj so morali po podražitvi plina s strani vlade republike Slovenije podati predlog za podražitev na občinski svet, ki je nove cene potrjeval. Tako je prišlo do večjih zamikov, ki so vplivali na poslovanje koncesionarjev. Odslej bodo cene oblikovali po posebnih postopkih sproti, potrjeval pa jih bo župan. Aneks k pogodbi o koncesiji za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje sistema za distribucijo plina v občini Hrastnik velja od prejšnjega četrtka, ko so ga sprejeli hrastniški svetniki. Že prej so ga podpisali v obeh koncesijskih družbah: Europlin Trbovlje in mestni plinovodi Koper. Praznik KS Boben 3. november - Na slavnostni seji sveta KS Boben so obeležili svoj praznik, ki ga KS praznuje sicer 14. oktobra. Predsednik sveta KS Jože Gregorčič je spregovoril o opravljenem delu v krajevni skupnosti. V zadnjem letu so z sredstvi občinskega proračuna in deloma države posodobili tri cestne odseke, regulirali potok pri zadružnem domu, zgradili nov most, preplastili so tudi okrog kilometer dolg odsek glavne ceste skozi Boben. Gregorčič je opozoril, da bi bilo nujno preplastiti celotno cesto skozi sotesko Bobna. Med drugimi željami za prihodnje leto so v KS izpostavili še ureditev nekaterih cestnih odsekov, plazu Rigler, predstavnica občine pa je predstavila tudi načrte občine za nov vodovod v Govejem Potoku, Tičji vasi in nekaterih drugih zaselkih. Prebivalcem Bobna, kjer imajo precej težav s sprejemanjem signalov različnih televizijskih programov, se obeta tudi napeljava kabelske televizije. V Bobnu se radi dobijo tudi na športnih in kulturnih prireditvah. Tako uspešno dela kulturno društvo, ki pripravlja v zadružnem domu različne proslave. Vizitke 3. november - Učenci OŠ Vitka Pavliča so se lotili izdelovanja novoletnih voščilnic. Izdelali so kar 1400 vizitk za Rdeči križ Hrastnik. Izleti borcev 4. november - Člani Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB iz Hrastnika so prvo novembrsko soboto izkoristili za letošnji zaključni izlet. Odpravili so se v Prlekijo, kjer so preživeli lep dan. Izlete organizira Komisija za ohranjanje tradicij NOB. Letošnjo jesen so se člani borčevske organizacije iz Hrastnika odpravili še na tri izlete. Sredi avgusta so obiskali Kumrovec in rojstno hišo maršala Tita, konec avgusta so se odpravili na ogled bolnice Franje in muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu, sredi septembra pa so se odpeljali na ogled Baze 20 v Kočevski Rog. Gorela garaža 5. november - Dopoldan je zagorelo v garaži v naselju Aleša Kaple v Hrastniku. Gasilci PGD Hrastnik - mesto so ob prihodu hitro pogasili požar, zato se ogenj ni razširil na preostali objekt. Avto so pravočasni rešili iz garaže, zgorelo je le nekaj orodja in predelna stena. 'mm*. Lidija Šentjurc 6. november - V Ljubljani je umrla narodna herojina in nosilka partizanske spomenice Lidija Šentjurc, tudi častna občanka občine Hrastnik. Šentjurčeva seje rodila leta 1911 v Hrastniku, svoje življenje pa je povezala že pred vojno z naprednim delavskim gibanjem. Leta 1938 je diplo- mirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delovala je v študentskem gibanju, zaradi svojega delaje bila obsojena na dve leti zapora, ki jih je preživela v kaznilnici Požarevac. Po okupaciji Slovenije so Lidijo Šentjurc okupatorske oblasti izselile v Srbijo. Od tam seje skrivaj vrnila v Slovenijo in s partizanskim imenom Joža delala v najožjem vodstvu narodnoosvobodilnega boja. Po vojni je opravljala vrsto pomembnih političnih funkcij. Med drugim je bila ministrica za prosveto in ministrica za komunalne zadeve, podpredsednica Zvezne ljudske skupščine, bila je tudi članica predsedstva centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. V vseh letih se je veliko ukvarjala z zgodovinopisjem. Konec 50 let soji v Hrastniku in Trbovljah podelili naziv častne občanke obeh občin. Lidija Šentjurc seje skupaj z možem Sergejem Krajgerjem rada vračala v Zasavje. V zadnjih letih seje, kolikor ji je bolezen dopuščala, rada udeležila predvsem srečanj borcev. Ljubljana, ki zahteva zelo kvalite- Lfc ten premog (kurilna vrednost 14 GJ/t in manj kot 1 % vsebnosti žvepla). V jami Hrastnik so odkopavali na dveh etažah kotnega polja (etaži na koti 28 in 14). Etažo na koti 28 so odprli v mesecu februarju, etažo na koti 14 pa v septembru. Na eni etaži so nakopali okrog 65.000 ton premoga, ki je imel v ležišču tudi do 18 GJ/t, kar je celo blizu vrednosti črnih premogov. V tej jami so pripravljali vse za odkop dveh novih etaž na kota 0 in -12. Tam bodo kopali v letu 2001, potem pa bodo proiz- Rudarji vodnjo v hrastniški jami ustavili. 6. november - V hrastniškem Ostalo proizvodnjo so pridobili na rudniku so v drugi polovici leta hrastniškem pridobivalnem podro-pričeli z vsemi aktivnostmi za čju v jami Ojstro, kjer so odkopa-pripravo programa in projektne vali na odkopu Javor polje na koti dokumentacije, ki jih določa zakon 96. o postopnem zapiranju rudnika. Kljub temu je proizvodnja v obeh Nova zavarovalnica hrastniških jamah (Ojstro in 7. november - V Trbovljah na Trgu Hrastnik) potekala nemoteno. V Franca Fakina so odprli nove 229 jami Hrastnik so nakopali tudi prostore Zavarovalnice Triglav, ki 130.000 ton premoga za Toplarno pokriva tudi naj večji del hrastniških zavarovanj. Stavba je nekaj posebnega, saj je izjemno moderno grajena (izvajalci GD Hrastnik), projektirala jo je arhitektka Andreja Kus. Na posebni slovesnosti ob otvoritvi so Zavarovalnici Triglav Trbovlje podelili tudi certifikat ISO 9002. Naložba je bila vredna 564 milijonov tolarjev. Zasavska enota zavarovalnice Triglav je ena manjših v Sloveniji (55 zaposlenih), vendar je med najbolj učinkovitimi. Na območju Zasavja pokrivajo s svojimi zavarovanji kar 90 % prebivalstva. Sava je poplavila 7. november - Močno deževje je tudi v Hrastniku povzročilo nekaj težav. Sava je prestopila svoje bregove. Najprej je ob 8. uri zjutraj voda zalila najnižje točke na desnem bregu. Cesta med Hrastnikom in Radečami je bila po kranjski strani zaprta. V vodi sta ostala dva osebna avtomobila, potem pa še gasilsko vozilo, ki ju je reševalo. Ker je tudi tovornjak, kije prišel na pomoč, začelo poplavljati, so na pomoč poklicali kombinirko GD Hrastnik. Šele s tem gradbenim strojem so vsa vozila izvlekli na varno. Popoldan pa je pričelo poplavljati še na levem bregu Save. Najprej je Sava prestopila breg blizu upravne zgradbe TKI Hrastnik. Cesto po levem bregu proti Zidanem Mostu so zaprli. Voda je začela poplavljati diskont Čebelica na Navodil. Popoldan je voda vdrla tudi čez nasip. Diskont so rešili gradbeni stroji GD Hrastnik in AGM Nemec, s katerimi so naredili 40 metrov dolg in 2 metra visok nasip. Hrastniški gasilci in člani Civilne zaščite so dežurali do desetih zvečer, ko je nivo Save začel upadati. Razstava 7. november - V hrastniškem Domu starejših so odprli razstavo izdelkov ročnih del stanovalk in stanovalcev tega doma. Kar 35 razstavljalcev je predstavilo svojo domiselnost na izredno iskriv način. Tako so za različne izdelke domiselno uporabili celo takšen material, kot so testenine. Za blazine za stole pa so uporabili kar ostanke nogavic. Sicer pa so si lahko obiskovalci ogledali v prostorih doma še kvačkane prtičke, pletene igračke, slike na blagu in svili, steklenice, ki so oblečene v glino, svečnike, vaze, pajace, gobeline in druge izdelke, ki nastajajo pod spretnimi rokami. Ročna dela zapolnjujejo prosti čas stanovalcev in bogatijo njihovo življenje. Razstava je pokazala, da izdelke bogatijo ideje, ki so lahko tudi v jeseni življenja sveže in polne domiselnosti. Revija 7. november - V hrastniškem delavskem domuje Zveza kulturnih društev Hrastnik pripravila občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Na reviji so se predstavili Moški pevski zbor Steklar Hrastnik pod vodstvom Karla Plazarja, ženski pevski zbor Svoboda Dol pri Hrastniku pod vodstvom Sabine Vengust Krajnc ter moški pevski zbor Svoboda Hrastnik pod vodstvom Vanje Tomca. Žalna svečanost 8. november - V poslovni dvorani v Hrastniku so pripravili žalno svečanost v spomin na častno občanko Hrastnika Lidijo Šentjurc, ki je v ponedeljek umrla v Ljubljani. O njenem življenju je spregovoril hrastniški župan Leopold Grošelj. Nina Prešiček 8. november - V dvorani hrastniške Glasbene šole je Glasbena mladina Hrastnik pripravila zanimiv koncert pianistke Nine Prešiček. Predstavila se je z deli Lebiša, Beethovna, Ravela in Kreka. Študirala je v Nemčiji in se doslej predstavila s svojimi koncerti po vsem svetu. Gumijasti transport 9. november - Premog iz hrastniške jame in jame Ojstro v Trbovlje na separacijo ne vozijo več jamski vozički, kot so to počeli dobrih 100 let, ampak premog dnevno transportirajo z gumijastimi transporterji. Oktobra so v rudniku Hrastnik zaključili z naložbo, ki je vredna okrog 30 milijonov tolarjev. Transport premoga iz jame Ojstro 231 na separacijo Trbovlje v skupni dolžini okrog 2 kilometra je odslej sodobno urejen. Dnevno iz hrastniških jam prepeljejo na separacijo okrog 180 ton premoga. Za to količino so včasih rabili okrog 2400 j amskih vozičkov. Plaz 9. november - V Črdencu v KS Dol sta se sprožila dva zemeljska plazova. Prvi je v dolžini 20 metrov poškodoval regionalno cesto, drugi pa (10 metrov širok in 20 metrov dolg) ogroža stanovanjsko hišo. S primernimi ukrepi so plazova začasno sanirali. Mladi in stari 9. november - Na obisk v vrtec Dolinca so odšle stanovalke Doma starejših. Otroci so pripravili prisrčen program in drobna darilca. Osebje doma se je potrudilo, da so se srečanja udeležile tudi stanovalke na invalidskih vozičkih. Sicer pa se tudi letos v domu trudijo vzpostaviti čimveč stikov z mladimi. Tako so na pobudo učiteljice Mire Kolander nadaljevali s srečevanjem stanovalcev z učenci 4.a razreda hrastniške OŠ. Učenci so si na prvem srečanju ogledali razstavo v domu in prijetno poklepetali s članicami skupine ročnih del. Pravljice 9. november - V Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so knjižničarke pripravile uro pravljic. Mladi obiskovalci knjižnice so poslušali pravljico Sreča v nesreči avtoric Christine Kliphuis in Charlotte Dematons. Iztirjena cisterna 10. november - V Hrastniku je okrog poldneva prišlo do izlitja manjše količine solne kisline iz vagonske cistern. Gasilci in člani reševalne enote klor so stanje hitro sanirali. Izteklo kislino so nevtralizirali z natrijev karbonatom, cisterno pa zatesnili z gumi blazino. Do nesreče je prišlo verjetno zaradi rahlega trčenja kompozicije vagonov na koncu industrijskega tira pri skladišču Steklarne Hrastnik v stoječi vagon s cisterno, ki je vsebovala solno kislino. Cisterno je odbilo v branike, dve kolesi sta pri tem iztirili in kislina je pričela teči iz cisterne. Večjega onesnaženja ni bilo. Uspešen Opal 11. november - V hrastniškem podjetju Opal, kjer je zaposlenih 230 ljudi, prvo leto po mnenju direktorja Francija Zajca zaključujejo po predvidevanjih. Obsežen letni remont med 7. julijem in 14. avgustom so zaključili brez rdečih številk, posodobljena tehnologija pa v jesenskih mesecih že daje boljše rezultate. V podjetju so zadovoljni tudi s prisotnostjo na svetovnem trgu. Čeprav je bilo v začetku pri starih kupcih nekaj dvomov, sojih predvsem z velikim vložkom v kvaliteto proizvodov in poostreno kontrolo prepričali, da bo Opal zanesljiv in dober poslovni partner. Opal sodeluje s kupci, ki so njihove izdelke ročne proizvodnje kupovali še v Steklarni Hrastnik, pojavljajo pa se tudi novi. V Angliji npr. že sodelujejo z novimi partnerji. V Opalu skušajo z novimi tehnologijami in novimi izdelki še popestriti svojo ponudbo. Preizkušajo efekte prevlek kristalnega in belega stekla z opalom, kristalnim robom, lisastim steklom in opalino. Gorel hlev 11. november - Dopoldan je zagorel hlev v Podkraju. Požar so gasilci PGD Hrastnik - mesto pogasili zelo hitro. Zgorelo je le nekaj sena, večje škode ni bilo. Asfalt 11. november - V hrastniški občini so končali s posodobitvijo nekaterih cestnih odsekov po krajevnih skupnostih. V Praprotnem so asfaltirali odcep Vovčko. Za 400 metrov cestišča so odšteli 5,5 milijona tolarjev. Dela so izvajali delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik. V KS Dol pri Hrastniku so hrastniški gradbinci na novo uredili dostop do stanovanjskih hiš Pod javorjem. Za 300 metrov odcepa Špacapan - Predovnik so odšteli 10 milijonov tolarjev. V KS Turje - Gore so zaključili dela na 320 metrov dolgem odcepu Tomažič, za kar so iz občinskega proračuna namenili 5,5 milijona tolarjev. Natečaj 13. november - Občinsko združenje borcev in udeležencev narodno osvobodilnega boja Hrastnik je pripravilo slovesnost, ki je potekala pod sporočilom Hočemo mir, čas brez prelivanja krvi. Borčevska organizacije je tudi letos pripravila natečaj, na katerega so se odzvali osnovnošolci hrast-niških šol. Pisali so na temo, ki je bila posvečena 55. obletnici konca 2. svetovne vojne. Združenje je za sodelovanje nagradilo naslednje udeležence natečaja: Ajdo Kopušar, Marino Akmačič, Jasmino Lokovšek, Kajo Kopušar, Tjašo Završnik, Janjo Presečki, Dunjo Percel, Ines Završnik, Žigo Koritnika, Špelo Vuga, Aljo Potisek, Matejo Zadobovšek, Jureta Gašparuta, Majo Potisek in Manjo Presečki. Adija jašek Ojstro 15. november - V hrastniškem rudniku so v teh dneh pričeli uvajati celoten transport v obe hrastniški jami Ojstro in Hrastnik preko novega jaška Hrastnik 2. To pomeni, da so okrog 60 let star podkopni rov, ki je najbolj znan vhod v hrastniške rudniške jame, Ojstro, likvidirali. Na likvidacijo jaška Ojstro ter podkopnega rova pod gasilskim domom Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Rudnik Hrastnik so se v hrastniškem rudniku pripravljali celo leto. Ves transport ljudi in repromateriala so preselili v novi jašek. Preko zveznega obzorja material transportirajo v jamo Ojstro. Naložba tega zahtevnega projekta je znašala okrog 300 milijonov tolarjev. Duša na kvadrat 16. november - V knjižnici Antona Sovreta so v okviru četrtkovih 234 srečanj pripravili literarni večer pesnice Olge Dečman - Dobrnjič iz Trbovelj. V pogovoru z Andrejo Lorber - Kaluža je predstavila svojo knjigo Duša in duša. Večer so popestrili učenci glasbene šole Hrastnik, ta dan pa so odprli tudi razsavo likovnih izdelkov Karlija Kozoleta, kije tudi avtor naslovnice knjige Olge Dečman - Dobrnjič. Novo cestišče 17. november - Regionalna cesta na odseku Dol pri Hrastniku -Šmarjeta je bila te dni povsem razkopana. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so se lotili kompletne obnove cestišča na odseku od Trgovine Majcen na Dolu pri Hrastniku do avtobusne postaje pri odseku za Slatno v Črdencu. Izrezali so asfalt, odstranili gornjo plast cestišča in se lotili zamenjave vsega gornjega ustroja. Ob brežinah, kjer seje pojavljala talna voda, so uredili novo drenažo. Tam, kjer drenaža ni potrebna, bodo odvod-njavnje uredili s kanaletami in zavarovali brežino z ruševcu. Na dveh mestih so uredili nova prepusta čez cestišče. Delavcem je v teh dneh pri delu precej nagajalo vreme. Naložba, financira jo Direkcija za ceste Republike Slovenije, je vredna 46 milijonov tolarjev. Ježek show 17. november - Kulturno rekreacijski center je pripravil na Dolu pri Hrastniku koncert Ježek show z nastopom Aleksandra Ježa in njegovih prijateljev. Dvorana Dolanka je bila polna zadovoljnih obiskovalcev, ki so uživali v nastopih Ježa, Wernerja, Brendija, Zlatka Dobriča, Natalije Kolšek, Korada Buzetija, Andreje, Klavdije, Brigite Vrhovnik, Boštjana Doriča in ansambla Mariner. Simončič 20. november - Na seji predsedstva Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik so se odločili za zamenjavo trenerja prve ekipe Vita Selčana. Zamenjal gaje Janez Simončič, stari rokometni maček, ki je pred leti že delal na Dolu. Posodobitev 21. november - V Tovarni kemičnih izdelkov so v teh dneh zaključili naložbo v proizvodnjo magnezijevega klorida. V tovarni so razvili lastno tehnologijo, za strojno in elektro opremo ter razvijanje proizvodnega postopka pa so po predračunski vrednosti v TKI Hrastnik namenili okrog 700 tisoč mark. Proizvodne prostore so uredili v prostorih stare elektrolize. Projekt so razvijali dve leti, letna kapaciteta proizvodnje pa je okrog 6000 ton. Tekočo obliko magnezijevega klorida uporabljajo največ kot sredstvo za posipanje cest in kot protiprašno sredstvo. Magnezijev klorid v luskah pa je uporaben v tekstilni in usnjarski industriji, pri izdelavi umetnih kamnov ter v kozmetični industriji. Uspešen remont 22. november - V Steklarni Hrastnik so v teh dneh preizkušali nove tehnološke naprave na I-kadni peči. Zadnje dni septembra so ustavili proizvodnjo na tej peči in se lotili obsežnega remonta, ki so ga zaključili sredi novembra. Tehnološko so ta obrat v celoti obnovili. Peč so popolnoma podrli, postavili na novo, vgradili kopico nove opreme in temeljito posodobili linijo za proizvodnjo zaščitnih stekel za razsvetljavo. Kupili so tudi novo najmodernejšo proizvodno linijo za proizvodnjo tehnološko zahtevnih prešanih steklenih izdelkov. Skupna vrednost naložb ob letošnjem remontu znaša 6 milijonov nemških mark. V Steklarni bodo letošnje leto kljub sedemtedenskem izpadu proizvodnje na I-kadni peči in izjemni podražitvi zemeljskega plina zaključili v skladu s pričakovanji - z dobičkom. Razvoz kosil 23. november - Dom starejših je poslal ponudbo preko Društev upokojencev Hrastnik in Dol, Društva invalidov in Društva diabetikov, da bi vozili kosilo vsem, ki bi bili potrebni takšne pomoči. Kot pravi direktor doma Drago Kopušar, bi lahko z razvažanjem kosil po območju večjega dela občine pričeli v prvi tretjini leta 2001. Cenovno je njihova ponudba primerna, domska kuhinja pa slovi kot zelo dobra in zdrava. Iz Doma starejših že nekaj časa delavke, ki so zaposlene preko javnih del, raznašajo kosila v bližnji okolici doma tistim, ki so takšne pomoči potrebi. Kazahstan 23. november - V knjižnici Antona Sovreta so pripravili zanimivo planinsko srečanje. Alenka Razpotnik je povabila v goste dva člana slovenske alpinistične smučarske odprave, ki sta s sliko in besedo predstavila plezalne vzpone in alpinistično smučanje v gorovju Tien San na ozemlju Kazahstana in Kirgizije. Glascom dela 24. november - V hrastniški Steklarni so pripravljali vse potrebno za normalno delovanje podjetja Glascom. Se posebej so se potrudili okrog novoletne ponudbe, saj so za kupce pripravili poseben novoletni program. S prvim januarjem 2001 bo tudi uradno pričelo delovati novo podjetje Glascom, ki ga je ustanovila Steklarna Hrastnik. Podjetje so registrirali poleti, je v stoodstotni lasti Steklarne Hrastnik, ukvarjalo KRONIKA - November 2000 pa se bo predvsem s prodajo steklenih izdelkov za široko potrošnjo. V Steklarni so se odločili, da bodo podjetje s 1. januarjem dokapitalizirali s 30 milijoni tolarjev. V Steklarni pričakujejo, da bo Glascom uspel povečati tržni delež in ustrezno ponuditi njihove izdelke na domačem trgu. V novi firmi se bodo ukvarjali tudi s prodajo izdelkov ostalih proizvajalcev stekla in dekorjev. Poseben poudarek nameravajo nameniti proizvo dom višjega kakovostnega in cenovnega razreda, oplemenitenim z dekorjem. Kolektorji 24. november - Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Radeče so končale z urejevanjem idejnih zasnov kolektorskih sistemov in čistilnih naprav v regijskem prostoru. Zasnove je izdelal Vodno gospodarski inštitut Ljubljana, pregledali so jih v občinah, z njimi lahko občine kandidirajo kot regija za sredstva mednarodnega sklad ISPA. Na Ministrstvu za okolje in prostor so lahko na podlagi doslej opravljenega dela pričeli izdelovati tehnično dokumentacijo. Ta je osnova za pridobitev denarja. Diabetiki 25. november - Na občnem zboru Društva diabetikov Hrastnik so za častno predsednico društva izvolili Ivanko Šerbak. Svoje delo so člani društva ocenili ugodno, še posebej so zadovoljni, ker so letos pridobili pisarno, kjer se lahko sestajajo. V društvo je včlanjenih 300 članov, v Hrastniku pa je evidentiranih kar 700 diabetičnih bolnikov. Kot je povedal predsednik društva Viktor Ramšak, se združujejo v društvo zaradi bolezni. Posebno pozornost posvečajo izobraževanju, saj zanje velja, da bolj kot poznaš sovražnika, lažje ga premagaš. O sladkorni bolezni seznanjajo že najmlajše. Tako je kar 6 osnovnošolcev iz hrastniške občine na državnem tekmovanju o sladkorni bolezni na Ptuju dobilo zlata priznanja in dve srebrni. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje iz Litije, Trbovelj, predstavniki Občine Hrastnik, hrastniških Društva upokojencev in Društva invalidov ter direktor Doma starejših. V domu so pripravili zanimiv ruski bife z diabetično hrano, svoje izdelke za diabetike pa so predstavili še firme Zalokar & Zalokar, Perutnina Ptuj in Radenska Radenci. Praznik 25. november - V hrastniški dvorani na Logu so pripravili praznik stekla in svetlobe, ki je bil tokrat v znamenju častitljivih jubilejev: 140 letnice Steklarne Hrastnik in 210 letnice steklarske tradicije. Srečanje delavcev steklarne, njihovih sodelavcev, upokojencev in gostov je tokrat privabilo še več udeležencev, kot ponavadi. Najprej jih je pozdravil predsednik sindikata v podjetju Soniboj Knežak, potem je spregovoril direktor Steklarne Stojan Binder, pozdravila pa sta jih tudi župan Leopold Grošelj in poslanec Miran Jerič. Tudi na tokratni slovesnosti so podelili priznanja zaposlenim v podjetju Steklarna in Opal. Iz Steklarne so jih prejeli magister Marjan Polak, Radovan Krneta in Joži Močilar, iz Opala pa Ivo Kaluža in Ladislava Vidmar. Prireditev je vodil Matej Kaiser, za prijeten kulturni program pa so poskrbeli godbeniki Steklarske godbe pod vodstvom Matjaža Cerarja in pevci Pevskega društva Steklar pod vodstvom Karla Plazarja. Potem pa so se steklarji zabavali ob zvokih ansambla Zasavci. Zlata poroka 25. november - Julijana in Anton Lesjak sta praznovala ta dan zlato poroko svojega skupnega življenja, ponovno zaobljubo je vodil župan Leopold Grošelj. Julijana in Andton sta si prvič dahnila da 23. decembra 1950 v Hrastniku. Ob jubileju so ji čestitali vsi, kiju imajo radi. Se posebej hčerki Jelka in Pavla ter vnuki Anja, Andreja, Ines, Rok in Peter. Daljnovod 27. november - Zaključili so z največjo investicijo Elektra Slovenije v tem letu. Naložba v gradnjo novega daljnovoda od Laškega do Hrastnika v skupni dolžini 12,8 kilometra je bila vredna okrog 580 milijonov tolarjev. Delavci ljubljanskega podjetja Dalen so skupaj z delavci kooperantskih organizacij postavili 46 jeklenih daljnovodnih stebrov. Izkopati so morali 3700 kubičnih metrov zemlje, vgraditi 225 ton jeklenih konstrukcij, položili pa so za 10 ton optičnega kabla. Daljnovod je opremljen s 48 optičnimi kabli, kar predstavlja sodobno telekomunikacijsko povezavo. Zgrajen je tako, da ne vpliva na zdravje in varnost okoliških prebivalcev, trdijo investitorji. To je ena največjih naložb, ki so potekale v letu 2000 v hrastniški občini. Šolarji 27. november - V hrastniški šoli so pripravili dan odprtih vrat knjižnice. Tudi v novembru je bilo v šoli precej novega. Nekaj učencev seje vključilo v zanimiv mednarodni projekt Arhitektura v domačem okolju nekoč in danes. Sodelujejo z učenci dveh šol iz Danske, pa šole iz Belgije in Nizozemske. Delajo preko interneta, si dopisujejo, rišejo tlorise, proučujejo spomenike in arhitekturo. V začetku meseca je 115 šestošolcev iz Hrastnika in Dola preživelo nekaj dni v centrih za šolsko in obšolsko dejavnost v domu Štrk v Spuhli pri Ptuju, domu Breženka v Fiesi in domu Škorpijon na Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pri Osilnici. Sicer pa so si tretješolci ogledali baletni nastop GŠ Hrastnik, modelarji so odšli na ogled Tehnične razstave v Ljubljano, na državnem prvenstvu o sladkorni bolezni so se Hrastničani dobro odrezali. Osmošolci so se spoznavali s poklici veterinarja, arhitekta, avtomehanika in avtoličarja, trgovca in igralca. Na šoli za starše so se pogovarjali o tem, kako pomagati otroku pri delu doma. V novembru so na šoli prodajali novoletne čestitke za Unicef, ZPMS, Zvezo paraplegikov Slovenije in Pediatrično kliniko (onkološki oddelek). Otroci plešejo 28. november - V hrastniških vrtcih so v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili zanimive pripravili kar nekaj akcij. V začetku šolskega leta so preverili varne poti v vrtec. Oktobra pa so otroke obiskali policisti, ki sojih peljali na cesto. Podarili so jim kresničke za starše. Obiskali sojih tudi policisti -konjeniki. Otroci so bili posebej zadovoljni, ker so lahko policijske konje jahali, policista pa sta mladim predstavila delo policistov -konjenikov. V tem letu so pričeli za male šolarje in vrtečane s posebnim plesnim tečajem. Iz treh enot hrastniškega vrtca tečaj obiskuje 40 otrok, vodi pa ga plesna šola Poglej me. Tečaj poteka v enotah Lučka, Sonček in Dolinca. V novembru pa je za otroke iz vrtcev pričel teči tudi posebni lutkovni abonma. Prva predstava je imela pravi naslov za jesenske dni: Ježek in hruška. vredna 40 milijonov tolarjev. S posodobitvijo bodo v TKI Hrastnik odslej pridelali 15.000 ton lužine na leto. Večino jo porabijo doma za proizvodnjo fosfatov, tretjino lužine pa prodajo drugim proizvajalcem. 450 tisoč DEM 29. november - V podjetju Forstek so letos ogromno denarja namenili za naložbe. Poleg naložbe v nove proizvodne prostore na Dolu pri Hrastniku niso pozabili tudi na posodobitev proizvodnje. Tako so letos kupili nov obdelovalni center za izdelavo steklarskih orodij. Naložba je bila vredna kar 450.000 nemških mark. Z novim petosnim obdelovalnim centrom lahko delavci Forsteka izdelujejo izjemno zahtevna orodja. To pomeni tudi večje možnosti ponudbe njihovih izdelkov steklarski industriji in možnost tudi na evropski trg, kjer se lahko orodjarne v steklarski industriji prebijejo le z izjemno kvaliteto. Naložbe v TKI 29. november - Letos so se v TKI Hrastnik lotili tudi nekaterih večjih naložb. Tako so zaključili s posodobitvijo kloralkalne elektrolize. Elektrolizo so dogradili, z vgradnjo 9 novih celic so povečali kapaciteto proizvodnje skoraj za desetino. Naložba je bila Kakovost 30. november - V Hrastniku je Odbor za kakovost Območne gospodarske zbornice za Zasavje pripravil že 4. regionalni posvet Kakovost v Zasavje. Tudi letos so udeleženci poslušali zanimiva predavanja. Generalni direktor Eti Izlake Jože Smrkolj je predaval Obvladovanje vpliva na okolje z ISO 14001, generalni direktor Svee Zagorje mag. Miroslav Štrajhar je govoril o poslovni odličnosti kot prednosti in priložnosti, vodja sistema kakovosti v Meglu Nova Gorica Ingrid Heuffel pa o SA 8000 - zdaj tudi standardu za ljudi. Aleš Bočko iz hrastniškega Sineta je predstavil vodenje poklicnega varstva in zdravja pri delu, Iztok Kunšek iz Gospodarske zbornice Slovenije globalne sisteme kakovosti na primeru evropske zveze, Igor Jeromelj iz Laboratorija za preskušanje in certificiranje iz Velenja pa CE znak. Predsednik odbora za kakovost mag. Miro Drakslerje spregovoril o aktivnosti odbora v letu 2000 pri uvajanju in obvladovanju kakovosti. Lepo okolje 30. november - Direktor Območne gospodarske zbornice Zasavje Rado Perger in predsednica Odbora za turizem pri zbornici Belinde Ladiha sta v spremstvu predstavnikov turističnih organizacij iz Zasavja v poslovni dvorani v Hrastniku podelila priznanja za urejeno poslovno okolje gospodarskih družb in za urejenost prodajaln. Med 10 gospodarskimi družbami v kategoriji velikih podjetij je priznanje za najbolj urejeno okolje prejela družba Eti z Izlak. Med malimi gospodarskimi družbami je med tremi ocenjevanimi največ točk dosegla firma Sergan d.o.o. iz Hrastnika. Ocenjevali so tudi 4 trgovine. Najbolj so se izkazali v trgovini Mediana v Mercatorjevi blagovnici v Hrastniku. Barachini 30. november - Lepo število obiskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo pogovoru z Jožetom Barachinijem v knjižnici Antona JOŽE BARACHINI slikar Sovreta v Hrastniku. Barachini je v pogovoru z novinarjem Markom Planincem povedal marsikaj zanimivega o svojem življenju. Obiskovalci so se še posebej nasmejali njegovemu hudomušnemu razlaganju ribiških zgodb, pa pripovedovanju o tem, kako gaje s politične funkcije mladinskega funkcionarja odpeljala njegova poznejša žena. Največ pozornosti pa je veljalo njegovemu ukvarjanju s slikarstvom. Po tem ga širša javnost tudi najbolj pozna. V sedmih letih je Barachini pripravil kar 50 samostojnih razstav v različnih koncih Slovenije. Povedal je, da se je s slikarstvom pričel resneje ukvarjati po upokojitvi, čeprav gaje vleklo v slikarstvo že v mladih letih. Zanimiva so bila tudi Barachinijeva razmišljanja o inovatorstvu, saj je bil med prvimi inovatorskimi nagrajenci celjskega obrtnega sejma, pa o njegovih prednikih. Po očetovi strani družina izvira iz Udin, njegovi sorodniki pa so bili v prvih desetletjih tudi lastniki Tovarne kemičnih izdelkih. Zloženka 30. november - V občini so pripravili lično zloženko z vabilom za novoletne prireditve. V Hrastniku je bil december spet pester, za vsakega seje našlo nekaj -od velikih do malih od starih do mladih in obratno. In svet se spet vrti... DECEMBER 2000 Smučarski sejem 3. december - V poslovni dvorani v Hrastniku je KRC Hrastnik pripravil tradicionalni smučarski sejem, na katerem so prodajali smučarsko, bordarsko in drugo zimsko športno opremo. Kupčija tokrat ni bila pretirana. Očitno morajo obiskovalci vsaj čutiti sneg v kosteh. Takšnega občutka to leto ob precej visokih temperaturah pač ni bilo. Projektni svet 4. december - Na seji projektnega sveta, ki so se je udeležili še direktorji nekaterih hrastniških gospodarskih družb, predsednica obrtne zbornice in sodelavci župana, so spregovorili o uresničevanju Zakona o zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, še posebej o izvajanju programa ukrepov za razreševanje specifičnih problemov regije zaradi pospešenega opuščanja energetske dejavnosti v letu 2000 in 2001. Gospodarstveniki so poudarili, da imajo v gospodarskih družbah pripravljenih kar nekaj primernih programov. Prav tako so pripravljeni na nov izziv v Obrtni zbornici. Predsednica Anita Kozole je povedala, da so v anketi podjetniki zatrdili, da imajo programe za zaposlitev okrog 100 novih delavcev. Navzoči so se strinjali, da bi morali za usklajevanje in pripravo dokumentov ustanoviti primerno agencijo, ali okrepiti občinske službe. Sestanek s hrastniškimi gospodarstveniki je župan Leopold Grošelj izkoristil še za predstavitev izvajanja proračuna občine v letošnjem letu in izhodišč za oblikovanje proračuna za leto 2001. Seminar o pokojninah 6. december - V Hrastniku sta v poslovni stavbi Območna obrtna zbornica Hrastnik in Občina Hrastnik pripravili zanimiv seminar s področja pokojninskega zavarovanja, ki gaje vodil predavatelj mag. Jurij Srhoij. Seminarje potekal v sklopu občinskih prizadevanj za pospeševanje podjetništva, udeležilo pa se ga je skoraj 30 poslušalcev. Srhoij je v prvem delu predstavil bistvene novosti sistema pokoj ninskega in invalidskega zavarovanja, v drugem pa prostovoljna zavarovanja 2. in 3. stebra. Še posebej zanimivi so bili praktični primeri, povezava z delovno zakonodajo, prikaz pokojninskega načrta. Udeleženci so spoznali, da je treba na pokojnino misliti že zelo zgodaj, ne šele leto ali dve pred upokojitvijo. Danilova 6. december - V Hrastniku je v dvorani glasbene šole nastopila v okviru abonmaja Glasbene mladine Hrastnik 23 letna pevka Vera Danilova. Mlada sopranistka navdušuje na precej večjih odrih, kot je hrastniški (npr. ljubljanske Križanke), glasbeni strokovnjaki pa ji prerokujejo izjemne uspehe na italijanskih in drugih svetovnih opernih odrih. Obrtna cona 6. december - Občina je zaključila večino pripravljalnih del in pričela s komunalnim urejanjem, s katerim bodo nadaljevali sočasno z gradnjo novih objektov. Za gradnjo v coni j e vse pripravljeno, investitorji čakajo na pričetek gradbene sezone. Vsekakor se v letu 2001 že obeta dokončanje prvih objektov ob coni ob Bobnu. Dokumentacija je v glavnem pripravljena, na občini pa so v zadnjih tednih predvsem 244 usklajevali želje investitorjev. Na spletu 7. december - Hrastniška upravna enota se predstavlja tudi na spletnih straneh. Najbolj enostavno jo obiskovalci interneta najdejo, če kliknejo na državne ustanove in potem na upravno enoto Hrastnik. Na njenih straneh je zanimivo predstavljena upravna enota, njeni oddelki, obiskovalci lahko brskajo po zanimivih fotografijah Hrastnika, občani pa na straneh najdejo tudi kopico zanimivih informacij in spoznajo, kje lahko uredijo svoje upravne zadeve. Spletne strani so v tem teden dodelali in so sedaj prav ličen izdelek. Tanšek in Žagar 7. december - V Hrastniku so v galeriji delavskega doma pripravili zanimivo fotografsko razstavo Simona Tanška in Vinka Žagarja. Oba sta uveljavljena fotografa, člana Foto kluba Hrastnik. Na ogled sta postavila 22 fotografij, ki sta jih posnela letos poleti na tekmi državnega prvenstva v raftingu na Savi. Izkoristila sta brzice Prusnika in Save pri Termoelektrarni in pričarala vso lepoto tega športna. Na ogled pa je tudi nekaj reportažnih fotografij iz zakulisja takšnega dogodka. Otvoritev so popestrili hrastniški raftarji, ki so razstavili svoje pripomočke, v razstavnem prostoru pa so na ogled tudi video posnetki raftanja. Otvoritve seje udeležilo precejšnje število ljudi. Vsekakor sta avtorja ta adrealinski šport približala tudi tistim, ki ne zaidejo k vodi. Mehika 7. december - V knjižnici Antona Sovreta so pripravili četrtkovo srečanje s starimi znanci. Nataša in Damjan Rajh iz Trbovelj sta v potopisnem predavanju predstavila lepote Mehike. Govedorejci 8. december - Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali člani Govedorejskega društva Trbovlje -Hrastnik, ki ga vodi predsednik Peter Mejač. V gasilskem domu na Katarini se je zbralo 30 udeležencev, člani pa so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2001. Letos so člani med drugim odšli na strokovno ekskurzijo na Pohorje, kjer so si ogledali sodobno kmetijo, zbrali pa so se tudi na strokovnem predavanju o pridelavi mleka in mesa. Prihodnje leto si nameravajo na strokovni ekskurziji v Posočju ogledati živinsko razstavo in urejeno sirarno. Na srečanju so govedorejci iz trboveljske in hrastniške občine spregovorili tudi o proizvodnji krav, odkupu mleka in mesa, niso pa se izognili niti razprav o norih kravah. Zanimivo je bilo tudi predavanje z diapozitivi kmetijskega pospeševalca Antona Darovica o francoskem kmetijstvu. Invalidi 9. december - V poslovni stavbi v Hrastniku so se na posebnem srečanju v počastitev 3. decembra, svetovnega dneva invalidov in pred novim letom, zbrali člani Društva invalidov Hrastnik. Društvo spada med bolj množične, saj je vanj včlanjenih kar 560 članov. Na srečanju je kar okrog 140 udeležencev pozdravil predsednik društva Zvone Majes, navzoče pa so pozdravili tudi župan Leopold Grošelj, člani upravnega odbora Zveze društev invalidov Slovenije Mirko Kambič in predsednica pobratenega društva invalidov iz Rimskih Toplic Mira Sluga. Srečanje so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Vitka Pavliča. Za prizadevno delo so Albinu Jančiču in Ivanu Plahuti podelili društvena priznanja, Edvardu Puflerju pa posebno nagrado za naslov državnega prvaka v ribištvu, ki gaje osvojil na tekmovanju v Novi Gorici. Seveda seje srečanje izteklo v prijetno zabavo z duom Kafra. Nova tehtnica 11. december - V TKI Hrastnik so po 20 letih poskusov uredili tehtanje tovorov na domačem dvorišču. Podjetje je nabavilo cestno mostno tehtnico za tehtanje tovorov. Nalož ha je bila vredna 15 milijonov tolarjev. V TKI Hrastnik odpremijo vsak dan povprečno za 250 ton izdelkov in tehtanje v okviru tovarne je bilo več kot nujno. S tem bodo prihranili čas in denar, saj so morali doslej vozniki tovornjake voziti na tehtanje v druge tovarne. Se naj bližje je bila tehtnica Cementarne Trbovlje, tovor pa so vozili na tehtanje tudi v precej bolj oddaljene kraje po Sloveniji. Novice 12. december - Obrtna zbornica Hrastnik je v zadnjih Obrtniških novicah, ki so izšle v letu 2000, povabila svoje člane na letošnji zbor obrtnikov. Sicer pa Jolanda Gobec opozarja člane zbornice na novosti, ki jih prinaša davčna reforma. V novicah najdejo bralci še zanimive prispevke o pavšalnih prispevkih zavarovanja, informacije za tekstilce, prevoznike in gradbenike in razpis za dolgoročne kredite in garancije. Zanimive so vestičke o vodenju poslovnih knjig, obratovalnem času prodajaln in gostinskih lokalov in še vrsto drugih drobnarij, ki zanimajo obrtnike in podjetnike. Med drugim seveda tudi podatki za obračun plač in prispevkov. Okrasitev 12.december - V Hrastniku so se tudi letos potrudili in lepo okrasili mestne ulice v Hrastniku in na Dolu. Okrasitev je podobna lanski, v središču Hrastnika so poskrbeli še za lepšo okrašenost kot lani. Na novo so letos postavili snežinke na cesti od Loga proti Novem Logu in proti vrtcu Dolinca. Hrastničane okrasitev in vzdrževanje svetlobnih elementov stane okrog 5 milijonov tolarjev, za pravočasno postavitev in popravilo elementov pa skrbi podjetje Elstik. Zanimivo, da tudi podjetja in podjetniki vsako leto poskrbijo za bolj zanimivo podobo svojih prostorov. Pa tudi stanovanjske hiše in bloki so v decembrskih dneh vsako leto bolj domiselno in lepo urejeni. Seja sveta 14. december - Na seji občinskega sveta so se svetniki spoprijeli z zahtevnim dnevnim redom. Sprejeli so rebalans proračuna občine Hrastnik za leto 2000. Skupni načrtovani prihodki proračuna znašajo milijardo 88 milijonov tolarjev, skupni odhodki pa milijardo 121 milijonov tolarjev. Razliko 33 milijonov tolarjev so pokrili iz sredstev proračuna na računih iz preteklega leta, sprejeti rebalans je torej uravnotežen. Svetniki so sprejeli tudi poročilo o poslovanju stanovanjskega sklada občine Hrastnik, ki so ga letos ukinili. Žiro račun sklada so ukinili 4. oktobra, s tem dnem je vse posle sklada prevzela občina. Skladje do takrat imel 25 milijonov prihodkov in skoraj 24 milijonov odhodkov. Svetniki so sprejeli tudi poročilo o delovanju Sklada za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva, ki je bil prav tako ukinjen konec septembra. Tudi obveznosti in terjatve tega sklada so prešle v proračun občine. Hrastniški občinski svetniki so sprejeli odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve za poravnavo stroškov za reševanje suše v letu 2000. Skoraj sedem milijonov so porabili skoraj v večini za povrnitev stroškov Komunalno stanovanjskemu podjetju, skoraj 500 tisoč tolarjev za prevoz pitne vode v področje, kjer ni bilo vode. Svetniki so določili novo vrednost točke za izračun takse za zagotavljanje sredstev za varstvo okolja, ki od 1. januarja znaša 11,67 tolarja. Prav tako bo višja vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini - povišali sojo skladno z rastjo cen na drobno. Sprejeli so tudi spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, s katerim nameravajo vzpodbuditi gradnjo na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Svetniki so v prvi obravnavi pregledali predlog proračuna občine za leto 2001, ki je težak milijardo 300 milijonov tolarjev. Sprejeli so predlog, da javno službo socialne oskrbe na domu še naprej izvaja Dom starejših Hrastnik. V svet zavoda Zasavska ljudska univerza so imenovali Zvonko Zupančič. Med vprašanji in pobudami je bilo najbolj zanimivo vprašanje svetnika Sama Krežeta, ki gaje zanimalo, kaj je z dolsko Jutranjko. Župan Leopold Grošelj je odgovoril, da so na pogovoru v Jutranjki izvedeli, da bo Jutranjka delala z dvema profitnima centroma. Eden bo na Dolu, saj je dela dovolj in ne nameravajo odpuščati zaposlenih. V Jutranjki bi se radi na primeren način vključili v projekte pospeševanja gospodarstva v okviru zapiranja rudnikov, iščejo pa tudi sposobnega managerja, ki bi vodil dolsko tovarno. Knjiga Hrastnik 15. december - V hrastniški galeriji delavskega doma so predstavili knjigo Hrastnik avtorice Irene Ivančič Lebar. Avtorico je predstavil Marko Planinc, še posebej pa ji je ob izidu čestital župan Leopold Grošelj. Otvoritev sta polepšali z glasbenim nastopom Monika Redenšek in Maja Lebar. Knjiga Lebarjeve je zelo obogatila vedenje o Hrastniku in Dolu z okolico, saj prinaša zanimiv zgodovinski prerez nastajanja različnih hrastniških naselij. Je bogato foto dokumentirana in odlično grafično oblikovana. Avtorica je v knjigi popisala in orisala razvoj krajev v hrastniški dolini od leta 1845 do leta 2000. Poleg zanimivih zgodovinskih pregledov razvoja posameznih področij hrastniške občine so ilustrativne tudi stare fotografije iz arhiva trboveljskega muzeja, Stanka Brečka, Mirka Grešaka in novejši posnetki Branka Klančarja.Tekst je lektorirala Manja Goleč, grafično jo je oblikoval Vili Zaletel, tiskal pa PagatizSedraža. Odprta vrata 16. december - V podjetju Forstek so izpolnili besedo direktorja Avgusta Fišnarja, ki jo je dal ob otvoritvi prostorov za občinski praznik. Pripravili so dan odprtih vrat za prebivalce Dola in Hrastnika, ki jih je zanimalo, kakšni so novi prostori podjetja, ki seje v jeseni preselilo na Dol iz Steklarne Hrastnik. Seveda so obiskovalcem omogočili ogled z vodstvom po vseh prostorih podjetja. Se posebej zanimiva je proizvodna hala s številnimi orodjarskimi stroji. Forstek je za vse na strežaj odprl vrata tudi s svojo gostoljubnostjo: obiskovalci so lahko poskusili okusen golaž, pa tudi žeje v novih prostorih podjetja prisotni niso trpeli. Vsekakor so se prepričali, da je na Dolu novo podjetje dobrodošlo in pomeni veliko za razvoj kraja. Zbor obrtnikov 16. december - Člani hrastniške obrtne zbornice so se zbrali na rednem letnem zboru. Predsednica Območne obrtne zbornice Hrastnik Anita Kozole j e v svojem poročilu o delu poudarila, daje zbornica v letošnjem letu opravila precej dela in bila pri tem uspešna. Opozorila je tudi na stvari, ki obrtnike motijo pri njihovem delu. Po pozdravu župana Leopolda Grošlja so v razpravi obrtniki odpirali predvsem teme, na katere je lahko odgovoril župan. Zanimalo jih je vse okrog obrtne cone Boben, pa o sredstvih za zapiranje fudnikov in občinski politiki na tem področju. Na tem srečanju so podelili priznanje Kamnoseštvu Šergan za doseženo prvo mesto v akciji Moja dežela -lepa in urejena v kategoriji vzorno urejen gospodarski objekt. Podelili so tudi zlato plaketo zbornice obrtniku Jožetu Drganu in plaketo zbornice Margareti Žohar in Viktorju Žibertu. Srečanje hrastniških obrtnikov seje v soboto izteklo v druženju ob ansamblu Palma in humoristu Slavku Podboju. V naravi 16. december - Ta teden je kar 105 učencev sedmih razredov osnovne šole heroja Rajka iz Hrastnika preživelo v šoli v naravi. Odpravili so se v tri centre šolskih in obšolskih dejavnosti. Prijetne dni so preživljali v domu Štrk v Spuhli pri Ptuju, v domu Fara v Fari na Kolpi in v domu Burja v Seči. Ta teden j e bil na šoli tudi interdisciplinarnji teden. Tako so pripravili tečaj prve pomoči, precej so se posvečali naravoslovju in športu. Potekale so tudi božično novoletne delavnice, na katerih so učenci pripravili različne izdelke, ki so jih potem prodajali v središču Hrastnika. Posodobitve 16.december - V letošnjem letu so se v hrastniški občini lotili kar nekaj posodobitev v različnih uličnih naseljih. Med posodobitve spadajo tudi ulične razsvetljave. Zadnjo v letošnjem letu so uredili v ulici Hameršak Emila na Dolu pri Hrastniku. V ulici so delavci Elstika postavili 5 uličnih svetilk. V tem delu Dola so se lotili še urejevanja odvodnjavanja, po končani zimi pa bodo na novo asfaltirali tudi cestišče. Za ureditev javne razsvetljave so iz občinskega proračuna namenili 2 milijona tolarjev. Sožitje 16. december - V poslovni dvorani v Hrastniku so se pred novim letom srečali člani društva Sožitje in njihovi svojci. Okrog 100 udeležencev srečanja je pozdravila predsednica društva Viktorija Matekelj. Za lepo vzdušje so poskrbeli učenci Osnovne šole Vitka Pavliča z nastopom pevskega zbora in recitatorjev, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. Zbrane je pozdravil hrastniški župan Leopold Grošelj. Društvo deluje v okviru Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Sožitje in skrbi predvsem za lažje življenje svojih članov. Med drugim jim vsako leto omogoča letovanje pod ugodnimi pogoji. 4^ Pele so na Dunaju 17. december - Članice Ženskega pevskega zbora Svobode Dol pri Hrastniku so se vrnile iz zanimivega gostovanja na Dunaju, kjer so sodelovale na Festivalu adventnega petja. Na njem novembra in decembra sodeluje kar 120 pevskih zborov z vsega sveta. Dolske pevke so se predstavile na polurnem koncertu v dunajski mestni hiši, kjer so pele slovenske ljudske pesmi in adventne ter božične pesmi v slovenščini, nemščini in angleščini. S podobnim programom so se predstavile še na samostojnem koncertu v enem od večjih dunajskih domov upokojencev. Bile so lepo sprejete tako v dvorani Rathaus kot v domu. Poleg Dolank je sodelovalo na festivalu še 11 zborov iz Slovenije. Zbori z vsega sveta nastopajo ob vikendih, poleg koncerta v mestni hiši pa se predstavljajo še v cerkvah, na zunanjih odrih in v domovih upokojencev. Za dolske pevke, ki so se predstavile pod vodstvom dirigentke Sabine Vengušt Krajnc, je bilo to prvo večje gostovanje v tujini. Opravile so ga z odliko. Novoletni koncert 19. december - V kinodvorani Delavskega doma Hrastnik so pripravili učenci in učitelji Glasbene šole Hrastnik tradici- onalni novoletni koncert, ki je spet polepšal pričakovanje novega leta ljubiteljem glasbe in staršem vsako leto bolj uspešnih mladih rastniških glasbenikov. Na koncertu je nastopilo 75 mladih glasbenikov, sceno je pripravila Joca Jamšek, program je povezovala Renata Žnidar, scenarij je bil delo Polone Kovač, nastopajoče pa so za nastop pripravili Žužana Bartha, Štefan Guna, Maja Lebar, Magda Klančišar, Vanjo Tomc, Dejan Tabor in Elizabeta Jakšič. Nastopili so pozavnist Adam Mašič, plesalke baletnega oddelka glasbene šole, flavtistki Saša Šeško in Kristina Alovič, Sanja Omerzel na električni klaviaturi, kvartet saksofonov (Vanjo Tomc, Oskar Laznik, Mojca Trbovc, Željko Udovč), bas kitarist Uroš Gorenc, bobnar Matjaž Zorc, učenke izraznega plesa, godalni kvartet (Polona Češnovar, Primož Jelenko, Maja Lebar in Maša Tomc) ter Simfonični orkester glasbene šole pod vodstvom Elizabete Jakšič. Humanitarna akcija 21. december - V Hrastniku je Društvo invalidov skupaj z občino Hrastnik in hrastniškim Rdečim križem pripravilo ob koncu leta humanitarno akcijo, s katero so pomagali invalidu Mihi Kastelicu, ki je 24 ur na dan priklenjen na aparat, do aparata, ki mu bo omogočil tudi gibanje zunaj. Zanj so zbrali 245 tisoč tolarjev, aparat pa so Kastelicu predali pred novim letom. Hortikulturne nagrade 21. december - V Hrastniku sta župan Leopold Grošelj in predsednica Turističnega društva Hrastnik Mojca Greben podelila letošnja priznanja za vzorno hortikulturno urejenost. Kot je povedala Grebenova, so odločitve o zmagovalcih vsako leto težje, saj je hortikulturna zavest Hrastničanov vse višja. Radojka Odžič je omenila, daje namen tekmovanja dosežen: Hrastničani znajo čistiti pred svojim pragom, delajo za svojo dušo in uživajo v lepem okolju okrog svojega doma. Župan seje zahvalil za skrb za okolje in opozoril, daje Hrastnik letos požel vrsto priznanj na regijskem in državnem nivoju. Tokrat so podelili priznanja: za najbolje urejen gospodarski subjekt Petrolu Hrastnik oz. samostojnemu podjetniku Borutu Kmetiču, za vzorno urejeno stanovanjsko hišo družini Prašnikar iz Poti Emila Hamerška na Dolu, za vzorno urejeno kmetijo družini Košič iz Turja 40 na Dolu, za vzorno urejeno trgovino Gretonu z Dola pri Hrastniku, za vzorno urejen balkon Lei Hribernik iz Veličkove v Hrastniku in za vzorno urejen družbeni objekt OŠ Heroja Rajka v Hrastniku. Prireditev v galeriji delavskega doma v Hrastniku so polepšali učenci Glasbene šole Hrastnik: flavtistka Tamara Biderman, citrarka Katja Krpič, harmonikar Gregor Meterc in harmonikarka Manja Slapšak. Koncert 22. december - V kinodvorani na Dolu pri Hrastniku so se na božično novoletnem koncertu predstavile članice ženskega pevskega zbora Svoboda Dol pod vodstvom Sabine Vengust Krajnc. Dolanke so obiskovalce navdušile s programom, s katerim so nedavno gostovale na Dunaju v mestni hiši. Poleg adventnih in božičnih pesmi so pele tudi slovenske narodne. Koncert so pripravile v sodelovanju z osnovno šolo Dol pri Hrastniku, scenarij pa je bil tokrat v rokah Rosite Razpotnik. Prepolna dvorana je uživala v petju dolskih pevk, ki so se predstavile z zrelim petjem in primernim koncertnim programom. O Steklarni 22. december - Steklarna Hrastnik je leto 2000 kljub nekaterim težavam uspešno zaključila, je dejal na tiskovni konferenci direktor Steklarne magister Stojan Binder. Ob koncu leta so v Steklarni beležili dobiček okrog 50 milijonov tolarjev, kar je v skladu s pričakovanji. V tem 500 članskem kolektivu so letos izvedli izjemno zahtevno rekonstrukcijo I kadne peči, s katero so povečali kapaciteto za petino. Binder je še posebej zadovoljen, daje Steklarna vsako leto finančno bolj močna, da poslujejo s prvovrstnimi kupci, saj je spornih terjatev v tem podjetju le za slabih 0,1 odstotka letne realizacije. V Steklarni so letos proizvedli okrog 31 tisoč ton steklenih izdelkov. Vse več je maloserijskih izdelkov visoke kakovosti, ki hrastniške steklarje uvrščajo v gornji kakovostni razred evropskih steklarn. Binder je opozoril na izjemno uspešno poslovanje hčerinskega podjetja Opal Hrastnik, kije v 100 odstotni lasti Steklarne in se je v prvem letu samostojnega delovanja izkazalo. V celoti je preseglo predvidene cilje, povečalo produktivnost in kakovost. V tem 230 članskem kolektivu je zaznati tudi nov razvojni veter. Kot hčerinska firma bo z novim letom samostojno pričelo delovati tudi podjetje Glascom, ki se ukvarja z grosistično in tržno dejavnostjo. Srečanje starejših 23. december - V športni dvorani na Logu so se srečali starejši občani Hrastnika. Vse, ki so že dopolnili 70 let, so na novoletno zabavo povabili člani Občinske organizacije Rdečega križa. Od več kot 1000 starostnikov, ki so v občini že dopolnili 70 let seje v hrastniški dvorani zbralo kar 800 udeležencev srečanja. Aktivisti Rdečega križa so jih lepo pogostili, za priboljšek pa so članice Društva kmečkih žena in deklet napekle polne krožnike sladkih dobrot. Zbrane sta nagovorila župan občine Hrastnik Leopold Grošelj in predsednica Občinske organizacije Rdečega križa Marjana Sikovc. Starostnike so obdarili s kavo, keksi in buteljko ruj nega. Aktivisti Rdečega križa pa so v prednovoletnih dneh obiskali stanovalce Doma starejših v Hrastniku, Hrastničane v trboveljskem in izlaškem domu in tri naj starejše občanke Hrastnika, ki so stare več kot 95 let. Še posebej iskreno so veljale čestitke najstarejši Hrastničanki Anici Zvonar, ki seje rodila daljnega 1902 leta. Vitezi in ognjemet 26. december - Hrastnik se je preselil v srednji vek. V športnem parku so se Hrastničani in tudi veliko gostov od drugod sprehajali po čisto pravi viteški tržnici in si ogledali viteški turnir. Na tržnici so predstavljali in prodajali srednjeveške izdelke, mojster Janez iz KRONIKA - December 1999 Žirovnice je tiskal na stare stroje, kovaški mojster iz Radeč je izdeloval oklepe in sablje, pisarka je z lepopisom pisala na ročno izdelan papir, drugi mojstri so ta papir izdelovali. Seveda so na tržnici postavili tudi pravo staro gostilno, kjer so stregli golaž v kruhovih šalicah, prodajali so suho sadje in kuhano vino. V Hrastniku seje predstavilo 11 konjenikov Valvasorjeve konjenice, svoje znanje so prikazali lokostrelci, vitezi pa so se pomerili na turnirju v sabljanju. Dogajanje so popestrili tudi hrastniški godbeniki, malo pred osmo zvečer pa je obiskovalce na prepolnem platoju v športnem parku pozdravil še župan Leopold Grošelj in jim voščil ob praznikih. Ognjemet v Hrastniku je bil letos veličasten, saj je bilo nebo osvetljeno dobrih deset minut z izjemno bogato pirotehniko. V nabito polni športni dvorani na Logu je žurersko razpoložene Hrastničane potem pozno v noč zabaval še Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Božične pesmi 26. december - V župnijski cerkvi svetega Jakoba na Dolu pri Hrastniku so pripravili člani Komornega pevskega zbora svetega Jakoba z Dola zanimiv koncert božičnih pesmi. Peli so božične pesmi različnih avtorjev, ki so pokazale bogastvo harmonij in ubranega petja. Seveda so ob koncu koncerta publiki predstavili najbolj znano božično pesem - Gruberjevo Sveto noč. Kot solista sta se na koncertu predstavila Andreja Peki ar in Edvard Pufler. Komorni zbor deluje že peto leto. Sprva ga je vodila Anica Gaber iz Celja, zbor j e takrat prirejal krajše koncerte božičnih pesmi kot uvod v polnočnico. Potem je zbor prevzel organist Blaž Hafner. Zbor je leta 1996 pripravil prvi samostojni Božični koncert. Maja 2000 so pripravili tudi koncert Marijinih pesmi, kije bil prav tako lepo sprejet med publiko. Koncert godbenikov 28. december - S koncertom Rudarske godbe v polni dvorani delavskega doma v Hrastniku so Godbeniki Rudarske godbe Hrastnik pod vodstvom Jožeta Baniča zaključili niz zanimivih prednovoletnih prireditev v tej občini. Obiskovalce so s svojim igranjem navdušili. V prvem delu koncerta so se predstavili z nekaj zahtevnimi skladbami, v drugem pa so zaigrali nekaj bolj popularnih melodij. Obiskovalci so si s ploskanjem prislužili tudi dva dodatka, ki jih je več kot 50 članski orkester z zadovoljstvom zaigral. Koncert sta hudomušno povezovala Matej Kaiser in Barbara Žgajner. Še posebej sta obiskovalce zabavala v pavzi, ko sta znanim Hrastničanom prerokovala, kaj se jim bo zgodilo v prihodnjem letu. Na koncu koncerta se je godbenikom in še posebej profesorju Baniču in predsedniku godbe Mitji Udovču za dobro delo zahvalil župan Leopold Grošelj. Godbeniki se že obračajo proti letu 2003, ko bo godba praznovala 150 letnico svojega delovanja. Novoletne prireditve Tudi tokrat so v Hrastniku pripravili pisan program prireditev, ki so ga v posebni zloženki predstavili vsem hrastniškim gospodinjstvom. Med prireditvami je bilo kar nekaj koncertov, veliko prireditev je bilo namenjenih otrokom. Nekatere prireditve sem posebej predstavil v kroniki decembra. Na kratko jih preletimo: sopranistka Vere Danilove je v dvorani Glasbene šole pokazala svoj razkošen talent. V galeriji delavskega doma je bila na ogled zanimiva razstava fotografij Simona Tanška in Vinka Žagarja z naslovom Raft 2000. Sredi decembra so v istem prostoru predstavili knjigo Irene Ivančič Lebar Hrastnik. V delavskem domu seje odvil tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Hrastnik, v kinodvorani na Dolu pa so pripravile Božično novoletni koncert članice ŽPZ Svoboda Dol. Dan kasneje so se v športni dvorani v Hrastniku srečali starejši občani. 28. decembra bo je bil še novoletni koncert Rudarske godbe Hrastnik. Osrednji novoletni žur so tudi tokrat v Hrastniku pripravili 26. decembra. V športnem parku na Logu bodo pripravili viteško tržnico in viteški turnir, pa tradicionalni ognjemet, dan pa zaključili z zabavo z Alfijem Nipičem in njegovimi muzikanti v športni dvorani na Logu. Veseli december Tudi otroški del novoletnih prireditev je bil pester in zanimiv. V skladu z veselim decembrom pač. Tako je otroke obiskal mini cirkus Buffeto, pa duo Jaba daba du, za zabavo sta poskrbela ansambla MZ Hector in California, lutkovna skupina Miškolin je pripravila zanimivo lutkovno predstavo, v knjižnici pa so pripravili ustvarjalno delavnico in uro pravljic. Seveda so lahko mladi Hrastničani v decembru obiskali tudi brezplačne kino predstave. Na sporedu je bil risani film Svet igrač 2 in mladinska komedija Past za starše. Dedek Mraz na prireditvah ni manjkal, mladi pa so z zanimanjem spremljati tudi srednjeveško tržnico in ognjemet. Prireditve so se v glavnem odvile v hrastniški športni KRONIKA - December 1999 dvorani, nekaj na prostem v športnem parku na Logu, pa tudi v dvorani Dolanka na Dolu in v delavskem domu in knjižnici Antona Sovreta. Silvestovanje 31. december - Hrastničani smo se od starega leta poslovili veselo in bučno. Največja hrastniška novoletna fešta je bila tudi tokrat v športni dvorani na Logu, kjer je tradicionalno silvestrovanje pripravil KRC Hrastnik. Letos je bilo zabave željnih obiskovalcev sicer nekaj manj, so se pa zato imeli toliko bolje. Delavci KRC Hrastnik so se potrudili kot vedno. Pripravili so zanimiv program, tudi tokrat pa je bil atraktivno pripravljen bar v hrastniškem pokritem bazenu. Za zabavo je poskrbel ansambel Štajerskih sedem, ki publike ni pustil ravnodušne. Odlična glasba in dobra družba je bila značilnost tokratnega silvestrovanja v hrast-niški dvorani. Nekateri obiskovalci so šli iz zabave bogatejši za lepe nagrade, za katere je skupaj s sponzorji poskrbel organizator prireditve. Sicer pa je največ Hrastničanov tudi letos silvestrovalo doma v krogu domačih, prijateljev in znancev. Nekateri pa so se priključili zabavam v nekaj gostinskih lokalih ali pa so odšli v praznovanja drugam. Še največ v Zagorje pod šotor, v Trbovlje in v Laško. Letos je povsod precej pokalo, očitno so petarde nepogrešljiva zabava. Veliko glasnih vzdihov pa so tudi letos vzpodbudili lokalni ognjemeti, ki sojih pripravili v nekaterih naseljih. Sicer pa so prazniki minili mirno, brez večjih nezgod in drugih nevšečnosti. Vitomir Pretnar Fotografska kolonija "HRASTNIK 2000" ZANIMIVOSTI LETA 2000 December 1999 Novoletno veselje Hrastničani so novo leto 2000 pričakali v večini kar doma. No, nekateri so se odpravili tudi ven, na ulice. Drugi spet so si privoščili zabavo v kakšnem lokalu. Največje organizirano silvestrovanje so pripravili v hrastniški športni dvorani, kjer je novo leto pričakalo nekaj manj kot tisoč ljudi. Faraoni so poskrbeli za dobro znano glasbo, prireditelji, delavci Kulturno rekreacijskega centra, pa so poskrbeli tudi za rekreativni del silvestrovanja. Do bara je bilo treba kar skozi posebej postavljen tunel iz dvorane do bazena. In v bazenu je nekaj najbolj pogumnih na silvestrovanju tudi počofotalo. Novoletne prireditve v Hrastniku so bile precej dobro obiskane. Se najmanj sreče so imeli pri sprevodu dedka Mraza skozi Hrastnik, saj je dobrega dedka in spremstvo spremljal tudi čisto netipičen zimski naliv dežja. In Hrastničani so ostali raje doma. Zvečer, za praznik dneva državnosti, so le prišli na piano in si ogledali ognjemet. Nekateri pa so še bolj kot ob ognjemetu vzdihovali ob pojavni obliki velike slovenske estradne zvezdnice Helene Blagne. Sicer pa je poleg Helene v dneh pred novim letom hrastniške dlani ogrelo še nekaj zanimivih estradnikov: Davor Radolfi, Ritmo Loco, Parni valjak, pa Romana Kranjčan, Sendi, Nude, Povver Dancers, najmlajše pa je razveselila še Mojca s Kaličopkom. Hrastnik se lahko pohvali še z nekaj kulturnimi in športnimi prireditvami. Se posebej zanimiva sta bila oba prednovoletna koncerta, ki so si ju Hrastničani ogledali v polni dvorani delavskega doma. Tam so se najprej predstavili učenci hrastniške Glasbene šole, na eni zadnjih prireditev preteklega leta pa še godbeniki Rudarske godbe na pihala. Koncert sta popestrila Božička in Dedek Mraz, ki sta v pavzi Hrastničanom zaupala tudi, kaj so jima v novoletnih pismih zapisali znani Hrastničani. Tako je Stojan Binder Božičku pisal, da bi v letu 2000 zelo rad videl, da bi Steklarna dobila priznanje za najbolj lepo hortikulturno urejeno podjetje v občini. Direktor doma starejših Drago Kopušar pa je dedka Mraza prosil, da mu prinese čisto zvrhan koš tabletk viagra, saj so lansko košaro v domu porabili že v januarju. Donedavni direktor Sijaja Marijan Pergar si je zaželel sijajno penzijo. Direktor Gradbene dejavnosti Hrastnik Iztok Slanšek pa sije zaželel v letu 2000 nič drugega kot to, da bi gradili športno dvorano še v Tuiju, na Prapretnem, v Čečah, Podkraju, pa če je le možno, še na Kalu, Kovku, Marnem, Krnicah, sta dejala Božička in Dedek Mraz v Hrastniku. Oglejmo si še nekaj želja. Direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Hrastnik Viktor Ramšak je v novoletni želji zapisal: Dragi dedek Mraz, prosim te, da mi uresničiš naslednjo željo. Potem, ko so se naučili ločeno zbirati odpadke prebivalci Hrastnika, prosim, nauči ločeno zbirati odpadke še moje drage komunalce. Direktor Toplarne Boris Trstenjak pa je Božička zaprosil, naj pri vsemogočnem zlobira, da bi lahko v prihodnjem letu v okviru dodatnih dejavnosti Toplarna Hrastnik ogrevala tudi prostore pekla. Poslanec Miran Jerič, ki je tudi predsednik hrastniškega Košarkarskega kluba, sije skromno zaželel, da bi prihodnje leto za hrastniški klub podpisal sam Michael Jordan. Hrastniški župan Leopold Grošelj pa si je ob novem letu zaželel, da bi imel malo več časa, da bo lahko postoril vse, kar je nameraval postoriti v penziji. Tako sta torej razkrila nekaj novoletnih želja znanih Hrastničanov na koncertu Rudarske godbe v Hrastniku Božička in Dedek Mraz. Na veselje polne dvorane in kot prijetno dopolnilo odličnemu igranju hrastniških godbenikov. Prednovoletni dnevi v hrastniški občini so torej tekli v prijetnem razpoloženju, kot se za ta čas tudi spodobi. Februar 2000 Kulturna priznanja Na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v športni dvorani v Hrastniku so podelili priznanja 8. februar zaslužnim kulturnikom v letu 2000. Prejeli sojih Anton Lipar za 45 let aktivnega in plodnega delovanja pri pihalni 258 godbi Steklarna Hrastnik, Slavica Plazar za dolgoletno predano delo v ženskem pevskem zboru in KUD Svoboda Dol pri Hrastniku, Jože Rački za dolgoletni prispevek k delu pevskega društva Steklar Hrastnik, Štefan Kajič za aktivno, uspešno in vsestransko delovanje v MPZ Svoboda Hrastnik in Jože Ostanek za pripadnost in delo v rudarski godbi. t Jože Ostanek, Štefan Kajič, Anton Lipar, Slavica Plazar in Jože Rački ANTON LIPAR je pričel igrati v steklarski godbi leta 1955, pri svojem osmem letu. V vseh letih je v društvu stalno aktiven, opravljal je več funkcij. Dolga leta je bil vzorni arhivar godbe, že več let skrbi za finančno plat delovanja godbe, je dolgoletni član upravnega odbora godbe. Godbeniki ga posebej cenijo, saj je tudi v naj večjih krizah, ki jih je preživljal ta ansambel, deloval pomirjujoče, trezno, povezovalno. Dolgoletno delo je obrodilo sadove, Anton Lipar je lahko zadovoljen ob zadnjem razcvetu godbe in uspehih ob 70 letnici orkestra. Lipar stanuje v Podkraju, zaposlen pa je v Steklarni Hrastnik. Za priznanje gaje predlagalo Društvo Pihalna godba Steklarne Hrastnik. SLAVICA PLAZAR je navdušena pevka, zborovsko petje navdušuje tudi ostale člane njene družine. Oktobra 1981 je prišla na prvo vajo Ženskega pevskega zbora Svoboda Dol, zboru je zvesta še danes. Je predana, prizadevna in odgovorna pevka, ki v petju najde sprostitev, zato redno in z veseljem prihaja na vaje. Pevke jo cenijo, saj z umirjenim značajem prispeva k harmoničnemu vzdušju v zboru. Plazarjeva je že 15 let tudi članica UO KUD Svoboda Dol. Nekaj časa je bila tudi predsednica društva. Po njeni zaslugi ima zbor vzorno urejen arhiv in knjigo članstva. Vsa leta je veliko pomagala tudi pri organizaciji in aktivnostih zbora (letni koncerti, nastopi). Za priznanje jo je predlagal KUD Svoboda Dol pri Hrastniku. JOŽE RAČKI se je takoj po osvoboditvi leta 1945 priključil k takratnemu pevskemu zboru Svobode II Hrastnik. V zboruje prepeval 10 let. Leta 1981 se je spet priključil zboru, kjer poje še danes. V Pevskem društvu Steklar, v druženju s člani pevskega zbora, najde svoje prijetne glasbene ure. Jože Rački je prevzel v pevskem zboru tudi funkcijo gospodarja društva, ki jo vestno opravlja že 15 let. Za priznanje gaje predlagalo Pevsko društvo Steklar Harstnik. ŠTEFAN KAJIČ je v Hrastniku znan po dvojni vlogi - kot uspešnen kitarist in pevec. Ker v njegovih mladih letih v glasbeni šoli niso poučevali kitare, seje dve leti učil trobente pri steklarski godbi. Potem pa seje kitare lotil kot samouk. Začelje igrati v različnih glasbenih skupinah. Leta 1981 seje priključil MPZ Svoboda Hrastnik. Tam je našel glasbene prijatelje, ki se znajo poveseliti tako na vajah, nastopih, kot tudi na ostalih srečanjih. Zbor si danes težko zamišljamo brez Štefanovega tenorja in njegove kitare. Vrsto let Kajič igra tudi v duetu na različnih prireditvah. Za priznanje ga je predlagal Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik. JOŽE OSTANEK seje že kot osnovnošolce vključil v trboveljsko godbo na pihala, saj je bil tam doma. Po štirih letih seje preselil v Hrastnik. Leta 1985 je pričel delati v hrastniškem rudniku, si tu ustvaril družino in se dve leti kasneje priključil Rudarski godbi. Je aktiven član godbe, saj deluje v upravnem odboru, prevzel pa je tudi pomembno funkcijo gospodarja premoženja. Godbeniki, tudi mlajši, ga cenijo, saj s tehtnimi pripombami zna zadeti "žebljico na glavico". Igra tudi v orkestru Glasbene šole Hrastnik. Kot dober organizator, zanesljiv sodelavec in tovariš uživa med godbeniki velik ugled. Za priznanje ga je predlagala Rudarska godba Hrastnik. SP v raftingu v Čilu Na svetovnem prvenstvu v Futaleufu v Čilu je kot reprezentanca Slovenije nastopila ekipa Forstek Hrastnik. Rafting ekipa deluje v okviru Brodarskega društva Steklarna Hrastnik od leta 1995. Doslej so osvajali na državnih prvenstvih vedno mesta med prvo trojico, največkrat so bili drugi za odlično ekipo Bobrov, ki se ponašajo z mnogimi naslovi svetovnega prvaka v raftingu. Letos so hrastniški raftarji prvič osvojili tudi naslov državnega prvaka. V Čile so Hrastničani odšli 18. februarja preko Ziiricha. Preko Santiaga so potovali do Puerto Montta v Chaiten, od tam pa s kombijem do 150 km oddaljenega mesta Futaleufa. Preberimo nekaj zanimivosti iz dnevnika Mateja Detiča. Futaleufu, 25.2.2000 "Po petih dneh spoznavanja reke Futaleufu in njih brzic se počasi začenja zares. Sama reka je čudovita, kristalna kot Soča, pa tudi pokrajina je precej podobna Posočju. Prve dni v Čilu smo se aklimatizirali na čilsko poletje (podnevi 30 stopinj Celzija na soncu, ponoči pa zmrzuje) in na 4 ure časovne razlike. Kakšnih večjih težav ni imel nihče od članov reprezentance, nekaj je bilo le opeklin od sonca, ki pa smo jih uspešno sanirali. Problem smo imeli tudi z delom prtljage (izgubljena), vendar smo s čilsko brezbrižnostjo prebrodili tudi to." Futaleufu, 27.2.2000 "Po slabi predstavi včeraj (12. mesto v sprintu na čas op.p.), smo danes prikazali boj do konca in z odlično predstavo pokazali svojo pripravljenost v sprintu. Po ogorčenem boju smo osvojili 2. mesto v sprintu na izpadanje in se vrnili med žive." Futaleufu, 1.3.2000 "Zadnji dan tekmovalnega dela SP smo se zbudili v čudovito sončno jutro. Zadnja dirka SP se je začela ob 11:05 po lokalnem času. Pričakovanja vseh prvih šestih ekip, ki so še upale na stopničke, so bila velika, prav tako napetost pred samo tekmo. Startali smo v skupinah po 5 ekip. Bili smo v prvi skupini z Rusi, Slovaki, Čehi in Nemci. Na startu smo malo zaspali, po prvih dvesto metrih smo bili na petem mestu. Na tretjini dirke smo hoteli prehiteti (kot se je izkazalo, malo preveč vihravo) tretjeuvrščene Čehe, vendar smo pri tem zapeljali iz idealne smeri pred nevarno brzico, ki nas je prevrnila. Izgubili smo ogromno 261 časa in energije, da smo se ponovno uspeli vsaj malo zbrati in dokončati tekmo. Na koncu smo zasedli v spustu 6. mesto, v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva pa končno 5. mesto. To je nekako po naših pričakovanjih in napovedih, vendar se vsi zavedamo, da nam je bila dosegljiva tudi uvrstitev med dobitnike medalj. Po drugi strani pa vse ekipe, ki so se uvrstile pred nas, na svetovnih prvenstvih nastopajo najmanj štiri leta in imajo s tem precej več izkušenj. Na naslednjem svetovnem prvenstvu prav gotovo lahko dosežemo več." Na SP v Čilu so za slovensko reprezentanco nastopili: Damjan Železnik (rojen 9.11. 1979, strojni tehnik, bilje član kajakaške mladinske reprezentance v spustu, član raft ekipe 3 leta); Franc Barič (rojen 31. 7. 1956, kopirni rezkalec, bilje član kajakaške državne reprezentance v spustu, član raft ekipe 6 let, hkrati tudi trener ekipe); Leopold Brglez (rojen 12. 9. 1971, strojni tehnik, bil je član kajakaške mladinske državne reprezentance v spustu, član raft ekipe 6 let); Robert Marinko (rojen 5.5.1971, strojni tehnik, član raft ekipe 3 leta); Miroslav Avbelj (rojen 20.5.1965, inženir gradbeništva, član raft ekipe 6 let); Branko Žagar (rojen 6. 4. 1980, študent gradbeništva, bil je član kajkaške mladinske državne reprezentance v spustu, član raft ekipe 2 leti); Matej Detič (rojen 20.10.1967, univ. dipl. ing. elektrotehnike, član raft ekipe 4 leta); Aleksej Bočko (rojen 20. 10. 1981, dijak, član kajakaške državne reprezentance v spustu, aktualni evropski mladinski prvak, član raft ekipe 2 leti). Marec 2000 Športna priznanja V športni dvorani Hrastnik je Športna zveza Hrastnik podelila priznanja za športne uspehe v letu 1999. Za najboljšega športnika leta 1999 so razglasili kajakaša Alekseja Bočka, za najboljšo ekipo pa Rafting ekipa Forstek I. Podelili so štiri Bloudkove značke in 14 priznanj Športne zveze Hrastnik. Najboljši športnik ALEKSEJ BOČKO je bil proglašen za najboljšega športnika Hrastnika za izjemne uspehe v letu 1999. Na evropskem mladinskem prvenstvu v kajaku in kanuju je v spustu postal dvakratni evropski prvak - v solo in ekipni vožnji. Z mladinci je postal državni prvak v ekipni vožnji 3 x K-l, je državni članski prvak v Sprintu, državni mladinski prvak v spustu, z uspehi sije priboril dres državne reprezentance v spustu in status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda. Najboljša ekipa RAFTING EKIPA FORSTEK I si je ta naslov prislužila z nekaj izjemnimi uspehi v letu 1999. V skupni razvrstitvi državnega prvenstva rafting ekip v slalomu in spustu je osvojila 2. mesto za večkratnimi svetovnimi prvaki Bobri. Prav tako so bili člani ekipe drugi na državnem prvenstvu v spustu in slalomu. Na evropskem prvenstvu v slalomu in spustu so osvojili solidno 10. mesto. Občinska Bloudkova priznanja Milan Trstenjak, Ivan Selak, Milan Tanjšek, podeljevalec priznanj Miran Jerič, Marko Planinc Srebrna značka MILAN TANŠEK je član Kegljaškega kluba Rudnik Hrastnik že od leta 1979. Najprej je bil aktiven član ekipe, od leta 1998 pa je tudi predsednik tehnične komisije. Vseskozi je aktiven član UO društva, v ekipi je nekakšen duhovni in tehnični vodja. Opravil je vse seminarje in tečaje za sodnika na stezi in glavnega sodnika. V Hrastniku Milan Tanšek vodi tekme v kegljišču. Ob prenovi kegljišča je bil vsak dan na kegljišču, kjer je opravil ogromno dela. Dva mandata je vodil tudi Območno kegljaško zvezo Zasavje - Posavje. Srebrna značka MARKO PLANINC je zraven pri 20 letni zgodovini igranja rokometa na Dolu od vsega začetka. Najprej je bil aktiven igralec, vendar je kmalu poleg igranja pričel opravljati različne funkcije v društvu. V bogati zgodovini kluba je povezan z delom v ozadju. Zraven je bil pri postavitvi prvih klubskih prostorov na starem igrišču pri šoli na Dolu, pa pri organizaciji različnih prireditev. Vedno je znal vzpodbujati člane kluba k različnim novostim, ki so popularizirale klub in rokomet. Sedaj opravlja v klubu delo predsednika izvršnega odbora ter trenerja najmlajših selekcij. Bronasta značka IVAN SELAK je aktiven član Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik že več kot desetletje. Njegova aktivnost je posvečena trenutnim potrebam kluba. Tako so ga srečevali v klubu v različnih funkcijah in aktivnostih. Več let je deloval kot član izvršilnega odbora. Nekaj let je pomagal trenerju kadetske ekipe v vlogi tehničnega vodje. Zelo aktiven je v gospodarski komisiji, kjer mu ni težko poprijeti za katerokoli delo. Nepogrešljiv je pri organizaciji družabnih prireditev, tako pri nabiranju dobitkov za srečelov kot pri izvedbi prireditev. Bronasta značka MILAN TRSTENJAK je član RK Dol TKI Hrastnik že več kot desetletje. Njegova aktivnost je ves čas posvečena fizioterapevtskemu delu. V preteklih letih sije nabral precej znanja in izkušenj na področju fizioterapevtskega dela. Njegovo znanje je v klubu dobrodošlo pri fizični pripravi ekipe in večkrat tudi pri hitri sanaciji poškodb. Pri tem vedno nesebično pomaga igralcem, da se poškodbe kvalitetno sanirajo. S svojim znanjem več let pomaga tudi hrastniškim košarkarjem. V rokometnih krogih v Sloveniji Milan Trstenjak ni znan samo po svoji fizioterapevtski dejavnosti, temveč ga poznajo kot gorečega navijača in motivatorj a ekipe. Priznanja Športne zveze IGOR JAMŠEK (BD Steklarna Hrastnik - BD SH): 1. mesto v ekipi 3xK-l na DP za ml. mladince v spustu in 2. v slalomu; PETER KAUZER ml. (BD SH); 4. MEP v slalomu, 1. v slalomu na DP za mladince in ml. mladince, 1. v 3xK-l na DP za mladince v spustu in 3. v slalomu, 1. mesto v ekipi 3xK-l na DP za ml. mladince v spustu in 2. v slalomu, status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda; NEJC KOVAČ (BDSH): 1. mesto v ekipi 3xK-l na DP za ml. mladince v spustu in 2. v slalomu; GREGORLAZNIK (BD S H): 3. naMEP v slalomu, 1. v 3xK-l na MEP v spustu, 3. na DP v sprintu. 1. v 3xK-1 na DP za mladince v spustu in 3. v slalomu, 3. na DP za mladince v spustu, kategoriziran športnik perspektivnega razreda; JELENA LUŠIČ (PK Ljubljana): 1. mesto na DP za mladinke v štafeti 4x200 prosto in 4x100 mešano, 2. mesto na DP za mladinke v štafeti 4x100 prosto in mešano, kategorizirana športnica mladinskega razreda; HRVOJE LUŠIČ (PK Ljubljana): 2. na članskem DP na 400 mešano, 3. na članskem DP na 200 prsno, kategoriziran športnik mladinskega razreda; JANOŠ PETERLIN (BD SH); 1. na DP za st. dečke v spustu, 1. v spustu in 2. v slalomu v ekipi 3 x K-l na DP za st. dečke, 1. v spustu in 3. v skupnem seštevku slovenskega pokala; ROBISENIČAR (BDSH): 1. v spustu v ekipi 3 x K-l na DP za mladince; MATIC STOKLASA (BD SH): 1. v spustu in 2. v slalomu v ekipi 3xK-1 na DP za st. dečke; GREGOR VRETIČ (BD SH): 1. v spustu in 2. v slalomu v ekipi 3xK-l na DP za st. dečke; ČLANSKA EKIPA KK GD HRASTNIK za uspešno nastopanje v 1 B Slovenski košarkarski ligi; ČLANSKA EKIPA RK DOL TKI HRASTNIK za osvojeno 7. mesto v 1 B Slovenski rokometni ligi; KADETSKA EKIPA RK DOL TKI HRASTNIK za osvojeno 5. mesto na turnirju v Pragi, kjer je sodelovalo 54 ekip: KEGLJAŠKI KLUB SINET za osvojeno 4. mesto v IB državni ligi. April 2000 70 let steklarskih godbenikov Le pet let manj, kot je stara godba, v njej igra Viktor Blažko." 15 let sem bil star, ko sem se priključil steklarski godbi in vztrajam že 65 let. Vadili smo v gostilni Logar. Za godbo meje navdušil Ocepek, kije bil trobentač, zvok trobente pa mi je bil vedno všeč. V tistem času smo imeli godbeniki prednost tudi pri delu v Steklarni in smo zelo hitro napredovali in zelo dobro zaslužili, saj je bil lastnik Steklarne navdušen privrženec godbe," je dejal za časopis Steklar. V steklarski godbi je še nekaj članov, ki so godbi zvesti že pol stoletja: Franc Drolc, Jože Rugelj, Erih Seničar in Jože Leskovšek. Godbo je ustanovila skupina glasbenih navdušencev v času velike gospodarske krize. Nekaj denarja za najbolj nujno opremo so zbrali sami, nekaj gaje prispeval tudi lastnik tedanje steklarne. Prvega kapelnika Jožeta Petroviča so si sposodili od mariborske godbe, potem pa so se kapelniki menjali zelo hitro. Godba je bila vezana tudi na financiranje delavcev Steklarne in kasneje tudi TKI, ta vezje živa še danes. Steklarska godba je, kot druge podobne skupine, imela svoje vrhunce in padce. Velika pridobitev za godbo je bil leta 1966 zgrajen nov godbeni dom. Po vojni so dosegali lepe uspehe predvsem po zaslugi kapelnika Vilija Zaletela. V okviru godbe so ustanovili celo zelo uspešen zabavni orkester, ki je veliko gostoval po vsej Sloveniji. Po Zaletelovi smrti so se godbeniki znašli v 267 globoki krizi. Nekaj časa so poskušali z ustanovitvijo enotne hrastniške godbe, vendar združevanje ni uspelo. Novo obdobje se pričenja konec stoletja. Kot predsednik je godbo prevzel Soniboj Knežak, kot dirigent pa Matjaž Cerar. Godba je na novo zaživela, godbeniki so se še posebej zavzeto pripravili na koncert ob 70 letnici delovanja. Finančna trdnost društva je bila pogoj za dobro strokovno delo. Godbeniki se lahko pohvalijo tudi z novimi uniformami, Steklarna pa je spet njihov dobri boter. Skoraj 40 članski orkester igra različne zvrsti glasbe, lahko se pohvalijo s številnimi koncerti in drugimi nastopi. Na koncertu ob praznovanju dneva upora proti okupatorju so se godbeniki predstavili s programom popularnih melodij, ki so ogrele dlani poslušalcev v polni športni dvorani v Hrastniku. Zelo pomembni za vsak ansambel so njihovi načrti. Ti kažejo na ambicioznost in sanje, ki so potrebne za še večje uspehe. In klenih načrtov steklarskim godbenikom ne manjka. Odločili so se, da bodo pričeli s poučevanjem mladih, kijih bodo potem lahko vključili v godbo. Obnoviti bo treba godbeni dom, pa tudi instrumente, ki so precej stari. Predvsem pa nameravajo veliko narediti, da postanejo še bolj kvaliteten glasbeni orkester, ki bo v ponos Steklarni, TKI, občini Hrastnik in v veselje vsem, ki jih bodo poslušali na različnih koncih Slovenije in tujine. Godbeniki nosijo godbo v srcu. Morda pa bo kdaj spet tako, kot se spominja Viktor Blažko: "Časi so bili takrat popolnoma drugačni - večkrat seje skozi kakšno kolonijsko okno sredi popoldneva zaslišalo igranje, kmalu se je odprlo drugo z zvokom drugega instrumenta, pa tretje... In kar naenkrat je bil lokalni koncert steklarske kolonije." Takšni godbeniki si res zaslužijo iskrene čestitke za 70 rojstni dan. Maj 2000 Otroška olimpiada Dolanka, športna dvorana na Dolu je v juniju 2000 dopolnila svojo prvo obletnico. Z otroško olimpiado konec maja so obeležili obletnico. Hkrati pa predstavili v Dolanki nekaj izjemno zanimivih športnih gostov. Že hrastniški župan Leopold Grošelj je v svojem nagovoru mladim in gostom povedal, daje vesel, ker Dolanka živi s krajem. Mladim športnikom iz dolske osnovne šole pa je še posebej zaželel, da bi medalje, ki so jih prejeli tisti dan, za koga pomenile le prvo v nizu uspehov. Zakaj ne bi nekoč v tej dvorani pozdravih kot našega uspešnega olimpijca. Že na tej prireditvi pa sojih pozdravili kar nekaj. Seveda je bil v središču pozornosti eden naj večjih slovenskih športnikov vseh časov - Miro Cerar. Povabilu Društva prijateljev mladine Dol pri Hrastniku se je odzval kljub temu, da je prestal težko operacijo kolka in je lahko hodil le s pomočjo bergel. Vendar je povedal, da je rad prišel zaradi starih telovadnih prijateljev iz Hrastnika. Čeprav šampionov izpred let sedanja mladina ne pozna tako dobro, so iz kratkih pogovorov lahko zaznali, kakšni veliki športniki so med njimi. Miru Cerarju kapa dol za njegov odnos do ljudi tudi v sedanjih letih. Med gosti je izstopal tudi njegov nekdanji reprezentančni trener Jože Senica, ki je na Dolu predstavil svojo telovadno vrsto iz Brežic. Tega Hrastničana je pot peljala tudi na olimpijske igre v Barceloni, kjer je bil sodnik na gimnastičnem tekmovanju. Tudi Marjan Skaza ne živi več v Hrastniku, se pa rad odzove na podobna povabila in pride med svoje rojake. Povedal je, da je tekmoval na dveh svetovnih prvenstvih. Tvorec hrastniškega telovadnega burna Marino Urbanc se je slovesnosti prav tako udeležil s pomočjo bergel. In postregel z enostavno izjavo, da so ga fantje radi ubogali na treningih, ker so se ga bali. Se trije mušketirji iz zlate generacije so se predstavili: Erih Poljšak, Viktor Dolanc in Silvin Erman, kije pomagal zbrati svojo gimnastično generacijo. Brata Vili in Stane Greben sta na preprosto vprašanje, kdo od njiju je bil boljši telovadec, odgovorila, da tisti drugi. Kot prava kerlca pa sta se predstavila naj starejša dolska telovadca. 87-letni Jože Dragarje povedal, da še vedno vsak dan redno telovadi, 90-letni Stane Štravs pa je bil še bolj odkritosrčen: prostodušno je priznal, da vsak dan zjutraj telovadi 20 minut in dodal - in to skupaj s svojo ženo. Med gosti je bilo tudi nekaj mlajših športnikov, ki še niso rekli zadnje besede kar se tiče olimpiad. Košarkar Marko Tušek je prišel v spremstvu svoje žene in oba sta najbolj uživala v nastopu otrok iz vrtca. Na vprašanje, če to razneženje pomeni kaj določnega, je vedno nasmejani Marko odvrnil, da sicer ne, nikoli pa se ne ve. Ker je na Dolu sedaj šport številka ena rokomet, pa so v Dolanki gostili tudi dva reprezentanta, ki sta se na olimpiado odpravljala prav to leto. Roman Pungartnik je dejal, da upa na zelo dobro uvrstitev, kolajne pa le ni upal napovedati. Tomaž Tomšič pa je na vprašanje, kdaj bo zaigral v Dolanki, kratko odvrnil: čez leto in pol, ko se bomo z Dolom srečali v prvi ligi. In požel gromek aplavz predvsem mladih rokometašev, ki se že ponašajo s kolajnami slovenskega prvenstva. Na Dolu je bilo ob otroški olimpiadi zanimivo tudi v zakulisju, saj so starejši obujali spomine na svoja skupna leta. Mladi pa so seveda razmišljali predvsem o svoji prihodnosti. Druženje med starimi in mladimi je tokrat uspelo predvsem po zaslugi prizadevnih članic Društva prijateljev mladine Dol pri Hrastniku. In društvo seje tokrat res izkazalo kot prijatelj mladine. Julij 2000 Srečanje na Kalu Na Kalu je občina Hrastnik pripravila prvo srečanje Zasavčanov, ki so ga poimenovali Dan Zasavčanov. Odslej naj bi ga vsako leto pripravljali v eni od zasavskih občin. Pri planinskem domu na Kalu so s srečanjem obeležili tudi 55 letnico osvoboditve. V umetniškem programu so nastopile Rudarska godba na pihala Hrastnik, Godba na pihala iz Velike Kapele, zasavski združeni moški pevski zbori in recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Organizatorji so se potrudili s posebnimi prevozi iz doline. Pa tudi zadnji vzpon na kalsko planino so marsikomu prihranili prijazni gasilci, ki so od tunela pri smučišču vozili udeležence srečanja s kombiji do planinskega doma. Okrog 1000 udeležencev je pozdravilo oba govornika z iskrenimi aplavzi. Hrastniškemu županu Leopoldu Grošlju, ki sta ga na terasi planinskega doma s svojo udeležbo podprla tudi trboveljski župan Žiga Žgajnar in zagorski župan Matjaž Svagan, so aplavdirali, ko je povedal, da se Zasavčani znamo ceniti in se ne bojimo nobenih izzivov. Ivanu Dolničarju pa predvsem takrat, ko je komentiral spravno slovesnost v Rogu in dejal, da je vsaka smrt vedno in povsod vredna primernega spoštovanja, nikakor pa ne more biti spoštovanja vredno sodelovanje z okupatorjem, pa četudi to kdo opravičuje z obrambo vere. Srečanje na Kalu je bilo predvsem srečanje borcev, veliko je bilo veselih snidenj po dolgem času. Praporščaki so ponosno postavili svoje praporje na ogled udeležencem. Rudarska godba in godba iz Kapele sta znali poskrbeti za svečano vzdušje pred prireditvijo, za primerno igro na prireditvi, predvsem pa za sproščeno zabavo po uradnem delu proslave. Združeni moški pevski zbori iz Zasavja pa so simbolično povezali konce na tem prvem srečanju Zasavčanov. Predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar seje na sončni pripeki klub bolezni potrudil in povedal zbranim nekaj njihovih resnic. Že na začetku je seveda požel odobravanje, ko je mirno ugotovil: Zmagovalci so med nami. Prekomentiral je zadnje izjave nadškofa Rodeta o uporniškem duhu Slovencev, pa Justina Stanovnika v Rogu. Dolničar je menil, da prireditve, kot sojo pripravili v Rogu, samo še poglabljajo razlike med Slovenci in peljejo k rekatolizaciji Slovenije. Čeprav je ob koncu omenil, da današnji in prihodnji čas pripada mladim, ki jih ni treba obremenjevati s travmami preteklosti, se je morda kdo tudi na tem srečanju vprašal, kdaj sploh lahko pride do sprave med Slovenci. Starejše generacije so očitno s preteklostjo preveč obremenjene, rane so še vedno nezaceljene. Zato je skoraj gotovo najboljše mazilo za spravo prav čas, ki počasi, a zanesljivo celi rane. Na Kalu je bilo v prijetno, saj so se družili Zasavčani, ki se še vedno radi dobijo na takšnih srečanjih. Med znanimi obrazi ni bilo opaziti politikov iz prve slovenske lige. Prišli so predvsem tisti, ki so si želeli srečanja in klepeta z znanci. Pa čeprav s pomočjo sprehajalnih palic ali bergel. Med njimi je bilo nekaj znanih partizanskih obrazov. Hrastničani so srečanje pripravili na nivoju, saj je bil golaž odličen in tudi hladna pijača je ob sončni pripeki še kako prijala. Za senco pa so organizatorji tudi poskrbeli. Julij 2000 Občinska priznanja Na prijetni prireditvi ob občinskem prazniku je župan Leopold Grošelj v družbi s predsednikom Komisije za odlikovanja in priznanja Juretom Bantanom podelil občinska priznanja za leto 2000. Srebrno priznanje je prejela gospodarska družba Sinet d.d. Hrastnik za dosežke na gospodarskem področju, bronasta priznanja pa Lutkovna skupina Miškolin Vrtca Hrastnik za uspehe na kulturnem področju, Albin Jančič za uspehe na področju društvene dejavnosti in Aleksej Bočko za uspehe na športnem področju. SINET d.d. HRASTNIK Gospodarska družba Sinet je delniška družba, invalidsko podjetje z zelo razvejano dejavnostjo na različnih področjih: varstvo pri delu, varstvo pred požarom, varstvo okolja, tehnično in fizično varovanje s projektiranjem, montažo in varovanjem objektov in premoženja, servisiranje gasilnikov in gasilne opreme, meritve mikroklime, upravljanje s stanovanje in storitve invalidske delavnice. V podjetju je zaposlenih 120 delavcev, firma jim nudi stabilnost, saj je njeno poslovanje že vrsto let izjemno uspešno. Za Sinet je značilna solidnost in finančna uspešnost, stalna rast prihodka, zdrava investicijska naravnanost, hitra prilagodljivost, konkurenčnost ter visoka kakovost opravljenih storitev, potrjena od pristojnih državnih organov. Z njihovimi storitvami je zadovoljnih več kot 170 partnerjev na področju tehničnega in fizičnega varovanja ter več kot 60 partnerjev s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. V letu 2000 j e Sinet pridobil tudi certifikat za sistem kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001. Zaposleni v Sinetu se stalno izobražujejo in usposabljajo, temelji za uspešno delo so tesna medsebojna povezanost strateških, organizacijskih, tehničnih in k človeku usmerjenih ukrepov upravljanja kakovosti.Clovekje v okviru tega koncepta v središču pozornosti, teamsko delo pa prvi pogoj uspeha. Sinet je družba z jasno postavljenimi cilji, ki so postavljeni visoko. V hrastniški dolini je podjetje Sinet med tistimi gospodarskimi družbami, ki jim ni vseeno za razvoj občine in njenih delov. Tako znajo podpreti prizadevanja za boljše življenje v kraju, kjer delujejo, s podporo različne dejavnosti. V Sinetu najdejo odprta vrata kulturniki in športniki, pa tudi druge organizacije. LUTKOVNA SKUPINA MIŠKOLIN VRTCA HRASTNIK Pedagoške delavke Vrtca Hrastnik že več kot dve desetletji nastopajo v lutkovni skupini Miškolin. Iz različnih materialov izdelujejo lutke, ki ob tekstu in glasbi oživijo. V letih delovanja so spretne lutkarice oživele kar nekaj pravljičnih junakov iz naše in tuje literature, ki je namenjena otrokom do 9. leta starosti. Skozi gib in besedo so približale otrokom lepoto našega jezika, kulture, na neprisiljen način so krepile pozitivne vrednote. Temeljni cilj lutkovne skupine je približati otrokom delček kulture in možnost koristnega preživljanja prostega časa. Otrokom so popestrile čas pred prazniki, zimske počitnice ... Že drugo leto uspešno teče lutkovni 273 abonma, ki je lepo obiskan tudi s prvošolci in drugošolci OŠ Hrastnik. Vsako leto postavijo na oder vsaj eno novo lutkovno predstavo. Nastopajo na prireditvah v občini, precej tudi v sosednjih krajih, sodelujejo z Rdečim križem v Hrastniku in Litiji. Leta 1998 so se uspešno predstavile v Celju na sejmu Vse za otroka. Kjerkoli nastopajo, očarajo zaradi domiselnega, ustvarjalnega in pestrega izbora vsebin lutkovnih igric in z izgledom svojih lutk. V 20 letih je v skupini sodelovalo precej pedagoških delavk. V preteklih letih so v njej aktivno sodelovale: Vojka Logar, Valtraud Detič, Slavica Pavlič, Tatjana Mlinarič, Stanka Ramšak, Ivica Kovač, Boža Mlinar, Valerija Dragar, Ivica Jenko, Ana Učesanek, Sonja Zupan, Lea Štravs in Alenka Greben. Sedaj pa skupino Miškolin predstavljajo: Stanka Zekar, Dragica Pasičnjek, Mojca Bobek, Ida Cepuš, Maja Petan Majcen in Helena Borovšak. Članice se trudijo, da visok kvaliteten nivo lutkovnih predstav stalno dvigujejo. Spoznanje, da gledalci odhajajo iz predstav zadovoljni in nasmejani, včasih pa tudi zamišljeni nad poanto predstave, jm daje vedno znova moč in veselje, da z delom nadaljujejo. ALBIN JANČIČ Albin Jančič je dolgoletni član izvršnega odbora OZ ZB NOB Hrastnik. S svojim vestnim vztrajnim in uspešnim delom v društvu izstopa med člani občinskega združenja. Njegova vnema pri delu društva se je odražala tudi v ponovnih izvolitvah v društvene organe. Jančič je dolgoletni praporščak prapora OZ ZB NOB Hrastnik, ki združenje s praporom predstavlja na vseh spominskih proslavah na občinskih prireditvah in slovesnostih, pa tudi na državnih prireditvah. Več let deluje v komisiji za ohranjanje tradicij narodnoosvobodilnega boja, še posebej seje izkazal kot organizator članov borčevske organizacije, ki se udeležujejo proslav, ki jih organizira Zveza združenj borcev NOB Slovenije. S svojo razgledanostjo in ozaveščenostjo prispeva k vsebini domoljubja, ki so tradicija NOB in temelji programske usmeritve združenja. Njegova delovna vnema se odraža tudi v drugih društvih. Tako s svojo zavzetostjo in izkušnjami oblikuje in soustvarja programe delovanja delovnih invalidov, združenja slovenskih častnikov in Planinskega društva Dol, kjer vestno in prostovoljno opravlja zahtevno delo poverjenika. Nemalo zavestnih planincev ga pozna po njegovem nesebičnem razdajanju znanj in ljubezni do gora, s katero je označil naše lepe zasavske planinske poti. ALEKSEJ BOČKO Aleksej je trenutno dijak Gimnazije Trbovlje, stanuje pa v Bobnu v Hrastniku. Ta 81 letnik je na športnem področju dosegel v letih ukvarjanja s kajakom izjemne rezultate. Kot mlad športnik je v letu 1999 dosegel izjemne rezultate. Na evropskem mladinskem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah je v spustu osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka. Poleg tega pa je bil tudi vodilni član ekipe 3xK-l, ki je na tem evropskem prvenstvu tudi osvojila naslov evropskega prvaka. Aleksej Bočko je z dvojno evropsko krono dosegel enega naj večjih uspehov hrast-niškega športa v vsej zgodovini. V tem letuje postal tudi član državne članske reprezentance v spustu in osvojil vrsto kolajn na domačih državnih prvenstvih v različnih kategorijah. Bočko se je že v prejšnjih letih večkrat izkazal z odličnimi rezultati na državnih prvenstvih. V svoji generaciji je vodilni kajakaš v spustu že nekaj let, njegovi rezultati so po nekaj letih spet napovedali preporod hrastniškega kajaka. Vseskozi je član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik, nad njegovim delom pa bedi domači trener Robert Halzer, ki je tudi reprezentančni trener ekipe za spust. S svojim znanjem je letos pomagal tudi ekipi raftarjev na svetovnem prvenstvu v Čilu. ZANIMIVOSTI V LETII 2000 Julij 2000 Zlati kajakaši 15. julij - Na svetovnem mladinskem prvenstvu v kajaku in kanuju v Bratislavi na Slovaškem se je pričela še ena uspešna pot mladih hrastniških športnikov. V svetovnem merilu biti najboljši na kakršnemkoli področju vsekakor ni mačji kašelj. Je preprosta resnica - najboljši na svetu si. In v Bratislavi sta z zlatom pričela svojo svetovno šampionsko pot kar dva Hrastničana. V moštveni vožnji kajakov sta Gregor Laznik in Peter Kauzer skupaj z Žigo Ovčakom pod vodstvom reprezentančnega trenerja Petra Kauzerja st. premagala vso svetovno konkurenco. In to v kakšni tekmi. Slovenci so veslali odlično, poželi vrsto priznanj tujih strokovnjakov. Na tribunah so imeli izjemno goreče navijače, ki so po uspešni vožnji kar v mrzli reki čestitali svojim ljubljence. Navijači so prišli v Bratislavo z avtobusom iz Hrastnika, tako da so poleg slovenskih na tribuni plapolale tudi hrastniške zastave. Hrastničani, med njimi je bil tudi župan Leopold Grošelj, so znali proslaviti zmago po tekmi in ob šankih ni bil na račun Hrastničanov žejen prav nihče. Žal obema hrastniškima reprezentantoma, tako Gregorju kot Petru, v tekmi posameznikov ni uspelo priboriti še ene kolajne. Gregorje tekmo končal na 4. mestu, Peter pa je po dobri prvi vožnji, ko je bil četrti, v drugi z veslanjem na vse ali nič tokrat dobil nič. Lep uspeh tega rodu hrastniških kajakašev je dolgoletno delo trenerja Petra Kauzerja st., ki je bil nekoč izjemno dober tekmovalec, član jugoslovanske reprezentance, s katero je osvojil celo peto mesto na svetovnem članskem prvenstvu. Njegov sin Peter stopa po njegovih stopinjah, Gregor Laznik pa je sin Petrove sestre. Torej je bila kolajna na Slovaškem nekakšna družinska zadeva bratrancev Gregorja in Petra. Prizadevno delo jima nudi lepo športno prihodnost. Vsekakor pa sta oba zlata Hrastničana tudi priložnost, da Hrastničani že leta 2004 dobijo tudi olimpijska udeleženca. Laznik in Kauzer na 01 v Atenah - sanjsko, vendar čisto mogoče. Oktober 2000 Najlepša okolica V Hrastniku že nekaj let ocenjujejo najlepšo okolico in sodelujejo tudi v akcijah Turistične zveze Slovenije. Taje v tem letu pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem pripravila tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna. V Zasavju aktivnosti povezuje Območna gospodarska zbornica. Leta 1997 je Hrastnik dobil priznanje Turistične zveze Slovenije kot tretji naj lepše urejen kraj v kategoriji srednjih in manjših mest v Sloveniji. Posebna komisija seje lotila ocenjevanja v dveh delih: pomladi in jeseni. Po mnenju članov komisije in predsednice Turističnega društva Hrastnik Mojce Greben je vsako leto težje ocenjevati in izbrati najboljše, saj se vse več občanov in podjetnikov trudi, da polepša svojo okolico in objekte. Hortikulturna zavest ljudi v hrastniški občini se dviguje, kar dokazuje tudi doseženo 1. mesto v zasavski regiji in 4. mesto v skupini srednjih krajev na državnem nivoju. Poleg tega je v regijskem ocenjevanju v kategoriji drugi kraji prvo mesto dosegel Dol pri Hrastniku, med hribovskimi kraji je zmagal Kopitnik, med osnovnimi in srednjimi šolami pa je prvo mesto dosegla Osnovna šola heroja Rajka Hrastnik. Med majhnimi podjetji je bilo prvo Kamnoseštvo Šergan, druga pa Toplarna Hrastnik. V skupini srednjih in velikih podjetij je tretje mesto dosegla družba Sinet. V hrastniki občini se pri ocenjevanju držijo osnovnih načel ocenjevanja Turistične zveze Slovenije, nekatere elemente pa dodajajo. Edini v Zasavju se lotijo ocenjevanja dvakrat letno. Ocenjujejo v 8 kategorijah (gospodarski subjekt, trgovina, gostilna, družbeni objekt, kmetija, stanovanjski objekt, balkon in stanovanjski blok. Posebna priznanja za leto 2000 so podelili: mm •Za vzorno urejen gospodarski subjekt (družba, samostojni podjetnik) so podelili priznanje zaposelnim na Petrolu Hrastnik - Kmetič Borut s.p., Podkraj 77b, Hrastnik. Kamnoseštvo Sergan je priznanje namreč prejelo že lansko leto. Bencinski servis Petrol, ki ga vodi samostojni podjetnik Borut Kmetič, je lično urejen (tako objekt kot okolica, ki je primerno in redno vzdrževana). •Za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela priznanje družina Prašnikar, Pot Emila Hamerška 14, Dol. Družina Prašnikar preživi veliko prostega časa med cvetjem in vzdrževanjem svoje okolice. Pogled na lepo urejen stanovanjski objekt vsakogar navdihuje, njihovi rezultati so sad dolgoletnega truda in prizadevanja. •Za vzorno urejeno kmetijo so podelili priznanje družini Košič, Turje 40, Dol, saj sta kmetiji Doberšek in Grašič prejeli priznanje v letu 1998 oz. 1999. Čeprav imajo v družini zelo malo prostega časa, saj je na kmetiji veliko dela, si prizadevajo za popestritev svojega doma in okolice, ki navdušuje mimoidoče. Hkrati pa takšna skrb za okolje ohranja in pomaga k razvoju podeželja. •V kategoriji vzorno urejena trgovina je prejela priznanje trgovina Greton d.o.o, Pod hribom 2, Dol. Trgovina družbe Gretonje urejena in je lahko vzgled ostalim trgovinam. Prijaznost in gostoljubnost je njihova značilnost. Kljub utesnjenosti v dani okolici in časovni stiski pridno skrbijo tudi za hortikulturno urejenost. •V kategoriji vzorno urejen balkon je prejela priznanje Lea Hribernik, Veličkova 11, Hrastnik. Lea Hribernik je velika ljubiteljica cvetja. To dokazuje njen vedno lepo urejen balkon. Bogato in pestro cvetje je sad njenih prizadevanj, prijetno pa krasi celotno okolico. •V kategoriji vzorno urejen družbeni objekt je odbor podelil priznaje OS heroja Rajka ne glede na to, daje OS v skupni oceni zasedla šele peto mesto. Upošteval j e oceno iz drugega kroga ocenjevanja in to, daje bila šola ocenjena s strani regijske komisije kot najbolj urejena osnovna šola v Zasavju. Učenci in delavci šole po mnenju komisije pridno skrbijo za svojo okolico. Čistost šole in lično hortikulturno urejena okolica so nam v ponos. •Odbor se je odločil, da ne podeli priznanja za kategorijo vzorno urejen stanovanjski blok in vzorno urejen gostinski lokal, saj niso bile dosežene dovolj visoke ocene. ZANIMIVOSTI V LETII 2000 Rezultati Gospodarski subjekti Kamnoseštvo Šergan d.o.o., Brnica 36a, Dl 9,56 Petrol Hrastnik - Borut Kmetič s.p., Podkraj 77b, Hrastnik 9,25 GD Hrastnik d.d., Dolska cesta 1, Hrastnik 8,79 Sinet d.d., Grajska pot 8, Hrastnik 8,46 Metka Mastnak s.p., Naselje Aleša Kaple, Hrastnik 8,32 (6 ocenjevanih) Stanovanjske hiše Karolina Prašnikar, Pot Hameršak Emila 14, Dol 10,00 Lea Hribernik, Veličkova 11, Hrastnik 9,78 Erika Funkl, Na selah 13, Dol 9,42 Rozalija Kaluder, Turje 5 3a, Dol 9,28 Ivan Krajnc, Brnica 59, Hrastnik 9,20 (20 ocenjevanih) Gostinski lokali Pizze rij a Guli ver, Nemec Primož s.p., Brdce, Dol 9,25 Domino bar, Gračnar Vinko s.p., Trg borcev NOB 13, Dol 9,09 Planinski dom Gore (Hercog Tomaž), Gore 3, Dol 8,83 Šlukbar, Hrastnik 8,73 Klub upokojencev Dol, Cesta VDV brigade 2, Dol 8,33 (8 ocenjevanih) Kmetije Doberšek Alojz in Majda, Kovk 15, Dol 9,40 Grahek Alojz, Gore, Dol 9,36 Košič Slavko,Turje40. Dol 9,25 Dornik Edi, Turje 41, Dol 8,86 Sovre, Studence 11 8,62 (9 ocenjevanih) Trgovine Greton d.o.o., Pod hribom 2, Dol 9,66 Majcen d.o.o., Cesta VDV brigade, Dol 9,00 Merkator - blagovnica, Hrastnik 8,40 Diskont Merkator, Hrastnik 8,39 Jagoda, Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik 7,61 (5 ocenjevanih) Balkoni Lea Hribernik, Veličkova 1, Hrastnik 9,79 Frece, Cesta 3. j ulij a la, Hrastnik 9,36 Borovšak, Naselje A. Kaple 8a, Hrastnik 9,36 First, Novi dom 60, Hrastnik 8,42 Laznik Emil, Taborniška pot 22a, Hrastnik 7,75 (10 ocenjevanih) Družbeni objekti Društvo invalidov, Cesta L maja, Hrastnik 9,13 Železniška postaja Hrastnik, C. L maja 2 9,03 OŠ NHR, Podružnica Dol, Planinska c. 3 8,55 Lovska koča LD Dol, Kopitnik 8,46 OŠ heroja Rajka Hrastnik 8,05 (11 ocenjevanih) Stanovanjski bloki Naselje A. Kaple abc, Hrastnik 8,49 Cesta 3. julija 1, Hrastnik 8,25 Novi Log 13, Hrastnik 6,74 (3 ocenjevani) Poslovili so se Stane Dolanc 16. november 1925, Hrastnik -13. december 1999, Gozd Martuljek Stane Dolanc, Hrastničan z najbolj blestečo politično kariero in častni občan občine, seje poslovil tako, kot je živel od upokojitve leta 1989 - skromno in v družinskem krogu. Ob smrti so zabeležili zapise vsi pomembnejši slovenski mediji, tudi v tujini niso spregledali smrti enega najbolj pomembnih politikov bivše skupne države Jugoslavije. Stane Dolanc seje rodil 16. novembra v Hrastniku. Oče je bil rudar, mati gospodinja. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je prijavil med prostovoljce v jugoslovansko vojsko, dobil pozivnico, vendar so Nemci zasedli Slovenijo še prednoje prišel na zbirno mesto. Gestapo gaje aretiral zaradi sodelovanja z mladinsko OF, starši so ga v strahu pred ponovno aretacijo poslali v Voitsberg v Avstrijo, v Gradcu je končal sedmo gimnazijo. Nekaj mesecev je preživel na prisilnem delu v Spodnji Radgoni, leta 1944 končal šolanje v Brežicah, junija 1944 pa sta skupaj z očetom odšla v partizane. Bilje sprejet v Komunistično partijo, politično je deloval v 4. operativni coni, Zidanškovi in Slandrovi brigadi, agitpropu, bil je pomočnik političnega komisarja bataljona in pomočnik šefa političnega odseka 14. divizije. Po vojni je do leta 1960 služboval v Jugoslovanski ljudski armadi. Med drugim je predaval na Višji artilerijski šoli in opravljal delo tožilca v različnih vojaških enotah, med drugim je bil tudi tožilec divizije v Novem mestu. V tem času je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti. Kot podpolkovnik JLA se je demobiliziral leta 1961. Takrat se je pričela Dolančeva blesteča politična kariera, ki jo je zaznamoval s samosvojim pristopom, polnim nasprotij. Od leta 1961 je predaval na novoustanovljeni 281 Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, ki jo je od leta 1964 do 1967 tudi vodil. Potem je bil tri leta sekretar UK ZKS v Ljubljani. Na 6. kongersu ZKS leta 1968 je bil izvoljen za člana sekretariata CK ZKS in leto kasneje za člana predsedstva ZKJ in sekretarja njegovega 10. Devet let je opravljal funkcijo sekretarja predsedstva CK ZKJ. To delo je z veliko organizacijskih sposobnosti opravljal do leta 1979. Dosledno je sledil Titovi usmeritvi vodenja Jugoslavije, še posebej je skrbel za utrjevanje enotnosti znotraj partije, branil samouprav ni sistem in neuvrščeno politiko Jugoslavije. V osemdesetih letih je opravljal funkcije, ki so mu prinesle sloves izjemno močnega politika, njegovo delo v takratnem obdobju pa je predvsem po osamostojitvi Slovenije dobilo negativen predznak izjemne moči, ki jo je izkazal v teh letih. Leta 1982 je v zvezni vladi Milke Planinc vodil notranje ministrstvo. V tem času se je ukvarjal z demonstracijami na Kosovu, ko je demonstrante označil za kontrarevolucionarje, Srbom se je zameril z gonjo proti beograjskim intelektualcem. To je bil tudi čas zavzemanja za odpravo 133. člena kazenskega zakonika, ki je preprečeval svobodo govora. Ob koncu njegovega političnega dela seje "zgodil" še proces proti četverici. Njegov vpliv na proces še ni dovolj dobro pojasnjen. Obakrat, ko je zahteval sojenje v slovenščini in ko je prosil za pomilostitev četverice, pa je bil v jugoslovanskem predsedstvu večkrat preglasovan. Čeprav je leta 1987 sprejel funkcijo člana zveznega predsedstva, seje leta 1989 upokojil. Po upokojitvi je skromno, daleč od javnosti, živel v svojem vikendu v Gozdu Martuljku. Po upokojitvi je dal le nekaj intervjujev: tedniku Mladina, ki je odštevala v vsaki številki čas do njegove upokojitve. Do Hrastnika je imel poseben odnos, to priča tudi njegova poteza ob njegovi 70 letnici. Zaradi svoje hrastniške preteklosti je dal le intervju Radiu Trbovlje, zaradi življenja na Gorenjskem pa Gorenjskemu glasu. Kljub temu, da so ga velikokrat prosili za intervjuje (tudi tuji mediji), se v javne polemike ni hotel več spuščati. Dejal je, da se mu je politika zagabila. Živel je skromno, srečeval seje s prijatelji in znanci, dovolj časa sije vzel za svojo ljubezen do gozdov, svoje užitke iskal v gobarjenju in sprehodih po naravi. Čeprav so mnogo špekulirali o tem, da bo Dolanc napisal in izdal svoje spomine, se to za časa njegovega življenja ni zgodilo. V Hrastnik seje Dolanc rad vračal v vseh letih svojega dela po Jugoslaviji predvsem med svoje lovske tovariše in v njihovi družbi preživel nekaj prijetnih uric v lovski koči na Kalu. Kot častni občan je prišel rad tudi na hrastniška praznovanja, če so mu seveda obveznosti to dopuščale. Vsekakor pa je Dolanc izmed vseh Hrastničanov naredil naj večjo politično kariero. Pri svojem deluje bil včasih precej drugačen od tedanjih vodilnih jugoslovanskih politikov. Obvladal je več jezikov, predaval je tudi v tujini, bilje blizu Titu. Z njim seje sestajal s tedanjimi velikimi državniki, hodil na lov, preživljal delovno dopustniške dni na Brionih. Zadnja leta Titovega življenja je predvsem na zahodu veljal za Titovega naslednika. Vendar j e v partijskem boju ob Titovem zadnjem letu življenja potegnil kratko. Vrnil se je po Titovi smrti in preživel še slabo desetletje kot eden vodilnih politikov tedanje Jugoslavije. V rokah je držal predvsem policijske in vojaške varnostne službe in imel tako dober nadzor nad dogajanji. Lidija Šentjurc 18. marec 1911, Hrastnik -6. november 2000, Ljubljana Hrastničani so se v novembru 2000 poslovili še od ene častne občanke. Pokopali sojo na pokopališču v Dragi, kjer je želela počivati v družinskem grobu. "Z žalostjo smo sprejeli vest, da je umrla narodna heroj ina, nosilka partizanske spomenice in naša častna občanka Lidija Šentjurc. Tudi danes smo lahko ponosni, da je med našimi častnimi občani Lidija Šentjurc, ki jo generacije Hrastničanov poznajo po njenem poštenem odnosu do življenja. Čeprav je znano, da tudi za Hrastnik ni poznala drugačne merice kot za druge, ji nikoli ni bilo vseeno, kako nam v Hrastniku gre," je dejal župan Leopold Grošelj na žalni seji v Hrastniku. Lidija Šentjurc se rodila leta 1911 v Hrastniku, svoje življenje je povezala z naprednim delavskim gibanjem. Med prvo svetovno vojno je izgubila očeta, matije tri otroke preživljala z garanjem. Lidiji je omogočila šolanje v gimnaziji v Krškem in na učiteljišču v Ljubljani. Kot učiteljica ni dobila zaposlitve. Leta 1938 je diplomirala iz psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delovala je v študentskem gibanju, včlanila seje v Komunistično partijo Jugoslavije, zaradi svojega delovanja je bila obsojena na dve leti zapora, ki jih je preživela v kaznilnici Požarevac. Zapor je ni zlomil, po vrnitvi iz zapora je nadaljevala delo med hrastniškimi delavci, še posebej rudarji in ženskami. Lidija Šentjurc je pred drugo vojno morala sprejeti tudi težko osebno odločitev. Avgusta 1940 je rodila hčerko Meto in kmalu spoznala, da vojne ne bo mogla preživeti z njo. Meto so v začetku vojne prinesli iz Hrastnika v Ljubljano, kjer je postala mali ilegalček, Lidija pa je bila takrat že zaprta v Laškem. Bila je med prvimi, ki sojih okupatorske oblasti izselile v Srbijo. Od tam se je skrivaj vrnila v Slovenijo in s partizanskim imenom Joža delala v najožjem vodstvu narodnoosvobodilnega vojni. Najprej je pomagala organizirati odpor v Ljubljani. Sredi leta 1943 pa je odšla iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje v partizanske enote. Najprej je delovala v Beli Krajini, potem pa na Primorskem. Njeno delo v vojni je bilo po njej proglašeno za narodno herojstvo. Lidija Šentjurc je bila med redkimi intelektualci tedanjega časa, ki je relativno lagodno življenje zamenjala za težko pot voditelja delavskega gibanja in partizanskega odpora. Po vojni je opravljala vrsto pomembnih političnih funkcij. Prvi dve leti svobode je opravljala odgovorno delo ministrice za prosveto, drugi dve leti pa delo ministrice za komunalne zadeve. Od leta 1952 do 1968 je opravljala dolžnosti v različnih državnih organih Jugoslavije v Beogradu. Med drugim je bila podpredsednica Zvezne ljudske skupščine, bila je tudi članica Zveznega izvršnega sveta in članica predsedstva centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. V vseh letih se je veliko ukvarjala z zgodovinopisjem. Rudarji so jo napolnili s klenim optimizmom in Lidija je vse življenje s ponosom pripovedovala, da je doma v revirjih, da so njene korenine v Hrastniku. Pa čeprav seje njen oče rodil bajtarjem na periferiji, tam nekje pod Šentjurjem. Zato se menda Šentjurci tako tudi pišejo. Mati ji je dopustila svojo pot, Lidija se je njenega blagoslova spominjala s spoštovanjem celo življenje. Njeno življenje je bilo preživeto z bojem za boljši svet. Leta 1978 izrečene njene besede so žive še danes: "Kakor hitro se ustaviš, postane tvoje življenje tipično življenje starega malomeščana, ki je pač opravljal tisto svojo službo, šel zvečer v gostilno, popil dva firkeljca, sem in tja skočil čez pot, si želel le to, da bo otroke do kruha spravil, in amen. Dokler čutiš potrebo po spreminjanju odnosov, se boriš. In to toliko časa, dokler moreš." Kot je v Delu zapisala ob njeni smrti Ela Ulrih - Atena, je Lidija Sentjurc pod navidezno strogostjo in za lepim, poduhovljenim obrazom skrivala čuteče srce. Poskušala je pomagati vsakomur, o katerem j e vedela, da mu je hudo. Vdano, na videz samoumevno, je s svojim partnerjem Sergejem Krajgerjem prenašala svojo veliko bolečino zaradi neozdravljivo bolne hčere.V tej bolečini je našla pot še do drugih prizadetih otrok in jim pomagala. Delala je tiho, brez velikih besed, ki jih na splošno ni marala. "Lidija je bila profesionalna revolucionarka v najplemenitejšem pomenu besede. Poštena, predana in zvesta borbenim idealom delavskega stanu, pokončna, delovna in skromna. Nikoli niso bile njen primarni interes materialne dobrine. Od osebnih dohodkov pa sta oba s Sergejem namenjala znaten del v humanitarne namene......Zadnja leta so ju še bolj povezala. Povezala pa ju je tudi velika stiska, kije skupna vsem revolucionarjem, ko se začne podirati svet, ki so ga gradili vse življenje. Lidiji tudi ta grenka izkušnja ni bila prizanesena," je še zapisala Ela Ulrih - Atena. Lidija Sentjurc je na vprašanja, ali je kaj revirskega lokalpatriota, odgovarjala: "Dvomim, da bi se oblikovala, kot sem se, ko ne bi bila v revirjih doma. Ne vem, če bi že pri petnajstih letih začela razmišljati o družbenih nasprotjih, s katerimi sem se srečevala, ko sem se vozila z vlakom na ljubljansko učiteljišče in srečevala sošolce iz osnovne šole, ki so hodili na šiht v glažuto. Ko bi se rodila v kakšni urejeni ljubljanski družini, verjetno ne. Meni pomenijo revirji tisto kot nekomu družina." Tudi v času, ki gaje Lidija preživela v pokoju, ni pozabljala na Hrastnik. ~Lo -VnAAAd h e^u, .*vt fXJ> nQ~i £j-h. /W*\_ PgACL- jviA/Hzve, /tn. čLo-tvv-vl e^vL, /1^) IDVIA-M, AKv /VtVJ-o ^ pt |vo ^I/Cca ^JL\y am . čL&^c /*e_ /Vcmal /ha /VICvu 'Zcis /.'A/Uz ah A^j/ivaaj< A-cv Avwwz A^UA^-zm-a> ctiTc* (VH ktr\M-o . ZeAo yW^_, J_(\. ro^J^uui^jkt^ f> (inrMc oUJ-^, Aa-Lo^/] fe, t i_e^ 2 cTt&ss /Aa ktr\Jro t Ka %/zAd.t.Or^_ kJtxT^OyjuJ^ toA /*m A>-6WA> čJi2toV~n* f*-a£Ary-\ "pvc- /IMO/1 o^fvvvrt, ^vi /V . ' i»a, VAAn. /VAiZ^jiVa <>z4acz /V (J-^Uu. cLisLa,' ki ■|Az ^vA- j-«v ]U>JL ^H-t- /UkAzSA/zv /V^4z ^IA-AaZa-u-o puJjtZikj^ /VhŽ^-^ A-fi/ /Avtn^p /tHA/l-^v-ZteA- /Aa Xaz7-v/i/*a /jAztz /VtA^zJ &A^pfc, '|Vt<^HA>2sjzA^vvV '36utziZ-tX. /Ha j-UArlh^O^) ^ LtjoJ^-PU JsLOZ-cLo^ ^u-oLv fljLA^oht-UA. /Hi ^mAtCavvIzv CH/A yvf fkTL/A 'XX&'0JVys& i , - - /, J-I.i-Lcj'e, X UjMviSlt, Pismo Lidije Šentjurc hrastniškim borce nekaj pred njeno smrtjo Po izidu Letopisa 1999 so bili odmevi nanj različni. Večina je dobrohotno pohvalila odločitev, da v Hrastniku pričnemo objavljati tekočo kroniko dogajanj v občini. Nekaj je bilo tudi pripomb na zapisano, kratkih popravkov. Nekatere odmeve objavljamo. Hvala za poslana letopisa. Lepo ste predstavili našega očeta. Ko omenjate pri kulturni dediščini umetnostne spomenike - znamenje v Savni Peči je načrtoval naš oče (Anton Stergaršek, op. p.) menda v zahvalo, ker so se vsi vaščani vrnili iz Tl. vojne. Janko Orožen in naš oče sta bratranca tako, da sta oče Janka Orožna in mama Antona Stergarška (Ana Orožen) brat in sestra - to sem vas narobe obvestila, sicer pa ni bistveno. Ko sva s sestro prebirala letopis, naju je zamikalo čimprej spet obiskati te ljudi in kraje. Pozdrav M. Doležal, Kamnica pri Mariboru V letopisu občine Hrastnik za leto 1999, ki je vaše delo, za kar vam čestitam, je na strani 63 pri podatkih učitelja Hofbauer Alojza "napaka". Priznana mu je zasluga, da je med muzejskimi zbirkami tudi ustanovitelj zbirke NOB. To pa ni res!!! Zbirka NOB v Hrastniku je bila ustanovljena s soglasjem Občinskega odbora ZB NOB Hrastnik na pobudo Razdevšek Ivana v letih 1957/58. Prva razstava je bila v deški šoli 4.7.1958 (Dan borca). Kot stalna zbirka na ogled pa je bila prirejena v 2 prostorih nekdanje rudniške restavracije (štaracjon) 22.71958 do leta 1963. Zaradi rušenja stavbe so bili eksponati prenešeni v hrambo v Menihovo hišo do leta 1966. Sedanji oddelek NOB je bil urejen v nekdanji dekliški šoli v 2 učilnicah in pol hodnika v prvem nadstropju za 3. in 4. julij 1966. Dne 3.7.1977 so bili pridobljeni dodatni prostori. Predmeti so bili tako predstavljeni v celotnem prvem nadstropju. Upravljalec je bil muzejski svet. Običajno je štel od 11 do 13 članov. Njegovi člani so bili: člani ZB, predstavniki večjih podjetij v občini, predstavniki večjih krajevnih skupnosti, občinske SZDL, Revirskega 2gg muzeja in KRC-a. Predsednik muzejskega sveta je bil tov. Brečko Stranko do smrti leta 1985. Vodil je redne seje in kontaktiral z občino, Kulturno skupnostjo, Revirskim muzejem v Trbovljah. Ta odgovornost je po njegovi smrti padla na mene. Glede na politične spremembe je muzejski svet ostal le še na papirju in životaril. Zato sem sklicala sestanek oktobra 1996 in dala predlog za razrešitev. Uslužbencu občine Ljubu Zale zini, ki je sestanku prisostvoval, sem oddala ključe od vrat in vitrin, popis inventarja in zapisnik te zadnje seje. Od takrat dalje sam nisem več vstopila v muzejske prostore. Upam, da je obrazložitev za odpravo napake dovolj jasna. Justi Bevec, Hrastnik Prejeli smo letopis Hrastnika 1999. Občini Hrastnik kot založniku in izdajatelju se najlepše zahvaljujemo. Posebno pa vam, gospod župan, za trud, da je tci letopis izšel. Ponosa v srcu, da je med desetimi velikimi tudi Tone Bantan, res ne moremo skriti. Občini Hrastnik želimo veliko uspehov. Milena Bantan in Enča Vovčko z družino, Hrastnik Svet KS Dol pri Hrastniku je na svoji 9. seji, ki je bila 27.1. 2000 obravnaval anketo, ki se nanaša na Letopis Hrastnika. V tem zapisu predstavljamo nekaj razmišljanj članov sveta. Izid Letopisa je dobrodošla in med občani toplo sprejeta publikacija, ki zajema vrsto zanimivih informacij o dogodkih in ljudeh naše občine. Vendar je med dogodki, zabeleženimi v letopisu, nekaj tudi takih, ki imajo premalo teže za mesto v Letopisu. In obratno: nekateri pomembnejši dogodki so najbrž izpuščeni, kar je verjetno posledica, da informacije niso prispele pravočasno na pravo mesto. Na nekaterih mestih je tudi nekaj netočnosti, zato je treba pri bodočih izdajah potrebno več preverjanja in pozornosti. Nedomišljen se zdi tudi naslov Deset velikih Hrastničanov, saj se s tako formulacijo naslova zapira krog oz. prostor ljudem, ki v ta krog še sodijo. Zato se za v bodoče predlaga naslov brez števila. Pomembno bi bilo tudi razmisliti, kako zbrati in zabeležiti dogodke Hrastnika za obdobje pred Letopisom. Svet KS Dol smatra, da je bilo z izdajo Letopisa opravljeno veliko delo, še zlasti, ker je nastal v izjemno kratkem času. Zato navedene pripombe nimajo namena kritizirati, temveč pomagati snovalcem pri pripravi novega Letopisa. Martin Mlinar, predsednik sveta KS Dol Po izdaji letopisa smo pripravili tudi anketo, na katero so odgovorili svetniki Občinskega sveta in nekatere krajevne skupnosti. Na vprašanje, kakšna se zdi oblika Letopisa je velika večina odgovorila z oceno 4 -primerna. Na vprašanje o vsebini je bila povprečna ocena prav tako 4 - zelo dobra. Na vprašanje, kako ocenjujejo potezo, da so Letopis dobila vsak gospodinjstva v občini brezplačno, so prav vsi odgovorili, da je bilo to dobro novoletno darilo. Na vprašanja o distribuciji je bila večina odgovorov, da je bila solidna. O tem, kako so sprejeli letopis v okolju anketirancev, je polovica ocenila, da odlično, druga polovica pa, da dobro. Vsi so se strinjali, daje s takšno obliko letopisa treba nadaljevati. mp PG .1 miii m ■ V r-rF^fFTT-Mrrr - -{- (Tj AVTOPRALNICE KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK Mausser Mitja, Hrastnik 56 44 273 AVTO KAM, Hrastnik 56 46 440 PETROL Hrastnik 56 46 150 Kmetič Borut s.p. Uprava 56 42 370 Športna dvorana 56 42 375 Bazen 56 42 374 Delavski dom 56 42 376 AVTO TAKI Knjižnica 56 42 377 Športna dvorana DOLANKA 56 49 180 Angelo&co 041 522-335 041 878-326 OBČINA HRASTNIK BANKE, MENJALNICE Župan 56 54 350 LB Banka Zasavje - Expozitura Hrastnik 56 54 200 - Agencija Dol 56 49 220 Tajnik 56 54 360 Direkcija za prostor, okolje m javne kom. sl. 56 54 370 Odd. za prorač. in finance 56 54 380 Odd. za spl. zadeve 56 54 360 Odd. dr. dej in gospod. 56 54 390 Fax 56 44 041 BENCINSKI SERVIS PETROL Hrastnik 56 46 150 Kmetič Borut s.p. PLANINSKI DOMOVI CVETLIČARNE GORE 56 48 100 Greben Mojca s.p. 56 46 810 Procvet d.o.o. 56 43 351 Recek Marija s.p. 56 43 246 KAL 56 41 832 PRENOČIŠČA DEŽURNE SLUŽBE Center za obveščanje 112 Gasilci - dež. služba 56 46 600 Elektro 56 41 607 0609 645-051 Komunalno stanov. 56 42 310 podjetje Hrastnik Policija 113 56 41 602 Plan. dom GORE 56 48 100 Plan. dom KAL 56 41 832 Drgan Jože 56 48 297 POŠTA POŠTA Hrastnik 56 44 100 POŠTA Dol 56 48 145 ŠOLE, VRTCI Varnostno-nadzorni center - SINET 56 46 390 Zdravstveni dom 56 44 006 56 54 450 Železniška postaja 56 41 604 OŠNH Rajka Hrastnik 56 41 741 Podružnica Dol 56 49 070 OŠ Vitka Pavliča 56 46 501 Glasbena šola Hrastnik 56 41 754 Vrtec Hrastnik 56 45 060 FOTOGRAFI Klančar Branko s.p. 56 48 415 Potisek Dragica s.p. 56 41 138 TURISTIČNE AGENCIJE AMG 2000 56 46 760 IZLETNIK 56 43 628 GOSTINSTVO UPRAVNA ENOTA HRASTNIK Načelnik 56 43 580 Odd. za notranje zadeve 56 44 034 Ostali oddelki 56 44 344 VLEČNA SLUŽBA j Senčar Marjan 56 41 440 Kajič Jože 56 41 916 041 420-922 ZVEZE, KLUBI, DRUŠTVA Restavracija SENICA 56 46 091 Restavracija "AS" 56 44 246 Bar "MONI" 041 530 229 Bar PORTO PUB 56 46 031 Bar BARBARA 56 44 455 Dnevni bar POINT 21 56 46 570 Nočni bar ”Shake's Club" 56 45 080 Pizzerija GULIVER 56 49 170 INDUSTRIJSKE PRODAJALNE STEKLARNA 56 54 667 Culk Sandi s.p. TKI 56 48 022 SIJAJ 56 44 108 JUTRANJKA 56 48 042 Zveza kulturnih 56 42 370 društev Športna zveza 56 42 372 l Tenis klub 56 44 393 Kegljišče na Logu 56 43 204 Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola; Trbovlje, 1958 Stanko Brečko, Hrastnik skozi desetletja (2. izdaja), Hrastnik, 1978 Irena Ivančič Lebar, Hrastnik, Hrastnik, 2000 Enciklopedija Slovenije, vse izdaje Zoran Klemen, PIGD Steklarne Hrastnik 1929 -1999, Hrastnik 1999 OŠ Vitka Pavliča Hrastnik, šolska publikacija 2000/2001 OŠNHRajka Hrastnik, Publikacija 2000/2001 OŠNHRajka Hrastnik, podružnica Dol, Publikacija 2000/2001 Vrtec Hrastnik. Publikacija 2000 VSEBINA Dogajanje v Hrastniku je bogato........................... 7 Uvodnik .................................................. 9 UPRAVNI DEL...............................................11 Celostna podoba...........................................11 Sprejeti odloki v letu 2000.............................. 15 POGOVORI................................................. 21 Jože Dragar.............................................. 23 Miran Grohar............................................. 33 Elizabeta Jakšič......................................... 45 Simon Tanšek............................................. 55 KRONIKA.................................................. 69 December 1999 ........................................... 69 Januar................................................... 81 Februar.................................................. 93 Marec................................................... 109 April................................................... 123 Maj..................................................... 135 Junij................................................... 153 Občinski praznik........................................ 167 Julij................................................... 181 Avgust.................................................. 189 September............................................... 197 Oktober................................................. 211 November.................................................227 December 2000............................................243 ZANIMIVOSTI V 2000 ..................................... 257 Novoletno veselje........................................257 Kulturna priznanja...................................... 258 SP v raftingu v Čilu.................................... 261 Športna priznanja.................................... 263 70 let Steklarske godbe.............................. 267 Otroška olimpiada.................................... 268 Srečanje na Kalu..................................... 270 Občinska priznanja................................... 272 Zlati kajakaši....................................... 276 Najlepša okolica..................................... 277 POSLOVILI SO SE...................................... 281 Stane Dolanc......................................... 281 Lidija Šentjurc...................................... 284 ODMEVI............................................... 288 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE...................... 291 LITERATURA........................................... 292 VSEBINA.............................................. 293 1TSI*J več bot 200 strani ► več bot 150 fotografij ► nebatere fotografije stare več bot 100 let ► poglobljen prihaz razvoja braja ► razvoj urbaniziranih naselij ► bronologija gradenj od leta 1845 ► strobovno in obenem razumljivo ► format 22 x 28 cm, trda vezava Cen« -6.200 Sl Dodatne informacije in naročila: Občina Hrastnik, tel. 03 56 54 360 Neposredno prodajo izdaja PAGAT d.o.o. Sed raz, tel. 03 57 36 500 Celje - skladišče D-Per coeiss c SREDNJA KNJ. CELJE