NOVI TEDNIK $tevilka 10 • lelo XU • cena 200 din Celle, 12. marca 1987 novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANJZACU SZDL CEUE, lAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SElffJUR, SIVIABJE PRI JELŠAH IN ŽALEC SoUdarno do delavcev Savinje Začasno nezaposlenim bodo pomaga- li pri skunostib za zaposlovanje. SUulZ,...................... Pole kot nebeška flavta In kruli kot prašič v reportaži predstavljamo Danija Bedrača. Stran 13. Ropala sta mladoletnika, ki sta že prel zavila na stranpota v Celju sta bila prejšnji teden kar dva ropa. Stran 15. Rekordno število prijav za Izlet 100 kmečkih žensk i v ponedeljek je tričlanska komisija (na sliki od leve Magdalena Ramšak iz Jezerc v Šmartnem v Rožni dolini, Marija Ocepek iz Pongraca nad Grižami in predstavnik enega izmed treh pokroviteljev Kovinotehne Tone Jazbinšek) izžrebala 100 srečnih potnic za 15. izlet na morje 3. in 4. aprila v Lucijo pri Portorožu. Dobili smo kar 2476 prijav ali 376 več kot lani. prečnice naj čakajo poštarje, več o izletu pa v prihodnji številki Novega tednika. Foto- LtuBO KORBER KOMENTIRAMO Gore papirja Družbeni dogovor o skup- nih osnovah in merihh za sa- moupravno urejanje odno- sov pri pridobivanju in deli- tvi dohodka, ki naj bi pričel veljati julija, vsebuje kako- vostne spremembe pri obra- čunavanju, ki bo nadomestil dosedanji sistem indeksira- nja. V večji meri upošteva uspešnost delovne organiza- cije, ali drugače povedano, tpru kjer bodo ustvarili več, bodo lahko delili več, tam kjer ne bodo dosegli normal- nih rezultatov, bodo morali deliti manj. Podrobnejša analiza zvez- nega in republiškega druž- benega dogovora, ki so jih snovalci tako zapletli, kot to pač znamo samo pri nas, pa pokaže na vrsto pomanjklji- vosti in nejasnosti, ki nika- kor niso v prid javni razpra- vi, v kateri se sedaj vsi odgo- vorni s težavo prebijajo skozi določila novega družbenega dogovora. Ena največjih po- manjkljivosti in tisto, kar bo verjetno najbolj otežilo ures- ničevanje sporazumh je do- ločanje »enotne mere uspeš- nosti ki je ključ za vsakrš- no drugo izračunavanje. Ter- jal pa bo nedvomno gore pa- pirja in po vsej verjetnosti tudi dodatna administrativ- na dela na vseh ravneh. Slo- venski dogovor celo predvi- deva, da bi za področje izva- janja in spremljanja družbe- nega dogovora ustanovili po- sebno strokovno službo. Hkrati pa je dogovor tudi tako idealno zastavljen, da ne upo- števa inflacije, kot da je pri nas ni in vse breme odgovornosti za bolj ali manj uspešne rezul- tate naloži na delovne organi- zacije, ne da bi upošteval širše pogoje gospodarjenja. Vsekakor bi kazalo poeno- staviti postopek sprejemanja in izvajanja družbenega dogo- vora, sicer se lahko zgodi to, kar se nam že vseskozi dogaja, da zaradi prezapletenega siste^ ma, ne bomo dosegli večje enotnosti in reda na tem po- dročju, spričo prevelikega ad- ministriranja pa se lahko zgo- di, da bo delavec imel še manj- šo možnost, da razpolaga z re- zultati svojega dela. VVE Porazna blagovna menjava s tulino Januarja sta upadla tako IZ¥Oz kot uvoz regijskega gospodarstva čeprav januarski podatki o blagovni menjavi regij- skega gospodarstva s tujino niso natančni, ker Narodna banka SFRJ pri izračunava- nju ne uporablja tekočega tečaja dolarja in ker niso zajeti podatki zadnjih petih dni v mesecu, so rezultati porazni. Tako izvoz kot uvoz sta znatno nižja kot v primerjalnem obdobju. Za- to dobra pokritost uvoza z izvozom, po oceni Medob- činske gospodarske zborni- ce Celje, še zdaleč ne pome- ni uspeha. ' Izvozni rezultati regije so bili januarja nekoliko boljši kot v republiki, vendar znat- no slabši kot januarja lani. Skupni izvoz je znašal 69 od- stotkov, konvertibilni 67 in klirinški 81 odstotkov lan- skega januarskega izvoza. Še slabši je bil uvoz, kar pa ni presenetljivo, saj je samo Splošna banka Celje zadrža- |a za 22 milijonov dolarjev 'anskih nalogov. Skupni yvoz je tako znašal 38 odstot- kov, konvertibilni 39 in kU- •■inški 28 odstotkov lanskega januarskega uvoza. . Pokritost uvoza z izvozom bila temu primerno dobra, ^zvoz je bil večji od uvoza za p^č kot 6 milijonov dolarjev, '^okritost izvoza z uvozom je ^■^ašala 168 odstotkov, na konvertibili 147, na kliringu Pa kar 389 odstotkov. Da to Pomeni uspeha priča tudi Podatek, da nekaterim de- ^^nim organiazcijam, zaradi J^ajhnega uvoza, grozi usta- itev dela proizvodnje. Najslabše rezultate v skup- .^■^ izvozu so dosegli v ^■^arski (32%), žalski (48%), J.^f^tjurski (58%) in laški ob- (58%). Ob tem je padec Upnega izvoza v na laški ^i;.'^ini manjši kot v šentjur- '< ker predstavlja njen de- lež v skupnem regijskem iz- vozu 5 odstotkov, šentjurski pa le odstotek. Največji skupni izvoz pa je zabeležila mozirska občina, ki ga je v primerjavi z lanskim januar- jem presegla za 27 odstot- kov. V primerjavi z regijo se*" je solidno odrezala tudi celj- ska občina, katere skupni iz- voz je predvsem na račun kliringa, ki je znašal 90 od- stotkov lanskega januarske- ga klirinškega izvoza, dose- gel 79 odstotkov primerjal- nega skupnega izvoza. Naj- večji konvertibilni izvoz je zabeležilo gospodarstvo ko- njiške občine in sicer 90 od- stotkov, medtem ko je ve- lenjska občina pod regijskim povprečjem. Skupni izvoz je znašal 67, konvertibilni pa 65 odstotkov izvoza v primer- jalnem obdobju. V šmarski občini je naj- manj izvozila Steklarna Bo- ris Kidrič iz Rogaške Slatine, kije bila še lani eden največ- jih izvoznikov. Kriva je ne- spodbudna izvozna politika, saj so v tej šmarski delovni organiazciji predvsem zaradi izvoza lani prigospodarili 303 milijone dinarjev izgube. V žalski občini, ki že drugo leto beleži zelo slabe izvozne rezultate, je izvoz najbolj upadel v Garantu Polzela, Juteksu in Hmezadovi trgo- vinski delovni organiazciji Export-import iz Žalca. Iz- voz je znatno upadel tudi v Uniorju Zreče in Emu Celje. V.E. Med delovnimi organiza- cijami, ki so najbolj poveča- le konvertibilni izvoz so: Konus Slovenske Konjice, Etol in Zlatarna Celje ter Comet Zreče. Po obsegu konvertibilnega izvoza prednjači Unior Zreče, sle- dijo pa mu Železarna Štore, Konus Slovenske Konjice, Tovarna dokomentnega pa- pirja Radeče, Etol in Cin- karna Celje. Drago Pušnik novi direktor TT Prebold Na seji centralnega delav- skega sveta so za novega di- rektorja tekstilne tovarne Prebold imenovali Draga Pušnika, dosedanjega direk- torja delovne skupnosti skupnih služb. Dosedanji glavni direktor Ivan Žagar odhaja v pokoj, v teh dneh pa predaja svoje dolžnosti nasledniku. J.V. Dobro pripravljeni na šolah tnformatlvnl dnevi več kot samo Informacija Zdi letošnje informativne dneve tudi na našem ob- močju velja splošna ugoto- vitev, da so bili bolje pri- pravljeni kot prejšnja leta, razveseljivo pa je tudi, da so osmošolci bolje seznanje- ni s posameznimi usmeri- tvami in poklici. Informativne dneve na šo- lah so spremljale še druge aktivnosti. Na srednji druž- boslovni šoli so za začetek pripravili kratek kulturni program, na srednji šoli za blagovni promet in enoti srednje kmetijsko živilske šole v Šentjurju so pripravili razstavo o delu učencev, na srednji steklaski šoli so orga- nizirali tudi ogled proizvod- nje v Steklarni Rogaška Sla- tina in tako naprej. Na vseh šolah so pripravili tudi tiskovine z vsemi infor- macijami o šoli in poklicih ter možnostih nadaljnjega izobraževanja. Seznanili so jih tudi s kadrovskimi šti- pendijami, ki jih razpisujejo delovne organizacije z naše- ga območja. Le celjski zdrav- stveni center ni utegnil pri- praviti te informacije, kije za marsikaterega, ki se odloča za vpis na srednjo zdravstve- no šolo, odločilnega po- mena. Seveda pa lahko tudi letos pričakujemo nekaj težav pri vpisu. Se vedno je premaj- hen interes za nekatere po- klice s področja metalurgije, rudarstva, steklarstva, grad- beništva. Povečalo pa se je zanimanje za ekonomske usmeritve in vse kaže, da bo- do na srednji šoli za blagovni promet vpisali oddelek več, kot so prvotno načtovali. VVE 2. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAREC 1987 Zaradi dobrega izvoza celo v izgubo Novi preaseanik Medobčinske gospodarske zbornice Celje je Janez Ahačič Medobčinska gospodarska zborni- ca ima novega predsednika. Janeza Lenasija je na tej funkciji zamenjal Janez Ahačič, ki je bil pred leti že sekretar Medobčinske gospodarske zbornice Celje, doslej pa je delal pri skupnosti naravnih zdravilišč Slove- nije. Vse kaže, da bo novi predsednik funkcijo prevzel z aprilom letos, smo lahko slišali na petkovi skupščini MGZ Celje. Na skupščini so ocenili glavna go- spodarska gibanja lani in januarja le- tos, potrdili zaključni račun ter spreje- li delovni program zbornične strokov- ne službe. Ocena gospodarskih gibanj lani na območju šestih občin, brez velenjske in mozirske, ni ugodna, čeprav še ved- no niso zbrani vsi podatki po zaključ- nih računih delovnih organizacij. Na splošno velja, da je območno gospo- darstvo lani doseglo slabše rezultate kot predlani. Večina rezultatov Je tudi pod republiškim povprečjem, pri če- mer so na skupščini MGZ Celje našli pohvalne besede le za gospodarstvo treh občin in sicer iz šmarske, laške in konjiške občine. Te občine so bile tudi izvozno najbolj aktivne, medtem ko je izvoz zelo upadel v celjski, žalski in šentjurski občini. Območno gospodarstvo je izvozilo za 144 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za 15 odstotkov manj kot predlani, izvozno-uvozni suficit s kljrinškim tr- gom se je celo podvojil. Žal se je na klirinškem trgu znašlo tudi veliko iz- delkov, ki so bili narejeni s pomočjo uvoza s konvertibilnega trga. Manjši je bil tudi obseg industrijske izdelave - ne sicer v primerjavi z letorh prej, ampak glede na načrtovano rast. V primerjavi z letom prej je porastla le za 0,7 odstotka, v primerjavi z republi- ko pa je bila ta rast za 1,2 odstotka manjša. Razlogi so v nedodelani deviz- ni zakonodaji in sistemu ter dohod- kovno nezanimivem izvozu. Ta čas se na primer to drastično kaže pri izredno dobri izvoznici, steklarni Borisa Kidri- ča v Rogaški Slatini, ki ima zaradi izrednega izvoza celo izgubo. Že ta pri- mer nazorno ilustrira na glavo postav- ljeno ekonomiko, zlasti naših izvozni- kov, med katerimi so potem mnogi, še posebej v drugi polovici leta 1986, iskali zaslužek na domačem trgu ali pa na kliringu. Finančni rezultati prejšnji teden še niso bili znani, pač pa so lahko postre- gli s podatki o izgubah in izgubarjih. Skupaj je izgub za sedem milijard in 700 milijonov dinarjev, od česar sta jih kar 54 odstotkov »pridelali« dve celj- ski delovni organizaciji: LIK Savinja in Toper, prva 44, druga pa 10 od- stotkov. MITJA UMNIK Izjemno slabi izvozni rezultati so tudi v letošnjem januarju, ko je go- spodarstvo šestih občin izvozilo ko- maj 68 odstotkov v primerjavi z janu- arjem 1985, uvoz pa je praktično blo- kiran, dosežen komaj z 19 odstotki predlanskega januarja. Jedro razprave na skupščini MGZ Celje, kolikor je razprave sploh bilo, je v tem, da zvezni organi še vedno premalo upoštevajo glas gospodar- stva. Podatek, ki ugotovitve potrjuje, je sam po sebi zgovoren. Zvezna go- spodarska zbornica je predložila zvezni vladi 41 med republikami in pokrajinama usklajenih predlogov za premagovanje sedanjih gospodar- skih težav, sprejeta pa sta bila le dva. IZJAVE. MNENJA... Dušan Šinigoj. predsednik izvršnega sve- ta SRS o osebnih do hodkih: »Lani, zlasti proti koncu leta, je na področju osebnih dohodkov prišlo do stanja, ki ga ni bilo več mogoče obvladovati. Nastala je situacija, ki ji tudi politična akcija ni bila kos. Nekateri mikro sistemi so morda dobri, treba jih je v praksi še preveriti. A vsekakor gre upoštevati en sam kazalec: to je uspešnost, čeprav tudi uspešnost ni vedno odvisna od organizacij združenega dela. Zato je treba v nov sistem osebnih dohodkov vgraditi še dodatne varovalke. Osebno sem proti niz- kim osebnim dohodkom. Naj bodo plače, če so zaslu- žene, visoke. Toda tako hitro rast osebnih dohodkov z neadekvatnimi rezultati si ne privošči nobena družba. Mi smo v oistem vgradili avtomatizmc in se navadili živeti z inHacijo. Zaradi nastale situacije je ZIS spod- budil sektor osebnih dohodkov, da sprejme ustrezne ukrepe in jih uskladi z resolucijo.« Niko Kač, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje o devizah v nogavicah: »Sistem Ljubljanske banke ponuja za omilitev devizne nelikvidnosti kreditno ponudbo občanom na osnovi odprodaje deviz. Ocena je, da bi lahko z ustrezno kreditno ponudbo v Jugoslaviji v enem letu odkupih od prebivalstva tudi milijardo dolarjev in to deviz iz nogavic in ne tistih, ki so že v banki. Samo naša banka bi lahko, po lastni oceni, letno odkupila med 10 do 15 milijoni dolarjev. Zavedamo se, da bi to pomenilo dodatni pritisk na domače povpraševanje, vendar menim, da je trenutna devizna nelikvidnost resnejše zlo, kot pa negativni učinki na inflacijo, ki bi jih povzročilo dodatno povpraševanje. Seveda ima taka deviza svojo ceno, odkup mora biti stimulativen tako za občana kot za banko. To hkrati pomeni, da bi morale odkupljene devize ostati banki, ker je nelo- gično, da bi banka devize drago kupovala in odstopala po uradnem tečaju. Dobro poznamo izrek iz energe- tike, »daje najdražja tista energija, kije ni«. To velja tudi za trditev, daje najdražji tisti manjkajoči dolar, ki lahko jutri ustavi marsikatero proizvodnjo in pošlje delavce na prisilni dopust« Božo Skale, predsednik skupščine Kluba samoupravljalcev Celje o okroglih mizah o samoupravljanju: »Do konca marca se bo v celjski občini zvrstilo 12 okroglih miz o samoupravljanju v zaostrenih razmerah gospodarjenja. Klub samoupravljalcev jih je pripravil zato, da v gospodarskih delovnih organizacijah na naj- bolj neposreden način izmenjamo dobre in slabe izkušnje pri uveljavljanju oblik samoupravnega orga- niziranja in delegatskega odločanja, pri krepitvi samo- upravne vloge delavca. Ne gre nam za klasična preda- vanja, ampak pogovore, na njih pa bodo vedno sodelo- vali tudi najodgovornejši družbenopolitični in skupš- ■ činski delavci občine ter družbeni pravobranilec sa- moupravljanja.« \ Samoprispevelc in javno mnenje Danes bodo v Celju priče- li anketirati občane o njiho- vem mnenju o samopri- spevku. Osnovna vsebinska vprašanja so vezana na nji- hov odnos do samoprispev- ka in posebej do programa predvidenega četrtega sa- moprispevka v občini Celje. Zaključki ankete javnega mnenja bi naj bili eden iz- med temeljev za odločitev o referendumu. Občinska skupščina oziroma inciativni odbor za pripravo četrtega samoprispevka ter Društvo sociologov in poli- tologov celjskega območja sta se odločila, da bo anketa zajela pol odstotka (225 ljudi) celjskih občanov v starosti in 18 do 70 let. Vzorec upo- števa geografsko zastopa- nost, starostne skupine in spol - enako kot vzorec, ki ga uporabljajo pri raziska- vah slovenskega javnega mnenja. Ocenjujejo, da bo mogoče podatke, ki jih bo dal vzorec, posplošiti na vse občane. Občane bodo anketirali srednješolci, ki sicer sodelu- jejo v akciji Mladi za napre- dek Celja in že imajo nekaj izkušenj. Delo bodo opravili do 19. marca, celotno anketo pa bodo obdelali vključno z obrazložitvijo zaključkov, do sredine aprila. Referendum bi naj bil (če bo) junija. Verjamemo lahko, da bo anketa pokazala javno mne- nje občanov Celja o sampri- spevku, še zlasti, če bodo od- govori anketirancev v resni- ci odkriti. Toda to bo mnenje o samoprispevku danes. Jav- no mnenje pa se lahko o če- merkoli spremeni čez noč, še zlasti pod vplivom raznih po- dražitev ali neljubih admini- strativnih ukrepov. Javno mnenje, izraženo aprila, zato ne bo nujno tudi javno mne- nje občanov, ki bodo glaso- vali na referendumu junija. To velja predvsem v primeru podpore samoprispevku in njegovemu programu. Če pa bo že sedaj javno mnenje proti samoprispevku, je le malo verjetnosti, da se bo do junija spremenilo. Odločitev o razpisu referenduma bo za- to v vsakem primeru odgo- vorno dejanje. Prav gotovo pa je ravno zaradi odgovor- nosti odločitve anketa javne- ga mnenja pomembna opor- na točka. MILENA B. POKLIC Tudi v Šentjurju za uicrep v začetku tedna sta se družbenopolitični zbor in zbor združenega dela šent- jurske občinske skupščine sestala na izredni seji in ponovno obravnavala predlog sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbe- nega varstva za obe To- provi temeljni organizaci- ji Modo in Elegant. Tokrat sta ga sprejela, saj so po prvotno umaknje- nem predlogu sledili pogo- vori s predstavniki Topra in Merxa, ki so zagotovili, da bodo zahteve Šentjurča- nov lahko uresničili. V Šentjurju namreč menijo, da je treba najprej spreme- niti način obračunavanja skupnega prihodka, kar je eden temeljnih pogojev za 4,uspeh sanacije. Odgovorni v Topru in Merxu so zago- tovili, da se sedanji način skupnega ugotavljanja pri- hodka lahko spremeni, za- to so v Šentjurju menili, da ni ovir za sprejem začasne- ga varstva, poleg tega pa sta obe temeljni organizaci- ji imeli po zaključnem ra- čunu 230 milijonov dinar- jev izgube. TC Solidarno do deiavcev Savinje Večie število začasno nezaposlenih delavcev pogoiuie višjo prispevno stopnjo za zaposlovanje Vseh delavcev lesnoindu- strijskega kombinata Savi- nja ne bo mogoče prezapo- sliti tako hitro, kot to načr- tujejo v sanacijskem po- stopku. Glavna ovira pri prezaposlovanju je kadrov- ska struktura zaposlenih, tako kvaliOkacijska kot tu- di starostna in spolna. Pričakovati je torej, da se bo večje število delavcev za- časno znašlo na listi nezapo- slenih, zato smo jim dolžni zagotoviti socialno varnost. Do denarnega nadomestila ali denarne pomoči bodo upravičeni vsi, ki bodo za- časno brezposelni, prejemali pa jo bodo po domicilnem principu prek občinskih skupnosti za zaposlovanje. Skupnosti za zaposlovanje pa z veljavnimi prispevnimi stopnjami ne morejo zagoto- viti potrebna sredstva za ta- ko občutno povečanje upra- vičencev do denarnih pomo- či in nadomestil. V Celju so izračunali, da bi se število upravičencev, ki je bilo lani v povprečju 150, povečalo na okoli 420, povprečna doba prejemanja pa za poldrugi mesec. Zato so za Celje pred- lagali, da se prispevna stop- nja za zaposlovanje od seda- njih 0,21 poveča na 0,88 od- stotkov od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. Celotna prispevna stopnja bi se tako v celjski občini pove- čala od 24,06 v na 24,73 od- stotkov. Prispevne stopnje za zapo- slovanje bodo morali pove- čati po vsej verjetnosti tudi v občinah Žalec, kjer živi okoli 200 delavcev LIK Savinje, ter v Šmarju (36 delavcev), morda tudi v Slovenskih Ko- njicah (16), medtem, ko so v laški občini (10 delavcev) ugotovili, da zaenkrat pri- spevne stopnje ne bo potreb- no povišati. Povišana prispevna stop- nja naj bi začela veljati že od 1. aprila. Ta naj bi veljala do junija, potem pa bi glede na dotok sredstev iz republiške solidarnosti (iz tega naslova naj bi že julija prejeli okoli 158 milijonov dinarjev) po- novno ocenili višino prispev- ne stopnje za tekoče leto. Na šentjurski skupščini skupnosti za zaposlovanje so delegati sicer podprli prizade- vanja za pomoč delavcem Sa- vinje, vendar so menili, da bi skoraj trikratno povišana pri- spevna stopnja pre»jbiemenila šentjursko gospodarstvo in za- to naj se poiščejo še druge možnosti v občinah in regiji. WE Za zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim ose- bam, ki vključuje zavarova- nje za primer brezposelno- sti, pripravo za zaposlitev in strokovno delo je celjska skupnost za zaposlovanje načrtovala v tem letu 374.120 milijonov dinarjev. Po novem pa naj bi samo do junija potrebovali 165 mili- jonov dinarjev. O Investicijah v energetiko naj ne odločalo le strokovnjaki In ekologi KOMENTIRAMO Ob koncu februarja seje v občini Velenje pričela jav- na razprava o idejnih pro- jektih odpiranja jame Šo- štanj in izgradnje bloka Termoelektrarne Šoštanj 5. Na kratko: kot je poudarjeno v gradivu, ki ga je predsed- stvu velenjske občinske konference socialistične zve- ze posredoval sozd REK, naj bi z jamo Šoštanj zagotovili »kontinuiteto« proizvodnje (izkopa) premoga za nadalj- njih petdeset let, Teš 5 pa naj bi bil nadomestilo za tehno- loško zastarele bloke od ena do tri (mimogrede, Teš 5 naj bi imel dvakrat večjo moč od odpisanih treh blokov!). Ob oceni, da se gradivo premalo celovito loteva vse proble- matike in posledic, nastalih ob takšnem posegu v naravo in v že tako degradirano oko- lje Šaleške doline, je pred- sedstvo OK SZDL odprlo javno razpravo, ki naj bi ob tehničnih in družbenoeko- nomskih vidikih potrebnosti nove naložbe razgrnila in se opredelila tudi in predvsem do ekoloških, ekonomskih, kadrovskih, socioloških in prostorskih vidikov načrto- vanih investicij. Skratka, be- sedo mora imeti vsak občan, kajti posledice bodo nosili vsi. Rek in Elektrogospodar- stvo Slovenije svoje veliko- potezne načrte predstavljata le dva meseca pred problem- sko konferenco o ekologiji, energiji in varčevanju, ki jo aprila organizira republiška konferenca socialistične zve- ze in predstavljata jih tudi v času, ko smo z novim Kidri- čevim in Jesenicami (jeklar- na) že dali vedeti, kakšne so energetske potrebe v bodo- če. Ali to pomeni, da demo- kratično se odločujoča jav- nost potemtakem skorajda nima več izbire? Nikakor ne in prav zaradi dolge kasnitve problemske konference pri- haja ta ob pravem času tudi za prebivalce Šaleške doline. Ni še namreč znano, za ka- tero treh različic energetske- ga razvoja se bomo v Slove- niji odločili: za tako imeno- vano trdo, ki ob 3,5 odstotni rasti družbenega proizvoda predvideva vsako Išto za 2,5 odstotka več porabe primar- ne energije, poltrdo, ki pred- videva vsako leto 1,6 odstot- ni porast primarne energije ali pa za tretjo, mehko razli- čico, po kateri se poraba pri- marne energije ne bi poveče- vala. Tudi na to naj bi poi- skali odgovor na bUžnji pro- blemski konferenci. Na eni zadnjih sej CK ZKS so ugotovili, da bi bilo slabo, če bi se v razpravah o tem omejili zgolj na dialog med energetiki in varstveniki okolja in če bi se na osnovi tega oblikovala dva tabora: za in proti energiji. Žal gre v veliko primerih le za tak di- alog, predvsem zato, ker ni jasne energetske strategije, ker ima varčevanje z energi- jo zaenkrat le še bolj folklor- ni značaj in ker. ko govorimo o racionalni rabi energije ir vlaganjih v novo, drugačni industrijo, ni pravih progra- mov, kadrov itn . . ., ni pa tu- di opredeljen pomen alterna- tivnih virov energije. Smo torej na prelomnici ko se bo treba odločiti zi smotrno porabo energije, se pravi bistveno večji izkori- stek z zmanjševanjem ekolo- ške onesnaženosti; ali zs skrajno varianto, ki po pre pričanju ekologov grozi 1 uničenjem okolja že ob kon- cu tisočljetja; ali pa za nekaj vmesnega. S Kidričevim ii> Jesenicami smo sicerponov no dokazali, da pri nas š( vedno investicije v industri jo določajo investicije ^ energetiko (te pa so lahko za- radi potreb ekološko dopust ne ali he), v razvitem sveta pa je seveda obratno - ekolo- ško dopustne investicije mo- rajo določati investicije v ijy dustrijo. Vendar, verjetno j( prišel čas, ko se moramo f Šaleški dolini in tudi drugd vprašati, kako želimo živeti * bodoče in na osnovi tega plB^ nirati energetiko. . RADO PANTELiC Opravičilo! V članku »Likvidacijskega stečaja Savinje ne bo«, kije bij objavljen v prejšnji številKi Novega tednika, nam jo je tJ' skarski škrat zagodel tako ko' že dolgo ne. Bralcem se v njf govem in našem imenu opraV* čujemo in upamo, da so uspe^ no razvozlali zapleteni rebus. mmm NOVI TEDNIK - STRAN 3 pružbeno varstvo za Toprov tozd ¥ Šmarju Delegati šmarske občin- ske skupščine so na zaseda- nju prejšnji teden prejeli sklep o uvedbi začasnega (Iružbenega varstva za To- provo temeljno organizaci- jo Konfekcija v Šmarju. Sprejeli so tudi predlog re- solucije za to leto. ki pred- videva 4,5-odstotno rast družbenega proizvoda ob lO-odstotni rasti fizičnega obsega industrijske proiz- vodnje in 6-odstotni rasti obsega kmetijske proizvod- nje. Izvoz naj bi bil večji za 9 odstotkov ob 'Zl odstotno večjem uvozu. Ob 3-odstot- ni povečani zaposlenosti bi morala biti produktivnost v šmarski občini letos večja za poldrug odstotek. Tudi temeljna organizacija Topra v Šmarju že nekaj let posluje z izgubo ali na meji rentabilnosti. Poslovno leto 1985 je zaključila z 20 milijo- ni izgube, lani pa je od skup- ne Toprove izgube okoli 800 milijonov dinarjev, na te- meljno organizacijo v Šmar- ju m na njen obrat v Donjem Vakufu, odpadlo kar 171 mi- lijonov din. Lani temeljna organizacija Konfekcija Šmarje ni dose- gla planirane proizvodnje, niti ustrezne ravni kakovosti dela, še slabše pa je bilo po- slovanje v obratu Donji Va- kuf. Izvršni svet šmarske ob- činske skupščine je ocenil, da so podani vsi pogoji za uvedbo ukrepa družbenega varstva tudi za to temeljno organizacijo. Delegati so na zasedanju skupščine to oce- no podprli, skupaj s pripom- bo, naj na ravni delovne or- ganizacije Toper Celje pri- pravijo takšen sanacijski program, ki bo celovito obravnaval vse vidike sana- cije tudi za tozd v Šmarju. Gre za proizvodnjo, organi- zacijo poslovanja m dela, na- ložbe, kadar, finance. Treba se bo tudi, tako v delovni, kot v temeljni organizaciji v Šmarju, čimprej lotiti spre- memb samoupravnih aktov ter jih dodelati tako, da bo vsaka Toprova temeljna or- ganizacija lahko dejansko ugotavljala svoje rezultate poslovanja v vseh segmen- tih, ne pa tako kot doslej, sa- mo na osnovi planiranih ozi- roma ustvarjenih minut kot osnove pri pridobivanju ce- lotnega prihodka. Uredi naj se tudi ustrezna samouprav- na oblika organiziranosti za obrat v Donjem Vakufu. Na- loge direktorja temeljne or- ganizacije v Šmarju pa bo za- časno opravljal tričlanski ko- lektivni poslovni organ. M. AGREŽ Borci in mladi raziskovalci v Jurkloštru Laška občina je letos or- ganizator srečanja borcev in aktivistov Kozjanskega, ki bo 5. julija v Jurkloštru. Pred dnevi so se v Laškem sestali vsi predstavniki druž- benopolitičnih organizacij kozjanskih občin in skupno- sti ter aktivistov kozjanske- ga odreda. Dogovorili so se, da letoš- nja prireditev ne bo zgolj po- litična manifestacija in tova- riško srečanje, temveč ji bo- do dali takšno vsebino in značaj, s katerim naj bi pri- pomogli k hitrejšemu reše- vanju problemov v manj raz- viti krajevni skupnosti Jur- klošter. Izpostavili bodo tudi pomen Jurkloštra in okolice v času narodnoosvobodilne vojne. K sodelovanju bodo povabili še mlade, ki se bodo udeležili poletnega razisko- valnega tabora v Jurkloštru, ki ga organizira občinska ra- ziskovalna skupnost. VVE Za enotnejše zdravstveno varstvo Ha C&UsItem za oprostitev participacije starejšim giš S5 let Javna razprava o spre- membah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v Sloveniji je na celjskem ob- močju odmevna. Spremem- be, usmerjene v poenotenje vsebine, postopkov in nači- na uresničevanja zdrav- stvenega varstva v republi- ki, so podprli tudi na ob- močnem posvetu, ki ga je sklical medobčinski svet zveze sindikatov Celje. Največ pomislekov je na območju vezanih na solidar- nost v zdravstvu. Osnutek samoupravnega sporazuma še vedno ohranja solidarnost na regijski ravni, čeprav takšna solidarnost v življe- nju skoraj ne obstoja in je v nasprotju z določili enotnega sistema republiške solidar- nosti. Razlike, ki sedaj ob- stojajo med višinami pri- spevkov za zdravstvo v posa- meznih občinskih zdravstve- nih skupnostih, se odražajo tudi pri izplačilih osebnih dohodkov delavcev. Kar pra- viloma pa so najvišji pri- spevki ravno v občinah, kjer so možnosti za uresničeva- nje pravic iz zdravstvenega varstva najbolj omejene. Zahteva po enotni republi- ški solidarnosti v zdravstvu je zato na celjskem območju še vedno med osnovnimi. Zaradi hitre rasti življenj- skih stroškov in prilagajanja osebnih dohodkov se je izro- dil tudi dobro zamišljen na- čin obračunavanja nadome- stil osebnih dohodkov v ča- su bolezni. Da bi se ta bolj približala osebnim dohod- kom, na celjskem območju podpirajo predlog, po kate- rem bi bila osnova za obra- čun višine nadomestil (bo- leznine) povprečje osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred pričet- kom bolezenske odsotnosti. Novi samoupravni spora- zum med drugim predvide- va tudi oprostitev plačila participacije k cenam zdrav- stvenih storitev in zdravil starim 70 in več let. Po seda- njem sporazumu pa je v celj- ski občini starostna meja že pri 65 letih. Na posvetu so se odločili, da bodo predlagali to starostno mejo (65 let) za celotno Slovenijo. Med pomembnejšimi no- vostmi, ki jih prinaša spora- zum, na celjskem območju podpirajo spremembe pri dolžnostih obrtnikov. Iz do- hodka bi naj po novem zago- tavljali nadomestila za bolni- ški stalež do 45 dni v kole- darskem letu in ne več kot doslej 45 dni za posamezni primer. Zavzeli so se tudi za enotna merila za posmrtnine in pogrebnine ter za večjo dorečenost pri preventivnih zdravstvenih pregledih. MILENA B. POKLIC Nočno delo žensk Svet za delovne in živ- ljenjske pogoje delavcev pri celjskem občinskem sin- dikalnem svetu je razprav- ljal o nočnem delu žensk, o čemer bodo v Sloveniji go- vorili na posebnem republi- škem posvetu. Po podatkih celjske občin- ske inšpekcije za delo je za največ soglasij za nočno delo zaprosila celjska tovarna Metka in sicer za 208 delavk, sledijo pa še druge delovne organizacije z bistveno manj ženskami, zaposlenimi v nočnih izmenah. Ob inšpekcijskih pregle- dih nočnega dela žensk sicer ugotavljajo, da ni proble- mov, zlasti kar zadeva var- stvo otrok in tople obroke, medtem ko je več težav pri prevozih na delo in z dela. V delovnih organizacijah, ki ob ustreznih soglasjih zaposlu- jejo ženske tudi ponoči, sku- šajo v nočnih delovnih izme- nah zaposlovati v glavnem tiste ženske, ki imajo urejene prevoze na delo in z dela. Druga plat medalje so se- veda zdravstvene posledice stalnega in tudi občasnega nočnega dela, proti čemer so zlasti zdravniki medicine de- la, ki poudarjajo, da tudi za moške nočno delo ni najbolj zdravstveno primerno. Za nočno delo pa je tako med moškimi kot ženskami vse več zanimanja. Predv- sem zato, ker so za nočno de- lo oboji bolje plačani. Obsto- ji pa tudi mnenje, da bi večje težave pri pridobivanju so- glasij za nočno delo žensk - sedaj jih je mogoče dobiti praktično brez kakršnihkoli težav - mnoge delovne orga- nizacije vendarle prisilile, da bi delo drugače organizirale. MITJA UMNIK Kliii« samoupravljalcev živi Tudi v laški občini so zače- li s programom usposablja- iija za razvoj inovativne de- javnosti v organizacijah združenega dela. Prvi semi- fiar je bil v delovni organiza- ciji TIM Laško za predsedni- inovacijskih komisij in družbenopolitičnih organi- zacij delovne organizacije TiM, Bora in Rudnika La- ^ko. Seminar bodo ponovili še 13., 20. in 27. marca za predstavnike ostahh delov- "^ih organizacij laške občine. Seminarja se bo udeležilo ^koli 120 slušateljev, organi- zira ga klub samoupravljal- ^ev skupaj z občinsko razi- skovalno skupnostjo. Kljub samoupravljalcev je Ponovno pričel z delom lani oktobra. V tem-času je orga- '^iziral vrsto strokovnih pre- davanj in posvetov, k sodelo- vanju pa je pritegnil še druge skupnosti in organizacije. Tako so se v občini dogovo- rili, da bo klub nosilec druž- benopolitičnega usposablja- nja delegatov, sredstva zanj bodo prispevale delovne or- ganizacije in občinska izo- braževalna skupnost, izvaja- lec pa bo laška enota delav- ske univerze iz Slovenskih Konjic. Do maja, ko naj bi izvolili upravne organe kluba, imajo še vrsto nalog, ki so sijih lani zapisali v program. Skušali bodo slediti tudi aktualnim vprašanjem z namenom, da bodo sindikalni delavci čim bolje seznanjeni z najbolj pe- rečimi družbenopolitičnimi vprašanji. VVE Vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika KOMENTIRAMO Sodeč po številnih študijah, ki naj bi razkrile in dokončno opredelile, kakšen naj bo razvoj turizma v posa- meznih občinah našega obhiočja, bi lahko rekli, da si lahko obetamo pra- vi turistični preporod. Strokovnjaki različnih institucij namreč priprav- ljajo študije za razvoj Gornjesavinj- skega, Spodnjesavinjskega, Laške- ga ter morda še kakšnega turizma. Z analizami, številkami, primerjava- mi, raziskavami itn. naj bi pokazale, kakšno pot bo treba ob tem, da je pomen turizma v naši družbi natanč- no opredeljen, ubrati, da bo dežela Alp turistična. Ne da bi zanemarjali pomen zna- nosti, ki bo pokazala, da ima Gornje- savinjska dolina Logarsko dolino in še kup zanimivosti in ne glede na to, da bodo morda tudi priporočili, ali naj se pri snubljenju gostov raje obr- nemo na vedno bolj skope Nemce, zadržane Angleže ali petične Ameri- čane, bi kazalo čakati na nove doku- mente malce bolj zadržano in manj vzhičeno. Zgodovinska dejstva so namreč takšna, da nekaj takšnih, sedaj že bolj ali manj prašnih (in podobno kot^edaj drago plačanih) š{udij že imamo(jo) m ki bodo morda zanimi- ve le še za kroniste bodočih rodov. Kaj so nam prinesle, vemo. Ob tem, da si za nadaljni razvoj verjetno ne smemo privoščiti preveč različnih pogledov, si lahko menda kaj več obetamo od obeh savinjskih\ študij, kijih na srečo pripravlja ista\ institucija. Studio marketing Delo iz Ljubljane, kije tudi opredelil in za- črtal poti k usmerjenemu trženju na] področju enote turistične storitve Slovenije, kjer imajo ljudje (ne gre namreč več le za turistični izdelek temveč za storitev), še kako aktivno in pomembno vlogo. Vtem pogledu "nikakor ne gre dvomiti v strokov- nost te institucije, vprašanje pa je, kako bo denimo v vizijo gornjesa- vinjskega turizma vključen SOZD Merx, ki tam, ne glede na to, kaj je turizmu v občini Mozirje razen ob- ljub še dal, tudi sedaj nima nepo- membne vloge. Takšno razmišljanje predvsem zato, ker so v SOZDU Merx prišli pred kratkim z interno raziskavo do spoznanja o nujnosti reorganizacije znotraj svojega go- stinstva in turizma. Kakšne so te, ali nasploh vizije Merxa na tem področju, pa doslej nikogar od pripravljalcev globalnih študij turizma v občini Mozirje ni zanimalo. In nazadnje, najpomembnejše pri vsej stvari je, kako vse tisto, kar bo novega na papirju, spraviti v real- nost, saj je bila vrednost takšnih štu- dij pogosto vprašljiva. Še vedno na- mreč drži, da je lažje biti pameten za druge kot zase, in še vedno drži, da so pri vsej stvari pomembni ljudje in delo. Tako kot vinogradu ni potreb- na molitev, temveč motika, bodo tu- di turizmu v svetlo prihodnost po- magaU le liudje. Ustanove (in študije) niso nič kri- ve. Saj banka ni počasna. In namen trgovskega podjetja ni, da bi zbiralo ljudi v vrstah pred blagajnami. Go- stilne niso nastale zato, da bi raz- stavljale umazane prte, in študije ni- so narejene zato, da bi jih puščali v predalih . . . Toda natakar v hotelu nas lahko pusti čakati - ali pa tudi ne. Usluž- benka v banki lahko dela sitnosti zaradi papirjev - ali pa ne. uradnik lahko človeku pomaga ali pa ga po- šilja od vrat do vrat, študijo lahko odgovorni pustijo v predalu - ali pa tudi ne. Zato smo tudi napisali ta komentar. KOMENTIRAMO Zakaj št. 005? Izšel je novi telefonski imenik za Slovenijo, v kate- rem lahko že kar na hrbtni strani ovitka zasledimo no- vost. Poleg nekaterih stalnih in že dolgo uveljavljenih te- lefonskih številk pomemb- nih služb za informacije in ukrepanje, je za vse omrežne skupine objavljena tudi no- va številka centrov za obveš- čanje in alarmiranje - 985. Tudi kasneje, na lepo ilustri- rani strani, kjer so objavljene že vsem znane telefonske številke pomembnih služb (milica, gasilci, reševalci itd.), se pojavlja številka 985. V oddelku telefonskega imenika za celjsko območje pa nastopa izjema; med raz- nimi telefonskimi imetniki se edino pri občini Celje in Velenje ponosno pojavljata centra za obveščanje in alar- miranje kot imetnika te nove številke. Druge občine, večja mesta in republiški center te številke niso objavili. Za celjsko občino je značil- no še to, da ima edina objav- ljeno tudi posebno številko Štaba za varstvo pred narav- nimi in drugimi hudimi ne- srečami, kar je vsekakor no- vost in v prvem hipu kaže na odprtost obrambno samo- zaščitnega sistema, v katere- ga naj bi se s procesom po- družbljanja vključevalo kar največ ljudi. Drugo pa je se- veda vprašanje smotrnosti hiperinstitucionalizacije teh organov, ki se tehnično opremjajo tudi z novimi po- sebnimi telefonskimi števil- kami, kajti obstoj tega štaba je poleg že toliko drugih zo- pet novost, za.katero se tež- ko najde prava razlaga o nje- govi vlogi, saj ni nikjer, koli- kor mi je znano, normativno pravno opredeljen kot sub- jekt samozaščitnega sistema. Poanta tega prispevka je predvsem v tem, da nas PTT v uvodnem delu telefOhskega imenika zelo podrobno sezna- nja z navodili, kako se uporab- lja telefon, kako dobimo zvezo s tujino, kako se moramo po- govarjati, itd., nikjer pa ni za- slediti navodila, kakšna je vlo- ga, čemu služi in kdaj naj ob- čan uporablja novo telefonsko številko centra za obveščanje - 985. Teh navodil ni bilo zasle- diti nikjer v celjski in sloven- ski javnosti. Edino »najbolj in- formirani" občani, ki berejo Mladino, teh pa je glede na na- klado revije malo. so bili preko intervjuja z namestnikom re- publiškega sekretarja za LO dne 21. novembra 1986 lahko informirani o vlogi in uporabi omenjene številke. Sicer pa tu- di v tem intervjuju ni nikjer nakazano, kako se bodo ljudje informirali o namenu uporabe številke 985. razen tega, da bo objavljena v telefonskem^ime- niku ter da je funkcija centrov za zbiranje, prenašanje in ob- veščanje o nevarnostih, ko ogrožajo ljudi ter materialna sredstva. Tudi novi opozorilni letaki s starimi najbolj karakteristični- mi telefonskimi številkami in znaki nevarnosti, ki so jih pred časom upravni organi za LO pošiljali raznim uporabnikom z naročilom, da se razobesijo na vseh javnih mestih, proiz- vodnih balah, prostorih hišnih svetov, itd., vsebujejo novo številko 985. Žal brez navodila, kdaj in zakaj jo sme občan uporabljati. In zakaj je to navodilo tako pomembno, saj klicna številka sama po sebi ni sporna ? Zato, ker je bilo i,e več pomi- slekov o njeni smotrnosti, saj bodo ljudje v raznih nevarno- stih še vedno raje direktno kli- cali ustrezne organe (milico, gasilce itd.) ker gre za dodatno dupliranje služb in stroškov in nenazadnje zato, ker se je ta številka v nekaterih sosednjh republikah zaradi premajhne- ga informiranja o njenem na- m.enu in posplošenosti ter dvomljivosti navodil marsikje napačno razumela. Nekateri premalo poučeni so jo namreč pričeli komentirati tudi kot in- stitut denunciranja, to pa je metoda, ki jo ne kaže podružb- Ijati m javno uveljavljati. Zaradi tega menim, da bi morah nosilci teh aktivnosti širšo javnost pravilno informi- rati o vlogi izgradnje sistema obveščanja in alarmiranja ter o namenu klicne številke 985; kdo. kdaj in zakaj se uporablja. VIKI KRAJNC 4. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAREC 1987 Ugodno vzdušje za boljše gospodarjenje Ukrepati Je tretia, preden so številke rdeče, pravilo v laškem Izvršnem svetu Izvršni svet skupščine ob- čine Laško je leta 1983 pri- čel s sistematičnim in sprotnim spremljanjem re- zultatov poslovanja v orga- nizacijah združenega dela občine, z namenom, da pra- vočasno sprejme ukrepe za odpravo motenj v poslova- nju, še preden neka OZD za- ide v večje ekonomske te- žave. To obdobje je prekratko, da bi lahko natančno ocenili, koliko so zdajšnji uspehi la- škega gospodarstva rezultat teh aktivnosti. Dejstvo pa je, da v tem času laško gospo- darstvo ni imelo hujših go- spodarskih pretresov in da so s pravočasnimi ukrepi uspeli normalizirati stanje v marsikateri delovni organi- zaciji ali tozdu. »Vloga občinske skupšči- ne pri spremljanju rezulta- tov je v nadzoru nad uspeš- nostjo porabe družbenih sredstev v OZD. Preko naše- ga sistema zagotavljamo po- polno samostojnost OZD za njene poslovne odločitve, hkrati pa skušamo preko do- ločenega sistema nadzora ra- zultatov zagotoviti, da bodo te poslovne odločitve vodile v čim boljše poslovanje«, pravi Roman Matek, pred- sednik laškega izvršnega sveta, ki je pred sedanjo funkcijo vodil komite za družbeno planiranje in raz- voj. Komite je takrat na os- novi zakonskih določil izde- lal analitično podlago za ugotavljanje motenj v poslo- vanju. Čeprav zakon o združe- nem delu in ostali, ki urejajo to področje, obvezujejo ob- činsko skupščino, da ukrepa v primeru, ko ugotovi mot- nje v poslovanju, so ugotovi- li, da po zakonu predpisani kazalci gospodarjenja in dru- gi uveljavljeni kazalci, ne da- jejo jasne slike o tem, kdaj nastopajo motnje v poslova- nju, ker ni jasno opredelje- no, kaj sodi med objektivne in kaj med subjektivne vzro- ke za slabo poslovanje. Za odpravljanje slednjih pa so vendarle odgovorne organi- zacije združenega dela. Nji- hova naloga je, da jih v naj- večji možni meri odpravijo. Naloga izvršnega sveta pa je, da te organizacije opozori in jim nudi vso strokovno po- moč pri pripravi in nato tudi spremljanju ukrepov za od- pravo motenj v poslovanju. V Laškem so izdelali meri- la, po katerih ugotavljajo, kdaj nastopijo motnje v po- slovanju in jil?ibidi vgradili v družbeni plan občine: »Or- ganizacije združenega dela imajo motnje v poslovanju takrat, ko osebni dohodki v teh organizacijah za 10 od- stotkov zaostajajo za osebni- mi dohodki v panogi in če hkrati ne dosegajo dvood- stotne akumulacije na upo- rabljena družbena sredstva«, pravi Roman Matek. »Izdela- li smo določen sistem spremljanja poslovanja OZD, kjer izhajamo iz do- hodka kot .notiva celotne družbenopolitične skupno- sti, osebnih dohodkov kot motiva delavcev v konkretni delovni organizaciji in aku- mulacije kot motiva delovne organizacije kot blagovnega proizvajalca. Raven, ki smo jo določili, je tista najmanjša, ki še zagotavlja normalno poslovanje po eni in socialno varnost delavcev po drugi strani.« Ne ukvarjajo se samo z najslabšimi v obdobju treh let so rela- tivno uspešno pomagali ce- mentarni v Zidanem mostu, Boru Laško, Kmetijski za- drugi Laško, Metallesu in gostinskemu podjetju Ra- deče. V devetmesečju minulega leta so imeli akumulacijo pod dvemi odstotki: Bor La- ško (1,4), TIM tozd TLGI (0,2), ŽG tozd Zidani most (0), Merx tozd prodaja Rade- če (0), KOG tozd OMG (0,8) in KOG (DO Komunala obrt gradnja) tozd Komunala (0). Ti so bili dolžni v svoje let- ne načrte poslovanja vgradi- ti tudi ukrepe za odpravo motenj hkrati s preusmeri- tvami v takšne programe, ki bodo omogočili učinkovitej- še gospodarjenje. Vse ome- njene delovne organizacije oziroma tozdi, so poslovno leto zaključili pozitivno, če so motnje še prisotne, pa bo- do ugotavljali po zaključnih računih. Vendar so tudi med delov- nimi organizacijami, ki sodi- jo, v rizično skupino po re- zultatih lanskega devetme- sečja, razlike, ki jih je po- trebno upoštevati. Položaj železničarskega tozda v Zi- danem mostu je posledica si- ceršnjega položaja Jugoslo- vanskih železnic. Sam tozd tudi s pomočjo občine pro- blemov ne bi mogel rešiti. Upoštevajoč kritičen položaj Bora pred dvemi leti in pa objektivno stanje v lesni in- dustriji, ko je večina lesarjev v izgubi, je ta tozd uspešen. Izvršni svet ocenjuje, da ima dobro poslovno politiko. Tozd TLGI TIM Laško je za- šel v težave predvsem zaradi svoje izvozne usmeritve in objektivnih razmer v sedanji devizni zakonodaji, vendar mora delovna organizacija TIM vložiti kar precejšnje napore, da temu tozdu zago- tovi pozitinvo poslovanje. Od navedenih je verjetno še najbolj negotovo stanje v delovni organiazciji Komu- nala obrt gradbeništvo. V primeru, da delovne or- ganizacije ne izvajajo spreje- tih ukrepov in se rezultati ne izboljšujejo, lahI:o predlaga izvršni svet ukrep družbene- ga varstva. Letos junija so, naprimer, sprejeli ukrep družbenega varstva v gostin- skem podjetju Radeče in vse kaže, da se razmere tam iz- boljšujejo, saj bodo poslov- no leto zaključili, prvič po dolgem času brez izgube. Manj uspešni so pri sanaciji gostinskega podjetja Savinja v Laškem. Izvršni svet jim je lani poleti zavrnil sanacijski program, naslednjega, ki so ga pripravili jeseni, je ocenil kot primernega. Vendar je vse bolj očitno, da v Savinji ukrepi ne dajejo pričakova- nih rezultatov, ker se izguba veča. »Poudarim naj,« pravi Ro- man Matek, »da ni glavna naloga izvršnega sveta samo ukvarjanje z najslabšimi. Mi- slim, da je naša glavna nalo- ga pri usmerjanju družbeno- ekonomskega razvoja v tem, da moramo v občini kot celo- ti ustvariti ugodno vzdušje za inovativnost, ustvarjalno delo in smele odločitve v OZD. Tiste boljše OZD to znajo. Pri slabših pa posku- šamo s takšnim načinom ukrepanja in s političnim de- lom pripraviti poslovodne strukture, da bodo sproti preverjali svoje možnosti in iskali ustrezne rešitve za boljše gospodarjenje.« VIOLETA V. EINSPIELER KOmENTIRAmO Bodo tozdi obraU? v mozirski občini ugotav- ljajo, da jc njihovo gospodar- stvo zelo dobro povezano z večjimi gospodarskimi in poslovnimi sistemi. Tako je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga združena v sozdu Merkator-KIT, Feriti z Ljubnega v Iskro, Ijuben- ski Gradbenik v velenjski Vegrad in Kovinarstvo v že- lezarno Ravne oziroma Slo- venske železarne, nazarska Glin in MGA v sozd Gorenje iz Titovega Velenja, Elkroj pa je po lokacijah svojih obratov že tako »federalna« organizacija združenega dela oziroma bo vsak čas postala, če bo uresničila načrt, da ima v vsaki jugoslovanski re- publiki in obeh avtonomnih pokrajinah svoj obrat. Integriranost je z gospo- darskega in občinskega vidi- ka, zlasti pa z narodno-go- spodarskega torej vsekakor pozitivno dejstvo, še pose- bej, ker imajo obrati v mozir- ski občini v glavnem vsi sta- tus temeljnih organizacij združenega dela. Toda v Mozirju se bojijo t( nekaj časa trajajočih teženl da bi matične delovne org^^ nizacije tozde v Gornji Sa. vinjski dolini prekvalificira, le v svoje obrate. To pa po. meni za mozirsko občino ta- ko kadrovsko kot še posebej finančno-dohodkovni uda. rec, ki bi ga občina težko prenesla, saj ji zmanjkuje de- narja povsod, zlasti v druž. benih dejavnostih. Pri tem ostaja na obrobju vprašanje uresničevanja sa- moupravnih odločitev Ji] pravic v vse večih delovnih organizacijah. Včasih smo v politični evforiji ustanavljali tozde, zdaj pa jih spet v ne- kakšni evforiji ukinjamo in iz njih delamo obrate ali pa velike tozde, tudi s tisoč in več zaposlenimi. Najbrž tudi ta skrajnost ni najboljša, na kar še posebej in tudi glasno opozarjajo zlasti sindikati. MITJA UMNIK Jubilej Tkanine 35 let ustvarjalne poti de- lovnega kolektiva je po- membno obdobje, še toliko bolj, če je bila ta pot uspeš- na. To pa lahko trdimo za delovno organizacijo Tka- nina Celje, ki je v petek, 6. marca, z osrednjo proslavo obeležila ta jubilej. V lepo okrašeni dvorani Samopostrežne restavracije Gaberje je zbrane delavce, upokojene člane kolektiva in goste, med katerimi so bili predsednik skupščine obči- ne Celje Tone Zimšek in predstavnike SOZD Merx pozdravila slovenska narod- na pesem, ki so jo v prijet- nem nastopu predstavili pr- vaki ljubljanske opere, Lad- ko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik ob sprem- ljavi Milana Stanteta. O pomenu jubileja, dose- ženih uspehih in nadaljnjih usmeritvah kolektiva je spregovoril glavni direktor delovne organizacije Ivo Po- točnik, ki je dejal, da 35 let sicer ni visok jubilej, toliko bolj pa je pomemben, če ga povežemo z zgodovinskim razvojem celjske trgovine in predhodnikom podjetja Ru- dolfom Stermeckim, ki je na lokaciji sedanje blagovnice na Prešernovi 10 začel že 1905. leta trgovati z manu- fakturnim blagom in z razši- ritvijo v kasnejših letih pre- segel meje lokalnega trgov- ca. 1952. leta je bilo ustanov- ljeno podjetje Tkanina Ga- lanterija, v začetku 1961. se mu je pridružilo podjetje Ljudski magazin, 1976. pa še trgovsko podjetje Potrošnja v Zagorju. Danes je Tkanina, kot jo poznamo, specializirana OZD s področja tekstila, konfekcije, stanovanjske opreme, galanterije in spada med 13 pomembnejših to- vrstnih OZD v Jugoslaviji. V nadaljnjem razvoju se bo Tkanina usmerjala v širi- tev maloprodajnih zmoglji- vosti v Celju, Zagorju in Ro- gaški Slatini ter v razširitev veleprodajnih prostorov v Celju, vzporedno s širitvijo pa bo Tkanina modernizirala in računalniško podprla po- slovno-informacijski sistem. Najvišje priznanje - Statuo DO so prejeli Roman Prosenc, Marica Strniša, Milica Wag- ner, plaketo za 35 Jet dela v Tkanini pa Štefanija Lotrič in Zdravko Božičnik. Iz tozd Potrošnja Zagorje je Statuo prejel Vid Bau, plake- to za 35 let pa Ivi Špitaler, Mirko Lebar, Viktor Zupan in Zvone Šergan - vsi tozd Po- trošnja. Naložb bo letos več V zadnjih nekaj letih je delež naložb v celotnem pri- hodku gospodarstva mozir- ske občine nenehno upadal, letos pa načrtujejo precej pomembnih nalog. Naložbe bodo usmerjene predvsem v posodobitev proizvodnje in opremo, zanje pa bodo orga- nizacije združenega dela na- menile več kot sedem in pol milijarde dinarjev. Polovi- co bodo predstavjali lastni viri in združena sredstva, polovico preostalega denar- ja pa bo v obliki izvoznih posojil, bančnih posojil in drugih virov. Še posebej veliko bodo vlagah v lesni industriji. V Glinu bodo za zamenjavo os- novnih sredstev namenili skoraj 600 milijonov dinar- jev, za nove naložbe 400 mili- jonov in za dokončanje že za- četih 391 milijonov dinarjev. V Gozdnem gospodarstvu v Nazarjah bodo za biološka vlaganja namenili 270 milijo- nov dinarjev, kar predstavlja trinajst odstotkov prodajne vrednosti lesa in drugega, kar dajejo gozdovi. Za teh- nična vlaganja v strojno opremo za spravilo lesa, av- topark in gradbeno jnehani- zacijo bodo namenili 180 mi- lijonov dinarjev, za gradnjo gozdnih cest, zgradili jih bo- do 12,5 kilometra, pa 270 mi- lijonov dinarjev. V Gorenjevi delovni orga- nizaciji Mali gospodinjski aparati v Nazarjah naj bi za razširjeno reprodukcijo na- menih 3,3 milijarde dinarjev, v Elkroju pa načrtujejo za gradnjo osrednjega skladiš- ča 104 milijone in za naložbe v opremo 364 milijonov di- narjev. Letošnje leto bo tudi v znamenju naložb v trgovi- no, saj bodo v Gornjem gra- du pričeli graditi blagovnica katere predračunska vred- nost znaša 300 milijonov di- narjev, Savinja iz Mozirja pa načrtuje obnovo prodajalne v Mozirju (10 milijonov) tet nakup nove opreme (5 mili- jonov dinarjev). Za mozirsko občino so posebnega pome- na tudi vlaganja v turizem Na Golteh nameravajo gradi- ti smučarsko dvosedežnico na Smrekovec v vrednosti 220 milijonov dinarjev. Tu- rist iz Nazarij pa načrtuje do- zidavo hotela Planika tii Ljubnem. V ZgornjesavinJ- ski kmetijski zadrugi pravi- jo, da bodo letos za naložbe \' družbenem sektorju kmetij' stva namenili 71 milijonov- za naložbe v zasebnem sel^ torju kmetijstva pa kar 5« milijonov dinarjev. I JANEZ VEDENll STEZE pomsuu NAOBJm ¥RADIUCEUE! MAREC 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Stečaj za tri lozde Savinje Celjski izvršni svet je včeraj obravnaval pred- log o uvedbi stečajnega postopka za celjske toz- de Pohištvo, Furnirnica in Žaga Lesno industrij- skega kombinata Savi- nja. Kako se je izvršni svet opredelil do predlo- ga do zaključka redakci- je, nismo uspeli izvedeti. Uvedbo stečajnega po- stopka, brez predhodne- ga postopka in brez pre- izkusa dolžnikovega ekonomskega stanja, pa je predlagal, ker sanacij- ski ukrepi niso uspeli. Sanacija ni možna, če- prav sta se začasni kolek- tivni poslovodni organ Savinje in celjska družbe- nopolitična skupnost za- dovoljivo sporazumela z upniki. Izpolnjena na- mreč nista bila druga dva najpomembnejša pogoja za sanacijo. Ni jim uspelo oblikovati konzorcija sa- natorjev in zagotoviti sredstev za pokrivanje lanske izgube. Težave so nastale predvsem pri predlaga- nih sanatorjih. Ugotovili so namreč, da Lesninin tozd Bor Laško lahko prevzame le poslovno sa- nacijo, ni pa bil priprav- ljen prevzeti nobenih sa- nacijskih posojil, niti ne obveznosti iz naslova dol- goročnega vračanja poso- jil upnikom. Drugih sana- toijev namesto Bora La- ško pa ni bilo. Glavni vzroki, da pred- videna sanacija ni uspela, kot je ocenil celjski izvrš- ni svet, so: velika obrest- na mera sanacijskega po- sojila Ljubljanske banke Splošne banke Celje, ne- predvidljive posledice iz udeležbe Savinje v meša- ni družbi Slovenia Bois, finančna nesposobnost Bora Laško za prevzem vseh obveznosti in pro- blem prezaposlovanja ekonomskih in tehnolo- ških viškov delovne sile. Po oceni začasnega ko- lektivnega poslovodnega organa Savinje premože- nje tozdov ne bo zadosto- valo za plačilo njenih dol- gov. Začasno vodstvo hkrati tudi ugotavlja, da tudi kakršnakoli prisilna poravnava v okviru za- konskih določb ne bi mo- gla sanirati teh treh Savi- Ajinih tozdov. Zato je izvršni svet, ker so vse možnosti za sanaci- jo omenjenih tozdov izčr- pane, predlagal Temelj- nemu sodišču v Celju, da nad tozdi uvede stečajni postopek. V.E. Konusov sicoif v bodočnost Bodočnost Industrije Je ¥ visoki stopnji robotizacije v konjiškem Konusu so dolgoročen koncept razvoja do leta 2000 začeli načrtova- ti takoj po letu 1983, ko so končali s prestrukturira- njem proizvodnje. Glede na hiter tehnično-tehnološki razvoj v svetu ni bilo lahko videti Konus po letu 2000. K delu so pristopili družno in danes smemo trditi, da je teamu strokovnjakov uspe- lo zastaviti lastno doktrino Konusa, Srednjeročni pro- gram, ki ga že uresničujejo, je trdno zastavljen in po- drejen dolgoročnim ciljem. Dolgoročna doktrina Ko- nusa je skrita v enačbi: cilj = kakovost -l- inženiring. Da bi jo uresničili, oziroma dosegli cilj, so se v Konusu najprej lotili naložb v infrastrukturo, katere izgradnja je v zadnji fazi. V infrastrukturo bodo naložih 20 milijard dinarjev. Konusovo infrastrukturo se- stavljajo: skladišče surovin, ki je računalniško vodeno, energetika, nakup računalni- škega sistema IBM 41,43, iz- gradnjo centra kakovosti z laboratorijsko opremo, na- domestni poslovni objekt z digitalno telefonsko centralo in kompletnim računalni- škim centrom. Projekt bodo zaključili še trije objekti, in sicer čistilna naprava za Ko- nus in Slovenske Konjice, plinovod in razvojni center. Z izgradnjo infrastrukture pa niso zanemarjali razvoja tehnologije predvsem na ti- stih projektih, ki so nosilci dolgoročne strategije razvo- ja. To pa so netkani materiali in predelava plastičnih mas. V obeh primerih gre za la- sten koncept razvoja in teh- nologije in prav tu stopa Ko- nus v vrh z najbolj razvitimi na tem področju; z Japonci, Amerikanci in zahodnimi Nemci. Da bi lahko dolgoročno ostali v bitki s konkurenti, bodo začeli prenašati na ra- čunalniški sistem vso tehno- logijo poslovanja. Gre torej za integralni poslovno-infor- macijski sistem, kjer so v Konusu že tako daleč, da bo- do s preselitvijo v novo po- slovno zgradbo začeh prena- šati vso tehnologijo poslovo- denja na računalnik. Tako bo Konus v letu 1989 ob kon- čani izgradnji infrastrukture vodil posle preko računalni- ka. Konus je prvi v Sloveniji, ki bo poslovne odločitve sprejemal na osnovi računal- niških informacij. Takšna vizija pa pomeni tudi izostreno kadrovsko na- črtovanje. Do leta 2000 naj bi v Konusu delalo 40 odstot- kov strokovnjakov z višjo ali visoko izobrazbo. Več mili- jard din na leto pa bo Konus vložil za to, da bo višek de- lovne sile našel zaposlitev bodisi v drobnem gospodar- stvu, kmetijstvu ali kje drug- je. »Bodočnost industrije je v visoki stopnji robotizacije in vse panoge industrije bo- do morale stopiti v informa- cijsko-tehnološko revoluci- jo«, pravi glavni direktor Ko- nusa Jure Pokorn. »Pri tem pa gre tudi za kakovost pro- izvodov. To je cilj, ki ga mo- ramo doseči, če hočemo ostati konkurenčni. Napak si ne smemo privoščiti.« V Ko- nusu so v marsičem že uspe- li, ker so znali videti naprej,, ker so znali predvidevati in se zavedati, da bo določen program čez pet let že zasta- rel. Vsak program ima, kot živ organizem, obdobje roj- stva, življenja in smrti. Takš- na razmišljanja so pripeljala Konus v svetovni vrh, leta 1990 pa bo že krepko nad povprečjem slovenske indu- strije. S srečno roko pri ka- drih bo Konus kolektiv, ki bo inovacijsko »dihal« in razmišljal. Tudi to je eden iz- med zastavljenih ciljev. MATEJA PODJED Giin iz Nazarij se uspešno otepa težav Izvažajo Izdelke z višjo stopnjo obdelave še leta 1985 je Gorenjeva delovna organizacija Glin iz Nazarij poslovno leto končala z izgubo, kar je bila posledica zamrznjenih cen ivernih plošč, dejstvo pa je, da ima glavni vpliv na re- zultate poslovanja te delov- ne organizacije prav tozd Iverna. Lani so bile razmere pri proizvodnji in plasmanu ivernih plošč normalne, kar je bila posledica realnejših cen in poslovno leto so v GU- nu zaključih brez izgube. Da pa ni bilo izgube, ima precej zaslug tudi uresničevanje nalog iz sanacijskega progra- ma. To so med drugim po- udarili na ponedeljkovi novi- narski konferenci. Lani jim je v Glinu uspelo osvojiti nove proizvode, iz- voz surovin so nadomestili izdelki z višjo stopnjo obde- lave, manj so bili v Glinu od- visni od tujih virov financi- rania in več so štorih za no- tranjo učinkovitost poslova- nja. Fizični obseg proizvod- nje je bil za 4,3 odstotka večji kot leto poprej, čeprav je tu- di res, da so razžagali manj hlodovine, saj je bila oskrba z njo v začetku leta za se- demnajst odstotkov manjša, manj pa so proizvedU tudi oken. Ob tem pa so predelali za četrtino več masivnega le- sa, proizvodnjo oblog v ža- garstvu so podvojili, senčil v tozdu Stavbno pohištvo so izelali 60 odstotkov več, za polovico več so izdelali za- steklenih oken, dosegli pa so tudi rekordno proizvodnjo ivernih plošč (86.000 m^) in ob tem naredili še 6000 ko- sov finalnega pohištva. Vse to je v dobršni meri nadome- stilo izpad osnovne proiz- vodnje. K zadovoljivim rezultatom so prispevale tudi manjše za- loge. Izvoz je bil manjši od načrtovanega (2,5 milijona dolarjev), res pa je. da so zmanjšali izvoz surovin, ozi- roma žaganega lesa iglavcev in surovih plošč, zato pa so na tuje prodali več izdelkov z višjo stopnjo obdelave. Le- tos bodo izvoz podvojili v glavnem s finalnim pohi- štvom VARIO, strešnimi okni, vrtnimi hišicami in še nekaterimi poUzdelki. Izvoz- ni načrti so realni, kar doka- zujeta že letošnja prva dva meseca, ko so na konverti- bilni trg izvozih 12.500 kosov pohištva in za milijon 500.000 mark strešnih oken. Poseben problem pred- stavlja še sorazmerno visoka zadolženost delovne organi- zacije. Lani so za obresti za obratna sredstva namenili še 9,9% celotnega prihodka, medtem ko naj bi se ta delež ^etos zmanjšal na 8 od- stotkov. JANEZ VEDENIK Skoraj milijardo in p«l din bodo letos investirali v Glinu. Predvsem v predela- vo masive, izdelavo poliz- delkov, interni transport in informatiko. Lani so za na- ložbe namenili 720 milijo- nov dinarjev za primarno predelavo ter v flltre v ive- rici, vendar pravijo, da pra- vih učinkov te naložbe še niso dale. MODERNIZJ^CIJA BOLNIŠNICE V CEUU Prostovoljni prispevki, vplačani februarja Vplačano do 31.1.1987 542.257 Simonič Erika Celje Kersnikova ul. namesto cvet- ja na grob Ščuke Cvetka, družini Pristovšek in Simonič 10.000 Marko Klinar, ključavničar Vrunčeva 14 Celje 700.000 Libela - razvoj-elektro, namesto venca za pokoj- nega Ščuka Cvetka 16.000 Hmezad DO Sadjarstvo Mirosan Petrovče SSP, namesto venca za pokojno Jugovič Faniko 30.000 Ingrad Celje sektorja: plan ip oriprava procesov, namesto venca za pokojnega Cmcik Ivana 21.000 Delovna skupnost LB Splošne banke Celje SSP, namesto venca na grob delavke LB Tov. Jugovič Fanike 50.000 HP Pivovarna Laško namesto venca za umrlo Jugovič Faniko, mamo našega delavca 13.000 Finomehanika Celje 54.000 Golič Ivanka Kaplja vas 16, namesto cvetja na grob pokojne Cizej Milene ^ 5.000 Tominšek Vih Manica Latkova vas 68 Prebold, namesto cvetja na grob pokojnemu Lenku Vik- torju . 10.000 Cvenk Zofka Šempeter 28 namesto venca na grob za sosedo Kuhar Vilmo 10.000 Klub Maksa Perca Celje namesto venca za pokoj- nega Božič Ivana 20.000 Ocvirk Ivan Kaplja vas 12, namesto venca na grob Brglez Franca Kovaška 17 Zreče 20.000 Osnovna org. sindikata OŠ Štore, namesto cvetja za pokojno tov. Jugovič Faniko 15.000 Štiftar Juljana Stojnik 26 Vransko 117.000 OK ZKS Celje - OOZK A^ažev hrib, namesto venca Cveti ičič Ivan 20.000 Sinkovič Terezija Vojkova 14c 20.000 Rosek Vinko Valvazorjeva 28 Celje 7.000 LD Šmarje pri Jelšah namesto venca za pok. Fer- linc Borisa 20.000 Zavod za spomeniško varstvo Celje, namesto za pok. Brinovšek Ivana 30.000 Zveza tabornikov Obč. Slov. Konjice 15.000 Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja SO Celje, namesto venca za pok. Franca Vivoda iz Celja 20.000 Krajani KS Frankolovo 25.500 Leopoldin Sodin Vitanje 120 namesto cvetja za pok. Viktorju Jeromelu, Vitanje 15.000 Gostilna Kuzman Jernej .Vitanje 82, namesto cvetja pokojnemu JeromeJViktorju Vitanje 30.000 Družina Kuzman Zreče, Tovarniška 2 namesto venca za pok. Jeromel Viktorja iz Vitarxja 20.000 Klub Maksa Perca Ce^je namesto venca pok. Bri- novšek Ivana 20.000 LD Šentjur prispevek namesto novoletnih voščil- nic_10.000 Skupjo vplačano do 28.2.1987 1,891.757 Enodnevni zaslužek, vplačan od 14. januarja do 26. febru- arja CELJE Višje javno tožilstvo del. skup. Celje 10.338 Višjejavno tožilstvo-pravosodni organi Celje 22.812 Dinos Ljubljana Posl. Celje - enodnevni zaslužek vodje PC Celje Omerza Gabriela 7.722 SŽ Žična Celje 2.866.341 Intereuropa Koper TOZD špedicija Koper 661.016 Intereuropa Koper TOZD transport ^ 26.656 ŽTO Maribor TOZD za vleko vlakov Maribor 471.270 MERX - DO Avtotehnika Celj 251.094 NIVO Celje, DSSS 19.664 SOZD MERX Celje DO GPC Celje, DSSS 66.802 ŽALEC Polzela tov. nogavic Polzela 4.336.444 KOT Ljubljana TOZD INDE Vransko 502.247 Hmezad DO Celjske mlekarne 1.255.556 LAŠKO Občinska zdrav. skup. Laško 3.598.030 ŠMARJE Hmezad KK Šmarje TOZD Kmet preskrba 124.314 Hmezad KK Šmarje TOZD Kovinarstvo 148.023 Hmezad KK Šmarje TOZD DSSS Šmarie 127.497 Hmezad KK Šmarje TOZD Kmetijstvo Šmarje 89.768 Hmezad KK Šmaije TOZD Kooperacija Šmarje 110.420 Gospič Šimo. Stojno selo, Rogatec 1.400 MOZIRJE Marovt Vili in Anica, Rečica ob Savirxji 45.515 AERO kemična, grafična in papirna industrija CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD KEMIJA Šempeter obiavlja naslednja prosta dela in naloge: - rezalec selotejpa pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - procesničar ali papirničar ter 6 mesecev delovnih izkušenj. Komisija za delovna razmerja TOZD Trženje objavlja naslednja prosta dela in naloge: - prevoz blaga s tovornim avtomobilom pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - voznik avtomehanik ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. (Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z D katego- rijo). - tajnica sektorja zunanje trgovine pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - ekonomist ZT ali druge ustrezne smeri, 24 mesecev ustreznih delovnih izku- šenj. Zahteva se aktivno znanje angleškega in nem- škega jezika; - administrator pogoji: V. stopnja zahtevnosti - upravni tehnik, 5 mesecev delovnih izkušenj ter pasivno znanje angleškega aii nemškega jezika. Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Celje objavlja naslednja prosta dela in naloge: - laborant - za določen čas - nadomeščanje porodnega do- pusta pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - laborant, 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj in IVK tečaj; - komisionar pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - prodajalec in 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; Komisija za delovna razmerja TOZD Grafika objavlja naslednja prosta dela in naioge: - Strojni rezalec papirja pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - papirničar in 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi Kadrovsko-socialni službi AERO, Kocenova 4, Celje v 8. dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sprejemu sklepa o izbiri. _Kadrnvskn-socialna služba 6. STRAN - NOVI TEDNIK mi msm M um 12. MAREC 1987 Do boliše skrbi za upokojence If Laškem so pripravili zanimiv sporazum Velike razlike v skrbi za upokojene delavce so spod- budile iniciativni odbor Zveze društev upokojencev laške občine, da skupaj z občinskim sindikatom sto- rijo nekaj za boljši in bolj enakopraven položaj upo- kojencev. Tako je nastal sa- moupravni sporazum, s ka- terim naj bi v občini uredili nekatere minimalne in enotne osnove v odnosih med aktivnimi delavci in bivšimi upokojenimi sode- lavci. Samoupravni sporazum ne prinaša bistveno novega za tiste delovne organizacije, kjer je skrb za upokojence že sedaj dobro organizirana. Bo pa v pomoč tistim kolekti- vom, ki premalo skrbijo za svoje upokojence. Kot prvo določa spora- zum, da morajo imeti delov- ne organizacije seznam vseh upokojencev, tudi tistih z in- validsko in družinsko pokoj- nino. Enkrat leto naj bi orga- nizirali srečanje za upoko- jence, jih vabili na jubilejne prireditve, na rekreacijske izlete in jih občasno sezna- njali z delom in novostmi v delovni organizaciji. Upoko- jenci naj bi imeli prednost pred zunanjimi člani pri ko- riščenju počitniških zmoglj- vosti. Kolektiv naj bi nena- zadnje poskrbel tudi v pri- meru, če je kdo od upokojen- cev bolan ali pa ima kakšne večje težave. Vsak zaposlen pa naj bi mesečno prispeval 100 dinarjev za dejavnost društev upokojencev. Z dodatnim denarjem bi društva upokojencev, ki jih vse bolj pestijo materialne težave, obogatili svojo dejav- nost. Imeli bi več kulturnih, športnorekreacijskih prire- ditev in srečanj. Morda pa tudi kak dinar več, da bi po- magali nekomu, ki se znajde v večji gmotni stiski. Laška občina ima okoli 2700 upokojencev, le petina je včlanjena v društva. Teh je pet, enega še ustanavljajo v Rečici. Samoupravni spo- razum naj bi bil tudi ne- kakšna spodbuda, da bi se resnično vsi upokojenci tu- di včlanili v društvo in v njem čim bolj aktivno delo- vali. V laški občini že zaključu- jejo javno razpravo o osnut- ku sporazuma, ki ga bodo, kot kaže, prevzele tudi neka- tere druge občine na našem območju. Podprl pa ga je tu- di republiški sindikalni svet. VIOLETA V. EINSPIELER Dan žena v Lokrovcu... v dvorani gasilskega doma v Lokrovcu je bilo v soboto 7. marca praznovanje Dneva žena. Pionirji Gasilskega društva Lokrovec-Dobrova, pod mentorstvom Romane Jamnikar, so pripravili svojim mamicam prijeten večer s pestrim kulturnim sporedom. Ob tej priložnosti je prvič nastopil tudi moški pevski zbor GD Lokrovec-Dobrova, ki je bil ustanovljen pred nekaj meseci in šteje 16 pevcev. Vodi ga Jože Dimec iz Šmartnega v Rožni dolini. Na proslavi je bilo več kot 150 žena in deklet. F. M. ... in V celjski Komunali stalna ter dobra kulturna organiziranost in ustvarjalnost odbora za kulturo pri sindikatu v celjski Kor lunali obstaja že od 1980. leta. Z dobrimi, predvsem pa izvirnimi kulturnimi prireditvami obeležijo vse pomembne obletnice in pa spominske dneve. Tako je bilo tudi ob letošnjem Dnevu žena, ko so v soboto, v sejni sobi skupnih služb na Mariborski cesti organizirali kulinarično raz- stavo, ki je v tej delovni organizaciji že druga po vrsti, udeležilo pa se je je 30 avtoric in dva avtorja, ogledalo pa si jo je preko 80 žena. Dolgoletna in prizadevna organizatorka kulturnega življe- nja celjske Komunale Breda Antaver, ki je vodila organizacijo te prireditve, pa je po končani razstavi popeljala poln avtobus sodelavk v Cankarjev dom v Ljubljano na ogled Verdijeve opere »Nabucco«. Ž.B. Enote TO v zimskih razmerah v teh dneh so izvidniške enote teritorialne obrambe občin Mozirje, Titovo Velenje, Slovenske Konjice in Žalec izvajale svoj redni program urjenja. Tokrat so si pripadniki pridobivali znanje iz privajanja vojakov in starešin v zimskih razmerah. Vodja usposabljanja Milan Kos je povedal, da so se pripadniki enot v teh nenavadnih razmerah, še posebno v teh dneh, ko je živo srebro zdrsnilo krepko pod ničlo, odlično znašli, saj so morali med drugim noči prebiti v snežnih bivakih, kar je narekoval tudi program urjenja. Nabrali pa so si tudi novega znanja iz programa smučanja, ki je v takih razmerah nujno potrebno. Kljub napornemu delavniku, kije vsak dan trajal od šeste ure pa do dvaindvajsete, so se vojaki in starešine vrnih na svoja delovna mesta s spoznanjem, da so spet obogatili svoje znanje ter da so takšna usposabljanja še kako potrebna za krepitev naše obrambne moči v konceptu splošnega ljudskega odpora. L. KORBER Franc Rozman »Ljubiteljstvo danes ni več tako pristno kot je bilo ne- koč,« seje oni dan z nostalgi- jo spominjal štirih desetletij, ko se je družil s pesmijo, Franc Rozman iz Slovenskih Konjic, letošnji dobitnik ob- činskega priznanja za kultur- ni praznik. »Kadar v dolgih nočeh ne morem spati, mi misli beže skozi možgane in se nizajo v film. Tako podo- življam vsa tista leta, ki so mi najbolj ostala v spominu prav zaradi pristnih odnosov v kulturi.« Franc Rozman je ljubezen do petja podedoval po očetu. Prvi pevski zbor je po osvo- boditvi ustanovil v rojstnem Ormožu. Leta 1950 je v Slo- venskih Konjicah ustanovil glasbeno šolo, potem ko je po njegovi zaslugi zborovska pesem pod Pohorjem zado- nela že štiri leta prej. Kot glasbeni pedagog -iji velik ljubitelj pesmi in igre je z ustanovitvijo zborov v Topa- nju, Ločah in drugod pone- sel veselje do petja še dru- gam. Tudi v Celju, na hudinj- ski osnovni šoli, je vcepljal mladim ljubezen do petja in vodil zbor Svobode. Za svoje delo ni nikoli dobil dinarja, niti pomislil ni, da bi moralo biti ljubiteljsko delo honori- rano. »Pa sem bil na vajah vsak večer, vsak dan. Zdaj v tem, zdaj v onem kraju. Še dobro, da sem imel razume- vajočo ženo. Kar se nisem razdajal zborovstvu, sem so- deloval še pri nastajanju operete, kjer sem igral violi- no.« Danes se Franc Rozman v nočeh brez sna rad spomi- nja tudi Gobčeve operete Planinska roža in Preglove Srce nikoli ne laže. »Zbore in skupine morajo skupaj držati pristni odno- si,« pravi Franc Rozman. Če zavrti film, se spomni, kako so šli nekdaj fantje po konča- nih vajah zapet še kakšno podoknico, ali pa so na trgu v Slovenskih Konjicah stopi- li v krog in peli do jutra. Radi so peli, veliko so nastopali in aplavz jim je bila največja nagrada. Danes 67-letnega Franca Rozmana, ki so ga mnoga priznanja po krivem obšla, je bolezen priklenila na posteljo, že nekaj let je tudi v večni temi, a še vedno sanja, kako bo pripravil no- vo opereto in ustanovil zbor. Z dobro voljo zmaguje bole- zen in temo. MATEJA PODJED Vse zvezde na ledu Na ledeni ploskvi mestnega parka v Celju se je predstavil sovjetski ansambel v reviji »Vse zvezde«. V odlični koreografiji Tatjane Tarasove, ki je lansi- rala več odhčnih sovjetskih drsalcev, ki so postali evropski, svetovni in olimpijski prvaki, so se v reviji predstavili: Jurij Ovčinikov - večkratni pivak Sovjet- ske zveze in evropski prvak, trikratna mladinska sve- tovna prvakinja Elena Krakanova in še več drugih znanih imen. Tako je zavod Golovec še enkrat pripravil nepo- zabno predstavo Celjanom in okoličanom. L. KORBER Prvaki Popove Šapke Konjiški taborniki na zveznem tekmovanju Taborniki iz konjiške ob- čine, ki so se minuli teden udeležili zveznega tekmo- vanja v taborniških aktiv- nostih na Popovi Šapki, so se vrnili domov kot prvaki. Na Popovi Sapki so se po- merile ekipe iz vseh repu- blik, Slovenijo pa so zastopa li Konjičani, ki so se tegi tekmovanja udeležili že četr tič. Taborniki so nastopili v biatlonu, veleslalomu, san kanju, topografiji, postavlja- nju šotorov in v signalizaciji Ekipo, kije imela 18 članov tabornikov, sta vodila Dragi ca Krančan in Emil Mumel. V sankanju je bila pri de kletih prva naša Simona Krančan, pri fantih pa jt prav tako prvo mesto, zase del Janez Skerbinek. V biat- lonu je bila med našimi naj- boljša Simona Nagode ni sedmem mestu, pri fantih p« Boris Majcen na petem me stu. Simona Krančan pa sej' odrezala zlasti pri veleslalo- mu, kjer je bila prva, KatjJ Krančan pa tretja. Tudi v ve leslalomu pri fantih je prvO mesto zasedel Janez Skerbi nek, Damjan Kejžar pa je bi drugi. Pri starejših fantih j' bil Boris Majcen v veleslalo mu drugi, Darja Bračun pl tretja pri starejših dekletih- V skupnem plasmanu j* ekipa dosegla prvo mesta ekipno pa prvi mesti v sai^ kanju in veleslalomu, v sH; nalizaciji so bili KonjičaH' drugi, tretji pa pri postavlja' nju šotorov in v biatlonu. Brez dvoma je taks«! uspeh rezultat dolgotrajnel" in strnjenega ter strokovn' ga dela z mladimi. ^ Manj težav kot pred letom Komunalno poilletle Šentjur posluje boljše Posebno dobrih rezulta- tov v šentjurskem Komu- nalno obrtnem podjetju tu- di po zadnjem zaključnem računu nimajo, vendar je položaj precej boljši kot pred dobrim letom, ko so imeli izgubo. Kazalci poslo- vanja v okviru načrtova- nih, nekaj denarja pa jim je ostalo tudi za sklade. Menijo, da je največji uspeh ta, da so zaposlili ne- kaj novih, strokovno uspo- sobljenih ljudi, s katerimi so lahko tudi svoje delo zastavi- li bolj kakovostno. V prete- klih letih je bila glavna ovira pri zaposlovanju novih de- lavcev nizek osebni doho- dek. Ta še vedno ni privla- čen, vendar se izboljšuje in od lanskih 99.000 dinarjev so januarski povprečni osebni dohodek dvignili na 13.000 dinarjev. V precejšnjo po- moč pri izboljšanju stanja jim je bila komunalna skup- nost, saj so preko nje dosegli ekonomske cene svojih sto- ritev. Tako so s ceno vode in kanalščine pokrili osnovne stroške, česar v prejšnjih le- tih ni bilo. Tokrat lahko res- nično govorijo o najdražji vodi v regiji, čeprav so o tem govorili že v preteklih letih. V Šentjurju namreč nimajo dovolj lastnih vodnih virov, zato vodo kupujejo v Celju in Šmarju, najdražje pa je prečrpavanje. Oskrba je naj- slabša v samem Šentjurju, kjer naj bi v naslednjih letih težave rešili z vodovodom Kozarico. Odprta pa ostajajo nekatera druga vprašanja kot je na primer čistilna na- prava v Šentjurju in toplo- vodna napeljava. Vse to bo- do lahko rešili šele v prihod- njem srednjeročnem ob- dobju. V samem Kom.unalnem podjetju pa bodo, poleg po- vezovanja s komunalno skupnostjo in izvajanja nji- hovega programa, poskrbeli za obnovo mehanizacije, za dograditev poslovnega pro- stora v Podgorju in za šte- vilčno okrepitev, saj naj bi bilo do leta 1990 v podjetju 130 zaposlenih. Ti pa naj bi imeli tudi precej boljše oseb- ne dohodke kot doslej, saj z njimi za 20 odstotkov zaosta- jajo za povprečjem panoge, pa tudi za vsemi ostalimi de- lovnimi organizacijami v ob- čini. T. CVIRN ,9 HHAREC 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 7 v SPOMIN Karel Jug Množice Celjanov, druži- na, prijatelji, športniki in telesnokulturni delavci so se včeraj na pokopališču na Tcharjih poslovili od dolgoletnega športnega delavca in pedagoga, Kar- la Juga. S svojo veliko energijo, tako značilno za njegovo dolgoletno delo, ni mogel premagati bo- lezni. Ime profesorja Karla Ju- ga je bilo vseskozi poveza- no s športom, telesno vzgojo in razvojem šport- no-rekreacijske dejavnosti v Celju. Dejansko je tem področjem posvetil vse svoje življenje. Ob zadnjem temeljitej- šem pogovoru sredi janu- arja, po končani proglasi- tvi najboljših celjskih športnikov, je z veliko lju- beznijo pripovedoval o svoji največji ljubezni, de- lu na telesnokulturnem področju. Žalosten je bil, da celjski šport ni več tisto kar je bil, pa čeprav so po- goji boljši. Takoj je prista- vil, da ni vse tako črno, kot izgleda. Prihajajo mladi, ki i vehko obetajo, je dejal, sa- mo pravilno je treba z nji- mi delati, jim pomagati, jih voditi in jih vzgajati. Če kdaj, lahko tokrat za- pišemo, da je z njegovim. odhodom nastala na po-' dročju telesne kulture v! Celju, okolici in tudi v slo-1 venskem prostoru prazni-' na, ki jo bo resnično težko i zakrpati. Kljub bolezni je v zadnjih letih izjemno stro- i kovno in podkovano, z' njemu lastnim znanjem, ■ začel sistematično ureje- j vati področje športne zgo- \ dovine našega mesta, i Zbrani dokumenti o na-: Stanku in razvoju številnih celjskih športnih panog i bodo trajen spomenik nje-; govemu delu. Iz teh doku- ] mentov se bo dalo začeto; delo tudi nadaljevati. \ Življenje je zapisal peda- i goškemu vzgajanju naj-1 mlajših, s posebnim po-j udarkom na področju te-j lesne kulture. Samo zdravi človek - zdravje pa zago-^^ tavlja tudi športno udej-^j stvovanje - je lahko sposo-; ben za dobro opravljanje' delovnih nalog in za druge j izjemne napore. To je bilo; njegovo vodilo vse od ta-! krat, ko je kot eden redkih I Slovencev prvi končal znamenito šolo za telesno kulturo takoj po vojni v Beogradu. Bil je pedagog, športni delavec v klubih, opravljal je funkcije v naj- višjih repubhških in tudi zveznih telesnokulturnih telesih, ob tem pa je še vedno našel čas, da je so- bote in nedelje preživel de- lovno na športnih igriščih. Z njih je poročal za ljub- ljansko Delo, ljubljanski Radio, pred mnogimi leti za Polet, pisal strokovne članke, sodeloval povsod; kjer so cenili njegovo stro- kovno in natančno delo. Vrsto let je bil sodelavec Novega tednika in Radia Celje. Za svoje delo je do- bil, med drugimi številni- mi priznanji, tudi najvišje slovenske športno prizna- nje Bloudkovo nagrado. Za profesorjem Karlom Jugom je v celjskem špor- tu in telesni kulturi ostala, velika vrzel. 1 90 let prostovoljnega gasilskega društva Velenje Pred kratkim so v nabito polni dvorani gasilskega do- ma v Titovem Velenju velenj- ski gasilci proslavili 90 letni- co obstoja svojega društva. Na zboru so manjkali le pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, razen predsednika krajevne skupnosti Staro Velenje pa tudi predstavniki občine. Gasilsko društvo, ki šteje 134 članov (77 članov, 24 čla- nic, 10 mladincev in 22 mla- dink, 21 pionirjev in en pod- porni član) je bilo lani klicano na pomoč 42 krat, od tega 29 krat zaradi požarov, pomagali pa so tudi pri prometnih nez- godah, iskali pogrešane utop- ljence ter pri reševanju opravi- li skupaj več kot 6 tisoč udarni- ških ur. V načrtu za letos imajo 21 nalog, poleg rednih vaj in teča- jev prve pomoči tudi preglede podstrešij, na osnovnih šolah Antona Aškerca in Gustava Ši- liha pa bi radi ustanovili krož- ke »Mladi gasilec« Radi bi tu- di rešili pereče vprašanje v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, kjer je z raztezalno lestvijo do visokih stolpnic do- stop skorajda nemogoč, skrbi pa jih tudi, da na velenjskem gradu že več kot eno leto ne deluje gasilska sirena. Na občnem zboru ob 90-let- nici so podelili tudi priznanja Gasilske zveze Slovenije, za 10, 20, 30 in 40 let udejstvovanja v društvu ter odlikovanja in pla- kete gasilcem veteranom. Na sliki: dobitniki priznanj ob 90- letnici. L. OJSTRŠEK 15 let PD Prebold V teh dneh praznujejo 15-letnico obstoja društva planinci PD Prebold. 10. marca 1972 so ljubitelji na- rave v Preboldu ustanovili planinsko društvo in za pr- vega predsednika izvolili Adija Vidmajerja. Pobuda za ustanovitev je takrat pri- šla z mladinskih vrst, po- sebno še iz sekcije šolskega športnega društva, ki je že imelo svojo planinsko sek- cijo. V novo društvo se je takrat vpisalo 307 pionir- jev, 46 lovcev, 40 jamarjev in 50 drugih članov. Za njimi je 15 let uspeš- nega dela, ki ga je v nekaj vrsticah nemogoče našteti. Omenimo samo adaptacijo stare osnovne šole v Mariji Reki v prelep planinski dom. F. J. Več zanimanja za celjski spodnji grad Za celjski spodnji grad, gre za štiristo let staro stav- bo, ki že leta in leta propa- da, in za 1,5 hektara povsem neizrabljenih zunanjih po- vršin v najlepšem območju mesta, se zanima vseveč or- fanizacij. Kot je na nedav- nem novinarskem pogovd- ni, ki ga je pripravila celj- ska socialistična zveza, po- vedal predsednik projekt- nega sveta za obnovo celj- skega spodnjega gradu Sta- ne Seničar, je izvršni svet že sprejel programsko zasno- vo o vsebinski ureditvi ob- jekta, ki obeta strokovno fešitev gradu. Po mnenju projektnega sveta bo moral biti projekt del celjskih razvojnih načr- tov, interes za oživitev objek- ta pa naj bi spodbudili tako celjskem območju kot v '■^publiki in zunaj nje. Na ta J^a^in naj bi namreč pripelja- l v Celje tudi čimveč tujega 'kapitala. Da je to izvedljivo Pnča med drugim podatek, da se je med prvimi intere- senti oglasil Izobraževalni ^^nter Službe družbenega ^f^jigovodstva Jugoslavije, ^ozd Merx pa želi za svoje Potrebe odkupiti kar celo etažo. J Projektni svet se je odločil, bo do konca aprila pripravil J^iovno gradivo o tem, kaj naj ^ ^ gradu sploh bilo. Zatem razpisal natečaj za poslov- -Podjetniško vsebino oziro- interesni natečaj. Odloči- o tem, kdo bo našel svoj gJ^^tor v celjskem spodnjem j^^adu, bodo temeljile na eko- jj^^^skih računih. To pomeni, fiju^^ projektni svet pri izbira- "^teresentov ne bo zapiral 1^V^raj občinskih meja, kjer so ^ f^ekateri sprva očitali. Kan- didiran bodo lahko tudi po- slovni partnerji celjskih orga- nizacij. Do obnove in ureditve ob- jekta, projektni svet se zavze- ma za etapno urejanje, se bodo morali'izbrani kandidati opre- deliti sami. Že na začetku pa bi, po mnenju projektnega sve- ta, morala biti opredlejena po namembnosti najmanj polovi- ca vseh površin. Po zaključe- nem interesnem natečaju bo projektni svet razpisal tako imenovani klasični natečaj ozi- roma urbanistično-arhitekton- ski natečaj. Osnovni namen obnove celjskega spodnjega gradu pa je obogatitev poslov- nega, kulturnega in zabavnega življenja v Celju ter ohranitev zgodovinskega spomenika oz. poravnava dolga do kulturno zgodovinske dediščine. V.E. OBČINSKA KONFERENCA SZDL CELJE in OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST CELJE objavlja RAZPIS O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJ »INOVATOR CELJE 1986« * 1. Za nagrado »Inovator 1986« lahko kandidirajo delav- ci v združenem delu in drugi delovni ljudje občine Celje, ki so v letu 1986 uresničili dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. 2. Nagrade in priznanja podeljujemo: - Inovatorjem množične inventivne dejavnosti za inovacijske dosežke - Strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali nove organizacije v proizvodnjo in poslovanje - Razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnej- ša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organiza- cij združenega dela občine kot družbenopolitične skupnosti. - Organizatorjem inovacijske dejavnosti za posebne uspehe pri pospeševanju inovacijske dejavnosti. 3. Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo: - komisija za inventivno dejavnost - delavski sveti in drugi samoupravni organi - družbenopolitične organizacije - društva - posamezniki. .4. Prijava mora v pismeni obliki vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja - opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge - podatke za vrednotenje: uporabnost ter izvirnost in izračune koristi. 5. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priz- nanj bo podeljeno največ: - pet nagrad po 80.000 din s plaketami in 10 nagrad po 40.000 din s priznanji inovatorjem množične in- ventivne dejavnosti - tri nagrade z diplomami po 80.000 din strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za razvijanje in uvajanje novosti v proizvodnjo in poslovanje - tri nagrade po 80.000 din z diplomami razvojno raziskovalnim delavcem za razvojno raziskovalna dela - nagrada 80.000 din in diploma organizatorju ino- vacijske dejavnosti. 6. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje - Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Celje, Gregorčičeva 5 a, do 15. aprila 1987. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v sredstvih obveščanja. - Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko ' dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Celje. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST OELJE objavlja NAGRADNI RAZPIS »MLADI ZA NAPREDEK CELJA« Namen razpisa je spodbuditi mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela raziskovalnih krožkov in druga raziskovalna dela mladih. Na razpis se lahko prijavijo: - učenci srednjih in osnovnih šol v občini Celje - ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski in izvenšolski dejavnosti - kmečka mladina. Uspešnim krožkom, mladim raziskovalcem in mla- dim inovatorjem ter njihovim mentorjem bomo po- delili diplome in denarne nagrade. Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načr- tom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni mo- rajo biti viri, strokovna pomoč in uporabljena litera- tura. Elaborate bomo shranili v posebnem oddelku Knjižnice E. Kardelja v Celju. Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in koristnost, izvirnost in pogoji nastanka. Rok za prijavo predlogov je 5. maj 1987. Podelitev nagrad bomo izvršili v okviru »Dnevov mladih razi- skovalcev«. Prijave sprejema Občinska raziskoval- na skupnost Celje, Strokovna služba SIS Celje, Gre- gorčičeva 5 a. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAREC 19 Za kič ne bo prostora Maja prodajna galerija upodabljajoče umetnosti s prizadevanjem Likovnega salona Celje, oziroma Zavoda za kulturne prireditve pod čigar streho le-ta sodi, in z začetno gmotno pomočjo kultur- ne skupnosti Celje, naj bi predvido- ma maja na Tomšičevem trgu 11 v Celju odprli prodajno galerijo. S tem bi uresničili želje in potrebe mnogih ljubiteljev umetnosti, ki so do- slej kakšno umetniško delo lahko ku- pili le v Ljubljani ah Mariboru, v tam- kajšnjih prodajnih galerijah, ali zadnji dve leti na prodajni razstavi »Utrinek slovenske likovne tvornosti« v Likov- nem salonu. Prodajna galerija v Celju pa bo po svoji zasnovi povsem svojstvena, ali ena redkih tovrstnih galerij na Sloven- skem. Njen moto bo: ponujati kupcem izključno kakovostne umetniške ek- sponate upodabljajoče umetnosti. Za začetek bodo poskusili le s likovnimi deli, slikami manjšega m srednjega formata, malimi plastikami in grafika- mi. Likovna dela bodo prodajali u- okvirjena. Unikatni nakit, unikatni uporabni predmeti, kot na primer keramika, svetila, potiskana svila, umetniški ko- ledarji in plakati, pa bodo izpolnjevali področje prodaje uporabne umetnosti. Prav tu čaka Likovni salon veliko dela in dogovarjanja za sodelovanje z založ- niki. »Brez dvoma bo začetek težak. Sprva bo veljalo poskusiti z deli že znanih in uveljavljenih avtorjev, da bomo zaorali ledino,« razmišlja o no- vosti kustosinja Likovnega salona Ce- lje Alenka Domjan, ki prevzema odgo- vorno nalogo in upa tudi na dobro vo- ljo in pripravljenost ustvarjalcev pri odkupu njihovih del. Tudi zasebniki bodo lahko galeriji ponudili v odkup dela zlasti priznanih starejših likovnih umetnikov: slike, grafike in plastike, vendar pa ne predmete einološke vrednosti V prodajo bodo vzeli le tista dela, kijih bo predhodno odobrila po- sebna komisija, sestavljena iz članov programskega sveta Likovnega sa- lona. Adaptacija prostorov za prodajno gale- rijo na Slomškovem trgu 11 je veljala 7,73 milijonov dinarjev, ki jih je pri- spevala kulturna skupnost Celje. Za manjšo, dodatno preureditev, da bo dostop v galerijo bolj neposreden, pa bo potrebno zbrati še nekaj dodatnih sredstev, tri do štiri milijone dinarjev pa tudi za notranjo opremo prostora, velikega 42 kvadratnih metrov. Prodajna galerija v Celju naj bi tako zapolnila vrzel na tem področju, hkrati pa pridala svoj delež tudi k turistični ponudbi mesta ob Saviji. Odprta bo celo leto, od 11. do Ig. ure. Za kič v prodajni galeriji ne bo pro- stora. Njen namen je hkrati tudi osve- ščanje kupcev in obiskovalcev za izbor kakovostnih umetniških del. Svoje bo prinesel tudi čas. Obeti so dobri. ^______.MATEJA EOD JED Svež prilem za kulturo Pestre teme seminarja za kulturne animatorje Seminar za ku' .urne animatorje, zasnovan na praktičnih dognanjih, naj bi bil v pomoč in v spodbudo kulturnim animatorjem v delovnih organizacijah. Pripravlja ga Delav- ska univerza Žalec v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Celje, Zavodom za kulturne prireditve in občinskimi sindikalnimi sveti Celje, Žalec, Konjice, Laško in Šentjur. Se- minar bo trajal teden dni. Kulturni animatorji se bodo srečali prvič 20. marca popoldne v domu SLO v Žalcu na okrogli mizi o kulturi. Po- govora se bo udeležil tudi književnik Ciril Zlobec. Udeleženci seminarja bo- do naslednji dan poslušali teme o vo- denju kulturnih prireditev, sociologiji kulture in še nekatere druge. Gledali- ški trenutek s praktičnim prikazom vaje sta temi za 24. marca, nato bodo seminaristi spoznavali glasbeno umet- nost s praktičnim prikazom vaje meša- nega pevskega zbora France Prešeren Celje. Četrtek, 26. marca bo v zname- nju filmske umetnosti. Predavanje z ogledom filma bo v Celju, naslednji dan bo tema namenjena likovni umet- nosti in ogledu razstave v likovnem salonu v Žalcu. Sklepna prireditev bo v kulturnem domu v Smartnem ob Pa- ki, kjer si bodo seminaristi ogledali Županovo Micko v izvedbi amaterske- ga gledališča Pod kozolcem in po raz- govoru o predstavi prejeli tudi priz- nanja. Brez dvoma gre za novo, svežo obli- ko seminarja za kulturne animatorje, ki jo gre pohvaliti še posebej zavoljo pestrosti tem in načina druženja teori- je s prakso. Pri tem so bili organizator- jem v veliko pomoč ugledni politični in kulturni delavci celjske regije, ki bodo vodili predavanja in razgovore po praktičnem prikazu katere od de- javnosti. Pri Delavski univerzi v Žalcu priča- kujejo velik odziv in če bo seminar uspel, bodo s takšno dejavnostjo na podlagi izbranih izkušenj nadaljevali tudi v prihodnje. MATEJA PODJED Komedija, tokrat po irsko Dramska skupina kulturno- umetniške^a društva Anton Aškerc iz Šmarja bo svojemu ob- činstvu ponudila novo gledali- ško predstavo. Tokrat bo to ko- medija klasika irske dramatike Johna Millingtona Synga Vražji fant zahodnega sveta. Premierna predstava bo v petek zvečer v šmarskem Domu kulture. Komedija zbada in zabava na ra- čun irskega bahaštva in junačenja, dogajanje pa je postavljeno med podeželske posebneže ob zahodni obali Irske. Delo je zrežiral Jože Cakš, v predstavi pa nastopa dvanajst čla- nov šmarskega gledališkega an- sambla, glavne vloge pa so zaupali Igorju Habjanu, Tanji Jurjec, Jo- žetu Gojtanu in Branki Černezel. Za scensko opremo je poskrbel Peter Planinšek, za glasbeno opre- mo Caci Cerjak, kostume pa si je zamislila Anka Novak. Predstavo bodo v Šmarju ponovili v ponede- ljek, torek in v sredo zvečer. M. A.. Srečanje v Konjicali Trinajstič zapeli ženski zbori Zveza kulturnih organiza- cij v Slov. Konjicah je prire- dila v počastitev dneva žena revijo ženskih pevskih zbo- rov. Prireditev je bila v nede- ljo, 8. marca popoldne v Kul- turnem domu. Predstavilo se je šest zborov, od tega trije domači, povabili pa so še zbo- re z Slov. Bistrice, iz Starš in Šentjurja pri Celju. Prvi je nastopil domačin, ženski zbor z Slov. Konjic, pod vodstvom Darinke Ivačič. Iz- vajal je tri pesmi zvočno, do- bro izenačeno, z dokaj jasno izgovorjavo in s smiselno in- terpretacijo. Naslednji je bil zbor KUD Alojz Colnarič iz Starš, ki ga vodi Stanko Col- narič. Tudi ta zbor je zapel tri pesmi z odtehtano dinamiko in z okusno muzikalnostjo. V tej vrsti je bil najmlajši zbor iz Loč, ki deluje komaj dobro le- to. Prizadevna Jožica Hanžič je pravilno izbrala preproste ljudske pesmi, ki iz razumlji- vih razlogov še niso bile dode- lane, a kažejo na lepo perspek- tivo. Navdušenja ne manjka, glasovi so mladostno sveži in tako je možnost solidnega raz- voja podana. Ženski zbor iz Slov. Bistrice z zborovodjo Vinkom Godcem ni imel srečne roke pri izbiri programa, ki mu je tudi manj- kalo temeljitejše izdelanosti. Črnska duhovna »Amazing Grace« je bila problematična v jasnosti, interpretaciji in izgo- vorjavi. Sicer pa se je tudi ta zbor lepo uveljavil. Zelo lepo se je predstavil zbor iz Zreč. Zborovodja Franci Kovač je izbral pester program, ki ga je solidno izdelal s primernimi kontrasti v tempu m dinamiki. Zadnji je nastopil zbor Skla- dateljev Ipavcev iz Šentjurja pri Celju. Uspešno ga vodi Franc Klinar. Po zahtevnosti in dodelanosti je prednjačil. Zelo dobro je bila izvedena zahtevna Ave Maria Zoltana Kodalyja, učinkovito pa je pri- reditev zaključila »Igra iz Ko- navlja« v priredbi Emila Glav- nika. V celoti smo opazili dobre zborovodje, ki so več ali manj uspešno pripravili svoje zbore za nastop; vsi imajo dobro ma- nualno tehniko dirigiranja, s pripombo, da bi mogle biti kretnje ponekod bolj skromne. Pevska tehnika večine zborov je solidna tako v pogledu diha- nja in s tem zvezanega frazira- nja kot tudi v pogledu nastav- ka tona. Ni kričavosti, pač pa bi si želeli več dinamične raz- nolikosti, skrbi za plemenitost zvoka n jasno izgovorjavo. Vse kaže, da se utegnejo zbori lepo razviti v kvalitetne skupine z reprezentančnim programom. Spričo dejstva da je bilo v nedeljo XIII. srečanje ženskih pevskih zborov menimo, da so Slovenske Konjice na najboljši poti, da postanejo središče le- pega ženskega zborovskega petja. Poudariti velja, da so se prireditelji potrudili, daje sre- čanje potekalo organizacijsko brezhibno. Ne smemo prezreti, da so srednji del sporeda izpolnili učenci osnovne šole Dušana Jereba s priložnostnimi recita- cijami, ki so bile uglašene na dan žena, in z okusnim glasbe- nim vložkom. EGON KUNEJ Revija pevskih zborov občine Celje v soboto 14. marca organizira Zveza kulturnih organizacij Celje v Narodnem domu v Celju občinsko revijo odraslih pevskih zborov občine Celje. Na reviji bo sodelovalo 22 pevskih zborov, ki se bodo občinstvu predstavih na dveh koncertih, ob 17. in 19,30. uri. Koncertiranju zborov bo prisostvovala tudi strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali znani glas- beni pedagogi: Ivan Vrbančič iz Maribora, Franc Plohi iz Rogaške Slatine ter Klavdij Koloini iz Ajdovščine. Ž. B. Komorni zbor povabljen na Nizozemsko v nizozemskem mestu Arnhem bo letos od 29. juni- ja do 4. julija tekmovanje mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških pev- skih zborov iz Celja. Zbori se na tem tekmova- nju predstavijo z obvezno pesmijo nizozemskega skla- datelja ter s štirimi pesmimi iz zakladnice klasične, na- rodne in umetne zborovske literature. Komorni zbor Celje se je odločil, da bo na ta način obeležil desetletnico odkar je zbor prevzel prof. Vid Marčen. Temu pa bodo po- dredili tudi delo zbora, saj želijo na najboljši možen na- čin predstaviti Celje na Nizo- zemskem. ________________________ ^ aa. Po premieri gostovanja Pred kratkim so mladi gledališčniki, ki delujejo pod okriljem kulturnega društva Piv varne Laško, uprizorili Brešanovo komedijo Smrt predsednika hišnega sveta. Premiero imeli v veliki dvorani Pivovarne Laško, ki so jo delavci obeh izmen nagradih z burni aplavzom. Mladi igralci, ki že nekaj let delajo pod mentorstvom igralke Ljerke Belak,' dvignili raven igranja. K temu pa je svoje prispevalo tudi zelo načrtno delo z mladimi pre) občinske kulturne skupnosti, ki je organizirala že vrsto seminarjev za člane ljubiteljsK gledaliških skupin. Z Brešanovo komedijo bodo gostovali tudi v drugih krajih občine, S pravijo, da ponudbe kar dežujejo. To pa je največje priznanje za njihov trud. Na sliki: Prizor s predstave Brešanove komedije Smrt predsednika hišnega sveta. BRANE MAČ^ PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje: V četrtek, 12. marca in petek, 13. marca ob 10. uri Friedrich Diirrenmatt. ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA. V ponedeljek, 16. marca ob 12. in 19,30. uri, v torek, 17. marci ob 12. in 18. uri ter v sredo, 18. marca ob 12. uri Miloš Mikeln VEČERJA V VILI P. Na-rodni dom Celje: V četrtek, 12. marca ob 19.30 uri VI abonmajski koncert violinista Ilje Gruberta in pianista Kon stantina Bogina. V soboto, 14. marca ob 17. in 19,30 uri Občinska revij odraslih pevskih zborov celjske občine. Predstavilo se bo 2 pevskih zborov. Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V četrtek, 12 marca ob 19,30 uri literarni večer proze in poezije Edija Einspi elerja. V petek, 13. marca ob 20. uri Jazz klub, nastopil bo Ratk( Divjak kvartet. V soboto, 14. marca ob 20. uri otvoritev razstave slikarskil del Katje Kalajdžiski iz Šentjurja. V sredo, 18. marca ob 19. uri tematski glasbeni večer. Pionirski dom cvetke Jerinove Celje: V četrtek, 12. marca ol 17. uri. Občinska revija pionirskih folklornih skupin občin« Celje. 1 Dom kulture Titovo Velenje: V petek, 13. marca ob 19,30. uri bo koncert kantavtorja Marijana Smodeta. V soboto, 14. marca ob 19,30 uri bodo člani amaterskega gledališča iz Titovega Velenja uprizorili Nušičevo GOSPO MI- NISTRICO. V sredo, 18. marca ob 19,30 uri bo nastopila plesna skupina ARRUBA s predstavo OPROSTI, NA PRSTU MI STOJIŠ. Osnovna šola Skomarje nad Zrečami. V soboto, 14. marcaj ob 17. uri bodo člani domače mladinske gledališke skupine' uprizorili Partljičevo delo NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI. Zdravilišče Rogaška Slatina: V četrtek, 12. marca ob 19,30. uri bo v Zdraviliškem domu koncert pihalnega orkestra ir Slovenskih Konjic. V petek, 13. marca ob 19,30 uri bo v Muzeju grafične umetno- sti otvoritev razstave in koncert flavtista Vjekoslava Lackovičaj in kitarista Branka Katuliča. Dom kulture Šmarje pri Jelšah: V petek, 13. marca ob IP uri, v ponedeljek, 16. marca ob 18. uri ter v torek, 17. marca sredo, 18. marca ob 19,30 uri bodo člani gledališke skr domačega kulturnoumetniškega društva Anton Aškerc zorili delo Johna Mellingtona Syingea VRAŽJI : ZAHODNEGA SVETA. '] Dom kulture Rogatec: V četrtek, 12. marca ob 12. u bodo predstavili člani gledališkega krožka domače osno šole z delom Leopolda Suhodolčana FIGOLE-FAGOLE. Dom kulture Mestinje: V četrtek, 12. marca ob 17. uri se bodo predstavili učenci osnovne šole Bratstvo in enotnost iz Šentvida pri Grobelnem z igrico UŽALJENI MEDVEDEK V VRTCU »PRI STARI KOZI«. Člani gledališke skupine steklarske šole iz Rogaške Slatine bodo uprizorili delo Milana Dekleve MEGNETNI DEČEK. Člani mladinske gledališke skupine kulturnoumetniškega društva Jakob Sket iz Mestinja bodo pod vodstvom Maje Strašek izvedli recital s petjem in glasbo LJUBIM MLADOST. Zdravilišče Laško: V četrtek, 12. marca ob 19,30 uri bo nastopila gledališka skupina kulturnoumetniškega društva Pivovarne Laško z delom Iva Brešana SMRT PREDSED- NIKA HIŠNEGA SVETA. V petek, 13. m.arca ob 19,30 uri bo v zdraviliški dvorani koncetrt tamburaškega simfoničnega orkestra Železničarsko- prosvetnega društva France Prešeren iz Celja, ki ga vodi Srečko Cizej. j Muzej revolucije Celje: Do sobote, 14. marca je v razstav- nem salonu odprta razstava članov celjskega društva likovnih amaterjev »En avtor-ena slika«. Likovni salon Celje: Do 28. marca so na ogled likovna dela akademskega slikarja Jeneza Pristavca. Pivnica Zdravilišča Rogaška Slatina: Do 3. aprila razstavlja svoja likovna dela Pavla Predanič. Restavracija Nama Žalec: Do 18. marca si lahko ogledate prodajno razstavo portretov in tihožitij v oljni tehniki slikarja Jožeta Krambergerja. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V razstavnih prostorih celjske knjižnice je do 22. aprila na ogled razstava tehničnih priročnikov. Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje: Do konca meseca je v razstavnih prostorih velenjskega kulturnega cen- tra na ogled razstava tapiserij članov Združenja likovnih umet- nikov uporabne umetnosti iz Hrvatske. Laški dvorec: Do 15. marca si lahko ogledate razstavo »Japonski ekslibrisi« iz zbirke dr. Rajka Pavlovca. i NIAREC 1987 mmm lOVI TEDNIK - STRAN 9 Mbicije laškega turizma [*odobno kot v ostalih občinah našega niočja tudi v Laškem spoznavajo, da v preteklosti zanemarjali razvoj turi- čnega gospodarstva, da je vpliv zdra- liškega in ostalega turizma na splo- ti gospodarski razvoj občine premaj- n, da nimajo nosilca razvoja in da je ustrezna tudi organizacijska in do- dkovna povezanost gostinstva in tu- ima v občini. Da bi nadoknadili zamujeno, so v sred- eročnih in dolgoročnih planih razvoja ičine turizmu namenili bistveno več zornosti kot v prejšnjih obdobjih, sku- jo opredeliti tudi nosilca razvoja, v iz- lavi (VEKŠ Maribor) pa je tudi študija možnostih turističnega razvoja v ob- li. V Laškem, ki je srednje razvita turistič- , občina, dosegajo že nekaj let okoli 100 loč nočitev, to stanje pa je že vrsto let spremenjeno. Vse postelje v turizmu, edvsem pa v novem hotelu Hum, še so tako zasedene, kot bi lahko bile, Pi-. varna Laško, ki je opredeljena kot no- ka turističnega gospodarstva v občini, jansko svojih funkcij še ne opravlja, iško tudi nima turistične agencije, po- 1 je tudi prospekt... To je le nekaj ;tih nalog, ki jih bo treba najprej rešiti. ivovarna: v turizmu se še ivimo Največ dilem je bilo v občini okoli no- Ica razvoja turizma. Na papirju je bila to ■ nekaj let Pivovarna, kjer pa kaj kon- retnega doslej niso storili. Kljub temu, a so se tudi še pred kratkim v pivovarni ?raševali, kaj to nosilec sploh je, kakšni i morali biti programi razvoja in podob- 0, so v občini trdno odločeni, da je lah- 0 le pivovarna koordinator razvoja. Za- aj, je pojasnil Roman Matek! predsed- ik IS: »Pivovarna ima ime, tradicijo, dobro rganizacijo in ob tem, da ima ljudi nava- ine delati, tudi uspešno posluje. Pivo je roizvod za gostinstvo in turizem, s tem, o bi več pozornosti namenjali turizmu, a bi v Pivovarni ne skrbeli le za lastno jklamo, temveč bi Laško skozi ta proiz- )d drugod spozali tudi kot turistični raj. Ob tem, da bodo enkrat osnovni roblemi okrog razvoja turizma v občini išeni pa nam je tudi jasno, da bosta ti ejavnosti, namreč proizvodnja piva in irizem, po organizacijski plati tudi v pi- jvarni ločena. Počasi, a še vedno stežka, ». tega zavedajo tudi v Pivovarni. Prvi Tak, ki so ga storili, bo preureditev skega gradu in pridobitev kadrov.« Medtem ko v občini čakajo na študijo o izvoju turizma, pa vsaj na nekaterih po- ročjih, kar velja tudi za izvršni svet, ne kajo križem rok. Z ukrepom družbene- 1 varstva v Jadranu Radeče in sanacij- im programom v Savinji, potek oboje- 1 pa redno spremljajo, skušajo določene emike na področju gostinstva doseči prej. V pivovarni pa, kot že rečeno, Jnavljajo grad. Tone Turnšek direktor Pivovarne La- i.o: - Grad, ki naj bi bil nekak reprezen- itivni gostinski objekt, vključen v celo- ito ponudbo Laškega, bomo morda do- ončali do konca tega leta. Pri tem ne »islimo improvizirati, temveč urediti res Valiteten gostinski objekt, za katerega ičemo kadre s pomočjo gostinskih šol in avoda za napredek gostinstva iz Opati- •• Kasneje nameravamo pod gradom •■editi še slaro slovensko domačijo z strežno gostmsko ponudbo, kjer naj bi ^ozi vse leto predstavljali stare šege in avade Slovencev. To naj bi bil nekak ^metek našega ,turističnega' udejstvo- vanja, kjer izkušenj še nimamo. Znamo delati in prodajati pivo, turizem pa je za nas nekaj novega, zato iščemo kadre in se pri vsem skupaj še lovimo. Pri nosilstvu razvoja turizma si zaenkrat predstavlja- mo le nekakšno koordinacijsko vlogo, ni- kakor pa ne, da bi poskrbeli za kakšno drugačno združevanje vseh, ki se v kraju s turizmom že ukvarjajo. Upam tudi, da bo tudi študija, ki jo čakamo, pokazala na to, da so za vse, ki se s turizmom ukvarja- jo zavezujoče le naloge, kijih bomo skup- no opredelili in v tem smislu smo pri- pravljeni biti nosilci razvoja.« Nov hotel Večino nočitev v občini dosegajo v Zdravilišču Laško, kjer pa je v strukturi zdraviliških gostov kar 75 odstotkov takšnih, ki prihajajo z napotnicami. Ob tem, da nameravajo letos nekaj več nare- diti za ureditev okolice zdravilišča (horti- kulturna ureditev, preureditev vho- da . . .) je za prihodnost, če želijo v Laško privabiti tudi tujce, pomembna pred- vsem širitev. Po besedah Franca Peršeta, direktorja zdravilišča, je edina možnost širitve ob že obstoječem zdraviliškem objektu, med- tem ko nadaljnja gradna na nasprotnem bregu Savinje, za kar se zavzemajo neka- teri, zaradi pecejšnjih komunalnih pro- blemov in precej višjih stroškov gradnje ne pride v poštev. Tako bodo razen nove- ga bazena (olimpijske dimenzije), tega bodo gradili že letos, prihodnje leto na severni strani zdravilišča pričeli graditi nov hotel s približno 150 posteljami, s tem pa naj bi se struktura gostov tudi v tem zdravilišču bistveno spremenila. To so seveda načrti, kajti kako bo z denarjem za gradnjo še ni znano. Tudi od domačega gospodarstva ni kaj pričako- vati, saj naj bi to sodelovalo že pri izgrad- nji bazena, adaptaciji kulturnega doma in tudi adaptaciji planinske postojanke na Šmohorju. Poleg tega bodo morali v zdravilišču skupno z ostalimi v Laškem poskrbeti tudi za drugačno, pestrejšo po- nudbo in programe, zaradi neprimerne lokacije pa bi verjetno morali z drugačno hortikulturno ureditvijo poskrbeti, da bi hrup s prometne ceste in železnice zdra- vihške goste motil čim manj. Turistično društvo ne čalca Po načrtih sodeč se torej v Laškem obeta precej novosti, precej pa je bilo za ureditev in lepši izgled kraja storjenega v zadnjih nekaj letih (nov most, hotel, avto- busna postaja, trgovina, nekatere obnov- ljene fasade). Vse to prispeva, da občani drugače gledajo na svoj kraj, pravita Jože Stanič in Rudi Grosar, predsednik in tajnik turističnega društva Laško, ki pa tudi poudarjata, da se je Laško žal med zadnjimi turistično zdramilo in da se šele sedaj zavedajo pomena turizma in tega, da bi se recimo na policah trgovin našlo tudi kaj za turiste. Turistično društvo je tudi edino, ki ne čaka preveč nestrpno na novo študijo, saj za delo, ki so si ga zasta- vili, razen dobre volje in odrekanja ne rabijo kakšnih posebnih napotil. V delo društva hočejo tako povezati čimveč kra- janov in tudi delovnih organizacij, v zad- njem času pa tudi vse več mladih. Tako je bil lani ustanovljen močan turistični podmladek na osnovni šoli Primoža Tru- barja in nekaj mladih so na predavanjih že usposobili za vodiče zdraviliških go- stov. Posebno skrb namenjajo urejanju kraja, ki je vse bolj ocvetličen. Lani so skupno s hortikulturnim društvom (ki ga vodi direktor pivovarne) uredili celo Ti- tovo ulico. Tiskajo tudi nov prospekt in se trudijo, da bi v Laškem končno dobili tudi nekaj turističnih spominkov. V so- delovanju s krajevno skupnostjo in ko- munalo pa bodo organizirali tudi izdela- vo enotnih panojev za obvestila in re- klamne oglase v Laškem. Za vzgled pa so lahko laški turistični dru- štveni delavci vsem ostalim z organizaci- jo največje turistične prireditve na na- šem območju - Piva in cvetja. Redkoka- teremu društvu je namreč uspelo k orga- nizaciji pritegniti toliko organizacij zdru- ženega dela, gostincev in ostalih društev kot v Laškem. Brez podpore glavnega pokrovitelja, pivovarne in ostalih delov- nih organizacij namreč te prireditve ne bi bilo, ob tem pa so v zadnjih nekaj letih poskrbeli, da ta prireditev ni zgolj vese- lica. Laščani imajo tudi srečo, daje v okolici občinskega središča kar lepo število dru- štev, ki lahko pokažejo turistom boga- stvo naše dediščine. Med društvi v Reči- ci. Brezah, Trobnem dolu. Vrhu in Laži- šah pa gotovo izstopa Anton Tanc iz Ma- rija Gradca, društvo, ki vključuje približ- no 80 članov (od šestih pa do 80. let!) in ki je z svojo igro »Ohcet pa bo« pokazalo gostincem, kako se tudi lahko »služi« v turizmu. S svojimi petindvajsetimi pred- stavami (tudi na ohceti v Ljubljani in Rogaški Slatini) so pokazali model, kako goste zabavati in kako tudi (če je med gostinci seveda dovolj iznajdljivosti) več zaslužiti. A »Ohcet pa bo« ni edina pred- stava Antona Tanca, s katero lahko z et- nološkim in folklornim prikazom, v okvi- ru resničnega, brez koketiranja s publiko in njenim*trenutnim okusom in brez god- cev z industrijskimi instrumenti prikaže- jo nekaj iz naše bogate dediščine. Pred kratkim so na tak način v laškem zdravi- lišču prikazali domače koline, »na zalo- gi« pa imajo veselice po starem, kožuha- ški in mlatiški likof, plese, pesmi in šege ob ostalih delovnih navadah, običaje ob praznikih na vasi itn. ... Po načrtih, ki jih imajo, bi želeli vsaj štirikrat letno te običaje prikazati na večjih prireditvah v Laškem. Zaenkrat »rokavice«, ki jo je to društvo vrglo gostincem, ti še niso pobrali. Zakaj, ni znano, saj bi ti morali le nekoliko dru- gače pogrniti prte, vreči v lonce kaj do- mačega in - pobrati smetano ... Ali mor- da čakajo na študijo o razvoju turizma? Pesimistom, ki še vedno mislijo, da La- ško nima pogojev za razvoj turizma, pa le to, da jih razvpita in množično obiskana turistična vas Šentanjel tudi ne bi imela, če ne bi za to bilo med domačini tudi kaj interesa in volje za delo. Sploh pa tam v ponudbi nimajo niti približno tako kako- vostne prireditve, kot so te, kijih ponuja- jo amaterji iz Marija Gradca. RADO PANTELIČ Že nekaj let se v Laškem dogovarjajo idi o tem, da nujno potrebujejo turi- :ično agencijo. Letos bo tudi ta pro- lem rešen, saj bo po zagotovilu laških irističnih delavcev poslovalnico odprl ompas, po vesteh iz Izletnika pa tudi i celjska agencija. A tudi to še za večji riliv gostov ne bo dovolj, potrebni so amreč tudi konkretni programi... Precej možnosti imajo v občini tudi za razvoj turizma na kmetih, kjer pa je bilo doslej bolj malo narejenega. Jože Rajh, direktor zadruge: - Zaenkrat gre pri tem razvoju le za posamezne poizku- se in nič načrtovanega. Tudi v naši za- drugi tega razvoja ne spodbujamo pose- bej, tistemu, ki se želi s tem ukvarjati, pa pomagamo le tako, da morda lažje pride do kreditov. Problem je tudi, ker časi niso naklonjeni večjim vlaganjem. Morda bo več znanega potem, ko bomo dobili vrnjeno anketo, s katero želimo zvedeti, koliko je pravzaprav interesen- tov, ki bi se želeli s tem ukvarjati.« Kakršenkoli bo izid ankete, nekaj bo treba storiti, saj so v občinske plane med turistične upe uvrstili tudi turizem na kmetih. \omaa Maiek Tone Turnšek Franc Perše Jože Stanič Rudi Grosar Jože Rajb 10. STRAN - NOVI TEDNIK 12. MAREC 198) Tri vogale in četrtega pol Pogovor s kmetico ¥iao Koželj Iz Škofje vasi Kmetijo Koželjevih, po domače pri Miklavžu v Škofji vasi pri Celju, vodita kot lastnika do polovice mati in sin, toda ob našem obisku smo se lahko pogo- varjali le z materjo, kajti sin in snaha sta bila v služ- bi, triletni vnuček pa v var- stvu. Vida Koželj je prava kmetica, tako po svojem po- reklu in po tem, ko se je na Miklavževo kmetijo primo- žila iz Savinjske doline. Kmetija Miklavževih je bi- la stara in močna kmetija, še vedno tudi je, čeprav je pose- litev kmetijske zemlje zaradi razširjanja industrijskih in stanovanjskih objektov opravila svoje. To pa^ velja kar za vse območje Škofje vasi, ki je že nekaj časa po- daljšek samega mesta Celja. Pred dvema letoma ji je za- hrbtna in hitra bolezen vzela moža, dosti prekmalu, na Vi- din hrbet pa se je zvrnilo še dodatnih bremen, ob že si- ceršnjih, kot jih prenašajo še posebej, tudi danes in še vedno, kmečke žene. »V hlevu imamo 9 krav molznic, pa nekaj pitancev in telic. Lani smo oddali 20.000 litrov mleka, čeprav smo včasih oddajah tudi do 27.000 litrov. Ampak z od- kupno ceno mleka nismo za- dovoljni, premajhna je. Pa veste, še to se lahko zgodi v zbiralnici, da se z bolj čistim mlekom pomeša manj čisto, plačilo pride pa po povpreč- ju,« je Vida Koželj začela s predstavitvijo kmetije in osrednjega problema - ne- spodbudne odkupne cene mleka. Vida Koželj ni proti strož- jemu kriteriju pri higienski neoporečnosti mleka, želi si le boljše kontrole, kdo ima manj in kdo bolj »umazano« mleko. Ali se je položaj kmetice izboljšal, je bilo vprašanje z intonacijo na 8. marec. Vida Koželj: »Že res, da seje polo- žaj kmetice popravil, vendar pride na kmetico še vedno veliko dela. Tudi manj rok je danes na kmetijah, čeprav so stroji. Človeka za delo na kmetiji skoraj ne dobiš.« Kako pa potem zmorete, moško neumno vprašam in dobim nazaj (najprej smeh): »Kolikor zmoreš, toliko pač delaš!« Rana zaradi izgube moža se še ni zacelila. Prej sta si z možem porazdelila delo in je šlo lažje. On je bil v hlevu. Vida pri svinjah, v kuhinji, pri mleku. »Drug drugemu sva si po- magala,« pove Vida, »sedaj pa sem dopoldne sama, šele popoldne poprimeta sin in snaha.« In vendar pri Miklavževih zmorejo. Zmore Vida. Zmo- re zato, ker je kmetica po du- ši. Hlev je poln. Sin ima še dodatno veselje s konji. Menda bi zmogli še več, če bi imeli več zemlje. Že tako jo imajo nekaj v najemu, kar tudi ni poceni. Sin se je odločil, da ostane na zemlji. Tu pa je še vidno veliko veselje - triletni vnu- ček; tudi njen pomagač v hlevu, če je treba. Da bi le bilo zdravje - za vse in pose- bej za ženski del kmetije. MITJA UMNIK FOTO: EDI MASNEC Molža je praviloma skrb kmečke gospodinje. Tako je tudi pri Koželjevih v Škofji vasi. Lepše pa je, če »pomaga« triletni vnuček. Več konzumniii iaic Lansko poslovno leto so v temeljni organizaciji lastna proizvodnja šentjurskega Kmetijskega kombinata zaključili zelo uspešno. Lo- tili so se delnih širitev in prenove lastnih proizvod- nih zmogljivosti. Lanskih 100 milijonov dinarjev aku- mulacije pa jim daje spod- budo za vnaprej. Sicer pa nameravajo pove- čati jato kokoši-nesnic na farmi Slivnica, saj je povpra- ševanje po konzumnih jajcih vse večje. Doslej so imeli v Slivnici 90 tisoč kokoši, letos pa nameravajo jato povečati še za 26 tisoč nesnic. Tako bi že letos tržišču lahko ponu- dili 30 milijonov konzumnih jajc. Opustili bodo proizvod- njo konzumnih jajc v šent- jurski farmi in kokoši-nesni- ce nadomestili z jarkicami, tako da bi jih letno vzredili 65 tisoč. Letos bodo nadaljevali tu- di s prenovo sadovnjakov na Slomu, kjer se še vedno poz- na pozeba iz leta 1985. Hkrati z dosajevanjem sadnega drevja bodo menjali tudi sa- mo sestavo sadovnjakov. Na Slomu naj bi v prihodnje imeli le goste nasade, kar bi dajalo boljšo letino. ERNEST REČNIK Prav obrnjen dinar se obraste Rečnikovim Iz ŽIč pomagajo kmetovati stroji Kar krepko je treba zavi- hat« rokave, če kmetuješ na nekaj več kot sedmih hekta- rih zemlje, kjer je veliko de- la še v vinogradu, ki se raz- teza na 30 arih, če maha v hlevu 29 repov in imaš zra- ven še piščančjo farmo. Ludvik in Alojzija Rečnik iz Žič pri Ločah pa se dela ne ustrašita. V pomoč in veselje so jima tudi štirje otroci, če- prav je najmlajšemu komaj šest let. Rečnikovi so koope- ranti Kmetijske zadruge Slo- venske Konjice in z zadrugo dobro sodelujejo. Šest krav, ostalo pa pitanci, je lani pri- molzlo 18.500 htrov mleka, ki se pri Rečnikovih vedno odlikuje po visoki tolščosti, od 3,2 do 4,2 odstotka. »Skupni vzorec je, žal, pona- vadi slabši in tu je marsikak dinar izgubljen,« pravi go- spodar. Hlev so pri Rečnikovih po- sodobili, v glavnem z last- nim denarjem, delno pa tudi s pomočjo zžt^ruge. Delo jim lajšajo stroji ih Rečnikovi so zadovoljni, da so se pred leti povezali v strojno skupnost. »Dandanes bi bilo težko priti do kmetijskih strojev in strojna skupnost, če zaživi in če v njej vlada sloga, je naj- boljša pot do dobro obdela- ne zemlje.« Tako so kmetje v okolici s pomočjo kreditov kupili kombajn, krožno bra- no, trosilec gnoja in sejalnico za koruzo. Pred osmimi leti so za vse te stroje odšteli 12 milijonov dinarjev. »Bolje, da ne pomislim, koliko bi da- li zanje danes,« razmišlja Ludvik Rečnik. »V vseh teh letih ni nikoli prišlo med čla- ni strojne skupnosti do ne- sporazumov. Stroje smo raz- delili po kmetijah in se dogo- vorili, da tudi stroške za mo- rebitna popravila krijemo vsi. Drug drugemu tudi po- magamo in tako je delo pov- sod hitro opravljeno.« Gospodar Rečnik, kije tri- najst let bil tudi delavec v Konusu, kmetuje z ljubezni- jo, čeprav kmetijstvu še ved- no ni dobro postlano. »Z od- kupnimi cenami je še vedno križ,« pravi, »hudo drag je tudi reprodkcijski material« in doda čisto praktični pri- mer: »Še ni dolgo, ko bi mo- ral za nakladalko odvezati štiri bike, zdaj bi jih moral že pet. Drugo leto ... da ne go- vorim.« O teh problemih kmetje veliko razpravljajo. Tudi v zadružnem svetu pri Kmetij- ski zadrugi, katerega član je Ludvik Rečnik. Kadar se se- stane kreditni odbor, kjer je kmet Rečnik prav tako akti- ven, beseda kajpak nanese na denar, regres, obrestno mero. Če so kmetje dovolj glasni in složni, če argumen- tirano nastopajo, marsikaj tudi dosežejo. »Tako smo la- ni po daljši razpravi uspeli znižati visoke obresti za umetni gnoj. Vsak dinar mo- ra biti na kmetiji prav obr- njen, čeprav dohodek in -od- kupne cene najbrž še dolgo ne bodo šli vštric« MATEJA PODJED Tudi najmlajši Rečnikovi se že zanimajo za kmetovanje in radi priskočijo na pomoč pri lažjih delih. 12. MAREC 1987 mm mMm NOVI TEDNIK-STRAN 11 Stroge partijske kazni Ko sem prebral poročila no- vinarjev objavljena v »Delu« z dne 6. 2. 1987 m v »Novem ted- niku« z dne 19. 2. 1987 s seje OK ZKS Celje, na kateri so obravnavali odgovornosti za nastale razmere v Lik Savinja Celje sem bil presenečen zlasti nad zapisanima ugotovitvama: 1. Da so komunisti v Savinji opravili razpravo dovolj ko- rektno in 2. Da delovna skupina Ob- čin, komiteja ZK v postopku ugotavljanja odgovornosti v osnov, organiz. ZK ni vplivala na višino izrečenih ukrepov. Te ugotovitve pa pravgotovo ne držijo za osnovno organiza- cijo ZK DSSS, kjer že sam po- stopek ugotavljanja odgovor- nosti predvsem za vodstvo DO ni potekal v skladu z določili Statuta ZK Slovenije, posebej še 12. in 14. člena, ki sta bila v ^m primeru huje kršena. Že na prvem sestanku OOZK dne 6. 1. 1987 je v uvod- nih besedah član Občin, komi- teja nekolikokrat z zvišanim tonom povdaril, da bo Občin- ski komite ZK razpustil OO ZK, če le-ta ne bo izrekla »ustreznih« ukrepov najodgo- vornejšim vodilnim delavcem DO, medtem ko je nekoliko kasneje drugi član komiteja, ki je bil takrat prvič v LIK Savi- nji med razpravo izjavil, da vodstvu DO ni za verjeti nič več, ker govori neresnice in za- čel »deliti« partijske kazni po- semeznikom takole: »ti si kriv, zato predlagam, da se ti izreče opomin pred izključitvijo iz ZK, ti si kriv . . ., ti si kriv .. . itd., ne da bi navajal tudi dej- stva, napake, okoliščine, zara- di katerih za posameznike predlaga takšne ukrepe. V na- daljevanju zelo skromne raz- j|Drave članstva ZK se je ponov- no oglasil član komiteja ZK in insistiral, da OO ZK sprejme na tem sestanku sklep, da so bile poslovne odločitve vod- stva DO napačne, ob tem pa se članstvu ni predočila niti ena zgrešena poslovna odločitev vodstva DO. Jasno je, da OO ZK ni sprejela takšnega sklepa. Pod takšno presijo in pod vplivom »velike časovne sti- ske«, kot je to poudarjal član komiteja, kajti ocena je morala biti izdelana in sprejeta najkas- neje v šestih dneh, kakor da gre za neko rutinersko opravi- lo, se je nadaljevala razprava na tem sestanku. Kljub temu OO ZK ni uspela izoblikovati in sprejeti konkretnih partij- skih ukrepov, kar je povsem razumljivo, ker so se verjetno člani osnov, organiz. ob tem prvič tudi sami zavedali svoje odgovornosti pred zahtevno in odgovorno nalogo, ki se ne more rešiti kar na hitro, na enem samem sestanku. Ob zaključku sestanka je na predlog člana Občin, komiteja ZK osnovna organizacija eno- stransko določila sestav tovari- škega razsodišča, ker članom OO ZK ni nihče pojasnil, da se v skladu z določili 2. toč. 14. člena Statuta ZKS določajo to- variška sodišča ob sodelova- nju prizadetih članov ZK. Na- mreč, nihče izm.ed članov ZK, razen sekretarja OO ZK, takrat še ni posedoval novega Statuta ZK Slovenije. Po šestih dneh je bil nasled- nji sestanek OO ZK DSSS, na katerem je predsednik tovari- škega razsodišča prebral na Občin, komiteju sestavljene ocene in predloge ukrepov za posamezne odgovorne delav- ce, brez navajanja konkretnih dejstev in okoliščin (2. toč. 14. člena Statuta), na katere opira oceno in predloge ukrepov z opombo, daje razsodišče odlo- čilo, da z glavnim direktorjem Z. Perličem, ki zaradi bolezni na nobenem sestanku ni sode- loval, in njegovimi ožjimi so- delavci v zvezi z ocenjevanjem njihove politične odgovornosti ne opravi nikakršnega razgo- vora, ker to ni potrebno, kar pa je nedvomno huda kršitev ustreznih določil Statuta in moralnih norm. S politično oceno mojega de- la se ne strinjam, ker je le-ta nerealna, neobjektivna, je eno- stranska in (ne)korektna. Gle- de na način ugotavljanja moje odgovornosti oz. politične oce- ne o mojem delu (o uspešnosti opravljanja delovnih nalog pom. glav. dir. za OKP se še do danes z menoj ni nihče niti po- govarjal) in glede na sestav tri- članskega tovariškega razso- dišča, v katerem sta dva člana, ki ne izpolnjujeta pogojev, da bi lahko v mojem primeru so- delovala v razsodišču in oce- njevala moje delo, politična ocena mojega dela niti ni mo- gla biti drugačna - realna. Ko sem se na tem drugem sestan- ku OO ZK prijavil k razpravi in želel povedati razloge, zaradi katerih se ne strinjam, da pri oblikovanju ocene mojega de- la sodelujeta omenjena dva de- lavca, me je član Občin, komi- teja ZK prekinil in mi z odvze- mom besede praktično one- mogočil nadaljnje sodelovanje na sestanku, ki sem ga nato zapustil izredno prizadet. V zvezi z ugotovitvijo in predpostavko v »Novem tedni- ku« Celje o iT^tivih mojega iz- stopa iz ZK, ki se glasi: »če ne bi prehitel postopka, bi ga OO ZK na osnovi politične ocene izključila iz ZK« pa se bo se- kretar Občin, komiteja verjet- no še spomnil najinega razgo- vora dne 17. januarja 1986, ki sva ga imela na mojo pobudo v njegovi pisarni, kjer sem mu omenil tudi razloge, zaradi ka- terih nameravam izstopiti iz ZK. Med temi sem že takrat izpostavil zelo problematične razmere v LIK Savinji in ne- primeren odnos odgovornih občinskih forumov do te DO ter izrazil hkrati nujnost, da se o teh vprašanjih čimprej resno pogovorim.o, posebej pa o ka- drovski problematiki. Takrat se je tov. sekretar zavezal, da me bo najkasneje v nekaj dneh poklical na nadaljevanje razgo- vor^, do katerega pa žal sploh ni prišlo. O mojem namenu za izstop iz ZK in razlogih zanj vedo moji najožji sodelavci več kot leto dni. Zato bi bila boljša in realnejša ugotovitev v (NT) da sem prej »zamujal« z izsto- pom iz ZK kot pa »prehiteval«. Zaradi tega menim, da sta obe ugotovitvi (v Delu in NT), ka- kor tudi stališče OO ZK v zvezi z mojim izstopom nepravilni, toliko bolj, ker o dejanskih ra- zlogih, zaradi katerih sem se po 40 letih članstva v ZK izred- no težko in z veliko bolečino odločil za izstop iz ZK, OO ZK in Občinski komite ZK sploh nista razpravljala, OO ZK pa je z oceno razlogov, ki sem jih navedel v svoji izstopnici, na zahtevo sekretarja Občin, ko- miteja zavlačevala dva meseca in še do danes o njih ni raz- pravljala. Ob tem moram pove- dati, da sem kot član ZK na sestankih svoje OO ZK več- krat, zlasti v zadnjih dveh letih resno opozarjal na konkretne subjektivne vzroke v DSSS, zaradi katerih tudi nismo dose- gali boljših poslovnih rezulta- tov in zahteval, da jih na se- stankih OO ZK obravnavamo in ukrepamo, OO ZK pa je bila preobremenjena z oportuniz- mom, da bi bila za kaj takega sposobna. Tudi ta pojav bi mo- rali raziskati, analizirati in ugo- toviti prave vzroke takšnega stanja v tej OO ZK. Na sestankih OO ZK DSSS se je potencirano govorilo sa- mo o subjektivni odgovorno- sti, predvsem vodstva DO, medtem ko se o objektivnih vzrokih, ki so nedvomno glav- ni razlog za izgubo in za vse nadaljnje tegobe V DO, sploh ni razpravljalo in ne o subjek- tivnih vzrokih odgovornih de- javnikov izven DO, ki so prav tako v precejšnji meri odgo- vorni za nastanek takšnih raz- mer, v kakršnih se trenutno nahaja LIK Savinja. Tako je bila na sestankih OO ZK ustvarjena takšna politična klima, kakor da je vodstvo DO edino odgovorno za v.se, kar se je zgodilo z LIK Savinjo. Obravnavanje subjektivne od- govornosti in politična ocena dela nekaterih odgovornih de- lavcev je bila vse pfej kot strp- na in tovariška. Posledice takšnega postop- ka, ki m bil korekten so, da so tudi v primeru LIK Savinja še enkrat ostala mnoga pomemb- na dejstva, vzroki in okolišči- ne, ki so pripeljali to DO v takšno stanje neodkrita, ne- obelodaniena dejanska notra- nja razmerja in realni vzroki konfliktnih situacij, ki so jih povzročali posamezniki, kate- rim pa se še do danes ni nič zgodilo, da tudi tokrat ni uspe- lo izdelati dovolj objektivne ocene subjektivnih odgovor- nosti za nekatere odgovorne delavce. In, dokler bomo v Celju zapi- rali oči pred realnostjo in neiz- bežnostjo porajajočih se nega- tivnih družbenih pojavov, pri- stopali k reševanju konkretnih gospodarsko-političnih pro- blemov tako kot doslej, od pri- mera do primera ponovno sa- mo ugotavljali, da se nismo pravočasno prehudih in ukre- pali, dokler bodo v Celju upo- rabljena dvojna merila za oce- njevanje teh pojavov in posa- meznih odgovornih delavcev in funkcionarjev, vse dotlej se bomo vrteli v začaranem kro- gu in neuspešno reševali go- spodarsko-politične probleme. IVAN GRABRIJAN, Celje Zaskrbljeni železničarji o problemih celjskih že- lezničarjev vam že dolgo ni bilo treba pisati. Problemi so se začeli potem, ko je točno pred letom dni prišlo do za- menjave direktorja ŽTO Celje. Novi direktor je začel ure- jati kadrovske spremembe tako kot mu je odgovarjalo m to mimo samoupravnih postopkov (ustreznih razpi- sov in potrebnih komisij). Ostalo bi še nekako prene- sli, le to ne, da nam je hotel zamenjati tudi direktorja tozd za Promet, ki je rhed delavci (skupno 615) izredno priljubljen. Da bi izpeljal svojo zamisel, je že decem- bra 1986 pripeljal svojega bivšega delovnega tovariša iz Zidanega mosta in ga raz- poredil začasno v skupnih službah, dokler ne bi 18. marca (ko izteče mandat se- danjemu direktorju) prevzel dela in naloge direktorja na- šega tozd. Verjetno bi mu za- misel tudi uspela, če bi bil razpis, objavljen v vašem ce- njenem časopisu 18. decem- bra 1986, tak kot ga zahteva statut tozd za promet Celje. Ker pa je bilo v razpisu od- stopanje od statuta, je vmes posegel družbeni pravobra- nilec samoupravljanja in raz- pis se bo moral ponoviti, s tem pa se je odprla možnost tudi sedanjemu direktorju, da se nan| priglasi. Seveda se direktor ZTO ni hotel pomi- riti. Ker so se vse OOS izre- kle, da želijo, da tudi v na- slednjem mandatu vodi tozd sedanji direktor, je direktor ŽTO skušal vplivati na se- stanku OOZK tozd za pro- met. Ko pa je uvidel, da mu ne bo uspelo, je rekel članom ZK, da smo celjski železni- čarji nezorana njiva, ki jo je treba obdelati. Razpis za direktorja bo po- novljen, delavci pa žehmo, da se bo omogočilo sedanje- mu direktorju, ki je v prete- klih štirih letih zelo dobro vodil svoj kolektiv (za kar je ob Dnevu republike lani tudi prejel priznanje ŽTO Celje), da se bo lahko priglasil in da bo ponovno izbran. ^ Upamo, da se bodo naše želje uresničile, čeravno je direktor ŽTO zagrozil naše- mu sekretarju OOZK, da je že odločeno, da bo njegov kandidat postal direktor TOZD in, če ne bo šlo druga- če, bo pač moralo iti s pri- silo ...! Direktor ŽTO je bil, pre- den je prišel v Celje, na repu- bhškem sindikatu prometa in zvez, zato smo upravičeno pričakovali, da bo celo bolj kot kdo drugi upošteval sa- moupravna določila in voljo delavcev, kot jo zagotavlja zakon o združenem delu . . .! Ne more nam biti vseeno, kdo bo vodil tozd in smo za- radi čudriih postopkov di- rektorja ŽTO Celje močno vznemirjeni. Delavci se spra- šujemo, kam vse to pelje in se bojimo eventuelne reprize LIK Savinje, kjer je samovo- lja direktorja pripeljala do znanih posledic te nekdaj vzorne DO. Vehko vznemirjenje, ki se nas je polastilo, ni dobro, po- sebej ne, če se upošteva, da opravljamo nadvse odgovor- no delo, kot je to železniški promet. Pomirjeni bomo šele, ko bo zadeva urejena na demo- kratski način in skladno s samoupravnimi predpisi. 27 delavcev železniške postaje Celje (podpisi v uredništvu) SIS za preskrbo Objavljen sestavek »SIS za preskrbo« tov. Željka Kneza iz Celja v Novem tedniku z dne 19. februarja 1987 v rubriki Pi- sma bralcev, v katerem ko- mentira pojasnilo v zvezi z ustanovitvijo nove SIS za po- speševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne pre- skrbe v občini Celje kot neute- meljeno in da ne vzdrži po- drobne strokovne presoje, ter- ja odločen demanti v zadevi, ki nepoučenega bralca zavaja- v zmoto. Z vso odgovornostjo ponov- no pojasnjujem, da ustanovi- tev nove SIS ne bo terjala do- datnih finančnih obveznosti, ki bodo njjgtale za delavce in delovne ljudi, OZD in družbe- nopoUtične skupnosti, pač pa gre v bistvu za samoupravno preoblikovanje že dosedanjih oblik združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva, pre- skrbo in blagovne rezerve v skladu z novim Zakonom (Uradni list SRS, št. 46/86). Ob- stoječi načini financiranja na- štetih področij so bili uvedeni kot intervencijski ukrepi in so pomembno prispevali k dose- ženim rezultatom v preteklih letih. Ocenjeno in dogovorjene pa je v naši republiki, da je potrebno zagotoviti financira- nje na trajni in stabilni osnovi. Kot sem že poudaril, bo fi- nanciranje SIS v občini ureje- no na osnovi enotne prispevne stopnje, ki pa ne bo večja, kot so bile obremenitve gospodar- stva in delovnih ljudi za to po- dročje do sedaj. Zato ustanav- ljanje SIS ne pomeni novih fi- nančnih obveznosti, temveč združevanje le-teh in s tem ra- cionalizacijo administrativne- ga dela in zniževanja stroškov plačilnega prometa podpisni- kov samoupravnega sporazu- ma o ustanovitvi nove SIS. Enotna prispevna stopnja za SIS bo veljala v skladu s samo- upravnim sporazumom o te- meljih plana SIS za obdobje 1988-1990. V letu 1987, kot letu prehodnega obdobja, pa v skladu z zakonom ostajamo pri sedanjem načinu združevanja sredstev: 0,7% iz BOD (bruto osebni dohodek) za pospeševa- nje kmetijstva, 0,15% iz BOD za blagovne rezerve (Odloka občinske skupščine) in podalj- šanega samoupravnega spora- zuma o združevanju sredstev za intervencije v proizvodnji in porabi hrane za leto 1987 po stopnji 1% od razporejenih bruto osebnih dohodkov za le- 'to 1986 (v kolikor bodo podalj- šanje sporazuma podpisniki sprejeli). Glede na to, da prene- ha z delovanjem regijski SIS za preskrbo občin celjskega območja, za katerega je znaša- la prispevna stopnja 0,50% iz BOD namensko iz sklada skupne porabe, gre torej za razbremenitev gospodarstva in ne za povečanje, kot to avtor sestavka trdi. Ponovno poudarjam, da ustanovitev SIS ne bo pogoje- vala zaposlovanja na novih de- lovnih mestih in ne dodatnih finančnih sredstev, ker se bo- do finančno-računovodska in administrativno-tehnična dela opravljala v okviru upravnih organov občine Celje. Menim, da slabe izkušnje ustanavlja- nja nekaterih ostalih SIS v ob- čini Celje v tem primeru niso primerljive in podtikanje pra- vila povečanja strokovnih služb (stalno zaposlenih delav- cev) ne sprejemam. Predvide- na je bistvena poenostavitev vseh administrativnih postop- kov pri izv^anju opredelitev sprejetega zakona, ki je bila doslej precej zapletena z opre- delitvami v številnih zakonih in drugih predpisih. Že samo dejstvo, da je celotna proble- matika urejena z enim zako- nom, zagotavlja večjo pregled- nost in s tem tudi poenostavi- tev postopkov. Ali je ustanavljanje SIS v se- danjem trenutku vprašljivo? Temeljni cilj, h kateremu naj prispeva nova zakonska uredi- tev, je pospešitev uveljavljranja samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov in na tej os- novi uveljavljanje ekonom- skih, zlasti tržnih zakonitosti na celotnem področju proiz- vodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe. To bo pri- spevalo k vzpodbujanju večje proizvodnje hrane, k manjša- nju odvisnosti uvoza hrane in k razvoju in razširitvi dolgo- ročnega dohodkovnega pove- zovanja na tem področju. Z namenom pospeševanja družbeno-organizirane tržne proizvodnje hrane in zaščite življenjske ravni delovnih lju- di in občanov, bodo z ustanovi- tvijo SIS urejene zadeve po- sebnega družbenega pomena. V SIS bodo delovni ljudje in občani sprejemali planske ak- te in programe, zagotavljah sredstva za njihovo izvajanje, uvajali ukrepe v proizvodnji in porabi hrane, določali pogoje in merila za pridobivanje sred- stev za izvajanje planov in pro- gramov. Na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotav- ljanja nemotene preskrbe je bil dosežen pomemben napredek. V kolikor želimo to področje ohraniti zadovoljivo tudi v bo- doče, je ustanovitev SIS še ka- ko aktualna in pomembna. Pri zagotavljanju nemotene pre- skrbe nastopajo določeni ne- kriti stroški proizvodnje in bla- govnega prometa, ki niso vgra- jeni v cenah posameznih proiz- vodov, nosilci preskrbe pa sa- mi niso sposobni zagotoviti pokritje takšnih stroškov. Te negativne razlike so npr.: di- spariteta v ceni pšenice, nega- tivni učinek obrestnih mer pri kreditiranju naročene proiz- vodnje, negativni učinek pri fi- nanciranju tržnih zalog, neso- razmeija med cenami surovin in končnih izdelkov, disparite- ta v ceni junečjega in svinjske- ga mesa, itd. Soglašam z mne- njem pisca, da se soočamo s težavami v gospodarstvu, toda menim, da je zagotavljanje ne- motene preskrbe tako po- membno, da se tej nadvse po- membni nalogi Y občini ne mo- remo izogniti. Številnih orga- nov, ki bdijo nad preskrbo žal ni, ki bi v materialnem smislu reševali vprašanje pospeševa- nja proizvodnje hrane in zago- tavljanja nemotene osnovne preskrbe. Tako bo to vlogo morala prevzeti nova samo- upravna interesna skupnost K predlogu tov. Kneza, da bi bila eventuelna obrazložitev odgovornih v bodoče bolj ar- gumentirana pa naslednje: Uredništvo Novega tednika se je odločilo, da informacijo o ustanovitvi nove SIS objavi v dveh delih. Očitno tov. Knez prvega zapisa ni zasledil. Z in- formacijo je želelo širšo jav- nost obvestiti o poteku priprav na ustanovitev nove SIS. Zato je zaskrbljenost tov. Kneza povsem odveč, da iz objavljene informacije veje občinski ali kakšen drug interes za ustano- vitev. EMIL KOLENC, Celje Dobri vozniki SkoržO ni tedna, da v tej rubriki ni kritk čez Izletniko- ve šoferje ali sprevodnike. Prav to meje spodbudilo, da napišem nekaj besed o voz- nikih na progi Logarska do- lina-Celje in obratno. To progo opravljata vozni- ka Jože Pečovnik in Janez Slapnik, sprevodnik pa je Marjan Gradišek. Proga je praktično tudi del delavske proge za delavce Kovinar- stva iz Ljubnega ob Savinji. Rad bi pohvalil delo obeh voznikov, ki se resnično tru- dita, da nas ob pravem času in zdrave pripeljeta v službo. To pa je včasih sila težko. Od 15. do 17. januarja smo bili praktično povsem odrezani od sveta. Toda naša voznika sta se trdovratno spoprijela s snegom kot tudi z vozilom, kjer so zamrznitve nafte in druge okvare pogoste. Rad bi videl tovariše in to- varišice, ki neupravičeno kritizirajo, če bi hoteli odtali- ti nafto pri Igli ob tempera- turi -18 °C in pri močnem ve- tru. To pa je storil Pečovnik, k.' mu je tisti dan do Ljubne- ga nafta trikrat zamrznila. PrišU smo le s polurno za- mudo. Opisal sem le en primer s te, verjetno na Celjskem naj- težje proge. To pa še ni vse. Vsi trije omenjeni so pri- pravljeni narediti še marsi- kakšno uslugo. Prinesejo zdravila iz Celja, opravijo kakšen nakup, prinesejo de- le za avto, ki se jih v dolini ne dobi... Vem, da jim je vča- sih tudi težko iti, toda bese- de »ne« ne poznsOo. Ob dnevu šoferjev jim is- kreno čestitam in želim zdravja, vztrajnega delovne- ga elana in srečne vožnje. Razne neupravičene kriti- ke pa bi povabil samo za en zimski dan na našo progo. Le tu lahko vidiš in občutiš, kakšen je njihov vsakdan in spoznaš, da so včasih lahko tudi ti fantje slabe volje. Upam, da bodo sed^ bralci dobili boljšo sliko voznikov kot so Pečovnik, Slapnik, Urh in sprevodnikov Gradi- ška in Kalčiča. STANKO PRODNIK Solčava 12. STRAN - NOVI TEDNIK 12! Nikoli več na delo k obrtniku Kako Je mlad delavec ostal brez zdravja, brez dela In brez denarja Pravimo, da so delavci, tudi slabi, zaščiteni kot medvedje. Nihče da jim ne more do živega. Predlagatelji spremeb zakona o združenem de- lu pa napovedujejo, da se kršilcem delovnih obveznosti pišejo slabi časi. Spremembe na- mreč razširjajo seznam dejanj, ki so lahko ra- zlog za odpust iz službe in poenostavljajo sam postopek za odpust. Enake pravice kot delavci v združenem delu bi naj uživali tudi delavci, zaposleni pri obrtnikih. Njih bi naj ščitila ko- lektivna pogodba. Pa jih slabo - vsaj če sodimo po vseh zapletih, ki so se nakopičili na ramenih enaindvajsetletnega Ivana Ojsterška iz Hru- ševca pri Šentjurju. Zgodba Ivana Ojsterška »Decembra 1985 sem pričel z delom pri stavb- nem kleparju Edvardu Pilku. Obljubljal mi je, da me bo zaposlil, ko pa sem mu prinesel delovno knjižico, je dejal, da me bo prijavil kasneje za nazaj, ker da ne gre nič v Klanjec, kjer ima prijav- ljeno obrt. Šesti dan se mi je pri delu vdrla streha in padel sem več metrov globoko. Zlomil sem si obe roki, zdrobil zapestji, izbil zobe ... Takrat se je pričelo zdravljenje v bolnišnici in zdraviUšču. Za delo sem bil nesposoben s krajšo prekinitvijo vse do 12. januarja 1987. Sedaj lahko delam štiri ure z omejitvami - brez težjega fizičnega dela, brez dela na višini. Pravico do dela mi Pilko zavrača, drugje se s takšnimi omejitvami ne mo- rem zaposliti. Zahtevam, da mi zagotovi ustrezno delo in povrne vse, kar mi je dolžan. Ko sem se poškodoval, še sploh nisem bil pri- javljen. Pilko je obiskal mojo mamo in jo prepri- čal, da je podpisala pogodbo. Prijavil me je za nazaj in to - kdo bi razumel - na nedeljo. Pet mesecev in 23 dni sploh nisem dobil bolniške. Obrtnik me še slišati ni hotel. Sam sem moral v Klanjec, da sem to uredil. Minimalni osebni do- hodek mi je dal šele takrat, ko sem zagrozil s tožbo. Ko sem vmes delal mesec in pet dni (lani avgusta), sem zaslužil 60.000 dinarjev. Brez te- renskega dodatka, brez potnih storškov, brez malice in seveda tudi brez regresa za letni do- pust, ki ga tako nisem imel. Ko sem po zaključku staleža prišel na delo, mi je dejal, da mi bo knjiži- co poslal po pošti, jaz pa da nimam pri njemu kaj iskati. Ko bi lahko delal, bi vse skupaj pozabil in si našel delo. Nikoli več pri obrtniku. A sedaj si ne morem pomagati. Zadnje mesece sem pretolkel z majhnim otrokom in njegovo mamo, ki je na porodniškem dopustu, s pomočjo staršev. Pletel sem košare in koše, da sem dobil vsaj nekaj denarja. A živeti se tako ne da. Šel sem k odvetni- ku, na sodišče združenega dela, na inšpekcijo dela, na sindikat. Vsi mi ponujajo pomoč pri iska- nju pravice. To je dolga in težka pot. Vsega, kar se mi je zgodilo, kratko malo ne morem razume- ti. A je že tako, da lahko tisti, ki ima denar, uredi vse, kdor pa ga nima, o.stane revež.« Na milost in nemilost Ivan Ojsteršek se je odločil za trnavo pot iska- nja pravice ker mu nič drugega ni preostalo. Ni edini, ki je potegnil kratko V delovnem razmerju z obrtnikom, a večina debelo požre in gre naprej. Ivan te možnosti nima. Ne more si je privoščiti. Vsi mu dajejo prav - razen obrtnika - razumljivo. A tudi uspešen zaključek njegove zgodbe ne bo jamstvo, da se podobne ne bodo več dogajale. Ne, dokler ne bodo delavci zaposleni pri obrtni- kih bolje zavarovani, kot so sedaj s kolektivno pogodbo. Enotne kolektivne pogodbe v Jugosla- viji nimamo, obrtnik pa si lahko mirne duše izbere občino, kjer bo imel sedež obratovalnice. Izbira je običajno bolj kot na določila kolektivne pogodbe vezana na davčne obveznosti. Dokler zakonodaja to omogoča - zakaj ne. Resda je večina obrtnikov poštena in jim pre- seljevanja zaradi iskanja boljših pogojev ni mo- goče zameriti. Morali pa bi preprečiti »iznajdlji- vost«, kije škodljiva za druge. Edvardu Pilku je, na primer, že pred časom celjski sindikat delav- cev, zaposlenih pri obrtnikih, prepovedal zapo- slovanje delavcev. Za obrtnika nič hudega, saj mu je bilo treba samo prenesti sedež obratovalni- ce v drugo občino. V Klanjec, ki je tudi v drugi republiki, z drugačnimi predpisi. Obratovalnico pa ima še naprej v Celju, tudi delavci so od tod in tudi delo opravlja v veliki meri na tem koncu. Sekretar osnovne sindikalne organizacije de- lavcev zaposlenih pri obrtnikih v Celju Marjan Jeranko je lahko zaradi vsega tega samo zavzdih- nil: »Tako smo nemočni.« Ce pa je še kaj pravice in kakšna je, bodo pokazali sproženi postopki, zlasti na sodišču združenega dela. Da pa se tak- šne zgodbe ne bodo ponavljale, bo treba bolj domishti zakonodajo. Navsezadnje je delček te- ga zastopan tudi v predvidenih spremembah Ustave. MILENA B. POKLIC Terezikini trije dragoceni zvezki Stare pesmi In spomini Terezije Ogrizek Iz Kostrivnice Tri popisane zvezke mi je pokazala. Na vsa- kega je napisala naslov: Pesmi za vsak čas. Zbirka starih domačih pesmi in napevov in Resnični dogodki iz več časov. Pisava je lepa, v zvezkih je polno okraskov, vinjet. Pravzaprav imajo takšno pisavo vsi stari ljudje, ki jim je lepopis v osnovni šoli vzel največ časa. In Ogri- zekova Terezija iz Gabrovca pri Kostrivnici je zares stara. Dvaindevetdeset jih je dopolnila. Zakaj Terezika sedaj, na starost, zapisuje sto in več let stare.slovenske pesmi? »Stara sem, za nobeno pravo rabo nisem več, pa sem si rekla, da bi bilo to dobro, da se ne bi pozabilo, saj ti mladi sploh ne znajo več peti, mi pa smo kar naprej prepevali. Ob vsakem kmečkem opravili smo peli, to je bilo nekaj, kar je preprosto sodilo zraven«, pripoveduje nekohko glasneje zaradi opešanega sluha. Zapisuje tudi svoje mish, tisto, kar se ji nena- doma porodi v glavi. »Kdor hoče dolgo živet, mora od kraja skromno živet«, je med drugim zapisala in s tem pravzaprav odgovorila na vpra- šanje, kako je učakala tako lepo starost, in to še razmeroma zdrava in zlasti bistra. Enajst otrok je bilo v družini, kjer se je rodila in kjer je revščina neprestano kazala nabrušene zobe. Sedmero deklet in štirje fantje. »Vino smo prodajah, saj je zemlja malo dala od sebe, komaj je bilo dovolj za številno družino. K sosedi so me dali učit šivanja in tako sem celo življenje šivala. Smo se pa dekleta za praznike rada lepo oblekla in celo balo svile je bilo treba kupiti. Zjutraj seje bilo treba dobro najesti, vsak dan žganci in mle- ko, opoldne pa fižol in zelje. Ob praznikih je bil na mizi tudi košček mesa«, skačejo misli iz mla- dih dni. V zvezku z naslovom Rsnični dogodki iz vseh časov, govori o zemlji, kmetu, o starih običajih, tako kot so jih takrat praznovali: »Mladina si je po svoje privoščila praznovanje nedelj, najraje z igrami. Posebna igra in veselje sta bili na Veliko noč s pirhi. Danes tega ni več. Nekdaj je bil začetek na cvetno nedeljo. Kjer ni bilo pri hiši dečka, ki bi nesel beganico ali butaro v cerkev, so se hitro ponudili sosedovi. Te butare so bile zelo lepe. Šop je bil okrašen z bršljanom, krog njega navezana rdeča jabolka in tudi oran- že. Vsak deček, ki je nesel beganico v cerkev, je dobil za nošnjo tudi štiri pirhe. Ti so bili zanj zaklad, ker je lahko za vehko noč z njimi štrucal. Ta igra s pirhi je bila vseobča, navada ...« To je le eden od mnogih običajev, tako kot so se odvijali v Kostrivnici, ki jih je Terezija zapisa- la v svoj zvežčič. Spomine in pesmi je pričela zapisovati pred štirimi leti, prej ni bilo časa, pravi. »Škoda je, da bi te pesmi zamrle. Rada bi jih dala v šolo, naj jih otroci vidijo«, doda. Takšna je tudi pesem z na- slovom Oh, poglejte! Oh, poglejte vsi ljudje, kak' nam zdaj na svetu gre, hudo se nam prikazuje, vsaka krota prevzetuje. Kmečko dekle, kmečki fant nosita gospočki gvant... Terezika pravi, da bi bilo prav, če bi se stari običaji obranih. Da nanje preveč pozabljamo. Za primer da običaj, ki se mu je v teh krajih reklo trnjačenje. »To je bilo posebno zvonjenje v vaški cerkvi za Veliko noč, na soboto ob štirih popold- ne in ob vseh večjih praznikih. Trnjačenje je pravzaprav posebne vrste zvonenje, zelo napor- no. Tisti, kije trnjačil, sije vrvi cerkvenega zvona privezal za roke in noge in zvonil. To zvonjenje je bilo čisto drugačno od običajnega. Zadnji, ki je znal trnjačiti, je moj brat Štefan, ki pa je danes bolan. Nihče pa ni imej in nima zanimanja, da bi se to od njega naučil. Škoda«. Terezika pravi, da bo z zapisovanjem pismi nadaljevala, ker nekdo za to pač mora biti. Da le ne bi zbolela, da ne bi bilo treba k zdravniku. »Stari ljudje nismo več za nobeno rabo, pa si moraš nekaj umisliti.« O starosti imam tudi pe- smico: »Kaj deček gledaš me debelo? star sem in ne posebno lep, zgubano čelo, lice velo imam in že napol sem slep . . .« Terezika Ogrizek iz Gabrovca živi v spominih, s pesmimi, kijih skrbno zapisuje pa opozarja, da je narodno blago veliko vredno, da se tisto, kar je nekoč bilo, ne sme pozabiti. Tudi takšni ljudje, kot je Terezika, so veliko vredni. Ali znamo to vrednost pravilno vrednotiti? Vse na svetu mine, tud' ljubezen gine, a spomin ostane, nikdar ne izgine . . . MARJELA AGREŽ NOVINARJEV VSAKDAN iifioi direl(t pa prosjač Da smo z berači in berači naši družbi že davno pospn mi učitelji njega dni vlivali lepo prihodnost, v čas, ko si\ do odrezal prav tolikšen kos kot si ga bo z lastnim delo^ njem zaslužil. Berači bodo vedno ostali, v vseh družbahj jih poznamo, ampak to bodoi\ in postopači, nekakšni /rmeč be. Delu čast in oblast torej! Takšno je bilo takrat in poj di moje prepričanje, zdaj « spet bolj trdno, ampak prepu le bilo. Danes pa se počutim^ kot Cankarjev Job, ki je svoj« čanje izgubil. V mislih imam spet berače, morajo od hiše do hiše, da pj Zakaj? Ko smo v naši hiši za zboru delavcev premlevalin gospodarjenja ob koncu lani ta, nam je direktor »izdal« vj no skrivnost, da so skoraj] nomski pokazatelji tako reku li in da je naš obstoj (v sedanj in sestavi) ogrožen. Tisk, j storitve, vse se brezumno dn ustanovitelji ne izpolnjujeji obveznosti... Ampak mi smo vendar (tu\ li! Direktor nas opomni, da h dosti huje, če bi nam mnogi i ki v združenem delu ne prisl pomoč pri nabavi sodobnejš( za radijski studio (stara je bi vo sramoto slovenski radiod naši hiši), na pomoč pri naba terskc tehnike (ki je še dane. manjkljiva), pa pisalnih stro, tografskih aparatov... Skn »boglonej« smo dobili vsaj i ga, kar je nujno potrebno, di hiši lahko reče tozd Novi (i Radio Celje. Naš direktor pa^ za našo hišo prosjačiti! Za silo smo zdaj opremljei ko bomo pa živeli naprej, če reproduktivno sposobni! Na zboru delavcev izven nekako šlo, če bi naši usta^ sedem občin oziroma njilm nih organizacij, redno in spe izpolnjevali svoje obvezno mo še, da nas imajo naši usti sicer kar radi, priznavajo, d trebujejo in sploh pripisuj^ miranju velik pomen. Tudi nas menda ne nameravajo, formacija, informiranost ve nost sodobnega sveta - "ju večerna molitev homosap danes že leti na Mesec«, bi šan Slavkovič, starosta ju, skih novinarjev. Ampak d nas ni in iz leta v leto ga je Dušan Slavkovič pa je že v eni svojih razprav zapisi obstaja neskladje med idej sli jo, na kateri je zgrajena i ska politika sredstev javn^ čanja in njih delovanje po' Zveze komunistov JugosI eni, in med družbenoekoi pogoji, v katerih se nahajaji javnega obveščanja na drli Odpraviti to neskladje mot ša prednostna naloga ... Naš direktor pa je utrujen čenja in negotovosti. Tudi smo prepolni frazarjenja o V menu informiranosti v naši si ni socialističifj družbi. Ampi pa še kar naprej. Ne moremo Zaenkrat še ne. In, bogsigavedi zakaj, mi j( pil pred oči ubogi Cankarje^ zgubil svoje enajst centimei prepričanje. Veste, kaj mu j* njegov prijatelj Trska?... čanje!.. . Kaj hočete s to nei vanko? Prepričanje je skovBi gega nič ... Pre-pričanje. • • ugung... Tujka! Dol s tujki prepričanjem!...« Ampak ' davno, davno. MARJEl NOVI TEDNIK-STRAN 13 Poje kot nebeška flavta In kruli kot prašič »Na pravi višini se vse steka In le vse Isto; misli filozofa In verzi pesnika___- (Friedrich Nletzsctie) Celjan Danijel Bedrač je brez dvoma osrednja gibalna sila v tako imenovanem enotnem štajerskem subkultur- nem prostoru. Je nosilec alternativnega glasbenega doga- janja v perifernih slovenskih občinah; Zalec-Cclje-Slo- venska Bistrica-Maribor-Trate-... Svoje notranje vzgibe in kreativno nujo izraža z besedo sliko in glasbo. Glasbo in njena izrazna sredstva ima najraje: »Všeč mi je frka okoli nastopov. Tako kot vsak človek sem tudi sam za spoznanje narcisoiden in tudi v meni je kanček ekshi- bicionista. Rad se igram z različnimi instrumenti. Kaj je lepšega kot sintesizer ali sampler, ki enkrat poje kot nebeška flavta, drugič pa kruli kot prašič? Cela človeška duša je tul« Danijel Bedrač, ki je lani praznoval 15-letnico javnega glasbenega in pesniškega udejstvovanja. je začel svojo umetniško pot s poezijo. Objavlja v Obrazih, Mladini, Dialo- gih in Problemih. Pred leti je kot predstavnik republike nastopil na srečanju pesnikov v Nikšiču. V poeziji se nagiba k nadrealizmu. Njegove prvine vnaša v klasične pesniške: oblike kot sta sonet in balada: »V bistvu mi je najbliže; poezija, kjer sem, po svojem mnenju, tudi največ naredil.: Najbolj obvladam njena izrazna sredstva.« Poznam te - ti pevec popotnik, ki si začel prepevati zgodaj, ko je kamenje še sanjalo . in, ko so ti zvezde pozabljale povedati, da si še otrok ... A v vsaki pesmi sta zlo in dobrota, kiju tanka, črna nit vrača mimo umazanih, zevajočih ust in praznih, razprtih oči skozi ušesa nazaj v srce! In včasih se strga ... (O pevcu-popotniku) Vse življenje ne moreš zizat... Sčasoma je Danijel Bedrač začutil potrebo po uglasblja- nju poezije. Ustanovil je akustično glasbeno skupino »Kla- divo, konj in voda«, ki je imela več kot tristo nastopov in je med drugim sodelovala s SLG Celje v drami Dušana Jova- noviča »Prevzgoja srca«. V tem času je Danijel Bedrač organiziral z ZSMS Žalec prvi festival akustične glasbe, ki je prerasel v vsakoletno žalsko glasbeno manifestacijo. Kla- divo, konj in voda so uspešo nastopili na turneji s škotsko skupino The Tannahill Weavers in festivalu »Omladina« v Subotici. Z izidom velike plošče, ki je bila razprodana, je Danijel Bedrač skupino razpustil: »Projekt smo uresničili do njego- vega končnega cilja. Vse življenje ne moreš zizat, človek zori in se nadgrajuje. Nočem se dosmrtno zabudalit v čisto določen glasbeni aU kak drug izraz, ampak tega vedno in povsod prilagajam svojim hotenjem znanju in trenutnim možnostim.« In ljudje se naenkrat sprašujejo, kakšna kazen bi bila primerna, kajti greh jc pozabiti zven njihovih utrujenih besed v svojih odprtih ranjenih žilah ... Med znanci pa je gotovo tudi nekaj takih, ki se sedaj zaman sprašujejo, kako bi te prosili odpuščanja, ker so te prepozno slišali kričati. Glej, zadnji človek, le jaz, ki sem ti bil morda nekoč podoben, te bom tiho vprašal: zakaj si hotel skriti svoje krvave igle? (O pevcu-popotniku) Sem pesnik in ne mislec Istočasno je ustanovil eksperimentalno glasbeno skupino Lokalna televizija, ki igra post industrijski punk-jazz in ustvarja na polju shizofrenije, brez-reda in predvidljivih sprememb. Začel je tudi slikati: »Kot shkar sem precej beden. Ne znam narisati niti navadne človeške figure. Vse je nekako štorasto, barve se tepejo ... V vsem skupaj ni prave kontinuitete. Hec pa je, da me slikanje izredno sprošča, nekaterim pa so moje slike celo všeč.« Lokalna TV je navezala stike s tržaško glasbeno korpora- cijo »Pošto delle Fragole«, kije organizirala vrsto koncertov v Italiji (Trst, Udine, Padova . . .) V Italiji in pri nas je na osnovi tega sodelovanja izšla tudi kaseta, avtor kompilacije in ideje je Danijel Bedrač, posvečena ideji i delu Franca Basaglie z naslovom »Condotte perturbate«. S tržaško glasbeno korporacijo pa Danijel Bedrač ni navezal stikov le zaradi prodora na tuje tržišče: »V Italji smo navezali stike predvsem zaradi koncepta Lokalne TV, ki jo še vedno zanimajo mejna stanja, zavrti posamezniki kot posledice represije družbenega okolja. V okviru italijan- ske reformirane psihiatrije pa se dosti ukvarjajo s temi rečmi. V organizaciji Poste delle Fragole delamo skupaj z »duševno prizadetimi«, skupaj nastopamo, ustvarjamo. Seveda pa je sodelovanje sčasoma preraslo okvire psihia- trije. Zdaj sodelujemo na vseh mogočih ravneh.« Danijel Bedrač se je v tem času povezal tudi z Mariom j Marzidovškom iz Slovenske Bistrice in njegovo neodvisno ; »non-profit« kasetno založbo MML (Marzidovshekminimal- * laboratorium). Izšli sta kaseti »Interlacing« in »Non Music«, 1 ki se prek tujih neodvisnih založb uspešno prodajata na ' zahodu. Lokalna TV je navezala stike tudi s tujimi založ- "> bami Expect N0othing iz Italije in Artists ter Graf Haufen iz ; Berlina, kjer naj bi izšle njihove kasete in fanzini še letos. ! Skupina bo kmalu posnela tudi material za LP pri Borisu ■ Činču v Ljubljani, z delovnim naslovom »Somrak hijen«. Mario Marzidovšek in Danijel Bedrač se sicer lotevata j istih stvari, vendar se bistveno razlikujeta v pristopu in odnosu do umetosti: »Mazidovšek je sam sebi umetnostni zgodovinar, medtem ko mene zanima sama estetika dela, , njegova sporočilnost, ne.pa razmerje in odnosi med mojim : in ostalim umetniškim početjem danes ali v preteklosti, čeprav se jih seveda zavedam. Zame je intenziven kreativen proces nezdružljiv s sočasno racionalno analizo, teoretizira- njem, verbalizacijo početja samega, ker mi v nasprotnem primeru pade motivacija. Ustvarjam in kreiram, medtem ko | razlago in analizo prepuščam drugim. Glasba mora biti dovolj močna, da govori sama zase. Sem pesnik in ne j mislec. Izražam stanja, občutja, čustva, ne razumskih \ spoznav.« Z rokami, pribitimi na večen zid i dojemam z očmi i s kamenjem s kožo: 3 ne ustavljaj se misel, ) bodi gospodar ubitih, mrzlih prostorov! (Na križu) I Hudiču ne izdiram repa tam, kjer je že izdrt Danijel Bedrač je skupaj s Primožem Jezo ob delu z Lokalno TV začutil, da se da bistvo obsežnih glasbenih materialov strniti v enostavne, funkcionalne obrazce, ki hkrati ohranjajo vso potrebno napetost, ekspresio, filing . . . Nastal je »novopopovski duo« Sfinkter, ki na svoj način uporablja funkcionalne elemente pop glasbe, kreativno združene v specifične homogene skladbe. Gre za spevnejšo, bolj poslušljivo glasbo. Brez sodobnega lastnega studia in digitalnih pretvorni- kov bi ostala prenekatera ideja zgolj v glavi: »Delava z najsodobnejšo tehnologijo, ki odpira najširši obseg zvočnih možnosti. Nimava nobenih predsodkov, pri zadovoljevanju najinih izhodišč sva brezobzirna. Z digitalnimi pretvorniki (sampling keyboards) kradeva s plošč ritme skupaj z nji- hovo kompletno produkcijo. Verze za tekste pobirava na odpadu svetovne »pop« poezije. Seveda vse skupaj postav- ljava v svoj kontekst na nama lasten način. Hudiču ne izdirava repa, tam, kjer je že izdrt. Bila bi cepca, če ne bi uporabljala digitalne tehnike. To je duh časa. Zaradi nove tehnologije bo klasičnemu pojmovanju glasbe odklenkalo. Avtorstvo ni več v tem, da skladaš glasbo, temveč v kolaži- ranju že izdelanih idej. Zdaj se dela umetost iz umetnosti. Tako dela celoten retrogardizem. Pri tem pa ne moreš limati skupaj vse, kar ti pade na pamet. Sedanji način skladanja je zahtevnejši. Zahteva tudi poznavanje program- skih jezikov. Produkcija je postala izrazno sredstvo.« Nedavno je izšla pri založbi MML kaseta dua Sfinkter z naslovom »Under the Liquid Light«. Sfinkter je januarja uspešno nastopil v Festivalni dvorani v Ljubljani, februarja v Milanu in Bologni, marca pa se bo predstavil v KLjUB-u. Trenutno sklada Danijel Bedrač skupaj z Matjažem Rebev- škom (Electric Fish) glasbo po naročilu za celjsko plesno skupino Igen. In ravno pri skladanju po naročilu seje Danijel Bedrač še pripravljen prilagajati drugim glasbenikom: »Dua Sfinkter bo prej ali slej konec. Ko bom idejo izčrpal do konca, bom prekinil. Zdaj me zanima scenska glasba in indivudualno delo. Z drugimi glasbeniki bom v glavnem sodeloval le še kot z izvajalci mojih idej. To je logičen razvoj, saj sem že petnajst let na glasbeni sceni in temu primerno ne potrebu- jem več nobenega dialoga.« Morda bo sčasoma kamenje dozorelo in zvezde se bodo ustavile. Tam, kjer še danes obsedeno trepeta ogenj, bom morda vzhičen prisluhnil lepoti molka. Srž lepote, ki m.i kot žebelj drgeta v možganih umira z mano, kajti preveč je bilo razdajanja, preveč ljubezni, prveč krvodajalskih akcij... Naj živi svoboda obglavljenih! (Svoboda obglavljenih) Biti trezen je politično dejanje Diskurz Danijela Bedrača ne bi bil popoln, če ne izdamo skrivnosti, da je v Vojniku dvakrat zdravil lastni alkoholi- zem: »Osebne travme in živčni zlomi, ki izhajajo iz alkoho- lizma so vidni predvsem v slikah, manj v glasbi in najmanj v poeziji.« Zdaj ne pije več, ker je ugotovil, da je alkoholik tisti, ki redno in preveč pije. Piše članke o alkoholizmu in je akti- ven član kluba zdravljenih alkoholikov. Posluša predavanja in predava. Vse to počne iz preprostega razloga, ohranja ga treznega! Pravi: »V bistvu sem nepolitičen, vendar meni, da je v razmerah kakršne vladajo, otreznevanje ali ohranjanje ljudi v treznem stanju, politično dejanje. Za boj proti alkoho- lizmu ni narejeno nič. Vsaka oblast se skuša ohraniti in se narodu ne more ponuditi ničesar drugega, mu dopušča, da se zapija. Trezen človek se neprimerno lažje sooča z real- nostjo in zna ustrezneje reševati lastne težave. Še več, s svojim delom in znanjem lahko znatno več pripomore k izboljšanju razmer. Zato je otreznevanje angažirano poli- tično dejanje, čeprav to ni niti moj motiv niti namen.« Skruniti čaščenje velikih dejanj je edina past, v katero lahko ujamem svoja ledena zrkla, da se ne prežro skozi skladovnice pepela in premoga mimo kosti častitljivih dedov in očetov v magmo, v Zemljino srce in ga ohlade. Kaj več lahko storim za ljudi? Nedoumljivo je razkošje krika besedi, ki izgublja svojo ost, očem, ki jim je molk vsakdanja slika, drobovju, ki ga ni predrla kost! Jaz sem zadnji, ki kriči v jeziku neskončno tujem cviljenju podgan: V triumfu nem, a jasen ob umiku, sem glasba, ki zveni iz svežih ran! (Svoboda obglavljenih) VILI EINSPIELER Foto: MITJA JANEŽIČ Danijel Bedrač pred lastno slikarijo »Svoboda obglav- jenib«. Slika je iz cikla oljnih pastelov, ki bodo na ogled konec aprila v KLjUB-u. Otvoritev razstave in multime- dijskega večera bo 25. aprila. Sfinkter; Primož Jeza in Danijel Bedrač. Duo Sfinkter bo nastopil v celjskem KLjUB-u, kjer je mogoče kupiti kaseto »Under the Liguid Light*, še v tem mesecu. 14. STRAN - NOVI TEDNIK mmm 12. MAREC 1987 ATEUE, TISKARNA, TRGOVINA, RAZGLEDNICE Takole si pomagajo učenci, ki obiskujejo foto krožek na osnovni šoli Anton Aškerc v Titovem Velenju. V svoj objektiv jih je ujei l'omaž Kumer, ki je s tem lepo »zapisal« trenutek z njihovega nadvse uspešnega dela. Kot smo že rekli, so učenci te šole dosegli najboljše rezultate na republiškem tekmovanju Pionirski foto. Tudi v naši akciji so doslej pobrali najboljše nagrade, ki jih skozi leta naše akcije podarja pokrovitelj Fotolik iz Celja. Letos bodo nagrade tudi lepe, saj čaka najboljše foto- aparat, povečevalnik, foto torba in še kaj. Pošljite nam svoje izdelke tudi vi! Lep pozdrav! Razmišljam, kaj bi vam napisala v današnjem Otro- škem vrtiljaku, pa mi tale hip prav nič ne pade na pamet. Se tudi vam kdaj zgodi, da imate nenadoma čisto prazno glavo? Stojite, recimo, pred tablo, učite- ljica vas strogo motri, vi pa se ne morete spomniti niti enega slovničnega pravila, čeprav ste jih še pred eno uro gladko znali. Ja, vsem se kdaj pa kdaj dogaja kaj takšnega. Ampak: čim bolj temeljito boste obvladali kakšno snov, tem manj možnosti je, da se vam kaj takšnega zgodi. Tudi med znati in znati je namreč velika razhka. Če ste se česa naučili na hitrico, zato pač, da boste znali pri naslednji uri, ko boste vprašani, se vam prav lahko v najbolj kritičnem trenutku naredi »luknja« v glavi. Če pa boste snov predelali temeljito, jo boste znali še tudi dolgo po tistem, ko boste zanjo v redovalnico dobili petico. Oh, pa vam že spet pridigam, kajne.. . sem že tiho. Vaša Nadja Bila sem vprašana ^ Tovarišica vsak dan kaj spra- šuje. Tudi mene včasih kaj vpraša. Nekega dne je začela spraševa- ti pesmico. Kljub temu, da sem jo znala, meje bilo malo strah, če bom vprašana. Nekateri so bili že vprašani, potem pa je poklicala tudi mene. Morala sem vstati in povedati pesmico. Povedala sem jo brez večjih napak. Ko sem sed- la, sem bila zadovoljna in ugoto- vila sem, da je bil strah čisto odveč. Upam, da bom vedno tako zna- la vse, kar bom vprašana. MATEJA KRUMPAK, 3. a OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Pustovanje Pustovanje je stara šega oziro- ma navada, da si na pustni torek ljudje nadenejo maske in se smešno oblačijo. Na ta dan iz vseh hiš diši po krofih in drugih pustnih dobrotah. Marsikje je maškarada, kjer se ljudje zabava- jo in veselijo. Znani so pustni karnevali v Ptuju, Cerknici in Li- tiji. Tudi na naši šoli se bomo malo poveselili. Vsi učenci se bomo maskirali. Takrat bo veselo, ker bomo videli, kdo se bo bolj domi- selno našemil. Popoldne pa bo- mo šli med bloke in ulice ter v samo mesto Celje. Jaz bom kav- boj. S prijateljem bova maskira- na ves dan razveseljevala ljudi. SIMON PEČNIK, 4. b OŠ Franjo Vrunč CELJE Predstava Ko oino se v moji oddelčni skupnosti pogovarjali, k^i in ka- ko bomo ob 8. februarju, nas je presenetila sošolka Saša s pova- bilom: »Pridite me pogledat v Pi- onirski dom, kjer bom plesala!« Razredničarko je presenetilo že to, da smo se ob dveh popold- ne vsi zbrali v dvorani Pionirske- ga doma. Predstava je bila prisrč- na in dobro pripravljena. Za uvod sta se dve lutki pogovarjah o kulturnem prazniku. Plesna skupina je nato zaplesala Kan- Kan. Meni je bilo to od vsega najbolj všeč, saj so dekleta v pi- sanih krilih živahno odplesale ta ples". * Predstavila se nam je tudi fol- klorna skupina. Majhen oder se je kar tresel pod njihovimi noga- mi. S harmoniko jih je spremljal deček naše starosti. Za konec nam je nekaj deklic zaigralo še na frulice. Mislim, da bi bil Prešeren za- dovoljen, če bi si ogledal to pred- stavo. TINA PREGELJ, 7. a OŠ Slavko Šlander CELJE Moja šola in jaz Najprej moram povedati, da sem vedno najraje v šoli. Tu imam veliko prijateljev, ki mi de- lajo družbo in smo že dolgo sku- paj. Tako tudi precej poznamo drug drugega. Imam tudi Cvet- ko, ki je moja najboljša prijatelji- ca. Njej tudi n^več zaupam. Od predmetov imam najraje sloven- ski jezik, telesno vzgojo, dodatno delo in tehnični pouk. Zelo rada obiskujem tehnični in ročnodel- ski krožek. Še raje sem pri pro- metnem krožku, ki ga vodi tova- rišica Kfista. Poleti se vozimo s kolesi in ogledujemo promet. Re- šujemo tudi teste, včasih pa se prosto zabavamo. Tovarišica je zelo prijazna in zna navdušiti vsakogar. Lani sem obiskovala obrambno-zaščitni krožek in se tam precej naučila. Po krožku imamo dvajset minut prostega časa. Pozimi se igramo ali sanka- mo, poleti pa ga preživimo na igrišču. MATEJA VRBEK, 8. r OŠ Pohorski odred SLOVENSKE KONJICE Dve Andreji V tretjem razredu je prišla de- klica Andreja Pesjak iz Velenja. Začuda pa ima ta deklica enako ime in priimek kot jaz. Sprva te- ga še nisem vedela. Tovarišica Nada me je takrat karala, zakaj ne hodim k ročnodelskemu krož- ku. Povedala sem. da se sploh nisem prijavila. Od nekod se je prikazala deklica dolgih rjavih las in bledega obraza. »Jaz sem se prijavila,« je rekla mirno. Tedaj me je skoraj kap. »Sko- raj podobna si mi,« ji rečem vsa rdeča. »Dvojčici po imenu in priimku sva,« mi reče ter stisne roko. Prav tedaj pride od nekod še tovarišica Lidija in reče; »Sta se že spoznali?« »Da, prav od tega trenutka sva prijateljici.« Letos sva dobili pri nemščini ime Andreja 1 in Andreja 2. To pa zato, ker sva vedno, kadar je to- varišica rekla Andreja, obe rekh: »Prosim?« ANDREJA PESJAK, 6. a OŠ 3. bataljon VDV, VITANJE NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Aktina zanka SKRIVANKA: NI RAZBIT Ključ: a-2 Skrivanko boste rešili tako, da boste zgoraj navedeno dejstvo izrazili z drugimi besedami. Ključ vam pove, koliko je teh besed in po koliko črk imajo. V našem primeru gre torej za dve besedi. Končno rešitev boš dobil tako, da boš obe besedi prebral v nespremeryenem zapore- dju. Dobil boš novo besedo. Rešitev pošlji na dopisnici do torka, 17. marca na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Za enega med reševalci je v našem uredništvu prpravljena lepa nagrada AERA. V prejšnji Atkini zanki je bila pravilna rešitev: IPAVEC. Nagrado dobi: Krajnc Monika, Ložnica 26 d, 63310 Žalec. MAREC 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 15 HOCNE CVETKE « V ponedeljek zvečer je prišel ne celjsko Postajo mili- ce Alojz P. iz Čopove ulice, jji znal povedati, kaj hoče, pač pa se je začel takoj raz- burjati nad dežurnim milični- Ijorn. Ker se ni bilo mogoče pogovoriti z njim, so ga vta- linili v prostore za treznenje, {oda tudi zjutraj Alojz P. ni vedel povedati, rakaj in kako ge je znašel v prostorih mi- lice. • V soboto zjutraj, nekaj po polnoči sta Aleš M. in Mar- tin K. na poti iz Golovca proti domu razbijala obcestne sve- tilke, za nameček pa še šipo na vhodu v Opekarniški 12. Miličniki so po obvestilu zelo hitro ukrepali in enega raz- grajača prijeli še v Opekarni- ški, drugega, ki je zbežel, pa je pomagal izslediti milični- ški pes. Oba so že ovadili za poškodovanje tuje stvari. • Džemal M. je prejšnjo sredo razgrajal v bifeju Mar- keta na Lipi v Štorah. Metal je pepelnike in kozarce in nadlegoval natakarice. Ker se miličniki niso mogli pogovo- riti z njim, so ga odpeljali v prostore za treznenje, kjer se je Džemal nekaj časa pogo- varjal sam s sabo, potem pa zaspal. • Zvonko P.-Jupi in Stani- slav P. sta vdrla v stanovanje Slavka V. in začela obračuna- vati z njim. Poročilo milični- kov ne pove, za kakšne stare račune gre, pač pa so oba na- silnika prijavili sodniku za prekrške in javnemu tožilcu zaradi vdora v tuje stano- vanje. • Na pustnem plesu v dvo- rani Golovec je razgrajal Mi- lan M. Ker je metal tudi ste- klenice, kar bi bilo v tisti gne- či lahko nevarno, se je zanj pustni ples končal predčasno - v prostorih za treznenje. S.Š. Ropala sta mlailoletnika, ki sta že prej zavila na stranpota v dveh dneh dva ropa - kaj takšnega se v Celju že dolgo ni zgodilo. V obeh pri- merih sta poskušala na la- hek način priti do denarja mladoletnika, ki sta že prej prestopila meje zakona, obakrat pa so miličniki in inšpektorji UNZ Celje hitro ukrepali in roparja prijeli. Ropa na pošti na Teharju se je prejšnjo sredo dopold- ne, nekaj minut po deseti uri lotil 17-letni F. L. iz Celja, star znanec miličnikov in tu- di celjskega sodnika za mla- doletnike. Obravnavali so ga že zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. Prejšnji četr- tek bi moral F. L. v Ljublja- no v poboljševalni dom. Ker ni hotel na pot brez denarja, se je odločil za rop. F. L. je prišel na teharsko pošto in se delal, kot da iz- polnjuje dvižni listič. Ko sta v prostorih pošte ostala sa- ma s poštno uslužbenko, je stopil k pultu in zahteval ves denar. Uslužbenka Danica G. ga sprva ni jemala resno, zato ji je mladenič še enkrat zagrozil in povedal, da je oborožen. Pokazal je torbo, v kateri pa je imel - kot se je kasneje izkazalo - samo dalj- šo železno palico. Ropar je pobasal v torbo nekaj več kot 600.000 dinar- jev, potem pa se s kolesom (ki ga je pred tem tudi ukra- del) odpeljal proti Slancam in nato po Kidričevi cesti v Plen s teharske pošte - v roparjevi posesti je bil samo 25 minut, potem pa so ga prijeli miličniki. Celje. Da bi ga težje prepo- znali, je med potjo odvrgel kapo in rokavice. Poštna uslužbenka je takoj po ropu poklicala miličnike in dokaj dobro opisala ropar- ja. Miličniki in kriminalisti so hitro zaprli vse ceste, po katerih bi lahko zbežal ro- par. Že po 25 minutah so tri- je prometni miličniki - An- ton Vidovič, Božo Ivanuša in Bogoslav Jelen - ustavili ko- lesarja in ga legitimirali. Ker je ustrezal opisu roparja, so opravili osebno preiskavo in odkrili torbo, v kateri je imel plen s pošte. Mladoletnega F. L. so pri- prli, celjski javni tožilec pa je že vložil zahtevek za priprav- ljalni postopek za sojenje. Že naslednji dan, to je v četrtek so celjski miličniki spet dobili obvestilo o ropu. Nekaj po 11. uri je prišel v prostore poslovalnice Ljub- ljanske banke v Novi vasi 17- letni M. S. Izvlekel je nož in zagrozil vodji banke Amaliji C. M. S. je iz banke pobral približno 1,6 milijona dinar- jev in pobegnil. Med potjo je odvrgel gornja oblačila, da ga ne bi prepoznali. Po obve- stilih v radiu in časopisih ter opisu roparja, pa seje počasi začel zapirati krog okoli 17- letnega M. S. iz Skapinove ulice, torej ulice v neposred- ni bližini banke, kjer je bil rop. V soboto zjutraj ob 3. uri so mladoletnega M. S. prijeli. Tudi ta mladoletnik je že »star znanec« miličnikov. Po krajšem zaslišanju je M. S. priznal rop in pokazal skrivališče v kleti stanovanj- skega bloka, kamor je skril naropani denar. Kriminalisti so zasegli približno 1,5 mili- jona dinarjev, mladenič pa je v dveh dneh zapravil le ne- kaj starih milijonov (nekaj ga je dal tudi prijateljem, ki jim je bil dolžan). S. ŠROT Umrl, ker je preveč popil Prejšnji torek zjutraj so v hotelu Dobrava v Zrečah našli 26-letnega belgijskega turista Jean Claude Bayeneta, ki je nezavesten obležal v naslonjaču. Takoj so poklicali dežurnega zdravnika in rešilni avtomobil. Belgijca so prepeljali v celjsko bolniš- nico, vendar je že med potjo umrl. Rezultati obdukcije so pokazali, da Bayenet ni umrl zaradi zadušitve (bil je ves pobruhan), ampak zaradi zastrupitve z alkoholom. Bayenet je prejšnji večer sku- paj z večjo skupino belgijskih turistov popival v hotel- ski točilnici do 23. ure. Že prej so se v samopostrežni trgovini oskrbeli z žganimi pijačami, da bi lahko popi- vali še potem, ko so točilnico že zaprli. Prav to pa je bilo za Bayeneta usodno. S.Š. »Naftna zveza« Celjski javni tožilec je vložil obtožnico proti 59- ietnemu Ivanu Goležu iz Štor in 34-letnemu Ivanu Strnadu iz Boletine pri Po- nikvi. Oba sta obtožena zlo- rabe položaja in pravic od- fovorne osebe ter ponareja- nja listin. Ivan Strnad je prodajalec na bencinskem servisu v Šentjurju, Ivan Golež pa je bil zaposlen pri Slovenijavi- no, tozd Ljubljana, prodajno skladišče Celje. Januarja leta 1981 sta se »poslovno« pove- zala in organizirala »naftno zvezo«; Golež je bil namreč v Celju pooblaščen za izdajo in kontrolo potnih nalogov voz- nikom tovornjakov v Slove- nijavinu, prav tako pa je tudi sestavljal zbirnik porablje- nega goriva in število prevo- ženih kilometrov. Januarja leta 1981, ko seje začela naft- na kriza, se je domislil, da bi lahko nekaj vtaknil v svoj žep. Začel je jemati naročil- nice-dobavnice in z njimi tankati pri Strnadu v Šent- jurju. Na te naročilnice sta vpisovala registrske številke tovornjakov iz tozda, v kate- rem je bil zaposlen Golež. Nezakonit posel je cvetel do marca leta 1984, ko so ju odkrili. V tem času je Golež pri Strnadu na bencinski čr- palki v Šentjurju s ponareje- nimi naročilnicami natankal 5594 litrov nafte, kar je bilo takrat vfedno 195.000 di- narjev. S. Š. Obračun z nožem Celjski javni tožilec je zah- teval preiskavo zoper 35-let- nega Radomirja Trivindžo iz Žarove 12 v Titovem Velenju, ki je osumljen poskusa umora. Trivindža seje prejšnji torek zvečer, nekaj po 20. uri pred okrepčevalnico »Tinka« v Ti- tovem Velenju spri z Marja- nom S. Najprej ga je udaril z roko po obrazu, nato pa je iz plašča izvlekel nož in skočil proti Marjanu S. Med preriva- njem, ko sta oba padla po tleh, je Trivindža zabodel Marjana S. v vrat, na tleh ležečega pa potem poskušal še enkrat za- bosti, vendar mu je to prepre- čil Hamdo K., tako da ga je brcnil v roko in mu izbil nož. Huje ranjenega Marjana S. so prepeljali v celjsko bolnišni- co, kjer so ga takoj operirali (nož mu je med drugim prere- zal tudi vratno žilo). Napadalec Trivindža pa je osumljen po- skusa umora. S. Š. Morilec si je sodil sam Prejšnji torek zveter so v študentskem naselju v Ljubljani našli mrtvega 33-letnega Simona Spasiča iz Titovega Velenja. Spasič se je obesil, pri njem pa so našli tudi dokumente, poslovilna pisma in kuhinj- ski nož. Kot je pokazala preiskava je Spasič ^s tem nožem umoril 37-letno Nado Koblar iz Stanetove ulice v Tito- vem Velenju, s katero je dlje časa živel. Sosedje so Koblarjevo pogrešali od 25. februarja. Menih so, da je odšla na počitnice s prijateljem. Prejš- nji ponedeljek zjutraj pa so le vdrli v njeno stanovanje in jo našh mrtvo. Bila je pretepena s topim predmetom in večkrat zabodena. Preiskovalci so takoj osumili Simona Spasiča in ga začeli iskati. Našli so ga dan kasneje - mrtvega. S Š. Mazut v potolcu v ponedeljek popoldne je počila cev v Zdravilišču Roga- ška Slatina, zato je v potok Ločnico začel iztekati mazut. Ko so opazili madeže, so dvig- nili zapornico pri izlivu Ločni- ce v Sotlo, tako da ni bilo večje škode. Požar v stanovanju v ponedeljek zjutraj nekaj po 1. uri je začelo goreti v sta- novanju družine Vukojlovič v Titovem Velenju. Kot je poka- zala preiskava, se je pregret električni kabel, ker je bil pre- obremenjen. Kabel je bil spe- ljan po preprogi, ki se je tudi vnela, nato pa seje ogenj razši- ril. Družina Vukojlovič je še pravi čas pobegnila iz goreče- ga stanovanja. Zgorelo je sta- novanje in del ostrešja, tako da je škode za približno 15 milijo- nov dinarjev. Elcspiozija v peči v ponedeljek zjutraj je eks- plodirala lončena peč v žal- skem Ferralitu. To jutro je de- lavec D. G. vložil v peč (po transporterju) stisnjeno od- padno železo, kije bilo prej na prostem. Med železjem se je nabral led, tako da je prišlo do eksplozije takoj, ko so ga vloži- li v peč (kjer je temperatura približno 1.000 stopinj Celzija). Stisnjeno železo je vrglo 20 metrov visoko skozi strop, po proizvodni dvorani pa je brizg- nila talina. Škode je za pribhž- no 800.000 dinarjev, v nesreči pa se je lažje ranil delavec Emil Džakovič. Gorelo v Surovini Prejšnjo sredo zvečer je go- relo tudi v prostorih celjske poslovne enote Surovine ob Mariborski cesti. Vse kaže,''da so v pisarnah močno kurili, ^a- to so se vžgale saje v dimniku. Ogenj se je razširil na lesen strop v dveh pisarnah, pogasili pa so ga celjski poklicni gasft- ci. V požaru je nastalo za pri- bližno 7Q9-0P0 dinarjev škode. Lažni alarm na pošti Prejšnji četrtek so celjsko pošto odprli pol ure kasneje kot običajno. Nekaj pred sed- mo uro je namreč neznanec po telefonu sporočil, da je v pro- storih pošte nastavljena bom- ba. Celjski organi za notranje zadeve so takoj preiskali pro- store in po nekaj več kot eni uri ugotovili, da gre le za pre- cej neslano šalo neznanca. S.Š. Prepereli kabli in močnejše varovalke Prejšnjo sredo zvečer, nekaj po 20. uri je zagorelo v štorski železarni v obratu Valjarna II. Požar je nastal na električ- nih vodnikih, ki so speljani po kabelskih policah. Škodo so ocenili na 300.U00 dinarjev, za nekaj časa pa so tudi mora- li ustaviti proizvodnjo. Kot je pokazala preiskava, je začelo goreti zaradi kratkega stika na električnih kablih. Ti kabli so bili že precej prepere- li, izolacija pa poškodovana. Poleg tega so ugotovili, da na- peljava ni bila varovana tako kot bi morala biti, saj so vstavi- li močnejše varovalke kot bi smeli. S. Š. PROMETNE NESREČE Prehitro po klancu navzdol Voznik kombija MILAN LAM- PREHT, 22, iz Slovenskih Konjic je vozil iz Bezine proti Konjicam. V slabo preglednem levem ovin- ku v Škalcah, ko je peljal po hri-' bu navzdol, je zaradi prehitre vožnje zapeljal na desno bankino in tam zbil pešca, 55-letnega FRANCA PLAJHA iz Sloven- skih Konjic, kije prihajal naspro- ti pravilno po svoji levi strani. Pešec je obležal hudo ranjen in je" med prevozom v bolnišnico umrl. Kombi pa se še ni ustavil in je zapeljal na bližnje dvorišče ter se zaletel še v tam parkirano vo- zilo. Zasneženo cestišče Na cesti med Titovim Vele- njem in Polzelo, v kraju Laze je na zasneženem cestišču zaradi neprimerne hitrosti začelo zana- šati voznika osebnega avtomobi- • la ZLATKA VRHOVŠKA, 26, iz Celja. Nasproti se je pripeljal s kolesom na pomožni motor MI- RAN ŠTURKELJ, 25 iz Arnač, ki gaje voznik zbil po cestišču, kjer je Štrukelj obležal nezavesten. Nesreča na Sioveniki Do iztopne postaje na Sioveni- ki je iz celjske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila KONRAD MAČEK, 42, iz Mari- bora. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje cestišča pa ga je začelo zanašati in je trčil v kam- nito ograjo ter obstal izven voziš- ča. Pri nesreči se je hudo ranila sopotnica BOŽENA MAČEK, voznik pa ima lažje poškodbe. Škode na vozilu je za 800.000 di- narjev. Ponovna preverjanja znanja ZŠAM Celje je že pričel z anonimnimi, brezplačnimi testi- ranji znanja cestno prometnih predpisov, ki jih organizirajo vsako leto marca meseca. Tudi letos bodo lahko vsi vozniki motornih vozil, traktorjev in tudi koles s pomožnim motor- jem preverjali svoje znanje na izpitnih testnih polah. Inštruktorji ZŠAM pa jim bodo razlagali vse novosti iz cestno prometnih predpisov. Za večje skupine občanov bodo predvajali tudi posebni film iz novosti v cestnem prometu, na voljo pa bo tudi vsa literatura iz tega področja. Testiranja bodo vsako soboto in nedeljo marca od 8. do 12. ure v prostorih ZŠAM na Slomškovem trgu v Celju. 16. STRAN - NOVI TEONIK Mm Konec tedna znova v Planico Od petka do nedelje bo po- gled ljubiteljev skakalnega športa znova uprt v skakalnice pod Poncami. Velikanka bo znova oživela, saj bo na svoj hrbet sprejela vse najboljše može skakalnega športa, da se že zadnjič v tej sezoni pomerijo v tekmi za svetovni pokal. Ta- ko bo sklenjena dolga sezona, ki se je začela s prvimi tekma- mi sredi decembra v Kanadi. Poleg vseh najboljših skakal- cev bo na startu v konkurenci ali kot predskakalci tudi več kot dvajset jugoslovanskih tekmovalcev, med njimi trije s celjskega območja. Janez De- belak iz Braslovč, Verdev iz Braslovč in Golob iz T. Vele- nja. Žal zaradi poškodbe ne bo na startu Matjaža Debelaka, ki je presenetil z najdaljšim jugo- slovanskim poletom (185 m) na 5. svetovnem prvenstvu. Mnogi tekmovalci so že zbra- ni v Planici, da se privadijona novo skakalnico, kjer bodo ob ugodnem vremenu možni tudi poleti do 200 metrov. V petek bo dan za uradni trening, sobo- ta in nedelja pa za tekmovanje. Odprtih je več vprašanj, nas pa najbolj zanima če bo uspelo Primožu Ulagi po nekaj slabši formi v zadnjem času obdržati visoko tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. T. VRABL Še ena zmaga Aera V soboto so pred polno dvo- rano Golovca rokometaši Aera dosegli že drugu zmago v spomladanskem delu pr- venstva. Z 32:22 so premagali Krivajo iz Zavidovičev. Celjani so prevzeli tekmo v svoje roke v štirinajsti minuti prvega polčasa, nato pa iz mi- nute v minuto večali vodstvo. Pri Aeru so se izkazali prav vsi igralci, še posebej pa velja poh- valiti oba vratarja Anžiča in Kapitlerja ter vse mlade igral- ce. Za Aero so zadetke dosegli: Razgor in Banfro 7, Čater 6, Jeršič 4, Markovič in Privšek 2, ter Franc, Šeško, Kleč in La- pajne po 1 zadetek. Za gosteje bil najuspešnejši Lazendič s 6 zadetki. Slavko Ivezič, trener Aera: »Mislim, da smo z današnjo tekmo naredili zelo velik ko- rak naprej, ker nam te štiri toč- ke, ki smo jih osvojili v obeh tekmah, pomenijo bolj varno delo za naprej. Nismo več obremenjeni s prejšnjim ci- ljem, to je z obstankom v ligi. To je pozitivno predvsem za mlade igralce. Prvotni cilj je bil, da osvojimo te štiri točke, da se prebijemo v sredino le- stvice, za naprej pa mislim, da lahko pripravimo samo prese- nečenje, slabše ne more biti. V soboto bomo igrali pri Iskri iz Bugojna. Mislim, da so oni na- ši dolžniki, ker so nas prema- gali v jesenskem delu prven- stva v Celju. Zakaj jih tudi mi ne bi premagali v Bugojnem, čeprav je to zelo visok cilj? Mi- slim pa, da po teh tekmah, ki 'smo jih sedaj zmagali, tudi to ni nemogoče." NATAŠA GERKEŠ Celjski nogometaši solidni v soboto so se nogometaši Ingrad - Kladivarja ponovno pre stavili pred svojimi gledalci. Na igrišču Olimpa so v hladne vremenu odigrali prijateljsko srečanje proti ljubljansken moštvu Integrali - Olimpiji in izgubili 0:1. Trener Celjanov V) dan Mladenovič je bil z igro moštva zadovoljen, kajti pokazali enakovredno igro in bi lahko z malo več športne sreče tu dosegh neodločen rezultat. Ob polčasu ga Mlinar, B. Be\ Rošič, S. Bevc, Škedl, Zukič, Žilnik, Račič, Škrbič, Romih Eminič pozorno poslušajo. V soboto bodo igrali Celjani i igrišču Ohmpa pokalno tekmo proti Šoštanju. J. K. foto: T. Tavč POD KOSI II. ZKL ženske: Košarkarice Korsa Rogaške so dosegle lepo zmago v Kranju nad domačo Savo, saj so slavile kar 96:76. V prvem delu lige so Slatinčanke doma Savo premagale le za 2 točki. Takrat je Ciglarjeva do- segla le dve točki, tokrat pa je bila izredno razpoložena, kar je poudaril tudi trener Boris Zrinski: »Mojca je zaigrala res izredno. V napadu smo imeli kar 27 skokov za odbito žogo, večina je bila njenih. Z agresiv- no obrambo smo tekmo prak- tično odločili že v 8. minuti, ko smo vodih že za 18 točk. Ble- steče so zaigrale tudi Polutni- kova, Virantova in Pešičeva.« SKL moški: Libela je na go- stovanju v Kopru 7 lahkoto premagala domačine 106:84. Zelo razpoložen je bil Gole, ki je dosegel 30 točk, skupno me- tal 72 odstotno, za trojke pa 5:4. Urbanija je dal 21 košev in Pipan 17. V Rogaški Slatini so obtož- be, nesporazumi in ostavke, ki so se med tednom in še prej dogajale v domačem klubu, »rodile« veliko vredno zmago 86:80 nad ekipo Postojne, kar je najpomembneje. Igro doma- čih je dobro vodil hitri Trobiš 17, v odločilnih trenutkih pa je bil precizen Sarajlija 26. M. Sa- gadin je obdržal mesto trener- ja, dobro vodil ekipo, zaigral pa ni, uradno zaradi bolezni. Tekmo je takole ocenil: »Po treh porazih smo izgubili prik- ljuček z vrhom in padli v sredi- no lestvice. Na tej težki tekmi pa smo se potrudih. uspeli zau- staviti branilski par Kobe-Pa- ternost in prikazali maksimal- no igro nad gosti, ki so s tem porazom izgubili možnosti za prvo mesto.« Konjičani so se v Mariboru dobro upirali Braniku, saj so v drugem polčasu vodstvo do- mačih znižali na točko razlike 67:66. Kvalitetnejši domačini so zaigrali resneje in premagali ekipo Cometa 94:81, pri kateri sta bila najučinkovitejša Šmid 26 in Rozman 21. Libela je še vedno na 2. me- stu. V naslednjem kolu, ko bo v Celju gostila domžalskega Hehosa (5), se bo zanjo začela težka serija srečanj. Sledilo bo gostovanje v Rogaški Slatini, pa tekma sezone z Branikom v Celju in v predzadnjem kolu še ekipa Postojne v gosteh. Roga- ška (6) bo gostovala v Kranju pri Triglavu, ki je z dvema po- razoma več mesto za njo, Co- met pa bo poskušal v Sloven- skih Konjicah pripraviti prese- nečenje z zmago nad ekipo Ili- rije (4). SKL ženske: Košarkarice Cometa so gostovale v Ljublja- ni in izgubile s Slovanom 78:54. Na lestvici so osme. 2. SKL moški: V soboto se bo začel play-of Na vzhodnem delu se bodo v 1. kolu srečali v Laškem Zlatorog : Kovinar, v Murski Soboti Pomurje ; Šent- jur in v Miklavžu domača isto- imenska ekipa s Polzelo. Ker se točke iz že odigranih medse- bojnih srečanj v skupinah upo- števajo, je trenutno stanje na lestvici tako: Kovinar 8, Polze- la, Šentjur in Zlatorog 4 ter Po- murje in Miklavž po 2 točki. Zmagovalec, ki bo znan po še- stih kolih, se bo uvrstil v 1. slovensko ligo. DEAN ŠUSTER Helena Lavrinc državna prvaldnja v Zelenici je biio državno prvenstvo, kjer so nastopili tudi strelci Rečice pri La- škem, Titovega Velenja in Slovenskih Konjic. Največji uspeh je dosegla Helena La- vrinc iz Rečice, ki je postala prvič državna prvakinja v streljanju s pištolo med mla- dinkami, ko je nastreljala 369 krogov. Druga je bila Velenj- čanka Denis Bola u istim re- zultatom, 14. Leonida Gozd- nikar in 24. Suzana Jakopič, obe Rečica, 16. Nevenka Le- ver in 21. Aleksandra Šafarič, obe T. Velenje. Ekipno 4. T. Velenje, 5. Rečica, Članice pištola: 8. Denis Bola T. Vele- nje, 9. Helena Lavrinc, 10. Le- onida Gozdnikar (vse po 362 krogov) in 31. Suzana Jako- pič, vse Rečica. Ekipno; 3. T. Velenje, 5. Rečica. Člani pištola: ekipno 3. T. Velenje, posamezno 7. Fortunat Leg- ner, 12.-14. Janez Štuhec, 20.-23. Lojze Trstenak in Vin- ko Trinkavs. vsi T. Velenje ter 28. Marjan Brezovšček Unior Slov. Konjice. Mladin- ci pištola: ekipno 6. T. Vele- nje, posamezno 2. Fortunat Legner, 20. Simon Veternik in 28. Boris Klančnik, vsi T. Velenje in članice puška 31. Denis Bola T. Velenje. Uspeh plavalcev v Zrenjaninu ^ v Zrenjaninu je bilo državd mladinsko prvenstvo v plavi nju, kjer so med slovenskimi u stopniki bili najuspešnej predstavniki PK Klima Nepta iz Celja. Med glavnimi zbiral medalj so bili Jurak, Tešovi Vračun, Zupane in Drezgičej ter številne štafete. J Medalja za Videnškl v Žireh je bila zadnja tekma seriji za pokal Cocte v smučal skih skokih. Med pionirji A j Videnšek osvojil četrto, Turnšd oba Celje, šes_^o, Oblak Brasovčj Andraž sedmo, Lukič Celje devj to, Triplat T. Velenje deseto I Jerman Braslovče-Andraž d^^ najsto. V skupnem vrstnem re