Ijat
.e •
■UH udi ; j« ufr
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, IndustrUo in obrt.
^•fočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */i leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, toednlštvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Uto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 26. avgusta 1933.
štev. 96.
bat/U<*{dci2ei/aUi -tač davhri ucaoUak
21
V	okrožnici davčnega oddelka finančna ministrstva glede taks iz službenih °doošajev čiiamo tudi to, nevsakdanje priporočilo davkoplačevalcem:	»Da	bi	se
^'včniim upravam v onih primerih, ko ima 611 službodajalec več nameščencev, posel žim bolj olajšal, so priporoča, da službo-^jalec sam izračuna takse za posamezne shiŽbojemalce, ko tudi celoten znesek teh ^ks, da bi se delo davčne uprave pri tem °tnejilo le na kontrolo prijave in na spre-femanje denarja.«
'Mislimo, da bi bilo mnogo bolj pravilno "■ po znanem izreku, da so uradi zaradi davkoplačevalcev in ne obratno — če bi ^ (priporočilo davčnega oddelka glasilo •tako-le: Da se davkoplačevalcem čim bolj olaiša plačevanje davkov, se priporoča, oz. ®jailaga davčnimi upravam, da sestavijo .Podajalcem prijave za plačevanje taks iz službenih odnosajev, da ne bi bilo treba , vk°plačevalcem storiti nič drugega ko Plačati takse.
Mislimo, da ni prav nič nezaslišanega, če pričakujemo od davčne uprave, da či*r bolj olajša davkoplačevalcem plačevanje davkov. Z las tii v sedanjih težkih časih, ko je plačevanje davkov vse prej ko prijetnost, je pač preveč zahtevano, če se pričakuje od davkoplačevalca še nekaj več, ko plačevanje davkov!
Kajti tudi davčni upravi ne bo neznano, 4a je naš davčni sistem tako zelo kompliciran, da se, že skoraj nlihče v njem ne 8Poaia. Posebno pa velja to za takse im še P°8©bej za takse iz službenih odnošajev, ki 86 opirajo tudi že na več ko 100 let stare zakone. Okrožnica davčnega oddelka finančnega ministrstva bi moratla .prinesti jasnost v te takse, a dvomimo, da je ta »voj namen dosegla tudi le v skrajno redu-°*ranem obsegu. Pričakovati sedaj od davkoplačevalca, da n ©glede na ogromna fi-J*ančna bremena, ki jih zahteva ta taksa, 86 presedi cele noči za izračunanje teh laks ali >pa v ta namen najame kar posebne moči, je vendar malo preveč zahtevano.
T)avk«Plače valeč kot davčni uradnik! Je sicer velik pcklon vestnosti davkoplače-valca, ki ga naš davkoplačevalec tudi zasluži, vendar pa je zahteva, da naj davkoplačevalec opravlja delo za davčno upra-Vo, čisto napačna. Prvič je psihološko čisto Nemogoče pričakovati, da bi hotel davkoplačevalec opravljati vrlui vsega še delo one, .ki so za to delo plačani iz njegovih ^vkov. Drugič pa je ta zahteva tudi stvar-^ čisto odveč. Kajti davčna oblast mora Vftndarle kontrolirati prijave davkoplaoe-Mcev, kontrolirati pa jih more le, če- vse Postavke tako skrbno pregleda, kakor če ^ jih sestavila sama. Zakaj torej dvojno l J0? NaJ davčna oblast kar isama dobila višino taks, davčni zavezanec pa bi j^tem, če bi se mu zdelo to potrebno, kon-,foliral predpis davčne oblasti. Mislimo, da 1® samo tako postopanje naravno, nekaj nenaravnega pa pričakovanje davčna oddelka, da naj davkoplačevalec Mravl ja posel za davčno obl asi Saj ne bi nič rekli, če bi bili naši davčni ^rMpisi tako enostavni in jasni, da bi .^akdo z lahkoto dognal višino davkov. Pa ?kor rečeno, ite vrline naš davčni sistem in zato ga je treba najprej temeljito formirati, da bo res enoten v vsej državi ^ da ne bo samo še redek strokovnjak ?ftl za vse labirinte našega davčnega si-%a.
^ ^o res nevsakdanje pričakovanje davčna oddelka od davkoplačevalca pa je j a^ilno tudi za naziranje davčnega ura-®ia davkoplačevalca, naziranje je bilo še primemo za ča
s®.	 ;	i_________i	 ^
to
,ko je ubogi kmetič vrtel klobuk pred
Pa
gnado-c, danes, v demokratiični doibi,
Je tako naziranje anahronizem, ki ga
je že iz državnih ozirov čim preje iztrebiti. Mi hočemo, da vlada med državno upravo in davkoplačevalcem čim lepše sodelovanje, da razume davčna uprava prav tako težave davkoplačevalca, kakor ve davkoplačevalec, da mora imeti država svoje dohodke. Nemogoče pa je tako sodelovanje, kadar se gleda na davkoplačevalca le od zgoraj doli, kadar se vidi v njem le objekt,
na katerega se samo neprestano nalagajo bremena, do pozitivnega sodelovanja pride le, kadar se tudi davčna uprava zaveda, da je davkoplačevalec oni, ki: ustvarja nove vrednote, ki je nosilec našega narodnega gCEpodarstva, ki edino daje državi potrebne dohodke. Zato pa je treba tega davkoplačevalca čuvati in krepiti, ker od njega živi država!
Izvazna in juvo&ml dacstva
»jugAunfi&t" na
Dunaju
Moja poročila z Dunaja v rajnih listih so imela veliko vernih čdtateljev, saj so jim bila dober kažipot za izvoz v severne kraje. Zato naj danes na tem mestu ne ponavljam žalostnih resnic o dosedanjem našem iz/vozu in naši krivdi, čeprav so bile izgube ogromne in je naš izvoz sadja v resni nevarnosti, da povsem obnemore ob čedalje silnejši italijanski, ogrski, bolgarski in grški konkurenci.
Ko je bil ustanovljen > Za vod za pospeševanje izvozne trgovine«, nisem zamudil nobene prilike, da sem ga točno poučil o položaju na severnih trgih in o pogreških, ki uničujejo naš izvoz v čedalje nevarnejši meri. Podajal sem vzglede, kako n. pr. Italija strogo vzgaja svoje izvoznike z uprav drakonskimi odredbami, ko jim uničuje vsako pošiijatev, ki ne odgovarja njenim odredbam. Tudi letos so n. pr. še na Trbižu uničili veliko število vagonov nesposohnega blaga, in celo na Dunaju sem videl, kako so uničili na en sam dan pet vagonov marelic, samo da ne bodo škodovali dobremu imenu italijanskega izvoza in s tem škodovali ceni. Zaito so Italijani za ostalo blago dosezali take cene, da je bila škoda za uničeno blago poravnana. Prav iz istih razlogov n. pr. v Ameriki uničujejo na milijone vreč kave in zdaj na stotisoče bal bombaža. Na ta način dose-7ajo za manjše 'količine izvoženega blaga višje iztržke.
Naš Zavod, oz. trgovinsko ministrstvo je izdalo sedaj nov Pravilnik za izvoz sadja, ki po priliki vstreza vsem pravičnim zahtevam današnjega sadnega trga v tujini.
Ta Pravilnik določa, kako treba n. pr. češplje in grozdje brati, kako prebirati, kako pakovati v enotne tipe košaric, kako nalagati itd. V tem pogledu je treba iti za tujimi vzgledi, ki so že prestali vse trde preizkušnje in ki dovažajo na najbolj oddaljene trge sadje prve vrste v zaželjeni obliki. Moralo bi končno biti tudi pri nas konec tistega starega načina, da bi hoteli izvažati sadje, kakor ga je Bog dal in so ga brezvestni obirači nagrabili z drevesa ali izpod drevesa.
Po novem Pravilniku so določene posebne komisije za pregled sadja, ki je pripravljeno za izvoz. Kjer komisij ni, so pa komisarji, katerih naloga je, da vsak vagon pred odhodom tudi res pregledajo, neviedno blago pa odklonijo. Ako ti organi izpolnjujejo svojo nalogo po vzgledu drugih držav, potem bi smeli upati, da bo naš izvoz ozdravljen od najhujših bolezni. Tu bo treba brezobzirno čistiti v vrsteh izvoznikov in izključevati vse slabe izvoznike, tudi če bo število izvoznikov padalo, kajti čim manj jih bo, toliko bolje bo za splošne koristi našega izvoza in našega sadjerejca. Proti nevrednim organom pa bodo morale oblasti naravnost drakonično naptopati. Le tako bo prihajalo na tuje trge naše blago v obliki, kakršno današnja konkurenca imperativno zahteva.
V	ta idealni namen pa morajo biti vsaj v vseh glavnih središčih naše organizacije, ki bodo poleg navadne skrbi za pošteno ravnanje z našim blagom pazile tudi na to, ali so naši kontrolni organi v domovini izpolnili svojo dolžnost ali ne.
Dunaj je eden najvažnejših zunanjih trgov za naše sadje in deželne pridelke. Tam imamo tudi budno poslanstvo, imamo jugoslovansko-avstirijsko trgovsko zbornico, imamo precej svojih ljudi na vseh trgih, ki
naravnost žele, da bi bila naša trgovina na višku italijanske ali madjarske. Zato so se vršila pred kratkim na Dunaju na poslanstvu in v trgovinski zbornici posvetovanja, kako bi bilo mogoče na Dunaju sodelovati z našim Zavodom, oz. trg. ministrstvom, da se vse nezdravo izreže in da bo naš izvoz na dunajskih in vseh avstrijskih trgih v dobrih rokah. Po vestnem posvetovanju in ob dobri volji raznih či-niteljev, se je ustanovilo v okviru in pod nadzorstvom naše trgovinske zbornice društvo >Jugoimpex«, ki ima svoje prostore v trgovinski zbornici sami: Dunaj, I. Ga-uermanngasse 2.
Tu sodeluje več naših dobrih delavcev na dunajskih trgih, ki poznajo vsakega trgovca in vedo, komu se sme naše blago zaupati in komu ne. Ti naši ljudje bodo naše blago najvestneje podelit samo med najboljše prodajalce, nadzorovali njih prodajo, po prodaji takoj obračunali ter denar poslali v domovino. Kaj naj naši izvozniki še več. zahtevajo nego tako avtoritativno
zastopstvo na Dunaju? Večje varnosti sd kar misliti ni mogoče. Vsaka zloraba je tu izključena, kajti zbornica ima vso kontrolo v vestnih in sposobnih rokah. Tudi je tu uradnik Zavoda, ki more sodelovati.
Navaden človek bi mislil, da bodo naši izvozniki brez izjeme z veseljem pozdravili tako domačo ustanovo v važnem tujem trgovskem središču. Ali temu ni tako, kajti že se je oglasilo par strupenih nasprotnikov, še predno je začel Jugoimpex delovati. Poznam take tiče! To so ljudje, ki ne marajo za nikako kontrolo, kajti ne vidijo radi, ako jim kdorkoli gleda na prste. Takih tičev je na Dunaju več nego preveč, saj na tem trpi naš izvoz prav nevarno. Ali premnogo nasprotnikov enaike vrste je v domovini, ki se naravnost izogibajo kontrole in pomoči, ki jo nudi n. pr. ta novi Jugoimpex. Zlasti pa se drže daleč proč., ako slutijo, da je kje kaj »službenega« zraven. Vzrok: slaba vest, slabi nameni... Ti le špekulirajo na račun našega producenta, katerega menijo kakorkoli ohmažiti. Posebno zadnja leta so prihajali na tuje trg© izvozniki, ki so delali našemu ljudstvu milijonsko škodo... Videli smo, kako se je naše blago razmetavalo za vsako ceno, samo da je bilo kaj de narja nad običajne troske: a kmet ni dobil nič, pa prav nič za svoje blago. Lahko je uganjati grdo konkurenco takim izvoznikom, ki blaga ne plačajo.
Ako po letošnjem Pravilniku in po poizkusih s trgovskimi društvi v tujina še ne bo bolje, tedaj bo treba itd v naših listih na dan s temi škodljivci naroda in države Moji prijatelji na Dunaju bodo na straži. .Brez brezobzirnega obračuna s temi škodljivci ne bo ozdravljenja!	A.	Gabršček.
Vzvzet intcccs nacodne obcantfo
\Jsied pceviUtaU cUn/šcin fe sUocai pcentUal uvo& avtomafatov
Najprej nekaj statistike. Leta 1931 smo uvozili 574 tovornih avtomobilov, leta 1932 le še 173, a ‘leta 1983 bo številka še znatno nižja. Osebnih avtomobilov smo uvoaili leta 1931 1385, leta 1932 le še 376 in letos bo uvoz še nižji.
Še večja škoda vsled tega padanja uvoza avtomobilov predvsem vsled pretiranih davščin, ki jih je treba plačevati za avtomobile. Je pač še vedno tako, da nekateri kar ne morejo opustiti pred 4 leti nastale misli, da je avtomobil le skrajni luksuz, ki si ga more privoščiti le največji bogataš. Vsled tega nad vse zastarelega nazora se nalagajo na avtomobile kar naprej vedno nove davščine, da bo res že avtomobil mogel imeti le največji bogataš. Posledica tega je, da je uvoz avtomobilov vedno manjši, da je doma zaplombiranih avtomobilov vedno več in da država prejema tudi vedno manj trošarine od .potrošenega bencnna. Izguba torej na vseh koncih!
Se večja škoda vsled tega padanja uvoza avtomobilov ipa nastaja za našo narodno obrambo. Vojna moč države ise ne oeni le po številu njenega prebivalstva in številu njenih kanonov, temveč tudi po konjskih silah. Vsa drugačna je obrambna sila države, ki more vsled velikega števila zasebnih avtomobilov v kratkem času vreči na ogroženo mesto velike čete, kakor pa je obrambna sila države, lci se ne more opreti na zasebne avtomobile. Pohod na Pariz v svetoni vojni ne bi bil ustavljen, če ne bi mogla francoska vojska na tisočih zasebnih avtomobilih v kratkem’ času postaviti oele divizije na odločilno strateško mesto.
Danes živimo v časih, ko nekatere države silno rožljajo z orožjem^ ko hočejo nekateri tudi s krvavim plesom izsiliti revizijo mej na našo škodo. Izkušnja nas uči, da moramo biti zato pripravljeni in naj bo naša imi'roljubna volja še tako velika. Prav zaradi miru moramo biitd pripravljeni. In pripravljeni smo, če imamo ne samo dobro opremljeno in oboroženo vojsko, temveč
če imamo tudi dovolj konjiških sil, če imamo dovolj avtomobilov, osebnih ko tovornih, za vsako potrebo, pripravljenih.
Zato pa je potrebno, da se nakup avtomobilov pospešuje, ne 'pa da ee s pretiranimi davščinami ovira. Zato treba prav temeljito revidirati vse davšfr.ne na avtomobile, da ne 'bo posest avtomobila res tako drag luksuz, ki ga zmore le nekaj silno bogatih ljudi.
To zahteva interes naše narodne obrambe in vsaj ta interes naj se upošteva!
DOBRI IZGLEDI ZA IZVOZ SADJA NA ČEŠKOSLOVAŠKO
Letos bo na Češkoslovaškem pridelek sadja znatno slabši, ko druga leta in je zato pričakovati, da se bo uvoz sadja povečal. Tako je zlasti upati na povečan uvoz češpelj. Pa tudi jabolka kažejo na Ceškein zelo slabo in jih bo morala Češkoslovaška uvoziti v večji meri ko lani. Ker je tudi na Madjarskem letos malo jabolk, je tem več upanja za dober izvoz naših jabolk. Iz Grčije uvaža Češkoslovaška grozdje le v manjši meri, največ ga bo uvozila iz Jugoslavije in Madjarske. Samo hruške so letos na Češkoslovaškem dobro obrodile in teh bo imela Češkoslovaška celo izvoz.
za
PODONAVSKE DRŽAVE BODO ZMANJŠALE IZVOZ ŽITA
Na londonski žitni konferenci je pirišlo do načelnega, a le delnega sporazuma, ker delegati nekaterih držav niso imeli potrebnih pooblastil. Po tem sporazumu bodo podonavske države zmižale svoji žitni isovoa za 15 odstotkov. Leta 1933/34 bodo izvozile podonavske države 54 milijonov bušljev, leta 1934/35 pa samo 50 milijonov bušljev. Nadalje se je na londonski konferenci sklenilo, da se ustanovi stailen odbor, ki bo izbiral podatke o žitnih zalogah, o tržnih cenah in o žetvemih izgledih.
iakteve- sadniU
V nedeljo, dne 20. avgusta je bila v Araridjefovcu konferenca sadnih izvoznikov, ki je obširno razpravljala o vseli vprašanjih našega sadnega izvoza ter o zahtevah izvoznikov, da se sadni izvoz čim bolj dvigne. Vse te zahteve so bile nato združene v resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta in v kateri se med drugim pravi:
Izvozniki se najprej zahvaljujejo našim konzulatom za njih redna poročila o stanju n& tujih sadnih trgih. Posebej se še zahvaljujejo Zavbdu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, ki je organiziral informativno službo o gibanju cen doma in v tujini. Izvozniki se zahvaljujejo tudi Narodni banki, da je kreditirala izvoz, prosijo pa, da bi Narodna banka lombardirala tudi »skladiščeno in natovorjeno blago.
Ker je računati s tem, da bo letos posebno mnogo dobrega pokineza in se bo ta izvažal v večji meri, je potrebno, da se odpravijo ovire za uvoz našega pekmeza na Poljsko. Ker ima naš pekmez v sebi po naravi mnogo sladkorja, ga namreč carinijo poljski cariniki po mnogo višji postavki, kakor pa velja za naravni pekmez.
Uvozno carinske postavke na sveže sadje in sadne izdelke so v državah, kamor se izvaža naše sadje, v zadnjem času tako visoke, da resno ogrožajo naš izvoz. Ker pa je izvozna sezona na pragu, je nujno potrebno, da se takoj prično pogajanja z državami-potrošnicami sadja za znižanje carinskih postavk. K tem pogajanjem naj se pritegnejo tudi sadni strokovnjaki.
Vsled velikih 'težkoč, ki se delajo uvozu našega sadja v uvoznih državah, je nujno potrebno, da vsaj doma nimajo izvozniki nobenih ovir. Zato je potrebno, da se do-vplii tudi izvoznikom suhega sadja, pekmeza, orehov, fižola in pa čebulic, da smejo za zavarovanje valute uporabljati začasno tudi vezane dinarje.
Nagel in urejen prevoz sadja je eden bistvenih pogojev za izvoz sadja in sadnih izdelkov. V ta namen je potrebno; da je na nakladalnih in prekladalnih po-
stajah zadostno število vagonov;
da se prekladanje izvrši istega dne in v prisotnosti lastnika, oe pa gre za rinfuz-no blago v razsutem stanju, da se prekladanje vrši v kosili, ne pa z lopatami in kilami;
da se pripravi za prekladanje v koših zadostno število vagonov s policami;
da se za prevoz svežih češpelj in grozdja postopoma nabavi zadostno število vagonov z mehaničnimi hladilnimi napravami;
da se vagoni s svežim sadjem priklopijo tudi potniškim vlakom;
da se na vseh postajah, kjer se naklada ali preklada sadje, postavijo decimalne tehtnice;
da se dovoli tariranje vagonov pred nakladanjem.
Posebno važno bi bilo, da bi se z ozirom na nizke cene sadja znižale prevozne pristojbine. Tarifna politika bi se morala voditi samo z ozirom na višje interese narodnega gospodarstva in pravilno pojmovane gospodarske politike, katere eden prvih ciljev mora biti, da se naš izvoz pospešuje.
Poleg tega pa je potrebno, da se pod-vzainejo tooristui in energični ukrepi, da se sadje za izvoz pravilno pripravi. V ta namen je zlasti potrebno, da se postopa strogo po pravilniku o obiranju, zavijanju in prevažanju svežega sadja, kakor tudi o vseh drugih manipulacijah s sadjem.
Zlasti pa je potrebno, da nadzorni organi, (ekonomi) in tržne komisije pazijo na čas in način sadnega obiranja, na način sušenja in na vse manipulacije pri spravljanju in nakladanju sadja. Prav tako je meobhodno potrebno, da se organizira energična borba proti sadnim škodljivcem in da se s poukom tudi sadni producenti pritegnejo k tej borbi.
Da bi delo sadnih tržnih komisij popolnoma doseglo svoj namen, je treba, da jih podpirajo ne samo oblasti temveč tudi izvozniki sami.
Z ozirom na veliko hranilno vrednost pekmeza bi bilo priporočati, da se ta prične uporabljati tudi za prehrano vojske.
Agrarni značaj Jugoslavije se manjša
Pni nas se vedno še govori, da je 85% prebivalstva vse Jugoslavije kmetskega Sionu. To že davno ni več res, ker jugoslovanska mesta neprestano rastejo in beg z dežele se še vedno veča. Agrarni značaj . Jugoslavije se zato manjša.
Ireta 1921 je bilo v Jugoslaviji 207 mestnih občin, ki so imele 1,883.293 prebivalcev ali 15-7% vsega prebivalstva. Leta 1931
se je število mestnega prebivalstva dvignilo na 2,577.100, to je za 693.817 ali
za
ZaUse službe-H-iU p,ag.ad&
Osnova za odmero takse.
Pod izrazi »Letna plača, vrednost odškodnine (Srbija in Črna gora), vsota vseh letnih prejemkov, zvezanih s službo (Slovenija in Daifonacijaj se razumejo''trsa dajanja in storitve, na katere ima službo-jemalec (nampščenec) pravico kot na dogovorjeno odškodnino za službo.
Pri izračunan ju vrednosti periodičnih koristi in periodičnih storitev je postopati po predpisih člena 20. zakona o taksah. Kot dogovorjeni dohodki v naravi se najbolj pogosto imenujejo razni deputati, kakor v hrani, kurjavi in razsvetljavi, živilih in podobno. Kot dogovorjene koristi z denarno vrednostjo pa se najbolj pogosto imenuje uživanje stanovanja, zemljišča in podobno.
Ocenitev dogovorjenih prejemkov v naravi in dogovorjenih koristi z denarno v,redL nostjo naj se vrši po denarnem ekvivalentu, kakor je določen v »Lestvici« denarnih
ekvivalentov prejemkov in. koristi v na-
ravi, odobreni s oklepom ministrstva za socialno politiko z dne 8. februarja 1923, št. 4740, razglašeni v Pravilniku o neposrednih davkih v »Službenih novimah« z dne 28. septembra 1928 k čl. 94 zakona o rieposrednih davkih.
Če dobi nameščenec od istega služboda-jalca ati od njegovega pravnega naslednika kašno drugo službo z večjimi prejemki, tedaj se plača pristojbina samo od povečanih prejemkov, izračunanih smislu čl. 20 zakona d taksah, vendar pa se mora dokazati, da je že bila plačana pristojbina za preje dosežene prejemke ali da so bili ti prejemki od takse oproščeni.
Za Slovenijo in Dalmacijo se nahaja ta predpis v 3. opombi tar. post. 40. pristoj-binskega zakona iz leta 1850. in sicer se plačujejo pristojbine po znesku vseh s službo spojenih v Žitkov po lestvici III. (pri zneskih do 600 po 6 Din, pri vsakih nadaljnjih 200 Din po 2 Din več, pri čemer se računa znesek pod 200 Ddln za .potno vsoto), za službene pogodbe, sklenjene z delavci, pomočniki, posli pa se plača pristojr-bin&po lestvici II. (pri prejemkih do 1200 Din 6 Din, od vsakih nadaljnjih 400 Din 2 Din, prt čemer se računa znesek pod 400 Din za polno vsoto).
Že taksiranih prejemkov pa je mogoče Vračunati samo, če še (more nova pogodba smatrati kot podaljšanje stare.
Ker se mora taksa plačati od poviška, se morajo vračunati že taksirani prejemki ne ga že vplačana taksa.
Če se na primer sklene službena pogodba na deset let z letnimi prejemki 60.000 Din, potem se morajo od zneska 60.000 krat deset = 600.000 Din odšteti ev. že preje taksirani prejemki za zaposlitev na negotovo dobo v letni vrednosti 40.000krat tri =
120.000 Din in takso odmeriti od ostanka
480.000 Din.
Če se — tudi brez povišanja prejemkov
služba na negotovo dobo (trojna letna vrednost) spremeni na primer na desetletno (desetkratna letna vrednost), potem se mora plačati taksa od razlike, to je od sedemkratne letne vrednosti.
36 84%. Od lega prirastka odpade najmanj 400.000 na dotok iz dežele.
Leta 1921 je bilo največ mestnih občin, namreč 62, ki so štele cd 2—5 tisoč .prebivalcev. Leta 1931 pa je bilo največ občin (63) s 5—10 tisoč prebivalcev. Leta 1921 je še živelo največ mestnega prebivalstva v mestiih z 10 do 20 tisoč prebivalci, leta 1931 pa je bilo največ mestnega prebivalstva v mestih z 20—50 tisoč prebivalci. V srednjih im velikih mestih živi danes 1 milijon 367.417 prebivalcev ali 9-8% vsega 'prebivalstva Jugoslavije. Napredek mest je torej res ogromen.
Od/ua
ZNIŽANE PRISTOJBINE ČEŠKOSLOVAŠKEGA ŽITNEGA SINDIKATA
Češkoslovaški žitni sindikat je na .svoji zadnji seji sklenit, da z ozirom, na revidirano carinsko tarifo in povišanje carin ne bo pobiral nobene manipulacijske pristojbi-bine cd uvoza pšenice in pšenične moke. Za druga žita znaša sindikalna pristojbina 1 Kč, za koruzo in živilsko krmo 20 Kč, za industrijsko koruzo pa 8 Kč cd ICO kg.
. UVOZNI KONTINGENT ZA SVINJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Za september je Češkoslovaška določila uvozni kontingent za težke svinje na 6500 živaiji. Jugoslaviji je podaljšan v maju dovoljeni izredni, uvozni kontingent za 500 svinj. Od septemiberskega uvoznega kantin-gemta je dovoljen Jugoslaviji uvoz 3000 svinj, Rumuniji 2500, Danski 500 in Nizozemski 300 sviinj.
Kako in kdaj jo plačati takso.
V pokrajinah izven Srbije in Črne gore se plača ta taksa v gotovini pri davčni upravi v roku 15 dni po sestavi listine. Čeprav se more na podlagi čl. 51 zakona o taksah plačahi ta taksa tudi v kolkih, pravi vendar fin. ministrstvo v okrožnici, da daje prednost plačilu v gotovini. Zato naj službodajalci pravočasno, to je v roku 15 dni izreče davčnim upravam pismene prijave v duplikatu ter v njih navedejo: 1. tekoče število. 2. predirne in ime službo-jemalca. 3. poklic. 4. če je zaposlen na določen ali nedoločen čas. 5. prejemki: a) plača, b) razni dodatki, c) prejemki v naravi v vrednosti dinarjev, č) v vsem dinarjev. 6. edmema osnova po čl. 20 zakona o tofcsah in 7. znesek takse po odbitku ev. že plačane takse.
Davčne uprave so dolžne, ko prejmejo te prijave, postopati po obstoječih predpisih. Pri tem morajo po uradni dolžnosti upoštevati že plačane taksirane pristojbine, Če pa to ni mogoče, so stranke same dolžne, da dokažejo že izvršena taksiranja. Ta taksa se mora plačati cela takoj in na prej brez ozira na višino zneska in to na podlagi post. 16. zakona o državnih trošarinah, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. Finančno ministrstvo priporoča službodajalcem, ki imajo več osebja, da sami izračunajo višino takse za posamezne službojemalce, da ne bi imela davčna upra va drugega dela, ko da kontrolira prijave in da pobere denar.
(Dalje prihodnjič.)
NAŠ UVOZ ČASOPISNEGA PAPIRJA
Po češkoslovaških podatkih odpade od vsega jugoslovanskega uvoza' papirja na Avstrijo 80‘7 %, na Češkoslovaško pa le 18-9.%. Leta 1932 se je češkoslovaški izvoz papirja zmanjšal po vrednosti za 45%, dobim se je avstrijski povečal za 11'9%.
UVOZNA CENTRALA ZA DRVA NA MADJARSKEM
V Budapešti je bila ustanovljena lesna prometna družba z ustanovnim delniškim kapitalom 4 milijonov pengov. Med ustanovitelji nove delniške družbe so tudi nekateri lesni dn premogovni uvozniki ter nekatere banke. Podjetje bo podrejeno poljedelskemu ministrstvu, da bodo s tem varovani interesi inadjarskih lesnih producentov, vendar pa bo trgovini omogočena večja prostost v poslovanju. Na novo družbo bodo prenesena tudii prejšnja uvozna dovoljenja. Nova družba bo v jesenski kampanji regulirala tudi uvoz Jugoslovan sldh drv.
(2d/uaptaM,fi
VPISOVANJE V TRG. NADALJEVALNO ŠOLO
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča da še vrši vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za I. razred dne 30. in 31. avgusta vsakokrat od 9. do 11. ure in od 15 do 17. ure popoldne. Za II- in III. letnik pa bo dne 1. sdptembra od 14. do 17. ure popoldne v pisarni Združenja trgovcev.
Popravni in drugi izpiti bodo dne 31 avgusta t. 1. od 14. ute daljb. Za vpis v I. razred mora predložiti vsak spričevalo o dovršenem III- razredu srednje ali meščanske šole, ozifoma 8. razredu osnovne šole. Reflektanti, ki imajo manjšo pred-izobrazbo, morajo vložiti prošhjo na šolski odbor združenja trgovceV do 1. septembra t. 1. Šolnina in vpisnina je ista kot prejšnja leta. Brez plačane šolnine ne more biti nihče sprejet. Pouk se prične dne 4. septembra. Podrobna navodila bodo itapisana na šolski deski v »Trgovskem domu«,
fifl
Politična konferenca je bila v četrfj v Rbgdšfti Slatini. Konference so se n ležili ministrski predsednik dr. Srški ministra Pucelj in Kramer, ban Maruši in vsi poslanci in senatorji iz Dravst banovine.
Mirko Neudorfcr, bivši radičevski posl* nec in kmetijski minister v ZivkoviČet vladi je bil v četrtek na svojem velep* sestvu od neznanca ustreljen. Neznanec po umoru pobegnil v bližnji gozd. Ate tat je najbrže politične prirode.
Nagrado v višini 10.000 Din je razp salo notranje ministrstvo za izsledite morilca Mirka Neudorferja.
Notranji minister je odklonil priznanj1 Jugoslovanske narodno radikalne stranke ker vsebuje naslov prijavljene stranke vs< prvine razpuščene narodno radikalni stranke, ki je imela plemensko obeležje’
Za priznanje Jug. nar. radikalne stranki so zaprosili med drugimi bivši radikalu prvaki dr. Slavko Miletič, Ranko Tritone vič, bivši beograjski podžupan Bobič in de V prvi letnik učiteljišč se letos deklet* sploh ne bodo sprejemala, fantje pa le n* ljubljanskem učiteljišču, ker je že dosedaj 3000 absolventov učiteljišč brez službe.
Organi ljubljanskega dohodarstvenegs urada so prišli na sled tihotapljenju s8' harina in šampanjca v vozičkih sladoledarjev.
Mala antanta bo pričela energično akcij* proti revizionistični kampanji, ki jo zk
sti vodijo iz Budimpešte pod pokroviteljstvom' gospoda Mussolinija.
Predsednik Masarjk je izjavil, da n' sprejel nobenega dopisnika lista »Ne\Vl Chronicle« in da mu zato tudi ni mog^ dati nobene izjave. Izjavo, ki jo je objavil angleški list, je dal njegov sin Jan Masa ry k.
Proti Mussolinijevemu načrtu, da bi s®
ustvaril avstrijsko-madjarski gospodarsU blok pod vodstvom Italije, se je ostro i'1' javila francoska vlada. Angleška vlada se je pridružila francoskemu stališču.
Francoska vlada je izjavila, da je pr* pravljena gospodarsko podpirati Avstrije in da tudi ne nasprotuje raagovorfun, k' jih vodi Italija, da se sestavi "gospodarski načrt za obnovo srednje Evrope, vendar pa zahteva, da pri tem sodeluje tudi Mala antanta.
Italijanska vlada je oficialno obvestila vladi Francije in Anglije, da njena akcij* v srednji Evropi ni naperjena proti nikomur, temveč da ima samo ta cilj, da zagotovi mir v srednji Evropi in avstrijsko neodvisnost ter da pripomore k gospodarskemu sodelovanju podonavskih držav.
Bencš in Titulescu odpotujeta koncefl1 tega meseca v Rim, kjer se sestaneta 1 * Mussolinijem zaradi ureditve srednP | evropskega vprašanja.	j
»Manchester Guardian« obžaluje, ker st* j Francija in Anglija prepustile reševanj* avstrijsko-nemškega spora Italiji, ker b o na ta način postala Avstrija hkrati odvisna od Italije in Nemčije. Morda bodo h še v Avstriji spoznali, kako nevarno }e zavezništvo z Mussolinijem in kako boij naravna bi bila naslonitev na Malo ah' tanto.
Angleška vlada bo povečala svojo bot no mornarico za 25 križark in 18 pod' mornic. Primerno bo seveda povečala tud1 število manjših in pomožnih ladij.
Angleška vlada bo ustanovila konzulat v Inomostu, da bo vedno natančno informirana o avstrijsko-nemških odnošajih.
Nemški veleposlanik v WashingtonU dr. Luther je odklonil zahtevo, da bi odposlal predsedniku Hindenburgu spomenico ameriških Židov, pa čeprav so ti nat* izjavili, da vidijo v tem dokaz, da Hindenburg niti izvedeti ne sme, kako postop* nemška vlada z Židi.
Vsled silnega oboroževanja Japonsk* bo tudi Amerika mogočno pomnožila svoje bojno brodovje, ki bo po sedanjem grad" berlem programu že v dveh letih presegalo vse bojne mornarice na svetu.
Vojna na Daljnem vzhodu je po mnf' nju nizozemskih in avstralskih vladni*1 krogov neizbežna. Nizozemska vlada je Ž® pričela pogajahja z Londonom, Washinft' tonom in Tokiom, da zavaruje nevtra1' nost in s tem nedotakljivost NizozemsKe Indije.	'.
Strog bojkot vsega tujega blaga so zače ožtianjevati hitlerjevci ih »BBrseiifceitunf^ piše, da je vsak Nemec, ki kupuje tul blago, veleizdajalec.
Po
gUSt£
sprei narj< Zli i'3 i Na Podi fena šal i št hi si lomi Pi 1*71 »liči Jen Sl l0 L ha
7-6
za
»ar
S
vez
2
več
zla
(
kn
z
sta
vi-
P<
118
ni
hi
Sti
te
te
m
VI
P<
ni
m
si
P ! d
t
t
t
STANJE NARODNE BANKE
l3o izkazu Narodne banke z dne 22. avgusta t. 1. se je njeno stanje od 15. t. in. spremenilo tako-le (vse v milijonih dinarjev):
'Zlato in devizno kritje se je povečalo za na 1.902-1.
Narasle so tudi devize, ki ne spadajo v Podlogo in sicer za 31, na 81-5, kovan denar v niklu in srebru pa se je zmanjkal za 8-4 na 254-4.
Število posojil je padlo za 6-07 na 2.242-3 ‘Q sicer je padel eskompt za 5-9 na 1.925-7, loinbard pa za 0-097 na 316-6.
Predjemi državi so znižani za 99-8 na 1*716-5, vrednost raznih fondov, nepremičnin in raznih aktiV je ostala v glavnem neizpremenjena.
Število bankovcev v obtoku se je znižalo za 28-6 na 4.247-1, skupna vsota obvez Ha pokaz je manjša za 131-5 in znaša le 951-0. Državne terjatve so narasle za ‘'6 na 11-5, obveze z rokom pa so padle 2-75 na 1.313-4, dočim so razne pasive Narasle za 49-9 na 350-6.
Skupna vsota bankovcev v obtoku in ob-v?“z na pokaz znaša 5.198-1.
Zlato in devizno kritje se je znatno podalo in sicer od 35-53 na 36-11%, samo ^-lato kritje pa od 33-57% na 34-57%. Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
HlLANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE
1 dne 31. julija izkazuje te aktivne postavke (vse v milijonih dinarjev): goto-vitl» 83-3, blagajniški boni Nar. banke 50, Posipa na nepremičnine 2.216-2, posojila doklade in dohodke 599-3, posojila vod-mm zadrugam 80-9, menična posojila na 'dpoteke 61-7, domače menice 118-8, zastavna posojila 103, nepremičnine 150-6, tekoči račun fin. ministrstva 377-5, razni tekoči računi 71, odkupljene vrednosti 83-1, vrednosti rezervnega fonda 68-6, vrednost fonda za amortizacijo bančnih poslopij 2-5, kavcije in jamstva 347-0, razne aktive 259-2, vse aktive 4.673-2 milijonov dinarjev.
Na pasivni strani pa so te postavke: samostojni fondi 173-9, fondi in kapitali javnih ustanov 1.191, zasebni kapitali in depoziti 795-3, rezervni fond 92-9, fond za a|Hortizacijo bančnih poslopij 24-2, zastav-nJ listi in obveznice v obtoku 816-6, predujmi pri tujih bankah 136-9, posojila na jamstva pri Nar. banki in reeskont 241-9, tekoči začasni račun pri Nar. banki 70, tekoči račun fin. ministrstva 213-4, tekoči račun družbe Batignoll-Pariz 88'3, razni tekoči računi 259-9, imejitelji kavcij in raznih zalog 347-4, razne pasive 221-5 milijonov dinarjev.
Rezervna banka za Indijo
V avgustu je "bil objavljen' podroben načrt za. ustanovitev osrednje Rezervne odh ** Indij°- Načrt je delo posebnega
ora? katerega člani so po večini domačini. Banka bo vobče urejena podobno kakor druge centralne banke Imperija. Guverner in njegov namestnik v upravnem odboru bosta imenovana neposredno °d generalnega guvernerja, večina dvanajstih direktorjev pa bo voljena posredno °d delničarjev. Banki ni treba imeti zastopstva v Londonu. Kapital banke bo Shašal 50,000.000 rupij (pribl. 937,500.000 •Jinarjev). Iadala bo 100.000 delnic po 500 “Pij- Noben delničar ne sme imeti več 10 glasov.
*
Disagio nemških vezanih mark se je
v zadnjem času zopet povečal in je do-j|pgel 2a vezane kreditne in registrske *harke že 35 %.
V Kabulu Je začela poslovati prva afga-^ "'stanska banka. Njen kapital znaša 35 ^ilijonov afganskih rupij (nekako 250 milijonov Din). 35% tega kapitala je podpira afganska vlada.
Ja.	i	>	!
vSe/l
ali _	.
Mc\^su/e naj5otidmf&
DALMATIN0VA13
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933
M
Začetek dne 27. avgusta
Vsa pojasnila daje:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica 3/II. — Telefon 27-62
ali
ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA
Beograd, Knez »lihajlova 33
KB2EI
TEDEN*
Jb^ehmrrpenoakr
lANSKl-BORZl
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet Din 3,193.951-03.
Zbog povečanega prometa v avstrijskem privatnem kliringu je zaključil tekoči te, den z znatno večjim skupnim deviznim prometom nego pretečeni teden, saj znaša presežek nad 1.420.000-— Din ali skoro istotoliko, kolikor znašajo \ skupni zaključki v inozemskih 'dinarjih perfektuira-
ni na predvčerajšnjem borznem sestanku.
\ .
Od skupnega prometa odpade na intervencijsko blago le 102.000-— Din, kajti Narodna banka je intervenirala na prvih dveh borznih sestankih tekočega tedna v običajnem obsegu (po Din 40.000-— dnevno), dočim je v sredo in petek njena intervencija sploh izostala, ter je na četrtkovem borznem sestanku dala le za okoli
22.000-— Din deviz na razpolago. V cel'em je bilo s posredovanjem Narodne banke zaključeno Curiha za 44.000-— Din, Lofi-dona pa za 58.000-— Din.
Iz spodnjih dnevnih prom. podatkov:
Dne 21.	avg.	Din	547.625-67	Dunaj-Berlin.
Dne 22.	avg.	Din	576.473-68	Din. dev.
Dne 23.	avg.	Din	261,172'14	Dunaj.
Dne 24.	avg.	Din	1,616.624-54	Din. dev.
Dne 25.	avg.	Din	192.055-—	t)nnaj.
je razvidno, da je zaključil četrtkov borzni sestanek z največjim, petkov pa z najmanjšim dnevnim deviznim prometom, ter so na poedinih borznih dneh prevladovali zaključki v inozemskih dinarjih, avstrijskih šilingih, le deloma pa v nemških markah.
Promet v avstrijskem privatnem kliringu je znašal v tem tednu skupno 2,750.000 dinarjev, od česar odpade pretežni del (2,059.000 Din) na dinarsko devizo, ostanek 691.000-— dinarjev pa na avstrijske šilinge, ki izkazujejo v primeri s prejšnjim tednom znatno nazadovanje (nad
482.000-— Din). Nasprotno pa se je dvignil promet z inozemskimi dinarji v tem tednu za nad 1,673.000-— Din, kar predstavlja totedenski skupni prometni presežek napram minulemu tednu. Največji zaključki v avstrijskih šilingih so bili per-fektuirani 21. in 25. t. m. na bazi 8’75, dočim so bili zaključki po tečaju 8'80 znatno manjši.
Na ponedeljkovem borznem sestanku je po dolgem presledku došlo do večjih zaključkov v nemških markah, katerih je bilo potom privatnega kliringa nabavljeno; za 203.000-— Din. Istega dne je bil zabeležen tudi manjši zaključek v bonih grške j narodne banke po tečaju Din 37-—. —j V ostalih devizah je bil v tem tednu dosežen v primeri s prejšnjim tednom (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) naslednji promet: Amsterdam 2 (2), Curihj 55 (53), London 162 (98)’, Newyork 5 (40) in Trst 4 (7).
' Temeljem spodnje tečajne razpredel-
nice:
Berlin
Bruselj
Curih
London
New York
Pariz
Praga
Trst
Avstr. Sil. v priv. klir. Boni grške Nar. batike za 100 drahem nom.
21. avgusta
• I"'«* 25. avgusta
najnižji	najvišji	najnižji	najvišji
2317-63	2328-99	2311.-51	2322-87
1365-69	1376-49	1362-36	1373-16
801-35	805-29	799-68	803-62
4108-35	4113-85	1408-35	1113-85
189-36	190-96	187-36	188-96
418605	4214-31	4091-60	4119-86
224-88	226 —	224-15	225-27
170101	170-87	169-79	170-65
30P57	303-97	301-35	303-75
8-75 "y, t *	8-75	8-75	8-75
37-	37-—		
so tekom tekočega tedna popustili tečaji skoro vseh na tukajšnji borzi notiranih deviz izvzemši Curiha, ki je beležil kot doslej brez izprememb. V razdobju tega tedna so oslabeli tečaji Amsterdama" za 6-12 točke, Berlina za 3-33, Bruslja za 1-67, Londona za 2-—, New Yorka za 94-45, Pa-
riza za 0-73, Prage za 0-22, Trsta za 0-22 točke. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca mlačna; brez zaključkov
Na tukajšnjem efektnem tržišču v tekočem tednu ni bilo opaziti nikakega večjega zanimanja in zato so ostale tudi notice malone vseh državnih efektov nespremenjene, v privatnih papirjih pa sploh ni bilo notic.
V državnih papirjih je tekom tega tedna vladala očitnejša »baisse« denarnih tečajev, ker so ponudbeni tečaji po večini sploh izostali. Najobčutnejši tečajni padec izkazuje Vojna škoda, ki je v povpraševanju oslabela od ponedeljkovega tečaja Din 247-— za celih 17 točk in včeraj beležila le še Din 230-— za en komad; ponudba v tem efektu je notirala Din 247-— na torkovem in Din 244-— na sredinem borznem sestanku. Manjše tečajne oscilacije so tekom tedna beležile Seligmanove obveznice, ki so včeraj ob tečaju 48-— dinarjev popustile za pol točke napram ponedeljkovemu tečaju Din 48-50. Agrarne obvoznice so razen 24. t. m. tečaj Din 26-50 rfotirale skozi vse borzne dneve tekočega tetfna po Din 27-— (za denar) nalik B°e-gluškim obveznicam z edino razliko, da so včeraj beležile tečaj Din 36-—, torej za točko nižje kot na vseh ostalih borznih dneh. Po 7% investicijskem posojilu je bilo ves( tekoči teden stalno povpraševanje na bazi Din 50-—, ki pa je včeraj za dva poena popustilo in beležilo Din 48-—; a ker ni bilp blaga, tudi do zaključkov ni prišlo.
V Blairovih posojilih že dolgo ni bilo nobenega prometa, ker ni ponudb. Denarni tečaj 8% Blaira je bil od ponedeljka dalje Din 35-—, včeraj Din 34-50, a 7% Blaira Din 34-— v ponedeljek in torek, od srede naprej pa Din 33-50. Edine ponudbene tečaje beleži sredin borzni sestanek in sicer Din 37-— za 8% Blair, Din 34-50 Pa za 7% Blair.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjena
Situacija na našem lesnem trgu je še vedno nezadovoljiva. Nekaj povpraševanja je sicer po tramih in to po kupčevi noti, medtem ko za tramiče (filerje) ni nobenega zanimanja. V bukovini se izvažajo prvovrstni hlodi za izdelavo furnirjev in tudi v parjeni bukovini se more doseči še precej dober odjem, pri čemer pa se seveda zahteva le kvalitetno blago I., II. kakovosti. V hrastovim se odda le sem pa tja kak vagon rezanega lesa.
Za gorivo drvo se v pričetku sezone cene še niso nikakor popravile, je pa vkljub temu produkcija drv tudi letos precej velika. V oglju se išče še vedno Je >canella«, ki se še nekako odda, medtem ko so cene za navadno oglje povsem nizke.
V tem tednu je bil na tukajšnji borzi zaključen samo en vagon bukovih drv.
Povpraševanja:
25.000 prostorninskih metrov brusnega lesa, smreka s 5% jelke, dolžina 1 in 2. m, <>d 10 cm premera na vrhu naprej, dobava do maja 1934, cena franko avstrijsko-jugoslovanska meja pri Jesenicah in Prevaljah.
Bukovi testoni 50% široke in 50% ozke’ robe, franko podbrod Sušak.
600 desk, mecesnbvih, 18 mm, širina od 18 cm naprej, medija 25 cm; 200 desk, mecesnovih, 24 mm, širina od 25 cm naprej, kvaliteta I., II., 4 m dolžine, blago, suho in povezano v snope, dobava sredi septembra 1933, cena franko prihod Sušak; ■	1*	IVttUKM	M	ItliKI	Vu.	»
Hrastovi dueli, dolžina 2-20 m, debelina' 80 mm, blago suho, franko Sušak.
Mednarodni borzni indeks
V preteklem tednu so bile na velikih svetovnih borzah le neznatne spremembe tečajev, ker je" nastopila skoraj na vseh borzah stagnacija. Gibanje tečajev kaže ta tabela.
Koncem 1. 1927 = 100%.
29.7.	5.8.	12.8.	19.8.
London	69-1	68-6	67-5	68-6
Pariz	66-2	67-7	66-8	66-3
Berlin	30-8	30-4	29-4	29-1
Bruselj	33-2	33-3	32-9	32-5
Amsterdam	34-7	34-7	34-7	34-4
Stockholm	11-5	11-3	11-3	11-2
Curih	47-6	47-5	47-8	47-3
Dunaj	33-9	32-6	32-4	32-2
Praga	55-4	56-0	56-2	57-1
Newyork	57-4	56-1	58-8	591
Mednar. borzni indeks je ostal s 43-8% v preteklem tednu neizpremenjen.
,KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Katlovška c. 2 Vožarskl pot 1
TVORNICA KCJVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
t&frovUre,
Kakor v vseh drugih državah, tako je tudi na češkoslovaškem zunanja trgovina zelo nazadovala. Leta 1929. je znašal povprečni mesečni izvoz še 1.298 milijonov Kč, 1. 1930. je padel na 1.072, 1. 1931. na 827 in 1. 1932. skoraj 400 milijonov Kč. Izvoz je padal vse leto 1932. in tja do januarja 1933, ko je znašal le še 388,7 milijonov Kč. Nato pa se je pričela zunanja trgovina boljšati, kakor se vidi iz teh številk:
v milijonih Kč \933	uvoz	izvoz
januar	388,3	388,7
februar	370,6	441,5
marc	385,0	503,4
april	435,2	416,9
maj	501,6	490,7
junij	502,6	456,9
julij	585,5	501,1
Pri tem pa je najbolj razveseljivo to, da se je dvignil zlasti izvoz gotovih izdelkov in sicer od 261 milijonov Kč v januarju 1933 n& 351 milijonov Kč v juliju.
PRODUKCIJA AVSTRIJSKIH PAPIRNIC NAZADUJE
Vsled velike konkurence Finske, vsled velikega razvoja papirne industrije v Rusiji, Japonski in tudi Združenih državah Severne Amerike ter vsled manjše porabe papirja na domačem trgu je produkcija papirja v Avstriji precej nazadovala.
Avstrijske papirnice so proizvele v tisoč vagonih:
1929	1930	1931	1932
papirja	22.955	21.026	21.006	20.095
celuloze	22;455	21.346	21.558	19.964
lesovine	10.421	10.347	9.608	8.341
lepenke	5.464	5.802	2.968	2.269
Produkcija papirja je nazadovala torej za 2860 vagonov ali 12-40%, celuloze za 2491 ali 11-09%, lesovine za 2080 ali 19-96% in lepenke za 3195 vagonov ali 58.47%.
- _____________________________________________
ZBOLJŠANJE NA AVSTRIJSKEM LESNEM TRGU
Vsled velikih naročil, ki jih je dobila Avstrija v Italiji in Madjarski, so lesne zaloge avstrijskih lešhih trgovcev sko*aj izčrpane in bo zato tudi lesna produkcija v Avstriji oživela.
HuHicma
Kmetijska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra bo obsegala:
a) sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge;
b) čebelarski oddelek in sejem za med;
c) oddelek za zelenjadarstvo;
d) oddelek za vino in vinski sejem. Kmetijsko razstavo organizira knletijski
odbor velesejma.
Tej razstavi bo priključena še:
e) razstava dalij, ki jo priredi Klub ljubiteljev dalij v Ljubljani.
Dalje bodo priključene še sledeče razstave:
f) razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga »Jugomontafon«. Razstava se vrši 2. in 3. septembra;
g) razstavo koz in ovac priredi Društvo rejcev malih živali »Zivalica« in traja od 5. do 11. septembra;
h) in ves čas razstave, to je od 2. do 11. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja.
Mlekarska in sirarska razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra t. 1. bo obsegala prodajo naj-raznovrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le iz zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, istotako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo organizira kmetijski odbor velesejma.
III. Gospodinjska razstava »Red in snaga k zdravju pomaga« na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra bo opozarjala, da rabi gospodinjstvo v današnjem času vsestransko izobraženo in za svoj poklic usposobljeno ženo. Lep, snažen dom je zdrav in domač; privablja rodbinske člane, privablja tujce, da radi prihajajo v deželo, kjer so dobre in skrbne gospodinje. Zakaj je Švica tako znamenita in privlačna? Ni to samo zasluga njenih krasnih gor in divnih jezer, lepih in udobnih cesta in železnic; švicarska gospodinja je ona, ki je božje stvarstvo in moževo delo dopolnila s svojim tihim, skrbnim delovanjem bodisi v domači hiši, bodisi v hotelski industriji.
Dokažimo me žene, da hočemo tudi me širiti razumevanje za gospodinjski pouk in za gospodinjstvo, ki naj postane vseobče priznan in upoštevan poklic. Posetimo gospodinjsko razstavo.
Čudna so pota živalskega življenja bi lahko dali naslov oddelku na veterinarski razstavi, ki se bo vršila za časa »Ljubljane v jeseni« na prostoru ljubljanskega velesejma od 2. do 11. septembra, kjer se obiskovalcem nudijo zares prav čudne stvari. Študiranje dednosti je privedlo do gotovih pravil in zakonov, po katerih se skuša ravnati živinorejec, kadar hoče imeti dober uspeh. V veliki meri drže ta pravila in njim se imamo zahvaliti, da imamo danes tako razvite stalne pasme raznih živali. Vendar si pa narava marsikaj dovoli in mnogokrat zavije iz ravne, s pravili začrtane poti v stran. Pa se prikaže spaka, ki jo nismo pričakovali. Namesto zdravega in razvitega mladiča pride žival s šestimi nogami, tele z dvema glavama, dva skupaj zraščena koštruna, žrebe z glavo, kakor da ima na glavi šlem, prašiček brez oči ali pa z enim očesom in brez gobca, namesto katerega se nahaja nekako slonovemu rilcu podobna tvorba, ali prašič, ki je mrjasec in svinja obenem, ali prašič, ki ima na vsaki nogi po pet ali šest parkljev. Vse to so igre narave, ki dajejo posla znanstvenikom, da najdejo vzrok njihovega nastanka. Silno so zanimi-
ve te stvari za vsakega obiskovalca in marsikateri taki spaki ne bi verjeli, da je res pristna, ako se ne bi nahajalo poleg take nagačene spake še njeno okostje. Pomagal bo ta oddelek pregnati tudi strah, ki ga vzbujajo taki pojavi igre narave v marsikateri vasi, kjer se je še pred nedavnim časom govorilo in strašilo s pripovedkami, da je kobila rodila vraga, ali kar si že bodi.
Razstava ovac in koz na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo zanimiva zlasti za rejce teh živali, ker bodo te živalce ocenjene po strokovnjakih. Vsak rejec bo lahko primerjal vrline svojih živali z drugimi ter bo mogel točno razločevati boljše živali od slabših, kar je za vsakega rejca največjega pomena, če stremi v reji za izboljšanjem. Za obiskovalce Velesejma pa bo razstava privlačna, ker mnogi mislijo, da je rod ovac in koz že izumrl. Vsak bo prišel na svoj račun, rejci in obiskovalci. Razstava se vrši od 5. do 11. septembra.
Ze v 24 urah 52 2S*iS
klnhnke itd. Skrnbl in Rvetlolik« srajce, ovratnike in maniete. Pere, §uii, mnnga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 3-Teleton it. 22 72.
Turško gospodarstvo
Turčija od leta 1925. sistematično izpopolnjuje svoje železniško omrežje. Važen del programa je bil dovršen 1932. leta z otvoritvijo proge Samsun—Sivas, ki veže Črno morje s Sredozemskim. V istem času je bil otvorjen promet na progi Ku-tahija—Balikesir. Nekaj drugih, še ne dovršenih prog je lepo napredovalo. Novo zgrajenih je bilo: 1925. leta 201 km, 1926. leta 87 km, 1927. leta 265 km, 1928. leta 134 km, 1929. leta 143 km, 1930. leta 393 km, 1931. leta 214 km, 1932. leta 375 km. Skupno je bilo torej v teh letih zgrajenih 1.812 km. Vrednost novih prog znaša 180,000.000 turških funtov.
Pred kratkim je sklenila Turčija z neko inozemsko skupino pogodbo za zgraditev dveh novih sladkornih tvornic, ene v Es-kišehiru, druge v Karakabeju, v vrednosti 800.000, oz. 700.000 dolarjev.
Turški vžigalični monopol je pred kratkim zgradil tvornico v Bujukderi, s kapaciteto 35.000 škatljic, kar presega krajevne potrebe za 15.000 škatljic.
ANGLEŠKA ZUNANJA TRGOVINA
V	zadnjih mesecih je (v funtih) angleška zunanja trgovina dosegla naslednje kvote: maj 1933. uvoz 57,294.838, izvoz 34,585.451, prebitek uvoza 22,709.387; junij 1933. uvoz 53, 774.029, izvoz 33,732.609, prebitek uvoza 20,041.420; julij 1933. uvoz 53,706.227, izvoz 34,171.030, prebitek uvoza 19,535.167; v prvih sedmih mesecih 1933. uvoz 373,843.127, izvoz 234,639.044, prebitek uvoza 139,204.083; v prvih sedmih mesecih 1932. uvoz 412,702.239, izvoz 248,961.934, prebitek uvoza 163,740.305.
Pasivnost zunanje trgovine v prvih sedmih mesecih je torej v primeri z lanskim letom padla za 24,536 222 funtov.
NAJNIŽJA TOČKA V SVETOVNI TRGOVINI PREMAGANA
IZLETI »PUTNIKA«
Veliko ekskurzijo v Budimpešto, Bratislavo, Prago in na Dunaj ob priliki vseslovanskega pravniškega kongresa v Bratislavi priredi »Putnik« v dneh od 5. do 17. septembra t. 1. — Cena ekskurzije je Din 2.415'—. — Informacije daje »Putnik« v Ljubljani za nebotičnikom.
Za izlet s posebnim vlakom preko Sofije v Carigrad od 6. do 13. septembra t. 1. sprejema prijave »Putnik« v Ljubljani do
I. septembra. — Zahtevajte informacije in programe!
Izlet Ljubljana—Rim—Milano—Pariš— London—Manchester—London—Pariš—Zii-
rich—Jesenice—Ljubljana, priredi od 17. do 30. septembra t. 1. »Putnik«, kjer se dobe točnejše informacije.
Izlet v Beograd s posebnim vlakom. Ob priliki vsedržavne Higijenske razstave v Beogradu priredi »Putnik« v Ljubljani dne 16. septembra t. 1. izlet v Beograd s posebnim vlakom. Odhod iz Ljubljane v soboto 16. septembra okoli 8. ure zjutraj. Povratek iz Beograda v nedeljo zvečer. — Cena vožnje tja in nazaj III. r. 145 Din,
II. r. 279 Din. Prijave sprejema »Putnik« do 14. septembra t. 1.
NEKAJ 0 NEBOTIČNIKIH
V	»Prager Tagblattu« je objavil dr. Reiisis nekaj nad vse zanimivih misli o nebotičnikih. Kaj je nebotičnik? To je spomenik dejstvai, da morajo ljudje sodelovati, da morejo sodelovati. Je dokaz stremljenja im sile. Mnogim ljudem je nebotični! k siinubol trajnosti. Pa se motijo. Človek 'potrebuje 20 let, da postane zrel, nebotičnik pa se že rodi zrel in ko je 30 let star, pravi njegov »graditelj, da je že zastarel. Najprej pa se pokažejo pri nebotičniku starostni pojavi v njegovih arterijah, v dvigalih. V najvišjem nebotičniku Amerike, 70 nadstropij visokem Empire State-nebo-tičndku, so veljala dvigala 3 milijone dolarjev. Pb 25 letih pa bodo že izrabljena, ker že pred tem bodo postala potrebna popravila predraga. Kakor je problem, kako postaviti: nebotičnik, tako pa ni nič manjši problem, kje dobiti denar za porušenje zastarelega nebotičnika.
Pri -nebotičniku dela do 4000 delavcev. Če vsak delavec samo 15 minut na dan postoji brez posla, se zapravi s tem celo premoženje. N-otben delavec ne sme pozabiti orodja; noben ne sme po steklenico piva, ker vedno je treba iti! 70 nadstropij daleč po pozabljeno orodje ali po pivo. To je vzrok, da so graditelji največjega nebotičnika zgradili med gradnjo v nebotičniku pet gostiln, ki so se obenem s sezidavo novega nadstropja pomaknile tudi za nadstropje više. Iz istega razloga so zgradili miniaturno železnico, 15 kilometrov cevi za oskrbo delavcev z živili, zasilno bolnico z operacijsko sobo in druge naprave,
da ni noben delavec izgubljal po nepotrebnem časa.
Ko je nebotičnik zgrajen in se naselijo v njem ljudje, je mesto za sebe. Ima svojo upravo, svoje gasilce, svojo policijo, svoje higienske in poštne naprave, svoj vodovod in svojo e lektrarno. Med varnost rt l mi napravami prot i ognju je posebno rf! niimiva naprava, ki zaustavlja pisma, k* tera lete iz naj višjega nadstropja, ker bi se vsled trenja pri prehitrem padcu mogl* vneti. Pa tudi še vse polno drugih naprav je potrebnih, da se gladko odvija vse življenje v nebotičniku. Treba pomisliti, da ži-v.i v nebotičniku 25.000 ljudi, ki jih vsail dan Obišče najmanj še enkrat toliko ljudi Kaj bi delal župan 25.000 prebivalcev ve likega mesta, če bi dobil vsak dan obidi 50.C00 -ljudi! A v nebotičniku se ta obi9& zmaga vsak dan igraje.
I
ta,
Ut
Ttjta poročila
MARIBORSKI TRG
Na živinski sejem z dne 22. avgusta t. 1 je bilo prignanih: 4 konji, 10 bikov, 133 volov, 240 krav in 12 telet, skupaj 393 glav živine. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 4-— do Din 4-25, pol-debeli 3"50 do 3-75, plemenski 3-50 do 4-—, biki za klanje 3-25 do 4-—, klavne krave debele 2-50 do 3-50, plemenske krave 1-75 do 2-25, krave za klobasarje 1-50 do 2-—, molzne krave 3-— do 3-50, breje krave 3-— do 3-50, mlada živina 3-50 do 4-50, teleta 4-50 do 5-50. Prodani je bilo 243 glav. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10-— do 12-—t
II.	8-— do 10-—, meso od bikov, krav, telic 5-— do 7-—, telečje meso I. vrste 10-— do 14-—, II. 6-— do 8"—, svinjsko meso sveže 10-— do 16-—.
Po podatkih nemškega -statističnega urada je svetovna trgovina v drugem letošnjem četrtletju v pri-merti s prvim sicer nazadovala, vendar pa ima to nazadovanje samo sezonski značaj, ker so se nehali veliki čezmorski transporti žetve. Nazadovanje pa je imamj-še ko v drugih letih in se je zunanja trgovina letos v 2. četrtletju zmanjšala samo za dva odstotka-, dočim se je -v letih 1925 do 1928 zmanjšala povprečno za 5 odstotkov. V-se kaže torej na to, da je najnižja točka v svetovni trgovini premagana.
ŽIVINSKI SEJEM V ZAGREBU
-Kraljevski sejem, kakor se imenuje veliki letni sejem v Zagrebu dne 22. avgusta, je bil -zelo dobro obiskan. Na sejem je bil® prignanih 5000 glav goveje živene, ki j® bila po večini prvorazredna. Obisk tujih kupcev je bil velik. Vendar pa se je živina večinama -prodala za d-omače -potrebe in 1® ena tretjina je šla v tujino. Cena živin® ^ je precej popravila, tudi kar za Din. 1 50 za kilogram žive teže. Cene so bile te: biki P° 3-50 do 5, krave za klanje po 3-25 do 3-50, junlioe za mesarje po 3-50 do 4-75, prvo--vrstni voli -po 4'75 do 5-50, debele svinj® po 7-25 do 8, mršave po 7 do 7-50 za kilogram žive teže. Konji so bili po 4000 do 6000 -par, konji za klanje pa po 1 do T75 dinarjev za kg; teleta so bila po 4-50 do 6-75, zaklana pa po 8 do 9-50 Din za kilogram.
SVaši deci
se ne bi smelo dajali druge pijače Izakov Katbveinev Kueippovo
sladnc kavo s Ihtavim	anckom“ v mlekuI
v je «
ved
Lbrzojavi:	rispercotoniate Jljubljana — ‘Getefon št. 2263
Ani. Krisper Colonia le
Lastnik: Josip Verlič
‘Veletrgovina koloni-jalne robe. 'Velepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Gočna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno leta 1840
Sialoga špirita,
raznega zganja m ko:
konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago-
‘Grgovci in indastrijci 1
Trgovski
lisi
te priporoča ta
tn&evivaniel
J. HI E BS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-frkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Zbo
*aj<
gos je i Po vsa in
i
goi
trj
n-c
®rl
bo
tr*
trf
v®
8k
>je
Vl
tu
Ul
VIS
ruc
k
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Zn. Trtiovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0 MIHALEK. Ljubljana.