GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAG1 IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 64. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. APRILA — FRIDAY, APRIL, 24, 1925. LETNIK XXXIV. Coolidge o priseljevanju. PREDSEDNIK COOLIDGE NA KONGRESU ŽENSKEGA DRUŠTVA PODAL SVOJE MNENJE O PRISELJEVANJU IN O KORISTI OMEJEVANJU ISTEGA. Washington. — Na kongresu društva hčera ameriške revolucije je prezident Coolidge dejal, da je omejenje priseljevanja v korist ne samo Ameriki, ampak tudi državam, od koder se ljudje selijo, katere se potem tam pogreša pri delu. Dejal je, da se sedaj razvija popolnama druga smer glede priseljevanja. Omejenje priseljevanja ni nič drugega, kakor pravi Coolidge, kot nekak prehod iz starih dni v nove, tako da ne bo več vladalo mnenje, da je Amerika prebivališče vseh, ki si želijo svobode. Omejitev priseljevanja je opravičeno, glede na dejstvo, da bi, ko bi bila vrata v Ameriko odprta takoj po vojni, priseljencev bilo veliko več, kakor pa potreba, kar bi bilo v zlo naši državi, tako tudi o-nim v Evropi, ki potrebujejo ljudi za delo in za nadomestitev onih, ki so padli v vojni. Resnične so tudi sledeče besede našega prezidenta : "Ako bi priseljevanje ne bilo omejeno, bi prišlo semkaj vsako leto po najmanj 2,000.000 ljudi. Torej to število prišteti k armadi nezaposljenih, bi pomenilo, da bi prišla Amerika polagoma na isto stališče, kakor so države po Evropi. Vsled tega je postava o omejitvi priseljevanja koristna ne le za Ameriko, ampak tudi za Evropo, kakor tudi za posameznika." -o- V nedeljo pomaknite kazalec na uri za eno uro naprej. V nedeljo dne 26. aprila ob 2. uri zjutraj bo treba pomakniti kazalec na uri za eno uro naprej, kateri čas bo ostal do 27. septembra. Iz urada župnije sv. Štefana v Chicagi se naznanja, da se bodo to nedeljo vršile vse pobožnosti še po starem času. -o- Ljubezen ne pozna meje. Cleveland, O. — John Kosi-enski, star 27 let je bil zaljubljen v ženo grocerista Stanley Lewandovskija, pri komur je bil na stanovanju. Tudi žena trgovca je bila naklonjena "boarderju," kar je imelo za posledico, da sta skovala načrt, po katerem bi spravila iz sveta soproga nezveste žene. Rušilec zakonske sreče, ki je bil tudi deležen grozote svetovne vojne si je izmislil, da bi bila bomba najpripravnejše o-rodje, za dosego načrta. Tako je pritrdil bombo, katero je sam "sfabriciral" pod avto Lewandovskija, katerega je razneslo na drobne kosce, čim se je vsedel v avto in hotel od-voziti. Sum je padel takoj na Kosienskija, kateri je pa tajil, dokler ni policija našla v njegovi posesti smodnik in ročne granate, nakar je vse priznal. -o—— Srbkinja stara 110 let. Chicago, 111. — Mrs. Sabina Mianko, stara 110 let, rojena v Srbiji leta 1815., je obolela in bila pripeljana v bolnišnico, kjer nimajo upanja, da bi ozdravela. Po izpovedi njenega 75-letnega sina, je bila mati še do zadnjega toliko pri moči, da je opravljala domača dela, a sedaj pa le upognila hrbet, ker so jo moči zapustile. KRALJ BORIS "JETNIK.' Kralj Boris močno zastražen in ne sme nikamor. — Cela država pod vojaško kontrolo. — Komunisti se zbirajo na mejah. — Policija našla gnezdo zarotnikov. Zofija. — Kralj Boris je v svoji palači "jetnik" in se ne sme nikanior ganiti, tudi nikogar ne pustijo v njegovo bližino, palača je močno zastražena. \ Po celi državi vlada silno razburjenje in prebivalci ne vedo, kaj jih Čaka jutri. Vse! se mora pokoriti strogi vojaški kontroli, katere vrhovni poveljnik je kruti gen. Lazaroff. Se vedno je kazen — smrt, za vsak mali prestopek. Komunisti se zbirajo ob romunski in jugoslovanski meji. Veliko pristašev revolucionarnega gibanja se zgraža s studom nad zločinskim bombnim atentatom na katedralo. Policija je odkrila gnezdo komunistov, ki so odprli ogenj na policij«, vnel se je boj, ki se je končal s porazom uporni-' kov, ko so policisti podtaknili ogenj v poslopju, kjer so naš-! li uporniki smrt v plamenih. Iz Dunaja prihaja poročilo, ki pove, da je stališče v Bolgariji skrajno obupno. Več kot pet sto oseb je že bilo ustreljenih in po ječah se nahaja nad 10,000 ljudi, ki so na sumu, da si m pati žira j o z ,revolucio-j narji. Na deželi so cele vasij obkoljene z topničarji in ko-j njenico, zgodil se je tudi slučaj, da so celo vas razdejali, ker so bili vaščani na sumu, kot uporniki. -o- Jugoslavija vznemirjena. Dunaj. — Iz urada inozemskega ministrstva v Belgradu se izjavlja, da Jugoslavija ni v nobenem oziru odgovorna za dc^odke v Bolgariji. Izjava se tudi glasi, da 'je Jugoslavija pripravljena; ker zbiranje komunistov na meji je vznemir-11 jivo. Atentat na katedralo v Zofiji vznemirja vladne kroge v Belgradu. Vse komunistične seje so prepovedane in vsi ino-| jzemski komunisti bodo izgna-j ni iz države. 1. maja se ne smej I vršiti delavski praznik in vsa-,ko zborovanje na ta dan bo pod strogim nadzorstvom. Vsakega kršilca miru se bo na mestu u-strelilo. Poročilo pravi, da Jugoslavija nima veliko komunistov in da je vlada močna. -o- Železniška nesreča. Miles City, Mont. — Chicago, Milwaukee, & St. Paul o-sebni vlak je skočil s tira v bližini Ingomar, pri čemer je bil strojnik in kurjač mrtev, več potnikov je pa zadobilo poškodbe. -o- 5 tovornih voz "kicka" uničili. Hammond, Ind. — 15,000 galon ali pet tovornih voz žganja je bilo, izpuščenega v kanal po agentih prohibicije. Na železniških vozovih kjer je bilo žganje zaplenjeno je stal napis — "Varniš." Suhaškim a gentom se je pa zdelo sumljivo, nakar so vozove odprli in našli mesto varniša — "kick." Kmalu bomo videli, kdo in kateri izmed katol. Slovencev so pripravljeni kaj storiti za svoje časopisje. In Ti, ki čitaš dan za dnem te opomine in prošnje, se vprašaš kedaj, zakaj nisi Ti še ničesar storil v tej kampanji za katol. dnevnik? Ali ne veš, da je dolžnost katoličana, da deluje za katol. časopisje in istega razširja? Ali ne vidiš, kako sovražnik svojega razširja? Je Tebi to vseeno?! Premisli! Dvigni se in pojdi takoj na delo, da tudi Ti v tej kampanji pridobiš vsaj enega novega naročnika za katol. dnevnik! KRIŽEM SVETA. CHICAGO, GNEZDO - London. - Mrs. Olga; ZLOČINCEV. Novikov, kateri je bil ruski car Chicago, glavno mesto zločin- Iz neodrešene domovine. MORALNI VSPEH POSLANO* BESEDNJAKA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. — NAMERAVANA PREMESTITEV ZEMLJIŠKEGA KREDITNEGA ZAVODA V PULJ. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. o pravice slovanske manjši- Rdeči most (Ponte rosso.) Zgrajen je bil leta 1832. Na njegovem mestu bodo zgradili nov most iz železobetona. Za ne. cev vsega kalibra. — V petih dneh postalo sedem policistov žrtev svojega poklica. — Preprečen napad na banko. Chicago, 111. — V Chicagi} Aleksander II. krstni boter in je bila na glasu kot znamenita pisateljica ruske politične afe-! re je v starosti 77 let preminula. Njen dom je bil v Londonu. — Washington. — Prezident Coolidge ne bo prisostvoval slavnosti Bunker hill v Bo- se zgodi toliko umorov in raz-stonu. Kot vzrok je navedeno, nih drugih zločinov, da je poker bo imel govor 3. julija v stalo to že tako nekaj vsakda-Cambridge, povodom 150-letni-,,njega, kakor avtomobilske ne-ce George Washingtonovega zgode, katere se tudi zelo mno-sprejetja poveljstva nad kon- že. V petih dneh je sedem poli-tinentalno armado. 1 cistov bilo ustreljenih, pri izvr- — Spring Green, Wis. — O- sevanju svojega težavnega po gen j, ki je nastal, ko sta se kri Kakor smo poročali preteče-ni teden na temu mestu, je nastopil v rimski poslanski zbornici povodom razprave o proračunu pravosodnega ministrstva posl. dr. Besednjak za pravice slovanske manjšine na sodiščih. Minister in fašistovski . pos- -o- •Postojnska jama. Od 15. maja do 15. junija in' v vsem septembru dovoljujejo italijanske železnice obiskovalcem Postojnske jame za 40 od- stotkov znižano vožnjo. Lani je lanci so govor ves čas pazljivo obiskalo jamo 100.000 ljudL poslušali. Znani Banelli in par, -o- drugih je delalo medklice, ki Zvišanje plač državnim name- jih je pa posl. Besednjak sproti temeljito zavračal. Opozicija: komunisti, liberalci in bojevniki so posl. Besednjaku ves čas pritrjevali. Kljub lepemu moralnemu vspehu, ki ga je tu- ščencem, duhovnikom in upokojencem. Ministrski svet, ki'se je sešel v nedeljo pod predsedstvom ministrskega predsednika Mu-solinija, je sprejel sklep, gla- klica, postali so žrtve brezve- di topot dosegel posl. Besed- som katerega se zvišajo plače njak v italijanskem parlamentu, pa zaenkrat ni upati na izboljšanje razmer na primors-J Zvišanja bodo deležni tudi u-kih sodiščih. Seveda pa tudi fa-( pokojenci bivšega avstroogr- skega režima. Vsega skup bo* vsem državnim nameščencem* duhovnikom in upokojenc.em.- šistovski režim ne bo ustavil življenja in bodočnosti, ki bosta deležnih zvišanja plač: 512.00(7 žali dve žici telefonske nape- ?t7yh zlotince\. Policija,^nam tlačenim in zatiranim prej ali| državnih uradnikov in usluž-Ijave je uničil dom Frank Lloyd rec. P° ^is i nižjega ra re a, gj . prjnes]a SVobodo in pravi- bencev (vštevši železniško o-Wright* in povzročil nad $1,- so izpostavljen, vedn. nevarno-' 000.000 škode. Zgorele so tudi stl_\ kako Pa Jp Prl Policistihl _Q_ znamenite slike iz Japonskesa. *LSJe,P raz5eda naT pa neh°1 Razburjenje v Poreču. za katere je Wrightu ponudil Te sll> v možgane neka sumnja, R komisija v Poreču je nekdo še pred kratkem $250.-' ker se Je" ze neštetokrat pri- 000, katero ponudbo pa ni hotel sprejeti. — Liverpool, Anglija. — Prekooceanski pamik Celtic, White Star družbe je v tukajšnjem pristanišču kolidiral s ' petilo, da je policist tvegal svoje življenje ko je zasačil bandita pri izvrševanju svojega ničvrednega posla, pripeljal ga je pred stotnika svoje postaje, a je neznano iz kakšnega vzroka zločinec bil postav- parnikom Hampshire Coast.l Slednji je bil močno poškodo- ljen Prof,to in nadaljeval van, Celtic pa le malo. !SVOJ Pokllc- Sedaj poročajo, da so štirje Chicago, 111. — Miss Mar- sobje), 85.000 učiteljev, 23.-000 podeželskih poštnih uslužbencev, 178.000 upokojencev iz osvobodilnih vojn in 28.000 duhovnikov, skupaj tedaj 826.- sklenila, da se Zemljiški kreditni zavod iz Poreča premesti (000 oseb. V pokritje novih stro-v Pulj. Vsled tega je nastalo škov bo vlada med drugim zvi- tha Schwab, stara 43 let, 5542| detektivi že par mesecov za-_____________ _________ Kenmore ave. je bila najdena fedovali neko bando, ki je de- nik pokrajinske uprave in pred_ lala načrt, kako bo pri belem med Porečani veliko razburjenje. Osnoval se je "Meščanski odbor", ki je izdal letak, v katerem ostro ugovarja proti nameravani premestitvi in poziva senatorja Chersicha, naj takoj odloži mesto predsednika Zemelj. kred. zavoda, ker da ne more biti obenem predsed- pri svoji postelji obešena. Vzrok samomora ni znan. — London. — Princ Wales, ki se nahaja na potovanju po Afriki je vzlic vsej pozornosti svoje telesne straže v ve dni nevarnosti za svojo glavo. Komunistični agitatorji so neprestano na delu in srečen bo princ, ako bo prinesel zdravo kožo domov; in če jo bo, se bo globoko oddahnil. — Kopenhagen, Dansko. — Na Danskem so se pojavili delavski nemiri, ki znajo postati še zelo resni in je nevarnost, da bi ne ovirali uvoz iz Danske v Anglijo. Stališče je silno napeto. > Capetown,' Južna Afrika. dnevu napadla največjo banko v Chicagi in se polastila plena, ki bi bil vreden par milijonov dolarjev. Pri temu napadu bi se bili poslužili priprav, ki so najbolj smrtnonosne kar jih pozna moderna znanost. Kot kolovodjo tega načrta je policija aretirala Henry J. Ferneke-sa, kateri je pretečeno soboto usmrtil štiri osebe v John Cre-rar knjižnici. V to zaroto je tudi zapletena in že v rokah pravice neka Mrs. Anna Beau- 49 let 4148 W" paj 5000 vojnih oškodovancev, St" V njenem stanovanju 30 govoriH bivšl poslanec g4ek> dr. Glaser, dr. Brajša, dr. Bi- sednik kreditnega zavoda ter tako sam svoj predstojnik. V Poreč so došli močni orožniški oddelki; vojaštvo je pripravljeno. ZKZ stražijo karabinie-rji. Boj za pravice vojnih oškodovancev. Goriška Kmetsko-delavska zveza je sklicala na Marijin praznik zborovanje vojnih oškodovancev v Komnu, Sv. Luciji in Šempasu. Na shodih, katerih se je udeležilo vsega sku- so našli zalogo strašnega orož J"a. Kakor je bilo včeraj poroča- šala železniške tarife, posebno blagovni promet, izvzemši najsplošnejša živila. -o- Grobnica za pok. dr. Antona Gregorčiča. Goriški stavbenik Josip Mozetič je na štadreškem pokopališču na lastne stroške zgradil betonirano grobnico za pok. dr. Antona Gregorčiča. V nedeljo dne 29. m. m. prenesli so truplo v novo grobnico. Goriški Slovenci zbirajo sedaj prispevke, da postavijo dr. Gregorčiču dostojen spomenik. Vrhu sv. Mihaela. Sveti gaji na Goriškem. Furlanska organizacija "Pro Montibus et silvis" bo zasadila po vseh goriških gričih, kjer so se odigravali boji, "svete gaje/*' Vojno ministrstvo da v ta namen 10.000 lir prispevka. Minuli m. so pričeli z nasadi na DENARNE POŠIEJATVE težnik. Govorniki so na zboro-j V mGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO ITD __ ----------------------------Slovenca Mrmolia Vanjih temeljito P°j'asnili V°j" Naša banka ima svoje lastne zrn. — Med Kafirji je nastala bit-1 ° ^m°,rU Slovenca Mrmolja, nooškodninsko vprašanje in s pošto in zanesljivimi bankami v ka, ko je policija zaseglal f? "fknadno poroča, da m Mrs.j položa^ ki je nastal pri zadnjih' 8tarem ^zju in naše pošiljatve so do-domačinom žganje, nakar se je Oblica pnzadjala smrtni uda-, ukrepih tržaške finančne in- " rec vsiljivcu, ampak nje soprog John Kobilca, kateri je dejanje priznal in je v zaporu. -o- 4000 črncev dvignilo in protestiralo. Policija je najprvo streljala preko glav, ko pa le ni bilo miru je ustrelila med mno- . žico in usmrtila štiri domačine. I Znamk* »evernega tečaja. Nemiri so se pa ponovili, ko je; Oslo, Norveško. — Norveška policija pomnožena z voja- poštna oblast je izdala 420,000 štvom hotela aretirati kolo-j znamk iz "severnega tečaja," vodje. x ! katere se bodo prodajale v prid ekspediciji Amundsena. Znamke bodo prinesle 34.800 norve- Truplo ženske v kanalu. Chicago, 111. —- Neki dečeVških kron. je iskal žogo in našel na Rich-| mond cesti in'Bryn Meren ave.j Odobravanja vredni korak, v kanalu truplo ženske, kate-! Boston, Mass. — Poštna ob-ro je bilo brez nog in rok. Ko-; last je zaplenila celo izdajo likor se je moglo dognati, j^1 nekega "leposlovnega" lista, ki truplo 15-letne Ane Chameles,| izhaja vraki mesec, radi po-katera je izginila od doma ju- huišljivih slik, katere doprina-nija meseca lanskega leta in o Sa omenjeni mesečnik, s kate-kateri ni bilo od takrat nobe-, rim se kvari in zastruplja mla-nega sledu. Detektivi so na de-| dina, kar ima zle posledice. Iu, da bi prišli na sled zločin-1 Pač posnemanja vredno posto-cu. ! panje poštne oblasti. stavljene prejemniku na dom ali n» zadnjo pošto točno in brez TEake** tendence, temeljem katerih bi odbitka. rah »o bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino: 500 — Din ____ .... $ 8 SO 1,000 .... $ 17.25 2,500 — Din ____ ____ $ 43.00 5.000 — Din ____ .... $ 85.50 10,000 — Din ____ .... S170.00 100 — Lir .... 200 — Lir .... .... $ 9.45 500 — Lir .... .... $ 22.75 1,000 .... $ 44.25 se hotela italijanska država od- Naše cene „ T dinarja in * tegniti plačilu vojne odškodni-j ne lastnim državljanom. Na vseh zborovanjih so sprejeli j resolucijo, ki poziva italijan-; sko vlado, naj izda določna in italijanska vlada od vojnih oškodovancev ne bo zahtevala povračila že izplačane vojne odškodnine v nobenem slučaju ; drugič, da bo italijanska vlada priznala in izplačala vso vojno odškodnino, ki je bila prijavljena na podlagi enotnega vojnoodškodninskega zakona z dne 27. marca 1910. — V tej stvari je dr. Besednjak vložil tudi interpelacijo na finančnega ministra, od katerega pričakujejo odgovor. o- Rdeči most v Trstu. V Trstu so podrli takozvani Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. mM nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat znanja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve na kare)« po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. dolarje pošiljamo mi TUT» v jugoslavijo in sicer pt. poŠti kakor tudi brzojav no. Vse pošiljatve naslovite na—SLf* VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK K:________i "AMERlKANSKt SLOVENEC" IN "fo I INOST." Prvi in najstarejši slovenski katoli&ki iist v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen tata 1891. Edinost leta 1914. The first and the .oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 _ West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. HAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za poi leta........$2.50 •ubscription: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4,75 _ _For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj d>n in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-'■»S'o. 111., under the act of March 3rd 1870. Krenimo na pravo pot! Kadar človek zaide na napačno pot, je njegova dolžnost, da, ko pronajde, dja. je na napačni poti, da krene na pravo pot. V zadnjih treh številkah smo primerno karaktizirali slovenske svobodomiselce ali liberalce. Prejšni teden pa smo podali slovenski javnosti živo sliko rdečih socialistov. Oboji soj škodlj i vi narodu, katerega izkoriščajo kjerkoli morejo. Vča-' sih roka v roki, včasih posamezno izkoriščajo slovenske trpi-1 ne. Perijoda miljonskega fonda je že en tak živ dokaz, kako' so se lawndalski in cortlandski frakarji pobratili in šli skup no na delo, da rešijo Primorje, da pribore stari domovini re publiko in vse druge dobrine, o katerih so kričali, da jih bo boste Vi dali njim zavajati še nadalje? Nikakor ne! Zavihajmo te dni vsi rokave ter idimo na delo za novimi naročniki za katoliški dnevnik. To pot primimo prav vsi, kolikor nas je in videli boste da dosegli bomo krasen vspeh, ki ga bomo vsi veseli in na katerega bomo vsi ponosni! NE POZABITE, DA JE TO KAMPANJA ZA KATOLIŠKI DNEVNIK! NE POZABITE, DA JE NAS VSEH DOLŽNOST, DA USTVARIMO A-MERISKEMU SLOVENSTVU NOVO BOLJŠO POT—- RAVNO POT POŠTENJA, KI BO VODILA NAŠ NAROD VEN IZ DO- merike in stare domovine. Listu A. S. & Edinost obilo dobrih naročnikov, da bi kmalu postal dnevnik. George Pavlakovic, tajnik, Cerkve »v. Rožnega venca. -o- fteioe Cleveland, Collinwood, Ohio. Znano je, da kar naši brez-LINE UMAZANEGA SOCIALNEGA ŽIVLJENJA, V KATE- verski fanatiki napišejo, to je RO JE NAS PAHNILO UMAZANO BREZVERSKO ČASO- vse gola in čista resnica; seve-PISJE! IN POMNITE, TA VODITELJ, TA NAŠ KAŽIPOT da njihovi brezverski^pripadni-BO SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK! ZATO NA DELO ki vso to resnico že itak radi VSI, KAR NAS JE!!! J. J. Elkhart, Ind. Cenjeno uredništvo: — Prosim priobčite to pismo v Vaš cenj. list, ki mi je bilo poslano iz domovine po Ivanki Bur- precej različnih slavnosti, t. j. ko je bila blagoslovljena ena ali druga stvar za našo cerkev. vrjamejo posebno še, ako se do-pisovelec ali dopisovalka ob koncu svojega nesramnega dopisa izposodi oblačilo kakšnega društva ali organizacije. Talko je na primer v 69. štev. Pro-svete ubežala društvu Mir ena koza za ograjo in tam prežečimj kozlom povedala živo resnico v obliki dopisa iz Collinwooda. Mi seveda, ker ne znamo pisati stvarno, se vedno podpišemo . « s polnim imenom, a brezverci pišejo resnično in prepričevalno, zato so pa primorani to ži-* vo resnico pokriti in obleči z N. pr. zvonovi ali altarji, ali'obIačnom aIanice društva Mir. kaj drugega, kar je v naši cer- pojrjefmo gar. Dotična oseba me prosi, jkvi. da bi dala v Hst te vrstice, ob- kaj ta slavna člani- _ _ _ .ca vsega pripoveduje. Pred Dne 5. aprila na cvetno nede-1 vsem ge Je obregnila ob našega enem pa poiskala mater sinu. Ho smo zopet imeli eno tako;priljubljenega župnika Hribar-Pismo je sledeče: slavnost in sicer bil je blago- Ja fn fmenuje naravnost o- "Pred 14—15. leti je pustila slovljen novi Božji grob, kate- deruha neka ženska gredoč v Ameri- rega je naredil naš rojak in I rega je naredil naš rojak in ko svoje dveletno dete v Ham-jfaran John Kucljer, kateri je burgu in šla meni nič tebi nič j kakor najboljši umetnik izdelal v Ameriko. Otroka so poslali v j Božji grob. Malo v kateri cer-našo občino, češ, da je sem pri- kvi imajo tako lep Božji grob,! J sto j en, dasi ni tu nobenih nje- kakor je ravno naš. Kar se tiče iinWoodu d "Igovih ljudi. Do 12. leta je skr-jslikanja je pa naredil naš fa- Prašam to članico, naj dokaže, kedaj jo je župnik Hribar že nadlegoval za en cent in koliko centov je dotična Članica prispevala za cerkev v Col- a si drzne tako nesramno župniku še nekaj pred- bela zanj občna Št.r. leta pa ran John Jetenič kateri je izvr- bacivati. Da je ž ik vesten in s. ze sam sluz, kruh. Fant je šil svoje delo umetno in poseb- praktičen mojster v gospodar-brihten .n bi se zelo rad izučil nC lepo je naslikal Oljsko go-lgtvu to nam dokazuje njefrovo pričuje njegovo pastiro-vanje med nami, ko nam je v do priborili zatiranemu slovenskemu narodu. Kako pa so tem narod za nos potegnili pa menda ni nam treba opetovano tolmačiti in dokazati. - , ... ......................--j-r,___ Slovenski narod v Ameriki sedaj pozna oboje. Pred-:^akc,;aJ,'oklode st.va' 3 mma ro" na vrhu «ore tn križe' ob 1 službovanje v Barbertonu, to stavili smo jih javnosti, ker to je naša časnikarska dolžnost, ■ ,k?*ar- da bl pUc.al Za"J ,d* levi strani stoji ob vznožju j nam „„•*.„-„ -------------- kajti narod se nam smili kot tak. Slovensko ljudstvo je dobre-1 * ™ ^ UCe"Ja oskrbeI I Oljske gore mesto Jeruzalem, ga srca, malo kateri narod ima tako usmiljeno srce kot slo-; " . venski narod. Toda, da bi pa kaki narodni idiotje to usmilje-»niamo' I I I HI I nost in dobrosrčnost našega naroda zlorabljali, kot so to Za nj°' bq citola mati jako lepo izvršeno. John Kuc- razvidif kakgen oderuh je on;' doslej delali slovenski socialisti in liberalci, tega pa ne dopusti- t ki lazijo k njej na posveto-$97.45. V imenu cele fare se vanja in se drže njenega krila, jim prav lepo zahvaljujem za Lepa družba mora biti ta, ki o-njih velikodušnost in udeležbo. beša svojo fanatično nestrpnost Ob koncu mojega dopisa po- potom članice društva Mir na zdravljam vse rojake sirom A- (Dalje na 3. strani.) bi bile boljše razmere bi še hrvatske župnije, smo še dosti dobro napredovali v zadnjih petih letih. Odkar smo zgradi- Prispevek iz Chicago, 111. _ V listu Prosvete štev. 93. z dne 20-tega piše ena odpadla pijana kreatura o naših cerkvenih računih sv. Štefana. Ker se s takimi neznačajnimi ljudmi ne izplača pregovarjati stvarno in resno naj bodo te vrstice le za mimogrede. Hvala lepa za tvoj ponatis, ker to je prav lahka stvar. Poglej izprijena kreatura! Mi katoličani imamo svoje šole, bolnišnice vsake vrste dobrodelne zavode, seveda za vse to je bilo treba precej truda in denarja. — Kaj porečeš "zabuhel" pi-janček na to?.f — Tako tudi fara sv. Štefana ima svojo šolo, cerkev in župnišče. In vidiš "zabuhlež" vse to je naše delo, brez Tebe uboga kreatura! Vredi no vsaj svoje stvari, ker so precej v neredu, kadar to storiš, potem pa poglej naokoli in kritiziraj, pa samo tam, ker imaš pravico, kjer si ti kaj prispeval — drugje pa nimaš pravice! Ali si nn or d a ti kaj dal, in prispeval ?! — Nič nisi dal — torej drži svoj umazan jezik stran! — John Fale, ki te pozna! * * * Jemnasta, jemnasta, kaj so te dni djali Zafrknikov ata. Ve-^fte kunštni pa so, to pa to! Pravijo, da tako gorkih, kakor-šnih so jih dobili zadnji teden še niso čutili. Potem pa pravijo, to ne gre. Hm, hm, hm, kako so brihtni! Veste oni so popolnoma drugega prepričanja, kakor kak navaden človek. O-ni so namreč takega mnenja, da namreč sami ata Zafrknik bi žiher tepli, kadar bi se pa o-brnilo, da bi začelo padati tudi po njih hrbtu se pa ata precej ustavijo, pa zakličejo "halt!" — Pa naj še kdo reče, da niso Zafrknikov ata prebrisani ! Ti predrta reč ti, kaka prebrisanost! ♦ * * Na Ruskem so se prepirali pravnik, medecine, inženjer in komunist, čigava veda je starejša. Pravnik dokazuje: "Moja veda je najstarejša. Kajti pravna veda se je rodila že takrat, ko je Kajn ubil A-bela." Medicinec ugovarja : "2e takrat, ko je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, se je izkazala kirurgija." "Dovolite gospodje," je rekel inženjer. "Nobeden vaju nima prav. Moja veda je še starejša. Potreba inženjerske vede se je pokazala že takrat, ko je Bog urejeval svet iz splošnega kaosa (— zmešnjave)." "In komunizem ni vendar nič drugega kot kaos," je zmagoslavno pripomnil komunist. Katoliiki Slovenci dobiti svoj katoliški dnevnik! Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. Kaku je stopil k omari in je vzel iz nje navadno škatlo iz cebrovega lesa, ki je bila napravljena v obliki mumijske krste, in ko je dvignil pokrov, se je prikazala v njej voščena človeška podoba, dolga kakor roka. Ta podoba je bila lepo oblikovana po živem faraonu in kronana z dvojno egipčansko krono. --- "Kaj je to?" je vprašala Meritra in se je od strahu umaknila. "Ušapti, ki naj pride v njegov grob?" "Ne, ženska, marveč njegov čarovni Ka, napravljen z mnogoterimi zagovori iz tiste stare knjige, ki ga bo spravil v grob, če se pravilno porabi, kakor ga moraš ti porabiti." "Jaz!" je vzkliknila in planila pokonci. "Kako?" "Takole: Ti, ki si izmed faraonovih dvornih ljubljenk, mu strežeš v sobi, kjer spi. Zvijačno torej poišči prilike, da prideš sama v njegovo spalnico, in položi to podobo v njegovo posteljo, da faraonov dih pride vanjo. Potem jo vzemi iz postelje in izgovori besede : 'Podoba, podoba,^-^ujem ti z močjo, ki je v tebi, in v imenu gospoda zla, da naj udje tistega, po katerem si napravljena, prav tako shirajo, kakor bodo shirali tvoji. Ko si to izgovorila, drži noge podobe nad plamenom svetilke, dokler se napol ne stopijo, in ' odnesi ostanek podobe v svojo lastno spalnico ter jo tamkaj skrij. Tako se bo zgodilo, da se bodo isto noč živci in mišice v faraonovih nogah posušili in usahnili — hrom bo in se ne bo mogel ganiti. Kasneje ti povem več, če bo treba." Dasi je bila Meritra drzna, se je vendar ustrašila. "Tega ne morem storiti," je rekla, "to je črna čarovnija proti bitju, ki je bog, in bi mojo dušo pogubila. Poišči kakšno drugo sredstvo ali pa položi sam voščenega vraga v faraonovo posteljo, Kaku." Čarovnikov obraz je postal trd in krut. "Stopi z menoj, Meritra," je rekel, jo prijel za roko in jo odvedel k odprtemu oknu, od koder je opazoval zvezde. Stolp je bil tako vrtoglavo visok, da so se zdele hiše tam spodaj majhne in zelo oddaljene, nebo pa zelo blizu. "Poglej Memfido in Nil in širno egipčansko deželo, ki blesti v mesečini, in piramide starodavnih kraljev. Vladati hočeš vsemu temu z menoj — kajne, Meritra? — in če me ubogaš, boš vladala." "In če te ne ubogam?" "Tedaj te začaram in um te bo zapustil in boš padla naravnost na glavo na tisto be-I9 črto, ki je cesta, in predno napoči dan, bodo psi raznesli tvoje zlomljene kosti, tako da te ne bo nihče spoznal; preveč si slišala, da bi smela živa oditi odtod, če ne izpolniš moje prošnje. O ne! Nikar ne misli, da mi moreš obljubiti in me potem prevarati, zakaj ta podoba, ki jo boš vzela s seboj, je moja služabnica in bo čula nad teboj in bo poročala meni in bogu, svojemu gospodarju. Sedaj izbiraj !" tj- 1 "Ubogala te bom," je rekla Meritra s slabotnim glasom, in ko je izrekla te besede, se ji je zazdelf>, da sliši smeh v zraku prfed oknom. "Dobro. Sedaj skrij škatlo pod plaščem in je ne vrzi proč, zakaj če to storiš, bo tisti, ki je v njej, glasno klical za teboj in ubili te bodo kot čarovnico. Če ti ne sporočim drugače, položi podobo jutri zvečer v faraonovo posteljo in deni ob vzhodu meseca nje ude nad ogenj v svoji sobi ter jo skrij in mi jo kasneje prinesil nazaj, da jo nanovo zagovorim, če bo treba. Poj diva, spremil te bom do vrat starega templja Sekhete, kjer prebiva faraon." IX. POGLAVJE. Faraonova usoda. Ko je gospa Asti prišla zjutraj, da obleče kraljico za ta slavnostni dan, jo je vprašala, ali jo je Amen razsvetlil ponoči, kakor je želela. x "Ni me razsvetlil," je odgovorila mlada kralj ica, "poslal mi je samo zelo grde sanje in v vseh je bila ta očetova strežnica Meritra, o kateri si mi snoči pripovedovala. Če bi verovala v znamenja, bi rekla, da kuje zle načrte proti naši hiši." "To je lahko mogoče, kraljica," je odgovorila Asti, "in jaz sem prepričana, da je na delu. Ko sem gledala z okna svoje male sobe, sem v mesečini videla, da se je o polnoči vrnila preko tempeljskega dvorišča. Zdelo se mi je celo, da nosi nekaj pod obleko." ~ "Odkod se je vračala?" "Iz mesta, mislim. Faraonovo dovoljenje ima in more prihajati in odhajati, kadar hoče. Prosila sem Mermesa, da je povprašal pri častniku straže, in le-ta mu je pravil, da je prišla do vrat z visokim možem, ogrnje-nim s. temnim plaščem, ki je vneto govoril z njo, preden je odšel. Po njegovem popisu sodim, da je moral biti zvezdoslovee Kaku, s katerim je govorila takrat pri slavnosti." "To so slabe novice, dojilja. Ali mi imaš še koj povedati." "AMER1KANSKI SLOVENBC" IN "lDWfllT." Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ: JOLIET, ILL. : £ Zjedinjenih Državah Severne Amerike ----- — ----» j inKor. v ar*, tra Naše geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse/ GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St.. Joliet 111. I. podpredsednik .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. tajmk ................ jos. slapničar, 311 Summit St.. Joliet, 111. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet. 111. Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW G LA VAC H, 1844 \V. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. III. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St., Joliet. 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. TOS. KLEMENClC.1212 N. Broadway, Joliet. 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal. Pa, Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin- v znesku .993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v ^vojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Spre-• majo se moški in ženske, od 16. do 55. leta. otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. o dosežemo število 2000. se zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Pr!eg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI. PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! ČLANOM DRUŽBE SV. DRUŽINE! duševalnim člankom v tem listu vsak dopisnik doseže dva namena: Navduši vse brate v organizaciji, objednem pa dela krepko propagando za razširjanje organizacije pri nečlanih, kajti njegov članek bo čitalo nad 8.000 nečlanov. Zato, bratje, pozivam Vas, da se začnete pridno oglašati v Vašem glasilu, da,da ne sme biti več tedna, ko imamo svoj kotiček v listu. A. SI. Edinost, da bi vsaj enega navduševal nega dopisa ne bilo iz kake naselbine ali društvo. Poročajte vestno o vsem, kar storite v napredek društva in nikdar ne pozabite, da moramo drug drugega ogrevati, ker le tako bomo i-meli napredek, le tako bomo o-hranili ogenj navdušenja. Bratje, aii nimam prav? Pozdravljeni vsi pkupaj in Bog Vas blagoslovi. Rev. K. Zakrajšek, O. F. M. Duhovni vodja. -o- IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani. Pred več tedni sem priobčil v našem glasilu A. S. & Edinost nekoliko besedi, v katerem sem Vas pozival, da bi se začeli bolj živahno zanimati za napredek v številu članstva naše organizacije. Na moj članek je tudi naš predsednik brat Sto-nič napisal lep članek, v katerem Vas je še bolj krepko pozval k temu delu. Od tedaj sem pa čakal in čakal, kako re bo pa čakal in čakal, kako se bo in ubogalo svoje voditelje. Na moje veliko začudenje pa do sedaj nisem opazil v javnosti prav nikakega znamenja živahnejšega dela v tej smeri. Posebno sem Čakal, kako se bodo posamezna društva oglasila v našem Glasilu in sporočala, kako so v tem velikonočnem času zlasti glede tega začela kako akcijo. Bratje, tako ne smemo, ako hočemo kak napredek organizaciji. Ogenj se razpali, ako se vejica za vejico začne vžigati. Kolikor več teh vejic se vžge, toliko večji je ogenj, toliko več je vročine, toliko bolj ogenj napreduje. Enako treba pri vsaki drugi stvari. Enako tudi pri naši organizaciji. Treba da se vname ogenj gorečnosti in navdušenja za napredek organizacije pri enem društvu. Toda ta ogenj društva se ne sme dati "pod mernik," to je imeti ga skritega samo doma v naselbini. O tem ognju mora izvedeti cela organizacija, mora biti tako vroč, da bo njegova vročina izžarevala iz enega društva do drugega, da se bodo še ona začela ogrevati in vnemati. To se pa zgodi edino potom tiska, potom glasila. Poročajte o tem javnosti, kaj ste ukrenili in kaj ste dosegli. Ob tem poročilu se bodo potem zbudila še druga društva in nastal bo ogenj, o-genj navdušenejšega dela za organizacijo. Poleg tega pa hočete, da bi k organizaciji pristopali tudi taki. ki še niso člani, to je: vi hočete, da bi vsa slovenska javnost kolikor mogoče vedela o Vaši organizaciji, da bi videla, kako lepo delujete, kake so koristi, katere dajete svojim članom, kako ste navdušeni za njo itd. Ako hočete vse to doseči, potem morate ven, ven v javnost z dopisi, s članki! Glasilo imamo, da se potom glasila agitira za navdušeno delo med člani in društvi samimi, še več pa, da se seznanja širšo javnost z organizacijo in se ji tem potom pripravlja pot v to širšo javnost. Za vsak napredek treba agitirati, treba kričati. Kdor dandanes bolj kriči, ta ima več vspehov. Vsi smo taki, da se zmenimo samo za velik krik. Vzemite, da bi na ulici pred vašo hišo začelo ma-I lo, morda komaj eno letno dete strašno kričati, povejte mi, ali bi ne leteli vsi skupaj gledat, kaj je? Postavite pa v kak kot še lepše stvari, ako jih ljudje ne bodo videli, se zanje ne bodo zmenili. Zato jaz nikdar nisem bil za lastna glasila organizacij, ker se s tem govori samo članom. Dvakrat večji je vspeh, dvakrat toliko dobi organizacija za svoj denar, ako ima za glasilo kak najbolj razširjeni časopis. In to imate Vi, "A. S. & Edinost" je najbolj razširjen katoliški list v Ameriki, je pravzaprav edini naš katol. list. Bere ga povprečno 20.000 Slovencev. Torej z nav- veliki zvon, da se sliši po celem Collinwoodu. V svoji nadutosti se je članica pohvalila, da samo ona zna stvarno pisati, moj soprog pa, da ni zmožen v pisavi. Jaz ji pa povem in dokažem, da je nič drugega ne drži skupaj, kot golo obrekovanje in laž. Hinavsko se zna prilizovati in se liže, kot lisica, kadar vidi kuro na drevesu. Kakor hitro pa človek obrne hrbet od nje, pa lopne s svojim ostudnim jezikom po njem, kakor obre-kuje mene v svojem dopisu, da sem taka reva, da ne morem nikamor od doma. Jaz ji pa rečem, da nimam tako dolgega nosu, da bi mogla vse Collin-woodske pomije premešati, kakor se dotična članica zaletuje v enega ali drugega, češ, da cerkvenjaki slabo ravnajo s svojimi ženami, že vemo, kaj pomenijo zakotni in tajni obiski raznih svetovalcev in zdravnikov. Ne vem ali hodijo k do-tični članici zdravit ali agitirati za "Žarkomet" ali pa prihajajo poizvedovati, ako je že zopet kakšna razporoka na razpolago. Ako so prišli za me se jako motiš ti slavna članica, ker pri meni ne bo nič mešeta-rije. Jaz živim zadovoljno s tistim kar imam. Dotična članica društva Mir, mora gotovo vse hiše oplesti, ker dobro ve za vsak prepir. Toliko razporok in civilnih porok ni še nikdar nobeden priporočal tako, kakor nesramna članica; mogoče se poteguješ, da prideš za škofa pri civilnih porokah in razpo-rokah in kar ona ne more opraviti sama ji pomagajo njeni zdravniki in svetovalci, ki imajo eno razporoko že na rokah. Sedaj misliš, da boš pri meni naredila tudi kaj takšnega, a si se daleč zmotila ti trapasta revica. Mojemu soprogu ne more nobeden prav nič očitati, najmanj pa taka članica društva Mir, ko praviš, da imam jaz z mojim soprogom vedno prepir; če bi dotična članica hodila v vsako hišo, bi gotovo zanetila prepir, kar ga v moji hiši sploh ne more, čeprav ona po drugih krajih vpije, da naj žena pusti moža, češ neumne so ženske, ki si nočejo pomaga-' ti biti zopet svobodne. Pri njej \ seveda, bi se pa boljši obrnilo, če bi njen mož njo zapustil, ampak kakor jaz mislim, je preslaboten, ker se boji, da bi ( metla ne pela. Ti članica laž-njiva praviš, da smo stradali, rada bi izvedela od tebe, kolikokrat si ti dala jesti mojim o-trokom, kolikokrat sem prišla jaz tebe prosit miloščino. Jaz bi rada poznala njene otroke, ker moji so vsi izprijeni in vsi za nič, pa jih upam vseeno vse pošteno preživeti in zagotovljena bodi, da od mojih otrok ne bo nikdar nobeden tako lačen in nikdar nobeden tako raztrgan in bos, da bi v cerkev in v šolo ne mogel iti. Jaz sem ti tvoje otroke povabila in jih fino postregla in pri slovesu jim še dala klobas ali druge jestvine, ker so se mi smilili revčki, ko jim je glad skozi o-či ven gledal. In to ni bilo sa-j mo enkrat, temveč leta in leta. Dobro bi bilo, ko bi ti članica praznovala vsaj toliko Bo-( žične in velikonočne praznike, da bi tvoji otroci ne cedili sline po drugih hišah. Mo/ soprog ni še nikdar trpel lakote v državnem hotelu, pač pa je moj soprog šel tvojega tja po-| steno nafutrat, predno ti ga je iz državnega hotela domov pripeljal. Praviš da smo zmrzova-li. Da res, marsikateri bi zmrznil, ako bi ti po poštenih hi-j šah hodila raztresavat svoje stvari. Moja družina živi po-| šteno življenje in nihče ne more nobenemu izmed nas očitati, ne radi tatvine, ne radi goljufije. Kar nam članica očita radi premoga, smo ga tudi | vsega pošteno plačali in uporabili več kakor ga uporabi navadno dvodružinska hiša. Jaz ji dokažem potom rezitov, koliko smo premoga kupili in koliko smo plačali zanj, a članica naj tudi dokaže ako si u-pa njene režite od premoga, koliko je ona kupila in plačala za njega; jaz mislim, da niti centa ne, a se je vendar grela celo zimo, ker je bila kopica preblizo. Skozi osem let si silila ti in tvoji otroci v našo hišo pa niste nikdar videli, da me je moj soprog enkrat udaril ali pa kregal. Moji otroci me niso hodili še nikoli iskat in jokat, da so lačni, ker so lahko iz mize jemali, kolikor so hoteli; pač pa so tvoji otroci hodili k nam tebe iskat, ker nisi nikdar vedela, kedaj je treba večerjo napravit. V svoji nesramnosti praviš, da nisem i-j mela nikdar ene obleke. V osmih letih te nisem videla še nikoli dostojno opravljeno, kakor takrat, ko sem ti klobuk posodila, ko si šla po tvoje plačilo na sodnijo, ko si dobro vedela, da si bila dolžna, pa si šlo se rajši tožarit, pa so ti na sodniji pošteno zasolili. Članica pravi, da je videla mojega soproga na cerkvenem bazarju, kako je denar zapravljal. Rada bi vedela s kakšnim namenom . je prišla brezverska članica na cerkveni semenj; morda so se ji sline cedile od lakote, morda je mislila, da ji bo kdo dal kakšno darilo, ali pa je mislila, da ji bo morda kaj od daleč v usta priletelo, ker ni bilo mogoče doma kaj za jesti. V mojo družino se zaleta in v mojega soproga, češ, da vse,zapije. Moj soprog ne hodi z rdečim nosom okoli, kot ga ima ta članica društva Mir že malo preveč, toda jezi jo in grize, ker mu je začela vino prodajati, pa se ji je zdela premajhna kupčija in premalo biznesa z njenim vinom. Meni zlobno očita, da sem si hotela življenje vzeti radi mojega moža, naj pa članica tudi pove, kolikokrat je ona meni rešila življenje, kolikokrat je ona mene morala tolažiti v obupnosti, ki jo ona meni potom zlobne 1< ži očita. Meni ni sile beračit po Collinwoodu, ker imam jaz in moji otroci vsega dovolj in imamo še toliko v zalogi, da lahko preživimo članico in celo njeno družino, da ji ne bo treba prosjačiti po Collinwood-ski naselbini, in naj pazi raj-še na svojega moža, da ne bo pritekel s krvavim nosom iz Public Square, kot se je to dogodilo pred leti prvega majni-ka. Vse to sem pa napisala resnice, da bodo vedeli zavedni ljudje, kakšnih zvijač se brez-verske babure- poslužujejo sa- mo, da bi pripravili zopet kak« šno razporoko; to resnico po-vem ob vsaki priliki vsakomur ! vf obraz. Sedaj pa predraga članica društva Mir, komaj čakam, da greš tja, kamor si Že navajena, {da^ ti bodo zopet malo posvetili kakor za tisto kokoš; padla si že večkrat in padla boš tudi sedaj in potegnila za seboj tudi Amerikanca; predno pa greš oglasi se pri meni, saj imam še en star klobuk za posodit. S polnim imenom, Rose Skebe. ROJAKI POZOR! Sinko išče svojo mater. Ev-gen Rozman, kojega je pustila, mati pred 14. ali 15. leti v Hamburgu gredoč v Ameriko. Prosim prav lepo svojo mamo za denarno pomoč, ker bi se zelo rad izučil, kakega rokodelstva, pa nimam zato potrebnih sredstev. Zato prosim svojo nepoznano mamo vsaj 15—20 dolarjev skozi 3 leta, da se izučim. Tudi prosim svojo mamo naj mi pošlje svojo sliko, da jo poznam in ljubim vsaj po sliki. Pošlje naj se na županstvo: Občina Smlednik, Slovenija, Jugoslavija. Poizve se tudi pri: M. Oblak, R. R. 5, Box 50, El-hart, Ind. FRANK GRILL Edina slovenska mlekarn« isr* svoji k svojim Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pr^ jemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čela izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET. ILL. VVm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. Obrnite ako vam pe-Mi vas o-x očali se na nas, šajo oči. premimo katere Ako še nimatE Marijinega kipa za majniški altar, naročite ga takoj ! Na razpolago imamo sledeče: Brezmadežna, Lurška Mati božja, Srce Marijino, Mati milosti, Marija pomočnica, Marija Devica z detetom. Velikost: 8 inčev ........................................$1.00 Velikost: 12 inčev ........................................$1.50 Velikost: 16 inčev ........................................$2.50 • Velikost: 22 inčev ...............— $3.50 Svetilke s stojalom v raznih barvah................ 45c. Dušice, baksa po................................................ Votivne 15-urne svečice po 5c. ali due............. 50c. NaroČila pošiljajte na: A. S. & EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, 111. a I VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj-Pojasnila dajem zastonj. Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, 4905 Butler St., » m ■ »aA« II m n a/I*' tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna 1724 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. PITTSBURGH, PA A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 1455 PODRUŽNICA: 15303 — Water?oc Road — Phone Eddy 5849 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET. ILL. J Phone : Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, III* Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi — vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. * + + * * * + + * * t * * "AMERIltANSKJ SLOVENEC** IN -u INOST. Vstaja Skenderbegova -- i Zgodovinska Povest -__________ Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel I. M. Hunijadova hči poklekne pred oltarjem Device Marije in se ji zahvali za milosti, ki jih ji je poslednje čase naklonila; nato pa se poslovi od gostitelja in spremljevalca ter odide v svojo votlino, leže na nenavadno posteljo in se kmalu zaziblje v spanje, ki "je bilo tako sladko in nedolžno, kakor ona sama. Nicej pa kljub svoji veliki utrujenosti ni mogel zatisniti očesa; v srcu atenskega kneza ste zdivjali dve najsilnejši strasti: ljubezen in ljubosumnost. Puščavnik je odkazal tudi njemu posteljo in se tudi sam podal počivat. Nicej pa je odšel iz votline, se ustavil ob bregu reke in razmišljeno zrl na vodovje, ki se je penilo v mesečini. Atenski knez je imel mnogo lepih lastnosti; toda svojim strastem ni bil gospodar; bolj nego razum je domišljija vodila njegovo življenje. V njegovi duši se je vnela strastna ljubezen do Idune; na vse okolnosti in nevarnosti je pozabil; samo ena misel, samo en sklep je gorel v njegovem srcu, da jo mora dobiti za vsako ceno in da se ne snide prej s Škendrom, dokler ni Iduna njegova žena. Vsled te strastvenosti je izgubil Nicej vso smisel za osvoboditev domovine, za rešitev svojega prijatelja: vse to, za kar bi bil sicer cn pripravljen žrtvovati svoje življenje in premoženje, ga sedaj ni več zanimalo. Neštete armade vojakov polumeseca so hitele, da se vsujejo na Grško, da uničijo ono rodoljubno in krščansko delo, o katerem sta Škender in on tolikanj razmišljala. To delo je bilo sedaj v nevarnosti edino-le vsled tega, ker se mu je Škender za nekaj časa odtegnil, in sicer samo iz ljubezni do Niceja. - To delo je bilo morda ravno vsled tega skoro izgubljeno. V teh usodnih trenotkih pa je zaslepljeni atenski knez na vse to pozabil in sklenil, da odvede Hunijadovo hčer v kako daljno deželo, ako bi drugače ne hotela postati njegova žena. Bil je snubač, ki ga je ona že zavrnila, in to tako, da ni mogel imeti nobenega upanja. Edino zaslugo za njeno junaško rešitev bi mu še zamogla vzbuditi naklonjenost Iduninega srca, po katerem je hrepenel. Toda on si ni mogel vtajiti, da mora Iduna čutiti, da je igral on pri vseh teh velikih dejanjih samo postransko vlogo, da ima vse zasluge za srečno izvršitev junaške rešitve Škender, kateri ji je s tolikim pogumom, vztrajnostjo in izvedenostjo priboril osvoboje-nje iz sužnosti. Kaj, ako bi Škender ne bil več živ? To je bilo lahko mogoče. Sužnost Grške in sramotna zmaga polumeseca je bila morebiti odvisna od tega edinega dogodka. In vendar se je Nicej skoraj sprijaznil s to strašno mislijo samo zato, da si tem bolj gotovo osvoji Iduno. Polnoč je že minula, ko se je Nicej bolj izmučen vsled svojega razburjenega sanjarjenja kakor vsled prejšnjih naporov povrnil v svojo votlino in našel v nemirnem spanju nekaj odmora za svoje razdivjane strasti. XIV. f*' Puščavnik je vstal ob solnčnem vzhodu in ko je opravljal svoje jutranje molitve, se mu je pridružila Iduna, okrepčana in poživ-Ijena po mirnem spanju. Po končani pobož-nosti ji je njen čistitljivi pogoščevalec nasve-toval, da bi šla na izprehod in uživala jutranji zrak. Pot ju je vodila v majhno ozko dolino ob strugi potoka, ki se je izlival v reko, a bil sedaj skoro brez vode. Lepe vitke breze in visoki topoli so se vzdigovali iznad skalovja, ki je bilo pokrito s svitlim zelenim mali ovjem in raznobojnim rastlinjem. Eno stran doline so obsevali zlati žarki vzhajajočega solnca, druga pa je bila v globoki senci. "Tukaj lahko varno vživaš naravo in prostost," je rekel puščavnik, "kajti tvoji sovraž- niki pač ne bodo našli te krasne samote, ako že niso odnehali od zasledovanja." "V resnici je krasna, častiti oče," je rekla Iduna, "in le vjetnik, ki je ravnokar prišel iz sužnosti, more popolno občutiti vso njeno krasoto." "Res je tako," je rekel puščavnik, "tudi jaz sem bil v sužnosti." "Ali res, duhovni oče! Pri nevernikih?" "Pri nevernikih, plemeniti potnik." "Ali ste bili tudi v Adrijanopolju ?" "Moji zatiralci niso bili pogani," je odgovoril puščavnik, "vendar so bili mnogo bolj strašni: bile so to moje lastne strasti. Bil je čas, ko so se moje oči iskrile kakor tvoje, plemeniti potnik, in moje srce ni bilo tako čisto." "Bog je usmiljen," je rekla Iduna, "in brez njegove pomoči so najmočnejši le ubogi slabiči." "Bodi vedno takih misli," :je odvrnil puščavnik, "in zaslužil boš prej Njegovo ljubezen, kakor Njegovo usmiljenje. Trideset dolgih let sem preživel v tej samoti in premišljeval preteklost in to mi je še vedno pod-učljiv predmet. Moje ure mi niso nikdar predolge in meni je spomin, kar je drugim ljudem življenje." "Ali ste mnogo videli, častiti oče?" "In še več čutil. Vendar se bo zdel tebi vspeh vseh mojih skušenj zelo majhen, kajti jaz ti morem reči samo to: ne zaupaj v samega sebe." "Velika resnica je to," je opomnila Iduna, "ki vodi do velike popolnosti." "Prav tako," je odvrnil puščavnik4 "V starosti smo polni modrosti, kakor je po zimi reka polna vode, toda mladostni ogenj osuši reko kakor poletno solnce." Iduna ni ničesar odgovorila. Puščavnik ji reče: "Počivaj tukaj, nežni mladenič, jaz pa pokličem tvojega tovariša. Zelo se bojim, da njegov duh ni tako zelo zadovoljen kakor je tvoj." "Starejši je in je več skusil," je dejala Iduna. Puščavnik je zmajal z glavo in se opirajoč na svojo palico povrnil v votlino. Iduna pa je ostala na mahoviti skali, poslušala ptice in razmišljala o Škendrovi usodi. Ko je bila zatopljena v to sanjarijo, jo je nekdo poklical po imenu. Ozrla se je, zardela in zagledala Niceja. "Kako se počuti moja nežna tovarišica?" jo vpraša atenski knez. "Tako, kakor upam, da se tudi ti počutiš, dragi Nicej. V resnici sva bila srečna, da sva našla takega gostitelja." "Menim, da ti sedaj lahko čestitam na rešitvi," reče knez. "Po tejp samotnem prelazu prideva v dveh dneh v Epir, in sedaj se ne bojim več zasledovanja." "Dejanja, ne besede morajo v bodoče izražati, koliko hvale sem ti dolžna," je rekla Iduna. "Moje veselje bi bilo popolno, samo ako bi moj oče vedel, da se nahajam v varnosti in da bi bil naš bivši tovariš tukaj, da bi jo z nami vred užival." "Ne boj se za mojega prijatelja," odvrne Nicej. "Popolnoma se zanašam na Šken-drovo srečo." "Ako je mogel kdo doseči vspehov v takih okolnostih, je bil gotovo on," je dejala Iduna. "Toda bil je vresnici osodepoln trenutek v njegovem življenju." "Veruj mi, draga gospica, da je modro preganjati žalostne misli." "Samo naše misli mu moremo posvetiti," je rekla Iduna, "in ako se spominjamo, koliko odvisi od njegovega življenja, ali morejo potem naše misli biti vesele?" "Moje morajo biti vesele, ker se nahajam v tvoji družbi," odvrne Nicej. Hunijadova hči je vzela s skale nekoliko mahu in ga vrgla v reko. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski oogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi-»tvi ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21s? Flace CHICAGO, UJL Phone: Rosevelt 8221. VSEM ROMARJEM V RIM IN DOMOV. Nepreklicno je odločeno, da odidemo iz New Yorka 20. junija. Vsak potnik naj pride v New York vsaj do četrtka zvečer ali v petek zjptraj. CENE SO: — III. razred: Parnik $97.75. davek $5.00 trije "vizumi" in potni list $40.50. Železnica drugi razred Pariz, Lurd, Rim, Asizi, Benetke, Trst, Ljubljana $45.00. Skupaj tja $188.25. Ako si kupijo "round trip," to je tja in za nazaj stane cela vožnja $220.50. Ako kdo kupi tiket v Ljubljani je cela vožnja iz Ljublja- JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIH IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pe-grebe, krste in ženitovanja. — Cen« zmerne. 1814 — So. Throop Street, Pbms: CANAL 5903 in 5666. Chicago. fsnsfk SLOVENSKE GOSPODINJE »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street. Chicago telefon 2917. JOLIET, ILL. ABNER H. COHEN ŽELEZNI NA H line in električne potrebščine — Radio — vrtnarsko orodje in vsakovrstna semena. Mešana barva ..............................gal. $1.50 Varniš št. 1, ................................gal. 1.75 Zavreto olje — terpentin............gal. 1.25 Travno seme LB.................................25 2147 W. 22nd St., Chicago, 111. Pri nas dobite "Star Stamps" * ■ M „ BOLJŠE DELO ZO-| BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje. če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času. da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonjt — Postrežnice. Phone 4854. Of TDDAWC ZOBOZDRAVNIK T DUl\I\U W O D'Arcy Bld*- 2 »adstrop- X jc- ~ Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do peldne. Vogel Chicago in Van Bcren ceste. Joliet, 111. O + * * * * * * * * * * * * * * 5 Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. ne do New Yorka tretji razred $142.50. Vsem potnikom, ki se mislijo vrniti v Ameriko se svetuje, da si kupijo "round trip" to je: tja in nazaj. Za drugi razred. Parnik $147.50 — to je srednja cena. Ako so zadovoljni s slabjo kabino, dobe ceneje, a-ko hočejo boljšo morajo doplačati nekoliko. Do Pariza železnica $2.75, taksa $5.00, potni listi in vizumi $40.50, železnica Lurd, Rim, Ljubljana $45.00* Skupaj cela pot $240.75. "Round trip" za II. razred se lahko kupi, vendar v ceni ni velike razlike, ako se kupi tukaj ali tam v Evropi. Zato je še čas do 30. aprila priglašenje. Vsi, ki so se pa priglasili, morajo nemudoma poslati aro vsaj $25.00. Kakor vidite, so cene jako nizke in se bo dalo s kakimi $700.00 urav udobno shajati. Kdor bo znal varčevati, bo porabil še manj. Krasna prilika bo to za ogledati si najznamenitejša mesta sveta. Kako bomo srčni vsi, ki bomo mogli obiskati Lurd in počastiti tam Brezmadežno in videti sv. Kraj, kjer se je že toliko čudežev zgodilo. In potem Rim! Imeli bomo avdijenco pri sv. Očetu in se mu posebej predstavili in ga prosili blagoslova kot vidnega namestnika Kristusovega na zemlji. Obiskali najznamenitejše cerkve, Katakombe Rima. Obiskali bomo Asiz, kjer je veliki, da največji mož srednjega veka začel veliko idejo frančiškanizma. Videli bomo Benetke Trst in potem pozdravili zlato našo Slovenijo in se tam 15. avgusta na Veliki Šmaren zbrali, da se bomo v imenu ameriških Slovencev zahvalili "Mariji Pomagaj" za vse milosti do sedaj, ji priporočili vse naše zadeve in jo prosili svojega Blagoslova in njenega varstva še za naprej. Skušali bomo narediti ta dan kot "ame-rikanski Marijin dan" na Brezjah. Zato, kdor le more, naj se še odloči, da nas bo več in naj gre z nami. LTdeležili se bomo tudi velikega Orlovskega tabora v Ljubljani, kjer bodo nastopili tudi ameriški Slovaki "Orli" s telovadbo, katerim se bodo pridružili tudi naši telovadci ako jih bo kaj tam. Da, lepi bodo to dnevi za nas. Nikomur ne bo žal, kdor bo šel, žal pa bo marsikateremu, ako ne bo šel. Take prilike ne bo več. Toraj oglasite se takoj, kdor se še ni. Vsi pa pošljite takoj "aro", vsaj $25.00 kar se bo seveda vštelo v karto. Alo, Katol. Slovenci, k materi Mariji in k sv. Očetu in domov pozdravit milo Slovenijo, Rev. Fr. Kazimir OFM. -o- Katoličan brez katoliškeg« lista je nič! PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu. « V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE, CHICAGO, ILL Phoae: CANAL 1414. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine. cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj nižje! Blago dovaiamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri- (S & P.) ŠIRITE "A. S. in EDI NOST" KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unij ski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. POSOJILO POSOJILA na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5,000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna proviziji. Kupujemo vrednostne papirje LOUIS STERN ft CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO. ILL.