TRENDI PRETOKOV REK JADRANSKEGA POVODJA
V SLOVENIJI BREZ POSOČJA
AVTOR
dr. Gre gor Ko vačič
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenija
gregor.kovacic@fhs.upr.si
DOI:10.3986/GV88201
UDK:556.342:551.583(497.472)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
V prispevkusoobravnavanitrendiznačilnihletnihinmesečnihpretokovrekjadranskegapovodjav Sloveniji
brezPosočja.Z uporaboSenoveganaklonasmopotrdilistatističnoznačilnetrende:zmanjševanjeskupne
letnevišinepadavin36–61mm/desetletje,naraščanjepovprečneletnetemperaturezraka0,32–0,34 °C/de-
setletje terpovečevanjeskupneletnevišineizhlapevanja29–49mm/desetletje.Omenjenidejavniki podnebnih
spremembvplivajonazmanjševanjesrednjihletnihpretokovRižane,Badaševice,Drnice,DragonjeinReke
navodomernipostajiCerkvenikovmlin.PadajočitrendjestatističnoznačilenzgoljzaRižano(480 l/s na
desetletje)inDragonjo(160 l/s nadesetletje).NaraščajočatrendasrednjegaletnegapretokaRekenavo-
domernipostajiTrnovo(360 l/s nadesetletje)inBistrice(60 l/s nadesetletje)nistastatističnoznačilna.
KLJUČNEBESEDE
trendipretokov,trendiizhlapevanja,trendipadavin,jadranskopovodje,Reka,Rižana,Dragonja,Drnica,
Bistrica,Badaševica
ABSTRACT
Disc har ge trends of the Adria tic Sea ba sin ri vers in Slo ve nia, exc lu ding the Soča ri ver ba sin
ThearticledealswithtrendsincharacteristicannualandmonthlydischargesoftheAdriaticSeabasin
riversinSlovenia,excludingtheSočariverbasin.Usingthenon-parametricSen’sslopetest,statistically
significanttrendsweredeterminedfor:i)decreasingannualprecipitation(36–61mmperdecade);ii)increa-
singmeanannualairtemperature(0.32–0.34°C perdecade);andiii)increasingannualevapotranspiration
(29–49mm perdecade).Theseclimatechangefactorsarereflectedindecreasingmeanannualdischar-
gesoftheRižana,Badaševica,Drnica,DragonjaandReka(theCerkvenikovmlingaugingstation)rivers.
ThedecreasingtrendisstatisticallysignificantonlyfortheRižana(480 l/s perdecade)andtheDragonja
(160 l/s perdecade)rivers.TheincreasingtrendsinthemeanannualdischargeoftheRekariveratthe
Trnovogaugingstation(360 l/s perdecade)andoftheBistricariver(60 l/s perdecade)arenotstatisti-
callysignificant.
KEYWORDS
dischargetrends,evapotranspirationtrends,precipitationtrends,AdriaticSeabasin,RekaRiver,Rižana
River,DragonjaRiver,DrnicaRiver,BistricaRiver,BadaševicaRiver
Uredništvojeprispevekprejelo25.avgusta2016.
9
Geografski vestnik 88-2, 2016, 9–29 Razprave
RAZPRAVE
10
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
1 Uvod
V zad njih le tih se za ra di spre mi nja nja pod neb ja vse več ra zi sko val cev pos veča preučeva nju časov -
no dol go trajnih spre mem b raz ličnih hi dro me teo ro loških spre men ljivk z  me to do ana li ze tren da.
Neod vi sno od ra zu me va nja vpli va raz ličnih de jav ni kov na spre mi nja nje pod neb ja, kažejo vred no sti ne -
ka te rih me teo ro loških spre men ljivk v zad njih de set let jih ja sne na raščajoče ozi ro ma pa da joče tren de,
kar prek čle nov vod ne bi lan ce vpli va tudi na spre mem be pre to kov v vo do to kih.
Za ob močje Slo ve ni je je že bilo na re je nih ne kaj ra zi skav preučeva nja tren dov pre to kov rek (Ula -
ga 2002; Frantar 2008; Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008; Jur ko 2009; Ko bold in Ula ga 2010; Pa vlič in
Brenčič 2011; Tro bec 2012; Ko vačič, Brečko Gru bar in Ko le ga 2016). V naši ra zi ska vi pa se osre dotočamo
na po vod je ja dran skih rek brez Po sočja (sli ka 1). V pris pev ku pri ka zu je mo dol go traj ne časov ne spre -
membe pre to kov Rižane, Dra go nje, Ba daševi ce, Dr ni ce, Reke (dve vo do mer ni po sta ji) in nje ne ga pri to ka
Bi stri ca, v po ve za vi s časov ni mi spre mem ba mi vred no sti me teo ro loških spre men ljivk (višina pa da vin,
tem pe ra tu ra, višina eva po trans pi ra ci je), ki vpli va jo na njihove pre točne značil no sti. S po močjo me tod
in po dat kov, ki jih po drob ne je opi su je mo v na sled njem po glav ju, smo opra vi li ana li zo tren da po sa -
mez nih me teo ro loških in hi dro loških spre men ljivk za daljša časov na ob dob ja na let ni rav ni in po
po sa mez nih let nih časih ozi ro ma me se cih, saj smo skušali ugo to vi ti tudi mo re bit ne spre mem be let ne
raz po re di tve pre to kov rek v preučeva nem ob dob ju.
2 Me to do lo gi ja in po dat ki
Za ugo tav lja nje tren da spre mi nja nja me teo ro loških in hi dro loških spre men ljivk smo upo ra bi li ne -
pa ra metrični Se nov na klon (Theil-Se no va ce nil ka) oce nje va nja na klo na v li near nem mo de lu, ki je zelo
po go sto upo rab ljen ne pa ra me trični test za ugo tav lja nje li near ne ga časov ne ga tren da (Theil 1950; Sen
1968; Kra ner Šume njak in Šuštar 2011; Til gen kamp 2011; Van nest, Par ker in Go nen 2011; Graph Pad
Soft wa re 2016). Se nov na klon je v pri mer ja vi z li near no re gre si jo bis tve no bolj na tančna ce nil ka za asi -
me trično po raz de lje ne po dat ke in daje po vsem pri mer lji ve re zul ta te me to di naj manjših kva dra tov pri
nor mal no raz po rejenih po dat kih (Til gen kamp 2011). V pri me rih, ko Se nov na klon ni po ka zal sta ti -
stično značil nih li near nih tren dov, smo ob stoj na raščajočih ozi ro ma pa da jočih tren dov pre ve ri li
z upo ra bo ne pa ra me tričnega Mann-Ken dal lo ve ga te sta, ki ni občut ljiv na osa mel ce (outliers) (Kra ner
Šume njak in Šuštar 2011), a se je iz ka za lo, da v izračunih tren da med me to da ma ni raz lik. Vsem izračuna -
nim tren dom smo pri pi sa li p-vred no sti. Vred no sti s sta ti stično značil nost jo večjo od 95 % (α= 0,05)
smo priv ze li kot sta ti stično značilen po jav spre mi nja nja bo di si hi dro loških bo di si me teo ro loških spre -
men ljivk.
V ra zi ska vi smo za let ne po dat ke ter za po sa mez ne let ne čase izračuna li tren de višin pa da vin in
izh la pe va nja ter pov prečnih, naj višjih in naj nižjih tem pe ra tur. Za let ne po dat ke ter po sa mez ne me se -
ce smo izračuna li tren de sred njih, naj manjših in naj večjih pre to kov. Izračuna li smo tudi Pear so no ve
koe fi cien te ko re la ci je med pari preučeva nih hi dro-me teo ro loških spre men ljivk.
V član ku upo rab ljen izraz izh la pe va nje us tre za poj mu po tencial na eva po trans pi ra ci ja. Eva po trans -
pi ra ci ja ni mer je na spre men ljiv ka, izračuna na je iz po dat kov o ener gi ji pla ne tar ne ga sončnega ob se va nja,
tem pe ra tu re in vlažno sti zra ka ter hi tro sti ve tra (Ce sar in Šraj 2012; Tren di … 2015). Ab so lut no in v de -
ležu smo izračuna li tudi raz li ke med začetno ter končno vred nost jo po sa mez ne preučeva ne spre men ljiv ke
(pre tok, tem pe ra tu ra, pa da vi ne, izh la pe va nje) v preučeva nem ob dob ju gle de na Se nov li near ni trend.
Na let nem ni vo ju smo pri ka za li od klo ne (ab so lut ne in v de ležu) vred no sti po sa mez nih spre men ljivk
v zad njem dvaj set let nem ob dob ju v pri mer ja vi s ce lot nim ob dob jem preučeva nja. Za zad nje dvaj setlet -
no ob dob je smo za po sa mez ne spre men ljiv ke sešteli tudi leta s nad pov prečnimi ozi ro ma pod pov prečnimi
vred nost mi v primer ja vi s ce lot nim ob dob jem preučeva nja. Let ni časi v ra zi ska vi so opre de lje ni kot tri -
me sečna ob dob ja (na pri mer zima ob se ga me se ce de cem ber, ja nuar in fe bruar).
11
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
V ana li zo smo vključili naj daljše raz po ložlji ve časov ne nize po dat kov o skup nih me sečnih in letnih
višinah pa da vin: v ob dob ju 1961–2013 (53 let) na pa da vin skih po sta jah Por to rož–le ta lišče, Mo vraž,
Ra ki to vec, Seča, Stru njan, Podgrad in Kozina, v obdobju 1961–2011 (51 let) na padavinskih postajah
Podgorje pod Slavnikom in Ilirska Bistrica. Naj daljše raz po ložlji ve časov ne nize po dat kov smo upo -
ra bi li tudi pri skup nih me sečnih in let nih višinah izh la pe va nja: v  ob dob ju 1971–2011 (41 let) na
vre men skih po sta jah Ku bed in Ilir ska Bi stri ca, v ob dob ju 1971–2013 (43 let) pa na vre men ski po sta ji
Por to rož–le ta lišče. Vir za pov prečne naj višje in naj nižje me sečne ter let ne tem pe ra tu re zra ka na po -
sta jah Por to rož–le tališče (1961–2013, 53 let) in Ilir ska Bi stri ca (1961–2011, 51 let) so bili ho mo ge ni zi ra ni
kli ma to loški nizi in ar hiv me teo ro loških po dat kov; obo ji do stop ni na splet ni stra ni Agen ci je Re pub -
li ke Slo ve ni je za oko lje (Ar hiv … 2015; Pre gled … 2015; sli ka 1). Padavin ski po sta ji Pod grad in Ko zi na
sta v ana li zo vključeni kot re fe renčni za za led je kraškega iz vi ra Rižane, saj Pod graj sko po do lje z br kin -
ski mi po ni kal ni ca mi pred stav lja vzhod ni del nje go ve ga hi dro graf ske ga za led ja (Kri vic s so de lav ci 1987;
Kri vic, Bri celj in Zu pan 1989; Janža 2010). Po dat ke o značil nih me sečnih in let nih pre to kih vo do mer -
nih po staj Rižana–Ku bed II (ob dob je 1966–2013, 48 let), Ba daševi ca–Šala ra (1994–2013, 20 let),
Dra go nja–Pod kaštel I (1979–2013, manj ka jo po dat ki za leto 1997, 34 let), Drnica–Pišine I (1995–2013,
19 let), Reka–Tr no vo (1985–2013, 29 let), Reka–Cerk ve ni kov mlin (1952–2013, 62 let) in Bi stri ca–Ilir -
ska Bi stri ca (1989–2013, 25 let) smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Po dat ki…2015).
Za vo do mer ni po sta ji na Ba daševi ci in Dr ni ci sta ob dob ji red nih me ri tev za ugo tav lja nje tren dov
raz me ro ma krat ki, na pre točni režim Ba daševi ce pa vpli va tudi za drževal nik Van ga nel sko je ze ro v nje -
nem po vir ju. Na pre točni režim Reke vpli va ta za drževal ni ka Kliv nik in Mo lja v njenem po rečju. Za ra di
raz lično dol gih preučeva nih ob do bij izračuna ni tren di po sa mez nih rek niso po vsem med se boj no pri -
mer lji vi.
P
ivka
Reka
D
rn
ic
a
Soča
Dra
gon
ja
Rižana
Bistrica
Badaševica
Seča
Portorož
letališče
–
Podkaštel I
Pišine I
Kubed II
Trnovo
Cerkvenikov
mlin
Il Bistricairska
Šalara
Podgrad
Podgorje
Movraž
Strunjan
Rakitovec
Kozina
Kubed
T r ž a š k i z a l i v
I t a l i j a
H r v a š k a
Avtor vsebine in zemljevida:
Gregor Kovačič
Legenda
vodomerna postaja
vremenska postaja
kraški izvir
0 10 km5
S
Slika1:Prikazlegeobravnavanihvremenskihpostajtervodotokovz vodomernimipostajami.
3 Re zul ta ti
3.1 Tren di pa da vin in izh la pe va nja
Na kli ma to loški po sta ji Por to rož–le ta lišče je v  ob dob ju 1961–2013 v  pov prečju letno pad lo
989,4 mm pa da vin, na po sta jah Mo vraž 1280,1 mm, Ra ki to vec 1501,2 mm, Seča 983,2 mm, Stru njan
963,5 mm, Pod gor je pod Slav ni kom 1491,6 mm, Pod grad 1532,3 mm, Ko zi na 1308,6 mm in Ilir ska Bi -
stri ca pa 1359,5mm. Vse obrav na va ne po sta je iz ka zu je jo zmerno sre do zem ski pa da vin ski režim, z viškom
v je sen skih me se cih ter nižkoma po le ti in po zi mi. Po sta je ob mor ju (Por to rož–le ta lišče, Seča in Stru -
njan) ima jo prvi višek pa da vin sep tem bra (113,7 mm, 113,3 mm in 114,9 mm) in dru ge ga no vem bra,
ter prvi nižek februar ja (55,8 mm, 56,2 mm in 54,1 mm). Po sta je v no tra njo sti (Mo vraž, Ra ki to vec, Pod -
gor je, Pod grad, Ko zi na in Ilir ska Bi stri ca) pa iz ka zu je jo izra zit no vem br ski višek (147,8 mm, 175,7 mm,
172,1 mm, 187,2 mm, 144 mm in 156,1 mm) ter večjo skup no let no iz merjeno višino pa da vin. Pr vot -
na nižka ome nje nih po staj sta fe bruar ski (Ko zi na 79,2 mm in Ilir ska Bi stri ca 83,1 mm) in ju lij ski (Mo vraž
79,6 mm, Ra ki to vec 89,8 mm, Pod gor je pod Slav ni kom 83,4 mm in Pod grad 97 mm).
Vse obrav na va ne po sta je kažejo znižanje let ne višine pa da vin v opa zo va nem ob dob ju v raz po nu
od 190 (Stru njan) do 319 mm (Ra ki to vec in Pod grad). Gle de na pre mi co li near ne ga tren da se je v opa -
zo va nem ob dob ju let na višina pa da vin na obrav na va nem ob močju znižala od 15 % (Mo vraž) do 22 %
(Seča) (pre gled ni ca 1). De Luis s so de lav ci (2014) so za ob dob je 1951–2007 izračuna li 3–6 % zmanjševa -
nje let ne višine pa da vin na de set let je, Toši ć s so de lav ci (2016) pa 20 % zmanjšanje let ne višine pa da vin
v za hod nem delu Slo ve ni je v ob dob ju 1961–2011. O splošnih pa da jočih tren dih let nih višin pa da vin
v Sre do zem lju piše tudi To re ti s so de lav ci (2009). Ne ga tiv ni od klo ni pov prečnih let nih višin pa da vin
zad nje ga dvaj set let ne ga ob dob ja od pov prečja 1961–2013 so 2,3–5,9 %; v zad njih dveh de set let jih je
bilo v pri mer ja vi z ob dob jem1961–2013 12 do 13 let pod pov prečno na močenih (pre gled ni ca 1, sli ka 2).
Na zmanjševa nje skup ne let ne višine pa da vin na obrav na va nem ob močju kažejo tudi izračuna ni tren -
di, ki so, z iz je mo po sta je Mo vraž (sta ti stična značil nost je na meji), za vse obrav na va ne po sta je sta ti stično
značilni (pre gled ni ca 1). Manjše zmanjševa nje skup ne let ne višine pa da vin je značilno za po sta je bližje
mor ju (38–45 mm/de set let je) in večje za po sta je v no tra njo sti (36–61 mm/de set let je). Izračuni za vse
po sta je kažejo zniževa nje skup ne višine pa da vin tudi v po sa mez nih let nih časih, iz je ma je je sen na po -
sta jah Por to rož–le ta lišče in Stru njan, kjer se kaže po večeva nje, toda tren da ni sta sta ti stično značilna.
Iz pre gled nice 1 je raz vid no, da je naj bolj izra zi to zniževa nje pa da vin značilno za po let je, pri šti rih od
šes tih ta kih po staj je trend tudi sta ti stično značilen (Por to rož–le ta lišče, Seča, Stru njan in Pod grad), naj -
manj pa se je v preučeva nem ob dob ju zmanjšala skup na višina zim skih pa da vin.
V opa zo va nem ob dob ju je bilo na po sta ji Por to rož–le ta lišče izmer je no pov prečno izh la pe va nje
980 mm, na po sta jah Ku bed 762,5 mm in Ilir ska Bi stri ca pa 746,9 mm (pre gled ni ca 2). Pre gled ni ca 2
in sli ka 3 kažeta, da pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka in višina izh la pe va nja v opa zo va nem ob dob -
ju na raščata. Vse tri po staje v opa zo va nem ob dob ju kažejo po višanje let ne ga izh la pe va nja v raz po nu
od 112 mm (Ilir ska Bi stri ca) do 196 mm (Por to rož–le ta lišče) ozi ro ma od 16 do 22 %, kar je sklad no
s po višan jem pov prečnih, naj višjih in naj nižjih let nih tem pe ra tur na ome nje nih postajah (Ilir ska Bistri -
ca 1,66 °C ali 18 % in Por to rož–le ta lišče 1,78 °C ali 15 %). Po zi tiv ni od klo ni pov prečnih let nih višin
izh la pe va nja zad nje ga dvaj set let ne ga ob dob ja od pov prečja 1971–2011 so 3,9–5,5 %; v zad njih dveh de -
set let jih je bilo v pri mer ja vi s tride set let nim ob dob jem kar 16 let z nad pov prečno vred nost jo izh la pe va nja
(sli ka 3).
Tako pri pov prečnih, naj višjih in naj nižjih let nih ter se zon skih tem peratu rah be ležimo po zi tiv ni
trend, ki je na let ni rav ni po vsod sta ti stično značilen, na rav ni po sa mez nih let nih časov pa sko raj po -
vsod (pre gled ni ca 2). Pov prečne let ne tem pe ra tu re na raščajo 0,32 °C/de set let je (Ilir ska Bi stri ca) in
0,34 °C/de set let je (Por to rož–le ta lišče), pov prečne naj višje 0,37 °C/de set let je (Por to rož–le ta lišče) in
0,42 °C/de set let je (Ilir ska Bi stri ca) ter pov prečne naj nižje 0,35 °C/de set let je (pre gled ni ca 2), kar sov -
pa da z vred nost mi za širše ob sre do zem sko ob močje (To re ti in De sia to 2008a; 2008b), so pa ne ko li ko
12
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
13
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Pr
eg
led
ni
ca
1
:R
ez
ul
ta
ti
iz
ra
ču
na
ni
h
ka
za
ln
ik
ov
z
a
pa
da
vi
ne
(*
tr
en
d
ni
st
at
ist
ič
no
zn
ač
ile
n,
p
o z
i ti
 ve
n 
Se
 no
v 
na
 kl
on
).
po
 sta
 ja
Po
r to
 ro
ž–
M
o v
ra
ž
Ra
 ki
 to
 ve
c
Se
ča
St
ru
 nj
an
Po
d g
or
 je
Po
d g
ra
d
Ko
 zi n
a
Ili
r s
ka
ka
 za
l n
ik
le t
a li
šč
e
Bi
 str
i ca
po
v p
re
čn
a v
re
d n
os
t z
a
98
9,4
12
80
,1
15
01
,2
98
3,2
96
3,5
14
91
,6
15
32
,3
13
08
,6
13
59
,5
ob
 do
b j
e 1
96
1–
20
13
 (m
m
)
šte
 vi
 lo
 p
od
 po
v p
re
čn
o
na
 m
oč
en
ih
 le
t v
 za
d n
jih
13
12
13
12
12
13
13
12
12
dv
aj s
e t
ih
 le
 tih
po
v p
re
čn
i o
d k
lo
n 
ob
 do
b j
a
19
94
–2
01
3 v
 p
ri m
er
 ja v
i
–5
,10
–2
,27
–4
,74
–5
,09
–3
,60
–4
,36
–5
,93
–1
,94
–3
,52
z 1
96
1–
20
13
 (v
 %
)
Se
 no
v n
a k
lo
n
–3
,81
0
–3
,81
8
–6
,12
9
–4
,51
2
–3
,66
0
–5
,76
3
–6
,13
0
–4
,12
7
–5
,10
0
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 le
to
p=
 0,
01
89
p=
 0,
05
71
*
p=
 0,
00
80
p=
 0,
00
87
p=
 0,
02
23
p=
 0,
01
10
p=
 0,
00
63
p=
 0,
02
82
p=
 0,
01
85
let
 na
 vr
ed
 no
st:
 za
če
tek
10
78
,0
/
13
57
,6
/
16
33
,7
/
10
86
,8
/
10
49
,4
/
16
03
,5
/
16
75
,6
/
14
03
,7
/
14
82
,8
/
ob
 do
b j
a /
 ko
 ne
c o
b d
ob
 ja
87
9,9
11
59
,1
13
15
,0
85
2,2
85
9,1
13
03
,8
13
56
,8
11
89
,1
12
17
,6
sp
re
 m
em
 ba
 za
če
tek
/k
o n
ec
ob
 do
b j
a g
le d
e n
a n
a p
o v
ed
–1
98
,1
–1
98
,5
–3
18
,6
–2
34
,6
–1
90
,3
–2
99
,6
–3
18
,7
–2
14
,6
–2
65
,2
li n
ea
r n
e g
a t
re
n d
a (
ab
 so
 lu
t n
o
–1
8,3
8
–1
4,6
2
–1
9,5
1
–2
1,5
9
–1
8,1
4
–1
8,6
9
–1
9,0
2
–1
5,2
9
–1
7,8
9
oz
i ro
 m
a%
)–
 le
to
Se
 no
v n
a k
lo
n
–0
,47
9
–0
,59
5
–0
,94
5
–0
,83
1
–0
,43
1
–0
,87
2
–0
,55
4
–0
,06
0
–0
,60
0
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
zim
a
p=
 0,
56
99
*
p=
 0,
59
15
*
p=
 0,
51
76
*
p=
 0,
38
54
*
p=
 0,
68
16
*
p=
 0,
54
14
*
p=
 0,
64
15
*
p=
 0,
96
22
*
p=
 0,
66
97
*
Se
 no
v n
a k
lo
n
–1
,05
5
–0
,63
2
–1
,64
9
–1
,01
3
–1
,02
6
–1
,95
0
–1
,48
9
–0
,82
7
–1
,34
1
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
po
m
 lad
p=
 0,
07
51
*
p=
 0,
37
77
*
p=
 0,
05
05
*
p=
 0,
11
23
*
p=
 0,
09
75
*
p=
 0,
02
66
p=
 0,
10
07
*
p=
 0,
24
99
*
p=
 0,
14
37
*
Se
 no
v n
a k
lo
n
–1
,93
5
–1
,70
1
–1
,63
3
–1
,56
7
–1
,85
6
–1
,45
9
–2
,48
4
–1
,41
1
–1
,31
4
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
po
 let
 je
p=
 0,
01
35
p=
 0,
10
93
*
p=
 0,
12
69
*
p=
 0,
02
72
p=
 0,
04
70
p=
 0,
13
72
*
p=
 0,
02
23
p=
 0,
15
37
*
p=
 0,
14
60
*
Se
 no
v n
a k
lo
n
0,
02
3
–0
,70
3
–1
,18
2
–0
,05
6
0,
35
4
–1
,36
7
–1
,68
2
–0
,47
4
–2
,30
0
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
je s
en
p=
 0,
98
16
*
p=
 0,
49
48
*
p=
 0,
48
04
*
p=
 0,
93
89
*
p=
 0,
72
42
*
p=
 0,
31
00
*
p=
 0,
35
73
*
p=
 0,
71
27
*
p=
 0,
24
54
*
14
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
–
40
–
30
–
20
–
1001020304050
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
o(%) dklonod dolgoletnega povprečja
M
o
vr
až
P
o
d
gr
ad
Il
ir
sk
a 
B
is
tr
ic
a
P
o
rt
o
ro
ž
le
ta
li
š
e
č
–
Sl
ik
a
2:
O
dk
lo
ni
(v
 %
)l
et
ni
h
vi
šin
p
ad
av
in
o
d
po
vp
re
čn
ih
v
re
dn
os
ti
za
o
pa
zo
va
na
o
bd
ob
ja
n
a
pa
da
vi
ns
ki
h
po
sta
ja
h
Po
rt
or
ož
–l
et
al
išč
e,
M
ov
ra
ž,
Po
dg
ra
d
in
Il
irs
ka
B
ist
ric
a.
15
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Pr
eg
led
ni
ca
2
:R
ez
ul
ta
ti
iz
ra
ču
na
ni
h
ka
za
ln
ik
ov
z
a
te
m
pe
ra
tu
re
in
ev
ap
ot
ra
ns
pi
ra
cij
o
(*
tr
en
d
ni
st
at
ist
ič
no
zn
ač
ile
n,
n
e g
a t
i v
en
 S
e n
ov
 n
a k
lo
n)
.
po
 sta
 ja
Po
r to
 ro
ž–
Po
r to
 ro
ž–
Po
r to
 ro
ž–
Po
r to
 ro
ž–
Ku
 be
d
Ili
r s
ka
Ili
r s
ka
Ili
r s
ka
ka
 za
l n
ik
le t
a li
šč
e
le t
a li
šč
e
le t
a li
šč
e
le t
a li
šč
e
(E
TP
)
Bi
 str
i ca
Bi
 str
i ca
Bi
 str
i ca
(p
ov
 pr
eč
na
 T
)
(n
aj v
išj
a T
)
(n
aj n
ižj
a T
)
(E
TP
)
(p
ov
 pr
eč
na
 T
)
(n
aj v
išj
a T
)
(E
TP
)
po
v p
re
čn
a v
re
d n
os
t z
a
12
,94
18
,24
8,2
4
98
0,0
76
2,5
10
,14
16
,12
74
6,9
ob
 do
b j
e 1
96
1–
20
13
 (m
m
)
šte
 vi
 lo
 le
t z
 n
ad
 po
v p
re
čn
im
i
vr
ed
 no
st m
i v
 za
d n
jih
16
16
19
16
16
17
15
16
dv
aj s
e t
ih
 le
 tih
po
v p
re
čn
i o
d k
lo
n 
ob
 do
b j
a
19
94
–2
01
3 v
 p
ri m
er
 ja v
i
4,7
2
3,4
5
7,4
2
5,4
7
4,2
0
5,5
9
4,3
4
3,8
9
z 1
96
1–
20
13
 (v
 %
)
Se
 no
v n
ak
lo
n
0,0
34
0,0
37
0,0
35
4,8
92
3,1
83
0,0
32
0,0
42
2,8
11
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
let
o
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
let
 na
 vr
ed
 no
st:
 za
če
tek
12
,15
/1
3,9
3
17
,36
/1
9,3
0
7,4
0/
9,2
4
88
3,5
/1
07
9,2
 
70
1,7
/8
29
,0
9,3
0/
10
,95
15
,17
/1
7,3
3
69
3,8
/8
06
,3
ob
 do
b j
a /
 ko
 ne
c o
b d
ob
 ja
sp
re
 m
em
 ba
 za
če
tek
/k
o n
ec
ob
 do
b j
a g
le d
e n
a n
a p
o v
ed
1,7
8
1,9
5
1,8
3
19
5,7
12
7,3
1,6
6
2,1
7
11
2,4
li n
ea
r n
e g
a t
re
n d
a (
ab
 so
 lu
t n
o
14
,65
11
,22
24
,72
22
,15
18
,14
17
,82
14
,29
16
,21
oz
i ro
 m
a%
)–
 le
to
Se
no
v n
a k
lo
n
0,0
27
0,0
26
0,0
30
0,6
25
–0
,0
58
0,0
26
0,0
38
0,1
07
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
zim
a
p=
 0,
00
56
p=
 0,
00
62
p=
 0,
00
65
p=
 0,
00
01
p=
 0,
21
25
*
p=
 0,
01
81
p=
 0,
01
08
p=
 0,
18
14
*
Se
 no
v n
a k
lo
n
0,0
31
0,0
38
0,0
30
1,0
80
1,1
20
0,0
34
0,0
54
1,0
67
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
po
m
 lad
p=
 0,
00
09
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
18
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
02
p=
 0,
00
01
p=
 0,
00
01
Se
 no
v n
a k
lo
n
0,0
39
0,0
47
0,0
42
2,3
08
1,6
53
0,0
42
0,0
53
1,7
21
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
po
 let
 je
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
p=
 0,
00
00
Se
 no
v n
a k
lo
n
0,0
22
0,0
23
0,0
28
0,8
75
0,4
29
0,0
11
0,0
10
0,0
80
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
je s
en
p=
 0,
01
54
p=
 0,
01
24
p=
 0,
00
23
p=
 0,
00
04
p=
 0,
00
44
p=
 0,
24
54
*
p=
 0,
37
60
*
p=
 0,
45
46
*
16
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
–
15
–
10–
505101
5
20
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
P
o
rt
o
ro
ž
le
ta
li
š
e 
(T
)
č
–
P
o
rt
o
ro
ž
le
ta
li
š
e 
(E
T
P
)
č
–
Il
ir
sk
a 
B
is
tr
ic
a 
(T
)
Il
ir
sk
a 
B
is
tr
ic
a 
(E
T
P
)
o(%) dklonod dolgoletnega povprečja
Sl
ik
a
3:
O
dk
lo
ni
(v
 %
)p
ov
pr
eč
ni
h
let
ni
h
te
m
pe
ra
tu
r(
T)
te
rl
et
ni
h
vi
šin
iz
hl
ap
ev
an
ja
(E
TP
)o
d
po
vp
re
čn
ih
v
re
dn
os
ti
za
o
pa
zo
va
na
o
bd
ob
ja
n
a
po
sta
ja
h
Po
rt
or
ož
–l
et
al
išč
ei
n
Ili
rs
ka
B
ist
ric
a.
višje od izračuna nih vred no sti za Slo ve ni jo za ob dob je 1951–2007 (de Luis s so de lav ci 2014), ki kažejo
po višanje v raz po nu 0,15–0,36 °C/de set let je. Naj bolj na raščajo pov prečne po let ne in pom la dan ske, naj -
manj pa je sen ske tem pe ra tu re zra ka.
Sklad no z na raščan jem pov prečnih tem pe ra tur se spre minja tudi let na višina izh la pe va nja, ki iz -
ka zu je po večeva nje od 28 mm/de set let je (Ilir ska Bi stri ca) do 49 mm/de set let je (Por to rož–le ta lišče).
Od vi snost izh la pe va nja od tem pe ra tur do ka zu je jo sta ti stično značilni Pear so no vi koe fi cien ti ko re lacije
med ome nje nima spre men ljiv ka ma, ki se gib lje jo v raz po nu od 0,61 mm/de set let je (Ilir ska Bi stri ca) do
0,71 mm/de set let je (Por to rož–le ta lišče). Naj bolj so se v opa zo va nem ob dob ju po večale vred no sti po -
let ne ga izh la pe va nja, sle di pom lad, naj manjše spre mem be v izh la pe vanju pa so bile za be ležene je se ni.
3.2 Tren di pre to kov
Vsi obrav na va ni vo do to ki ima jo dežni pre točni režim z nižkom ju li ja (Rižana, Ba daševi ca in Reka
na vo do mer ni po sta ji Tr no vo) ozi ro ma av gu sta (Dr ni ca, Dra go nja, Bi stri ca in Reka na vo do mer ni po -
sta ji Cerkve ni kov mlin) in viškom no vem bra (Dra go nja, Reka na obeh vo do mer nih po sta jah in Bi stri ca)
ozi ro ma de cem bra (Rižana, Ba daševi ca in Dr ni ca) ter hu dour niški značaj. Če ga oce nju je mo na te me -
lju raz mer ja med pov prečnim in naj večjim let nim pretokom je ta naj bolj izra zit pri Dra go nji in naj manj
pri Bi stri ci, kar je pri sled nji po go je no s kraškost jo nje ne ga na pa jal ne ga za led ja, saj je Bi stri ca kraški
iz vir (pre gled ni ca 3). Med vse mi vo do to ki ima v opa zo va nem ob dob ju naj večji pre tok Reka na vo do -
mer ni po sta ji Cerkveni kov mlin (8,04 m3/s), nato Reka na vo do mer ni po sta ji Tr no vo (4,25 m3/s), ki
leži gor vod no od prve, sle di Rižana s pre to kom 3,83 m3/s. Med os ta li mi obrav na va ni mi vo do to ki le še
pre to ka Bi stri ce in Dra go nje pre se ga ta 1 m3/s.
Z iz je mo vo do mer nih po staj Trnovo (Reka), ki leži dol vod no od nje ne ga so točja z Bi stri co, ter Ilir -
ska Bi stri ca (Bi stri ca), ki iz ka zu je ta v opa zo va nem ob dob ju po večanje sred nje ga let ne ga pre to ka (Reka
za do ber 1 m3/s ozi ro ma 28 % in Bi stri ca za 134 l/s ozi ro ma 11 %), vse os ta le postaje kažejo zmanjševa -
nje pre to ka. Raz li ka med pre to ki na začetku in ob za ključku opa zo va nih ob do bij se gib lje v raz po nu
od 117 l/s (Dr ni ca) do 2,2 m3/s (Rižana) (pre gled ni ca 3). Pre mi ca Se no ve ga na klo na po kaže, da se je
sred nji let ni pre tok obrav na va nih vo do to kov zmanjšal od 20 (Reka na vo do mer ni po sta ji Cerk ve ni -
kov mlin) do 48 % (Ba daševi ca), le ne ko li ko manjši je bil upad pri Dra go nji in Rižani (46 %). Na 40 %
zmanjšanje sred nje ga let ne ga pre to ka Rižane v ob dob ju 1955–2008, in si cer s 5 na 3 m3/s, opozarja tudi
Tro bec (2012), pri čemer lah ko prib ližno 7,5 % pri pišemo od vze mu vode za vo doo skr bo. Tro bec (2012)
na va ja, da je sred nji let ni pre tok Dra go nje v ob dob ju 1979–2008 gle de na enačbo li near ne ga tren da upa -
del za 56 %, upad pa je značilen tudi za male let ne pre to ke. V zad njem dvaj set let nem ob dob ju smo
za be ležili 12 do 15 let s pod pov prečnimi pre to ki gle de na ce lot no opa zo va no ob dob je (pre gled ni ca 3,
sli ki 4 in 5).
Na zmanjševa nje pov prečnih let nih pre to kov rek kažejo tudi izračuna ni tren di, ki so sta ti stično značilni
le za Rižano, Ba daševi co in Dra go njo (pre gled ni ca 3). Pa da joči tren di sred njih let nih pre to kov in
povprečnih ma lih pre to kov so značilni za večino vo do to kov v Slo ve ni ji. Ula ga (2002) je za 45-let ni niz
1955–1999 za večino opa zo va nih vo do mer nih po staj ugo to vi la pa da joč li near ni trend sred njih let nih
pre to kov in pov prečnih ma lih pre to kov ter na prib ližno po lo vi ci po staj tudi pa da joči trend vi so kih ko -
nic. Kot že ome nje no, iz ka zu je ta v obrav na va nem ob dob ju Reka na vo do mer ni po sta ji Tr no vo in Bi stri ca
trend po večeva nje sred nje ga let ne ga pre to ka, ki je pri prvi 360 l/s na de set let je in pri dru gi 60 l/s na
de set let je. Tren da ni sta sta ti stično značilna.
3.2.1 Rižana
Sred nji let ni pre tok Rižane se zmanjšuje za 480 l/s na deset let je (sli ka 4). Sta ti stično značilni so tudi
pa da joči tren di let nih niz kih ko nic (40 l/s na de set let je), pov prečnih ma lih pre to kov (110 l/s na de setlet -
je) in pov prečnih ve li kih pre to kov (1,92 m3/s na de set let je), med tem ko pa da joči trend let nih visokih
17
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
18
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
Pr
eg
led
ni
ca
3
:R
ez
ul
ta
ti
iz
ra
ču
na
ni
h
ka
za
ln
ik
ov
z
a
pr
et
ok
er
ek
(*
tr
en
d
ni
st
at
ist
ič
no
zn
ač
ile
n,
p
o z
i ti
 ve
n 
Se
 no
v 
na
 kl
on
).
po
 sta
 ja
Ri
ža
na
–
Ba
 da
še
vi
 ca
–
D
r n
i ca
–
D
ra
 go
 nj
a–
Re
ka
–
Re
ka
–
Bi
 str
i ca
–
ka
 za
l n
ik
Ku
 be
d 
II
Ša
la r
a
Pi
šin
e I
Po
d k
aš
tel
 I
Tr
 no
 vo
Ce
rk
 ve
 ni
 ko
v m
lin
 
Ili
r s
ka
 B
i st
ri c
a
s Q
s z
a o
b d
ob
 je 
(m
3 /s
)
3,8
30
0,2
39
0,2
65
1,0
07
4,2
54
8,0
42
1,3
25
n Q
nk
 za
 o
b d
ob
 je 
(m
3 /s
)
0,0
10
0,0
00
0,0
00
0,0
00
0,0
90
0,1
60
0,0
44
v Q
vk
 za
 o
b d
ob
 je 
(m
3 /s
)
15
3,3
87
10
,25
1
21
,40
1
12
4,4
76
20
4,9
17
30
5,0
00
24
,90
1
ra
z m
er
 je 
s Q
s :
 v Q
vk
1:
40
1:
43
1:
81
1:
12
4
1:
48
1:
38
1:
19
šte
 vi
 lo
 le
t s
 p
od
 po
v p
re
čn
o 
vr
ed
 no
st j
o
15
13
12
ka
 za
l n
ik
a v
 za
d n
jih
 d
va
j se
 tih
 le
 tih
 
po
v p
re
čn
i o
d k
lo
n 
ob
 do
b j
a 1
99
4–
20
13
v p
ri m
er
 ja v
i s
 p
ov
 pr
eč
jem
 ce
 lo
t n
e g
a 
–1
1,6
0
–7
,89
–7
,61
ni
za
 ( 
v %
)
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,04
8
–0
,00
8
–0
,00
7
–0
,01
6
0,0
36
–0
,0
30
0,
00
6
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
let
o 
p=
 0,
00
03
p=
 0,
07
89
*
p=
 0,
34
49
*
p=
 0,
04
08
p=
 0,
16
51
*
p=
 0,
06
22
*
p=
 0,
41
37
*
let
 na
 vr
ed
 no
st:
 
4,8
02
/2
,56
0
0,3
05
/0
,15
7
0,3
05
/0
,18
8
1,1
68
/0
,61
3
3,6
51
/4
,66
9
9,1
65
/7
,31
3
1,2
09
/1
,34
4
za
če
tek
 o
b d
ob
 ja
/k
o n
ec
 o
b d
ob
 ja
sp
re
 m
em
 ba
 za
če
tek
/k
o n
ec
 o
b d
ob
 ja 
–2
,24
2
–0
,14
8
–0
,11
7
–0
,55
4
1,0
17
–1
,85
2
0,1
34
gl
e d
e n
a n
a p
o v
ed
 li
 ne
ar
 ne
 ga
 tr
en
 da
–4
6,6
9
–4
8,4
5
–3
8,4
2
–4
7,4
6
27
,86
–2
0,2
0
11
,10
(m
3 /s
 o
zi r
o m
a%
) –
 le
to
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,02
9
–0
,00
8
–0
,00
7
–0
,01
6
0,
08
4
–0
,05
9
0,
05
4
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
ja n
ua
r
p=
 0,
37
41
*
p=
 0,
27
00
*
p=
 0,
34
49
*
p=
 0,
34
27
*
p=
 0,
15
40
*
p=
 0,
20
00
*
p=
 0,
08
82
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,05
5
0,
00
4
0,
00
4
0,
00
5
0,
01
3
–0
,06
4
0,
05
4
s p
-v
re
d n
os
t jo
– 
fe b
ru
ar
p=
 0,
14
49
*
p=
 0,
39
89
*
p=
 0,
80
65
*
p=
 0,
72
20
*
p=
 0,
85
12
*
p=
 0,
16
98
*
p=
 0,
02
08
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 sQ
s
–0
,03
6
0,
00
6
0,
01
5
–0
,01
1
0,
01
8
–0
,03
7
0,
05
4
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 m
a r
ec
p=
 0,
37
89
*
p=
 0,
55
92
*
p=
 0,
20
79
*
p=
 0,
53
35
*
p=
 0,
82
19
*
p=
 0,
36
54
*
p=
 0,
08
82
*
19
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,06
0
–0
,00
7
0,
00
1
–0
,00
3
–0
,07
6
–0
,02
3
0,
00
9
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 ap
ril
p=
 0,
02
13
p=
 0,
47
54
*
p=
 0,
75
29
*
p=
 0,
87
05
*
p=
 0,
16
51
*
p=
 0,
49
63
*
p=
 0,
60
74
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,04
6
–0
,00
5
–0
,00
5
–0
,01
6
–0
,01
9
–0
,03
1
0,
00
6
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 m
aj
p=
 0,
02
94
p=
 0,
19
44
*
p=
 0,
38
18
*
p=
 0,
10
30
*
p=
 0,
57
36
*
p=
 0,
20
64
*
p=
 0,
74
37
*
Se
 no
v n
ak
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,03
3
–0
,00
1
–0
,00
1
–0
,00
1
–0
,03
9
–0
,02
5
–0
,05
4
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 ju
 ni
j
p=
 0,
03
67
p=
 0,
62
65
*
p=
 0,
80
65
*
p=
 0,
77
82
*
p=
 0,
09
88
*
p=
 0,
13
20
*
p=
 0,
46
91
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,01
2
–0
,00
2
–0
,00
1
–0
,00
4
–0
,00
2
–0
,01
4
–0
,00
4
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 ju
 lij
p=
 0,
00
59
p=
 0,
20
58
*
p=
 0,
27
81
*
p=
 0,
00
22
p=
 0,
03
25
p=
 0,
03
56
p=
 0,
48
35
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,01
3
0,0
00
0,0
00
–0
,00
2
–0
,01
3
–0
,00
1
0,
00
2
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 av
 gu
st
p=
 0,
00
04
p=
 0,
92
25
*
p=
 0,
40
11
*
p=
 0,
02
82
p=
 0,
35
80
*
p=
 0,
82
22
*
p=
 0,
69
13
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,03
1
–0
,00
2
–0
,00
1
–0
,00
3
0,
00
9
0,0
00
–0
,00
1
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 se
p t
em
 be
r
p=
 0,
02
57
p=
 0,
29
92
*
p=
 0,
57
56
*
p=
 0,
17
26
*
p=
 0,
70
75
*
p=
 0,
99
52
*
p=
 0,
94
41
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,01
2
–0
,00
7
0,0
00
–0
,01
4
–0
,00
3
–0
,01
6
–0
,02
6
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 o
k t
o b
er
p=
 0,
48
81
*
p=
 0,
06
44
*
p=
 0,
97
21
*
p=
 0,
02
72
p=
 0,
94
02
*
p=
 0,
59
30
*
p=
 0,
40
05
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,04
6
–0
,01
8
–0
,00
3
–0
,01
1
0,
01
6
–0
,07
0
–0
,01
9
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 n
o v
em
 be
r
p=
 0,
29
84
*
p=
 0,
05
16
*
p=
 0,
70
04
*
p=
 0,
30
64
*
p=
 0,
88
07
*
p=
 0,
28
51
*
p=
 0,
40
05
*
Se
 no
v n
a k
lo
n 
za
 s Q
s
–0
,01
4
–0
,02
0
–0
,00
2
–0
,00
0
0,
18
9
–0
,00
3
0,
02
8
s p
-v
re
d n
os
t jo
 –
 d
e c
em
 be
r
p=
 0,
65
68
*
p=
 0,
11
94
*
p=
 0,
80
65
*
p=
 0,
98
82
*
p=
 0,
07
79
*
p=
 0,
94
67
*
p=
 0,
45
48
*
ko nic ni sta ti stično značilen (3,29 m3/s na de set let je). Po vsem pri mer lji vi so izračuni Ula go ve (2002),
ki je za sred nji let ni pre tok ugo to vi la ne ga tiv ni li near ni trend –0,04, za pov prečni mali pre tok pa –0,01.
Tudi Jur ko (2009) je za Rižano ugo to vil sta ti stično značilen pa da joči trend za sred nji let ni pre tok, vi -
so ko ko ni co ter naj nižji sred nji dnev ni pre tok s tra ja njem 7 in 30 dni. Tro bec (2012) ugo tav lja, da Rižana
iz ka zu je zmanjšanje pov prečnih ma lih pre to kov za 76 %, po naših izračunih pa 77 %. Anali za tren da
po kaže upa da nje vseh me sečnih značil nih pre to kov Rižane, niso pa vsi tren di sta ti stično značilni. Sta -
ti stično značilni so pa da joči tren di sred njih april skih, maj skih, ju nij skih, ju lij skih, av gu stov skih in
sep tem br skih pre to kov (600, 460, 330, 120, 130 in 310 l/s na de set let je) (pre gled ni ca 3), niz kih ko nic
fe bruar skih, maj skih, ju nij skih, ju lij skih, av gu stov skih in sep tem br skih pre to kov (190, 200, 130, 60, 40
in 60 l/s na de set let je) ter pov prečnih ma lih fe bruar skih, april skih, maj skih, junijskih, ju lij skih, av gu -
stov skih in sep tem br skih pre to kov (200, 150, 180, 130, 60, 50 in 60 l/s na de set let je). Sta ti stično značilni
so tudi pa da joči tren di pov prečnih ve li kih pre to kov in vi so kih ko nic april skih (2,29 in 3,86 m3/s na de -
set let je) in av gu stovskih pre to kov (380 in 520 l/s na de set let je).
3.2.2 Ba daševi ca
Sred nji let ni pre tok Ba daševi ce se v dvaj set let nem opa zo va nem ob dob ju zmanjšuje za 80 l/s na de -
set let je (sli ka 5), ven dar trend ni sta ti stično značilen. Ena ko ve lja za pa da joči trend pov prečnih let nih
ve li kih pre to kov (10 l/s na de set let je) in na raščajoči trend let nih vi so kih ko nic (690 l/s na de set let je).
Let ne niz ke ko ni ce Ba daševi ce ne kažejo dol go ročnih spre memb. Sta ti stično značilen je pa da joči trend
pov prečnih let nih ma lih pre to kov (40 l/s na de set let je). Fe bruar ski in marčev ski Se nov na klon kažeta
na raščajoči trend sred njih me sečnih pre to kov, med tem ko so za os ta le me se ce značilni pa da joči tren -
di sred njih pre to kov; obo ji so sta ti stično nez načilni (pre gled ni ca 3). Med vse mi izračunanimi tren di
značil nih me sečnih pre to kov sta sta ti stično značilna zgolj pa da joča tren da de cem br skih niz kih ko nic
(60 l/s na de set let je) in pov prečnih ma lih pre to kov (70 l/s na de set let je). Z iz je mo fe bruar skih, marčev -
skih in ju nij skih pov prečnih ve li kih pre to kov in vi so kih ko nic ter marčev skih niz kih ko nic, po kaže ana li za
tren da za vse os ta le značilne me sečne pre to ke upa da nje.
3.2.3 Dr ni ca
Sred nji let ni pre tok Dr ni ce se v de vet najst let nem opa zo va nem ob dob ju zmanjšuje z in ten zi te to 70l/s na
de set let je (sli ka 5), ven dar trend ni sta ti stično značilen, kar ve lja za vse izračuna ne tren de značil nih
let nih in me sečnih pre to kov v opa zo va nem ob dob ju. Z iz je mo pov prečnih let nih, fe bruar skih, marčev -
skih in ju nij skih ve li kih pre to kov ter vi so kih ko nic, pov prečnih marčev skih, maj skih, sep tem br skih,
ok to br skih in no vem br skih ma lih pre to kov ter niz kih ko nic, pov prečnih fe bruar skih, marčev skih in
april skih pre to kov ter maj skih, sep tem br skih in no vem br skih vi so kih ko nic, ki iz ka zu je jo na raščajoči
trend, so tren di ostalih let nih in me sečnih značil nih pre to kov pa da joči.
3.2.4 Dra go nja
Sred nji let ni pre tok Dra go nje se sta ti stično značilno zmanjšuje za 160 l/s na de set let je (sli ka 4). Sta -
ti stično značilni so tudi pa da joči tren di let nih niz kih ko nic (20l/s na de set let je), pov prečnih ma lih pre to kov
(40 l/s na de set let je) in pov prečnih ve li kih pre to kov (1,65 m3/s na de set let je), med tem ko na raščajoči
trend let nih vi so kih ko nic ni sta ti stično značilen (150 l/s na de set let je). Pov prečni mali pre tok Dra go -
nje je upa del za 57 %. Za večino značil nih me sečnih pre to kov po kaže ana li za tren da upa da nje, niso pa
vsi tren di sta ti stično značilni. Sta ti stično značilni so pa da joči tren di sred njih ju lij skih, av gu stov skih in
ok to br skih pre to kov (40, 20 in 140 l/s na de set let je) (pre glednica 3), niz kih ko nic maj skih, ju nij skih,
ju lij skih, av gu stov skih, sep tem br skih, ok to br skih, no vem br skih in de cem br skih pre to kov (30, 20, 20,
20, 20, 20, 40 in 50 l/s na de set let je), pov prečnih ma lih maj skih, ju nij skih, ju lij skih, av gu stov skih, sep -
20
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
tem brskih, ok to br skih in no vem br skih pre to kov (30, 20, 20, 20, 20, 20 in 40 l/s na de set let je) ter pov -
prečnih ve li kih ju lij skih (80 l/s na de set let je) in av gu stov skih (30 l/s na de set let je) pre to kov. Dra go nja
iz ka zu je sta ti stično nez načilen na raščajoči trend sred nje ga, pov prečno ve li ke ga in vi so ke ko ni ce fe bruar -
ske ga pre to ka, april ske, ju nij ske, no vem br ske in de cem br ske vi so ke ko ni ce ter pov prečnega ju nij ske ga
ve li ke ga pre to ka.
3.2.5 Reka (vo do mer na po sta ja Tr no vo)
Sred nji let ni pre tok Reke na vo do mer ni po sta ji Tr no vo se po večuje za 360 l/s na de set let je (sli ka 5),
ven dar trend ni sta ti stično značilen. Ena ko ve lja za na raščajoči trend pov prečnih let nih ma lih pre to -
kov (30 l/s na de set let je) in niz kih ko nic (20 l/s na de set let je) ter pov prečnih ve li kih pre to kov (940 l/s na
de set let je), med tem ko je na raščajoči trend let nih vi so kih ko nic sta ti stično značilen (22 m3/s na de set -
let je). Pov prečni mali pre tok Reke se je v opa zo va nem ob dob ju po večal za 6%. Prib ližno po lo vi ca značil nih
me sečnih pre to kov iz ka zu je padajoči in po lo vi ca na raščajoči trend, zelo malo pa jih je sta ti stično značilnih.
Na raščajoči trend kažejo sred nji ja nuar ski, fe bruar ski, marčev ski, sep tem br ski, no vem br ski in de cem -
br ski pre to ki, ven dar trend ni sta ti stično značilen (pre gled ni ca 3). Na raščajoči tren di značil nih me sečnih
pre to kov so bolj značilni za hlad no po lo vi co leta (ja nuar, fe bruar, ma rec, no vem ber, de cem ber). Sta -
tistično značilni so pa da joči tren di sred nje ga ju lij ske ga pre to ka (210 l/s na de set let je), april ske in ju nij ske
niz ke ko ni ce (290 in 130 l/s  na de set let je), pov prečnih ve li kih ju lij skih in av gu stov skih pre to kov
(1,13 m3/s na de set let je in 620 l/s na de set let je) ter vi so ke de cem br ske ko ni ce (20,6 m3/s na de set let je).
3.2.6 Bi stri ca
Sred nji let ni pre tok Bi stri ce se po večuje za 60 l/s na de set let je (sli ka 5), ven dar trend ni sta ti stično
značilen. Sta ti stično nez načilni so tudi na raščajoči trend po prečnih let nih ma lih pre to kov (120 l/s na
de set let je) ter pa da joča tren da pov prečnih let nih ma lih pre to kov (110 l/s na de set let je) in niz kih ko -
nic (190 l/s na de set let je). Let na niz ka ko ni ca v preučeva nem ob dob ju ne kaže dol go ročnih spre memb.
Pov prečni mali pre tok Bi stri ce se je po večal za 80 %. Za večino značil nih me sečnih pre to kov Bi stri ce
je značilno po večanje, tudi za sred nje mesečne pre to ke, ki pa ni sta ti stično značilno (pre gled ni ca 3).
Sta ti stično značilni na raščajoči tren di so zgolj ja nuar ski pov prečni vi so ki pre tok (910 l/s na de set let je)
in vi so ka ko ni ca (1,04 m3/s na de set let je), marčev ski sred nji pre tok (540 l/s na deset let je) ter ju lij ska
(550 l/s na de set let je) in av gu stov ska (450 l/s na de set let je) vi so ka ko ni ca. Bi stri ca iz ka zu je sta ti stično
nez načilen pa da joči trend sred njih ju nij skih, ju lij skih, sep tem br skih, ok to br skih in no vem br skih pre -
to kov, pov prečnih ve likih ju nij skih, ju lij skih, sep tem br skih, ok to br skih in no vem br skih pre to kov, niz kih
ko nic ju lij skih, sep tem br skih in no vem br skih pre to kov, pov prečnega niz ke ga ju lij ske ga pre to ka in vi -
so ke ko ni ce no vem br ske ga pre to ka.
3.2.7 Reka (vo do mer na po sta ja Cerk ve ni kov mlin)
Sred nji let ni pre tok Reke na vo do mer ni po sta ji Cerk ve ni kov mlin, ki leži prib ližno 23 km dol vod -
no od po sta je Tr no vo, se zmanjšuje za 300 l/s na de set let je (sli ka 4), ven dar trend ni sta ti stično značilen.
Ena ko ve lja za na raščajoči trend let nih niz kih (30 l/s na de set let je) in vi so kih ko nic (3,5 m3/s na de set -
let je) ter pa da joči trend pov prečnih let nih ma lih preto kov (20 l/s na de set let je), med tem ko je pa da joči
trend pov prečnih let nih ve li kih pre to kov (1,78m3/s na de set let je) sta ti stično značilen. Tudi Frantar (2008)
in Jur ko (2009) sta za Reko na vo do mer ni po sta ji Cerk ve ni kov mlin ugo to vi la sta tistično nez načilni
pa da joči trend let nih pre to kov in na raščajoči trend sred njih ve li kih pre to kov ter sta ti stično značilne
na raščajoče tren de let nih naj manjših, naj manjših se dem- in tri de setd nev nih pre to kov. Pov prečni mali
pre tok Reke se je v opa zo va nem obdobju zmanjšal za 6 %. Ana li za tren da je po ka za la sta ti stično nez -
načilno upa da nje večine značil nih me sečnih pre to kov Reke (pre gled ni ca 3). Sta ti stično značilni so pa da joči
21
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
22
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
–
80
–
60
–
40
–
2002040608010
0
12
0
14
0
R
iž
an
a
K
u
b
ed
 I
I
–
D
ra
go
n
ja
P
o
d
k
aš
te
l
–
I
R
ek
a
–
C
er
k
ve
n
ik
o
v 
m
li
n
1952
1953
1954
1955
1956
1957
1958
1959
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
o(%) dklonod dolgoletnega povprečja
Sl
ik
a
4:
O
dk
lo
ni
(v
 %
)p
ov
pr
eč
ni
h
let
ni
h
pr
et
ok
ov
R
iž
an
e,
D
ra
go
nj
ei
n
Re
ke
(C
er
kv
en
ik
ov
m
lin
)o
d
po
vp
re
čn
ih
p
re
to
ko
v
za
o
pa
zo
va
na
o
bd
ob
ja
.
23
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
–
80
–
60
–
40
–
2002040608010
0
12
0
14
0
1985
198
198
198
198
19
19
19
19
19
19
19
19
19
19
6
7
8
9
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
D
rn
ic
a
P
iš
in
e 
I
–
B
ad
aš
ev
ic
a
Š
al
ar
a
–
R
ek
a
T
rn
o
vo
–
B
is
tr
ic
a
Il
ir
sk
a 
B
is
tr
ic
a
–
o(%) dklonod dolgoletnega povprečja
Sl
ik
a
5:
O
dk
lo
ni
(v
 %
)p
ov
pr
eč
ni
h
let
ni
h
pr
et
ok
ov
D
rn
ice
,B
ad
aš
ev
ice
,R
ek
e(
Tr
no
vo
)i
n
Bi
str
ice
o
d
po
vp
re
čn
ih
p
re
to
ko
v
za
o
pa
zo
va
na
o
bd
ob
ja
.
tren di niz kih ja nuar skih ko nic (170 l/s na de set let je), sred nje ga (140 l/s na de setletje) in pov prečnega ve -
li ke ga ju lij ske ga (680 l/s na de set let je) pre to ka ter na raščajoča tren da pov prečnih niz kih ju lij skih (60 l/s na
de set let je) in av gu stov skih pre to kov (80 l/s na de set let je). Reka iz ka zu je sta ti stično nez načilen na raščajoči
trend povprečnih niz kih ter niz kih ko nic av gu stov skih, sep tem br skih in ok to br skih preto kov, pov prečnih
niz kih ju lij skih in no vem br skih pre to kov ter pov prečnih ve li kih in vi so kih de cem br skih pre to kov.
4 Raz pra va in skle pi
Upa da nje značil nih let nih pre to kov obrav na va nih rek v opa zo va nem ob dob ju je očitna po sle di ca
zniževa nja let ne višine pa da vin (sli ka 6) in po ra sta pov prečnih let nih tem pe ra tur zra ka, ki po večuje
izh la pe va nje, kar obo je vpli va na zmanjšanje vod ne ga od to ka. Zviševa nje značil nih tem pe ra tur zra ka
se odraža tudi pri zviševa nju značil nih tem pe ra tur vode rek v Slo ve ni ji (Fran tar 2012). Na med se boj -
no po ve za nost povprečnih let nih višin pa da vin, izh la pe va nja in tem pe ra tur zra ka s pre to ki obrav na va nih
rek kažejo vi so ke vred no sti ko re la cij skih koe fi cien tov pa rov ome nje nih spre men ljivk (pre gled ni ca 4).
Z iz je mo pov prečnega let ne ga pre to ka Ba daševi ce, ki ne kaže sta tistično značil nih po ve zav s pov prečno
let no tem pe ra tu ro zra ka, pov prečno let no višino izh la pe va nja in pa da vin, kar je ver jet no po sle di ca spre -
me nje ne ga od to ka v nje nem po rečju za ra di za drževa nja vode v po vir ju (Van ga nel sko je ze ro), kažejo
pov prečni let ni pretoki preo sta lih obrav na va nih rek vi so ke do zelo vi so ke sta ti stično značilne po zi tiv -
ne po ve za no sti s pov prečnimi let ni mi višina mi pa da vin (0,75 do 0,97) ter sred nje do vi so ke sta ti stično
značilne ne ga tiv ne po ve za no sti s pov prečnimi let ni mi višina mi izh lapeva nja (–0,52 do –0,70). Prib -
ližno ena ko močna po ve za nost se kaže med pov prečno let no višino pa da vin in izh la pe va nja (–0,55 do
–0,73). Vpliv tem pe ra tu re na izh la pe va nje ja raz vi den iz sred nje do vi so ke po zi tiv ne sta ti stične po ve -
za no sti med spre men ljiv ka ma (0,61 do 0,71).
Preglednica4:RazponvrednostiPearsonovihkorelacijskihkoeficientovmedpariletnihpovprečij
preučevanihmeteorološkihinhidrološkihspremenljivk.Upoštevanesozgoljstatističnoznačilnepovezave
medvodomernimipostajamiinreferenčnimivremenskimipostajamizaposameznevodotoke.
spre men ljiv ka pov prečni let ni višina višina pov prečna let na
pre tok pa da vin izh la pe va nja tem pe ra tu ra zra ka
pov prečni let ni pre tok 0,75 do 0,97 –0,52 do –0,70 –0,52
višina pa da vin –0,55 do –0,73 po ve za ve niso
sta ti stično značilne
višina izh la pe va nja 0,61 do 0,71
Naj bolj upa da jo tren di skup ne višine po let nih pa da vin, pri ka te rih be ležimo tudi naj večje zviševa -
nje (sta ti stično značilno) izh la pe va nja, kar bis tve no vpli va na zmanjšan od tok in pre točne vrednosti
obrav na va nih rek v po let nih me se cih. To rej ta krat, ko so po tre be, za ra di viška ob dob ja ra sti ter v slo -
ven ski Is tri tudi za ra di po večane po ra be v tu ri stični se zo ni, naj večje. Zmanjšan od tok v to pli po lo vi ci
leta do ka zu je jo tudi sta ti stično značilni pa da joči tren di sred njih pre to kov Rižane (maj do sep tem ber),
Dra go nje (ju lij in av gust) in Reke na obeh vo do mer nih po sta jah (ju lij) (pre gled ni ca 3). Z vi di ka os kr -
be s pit no vode so v slo ven ski Is tri za skrb lju joči tudi sta ti stično značilni pa da joči trendi niz kih ko nic
in pov prečnih ma lih pre to kov Rižane od apri la do sep tem bra. Po leg že ome nje nih pod neb nih de javni -
kov lah ko k vzro kom za upa da nje vod na to sti Dra go nje prište je mo mor da še ved no pri sot no za raščanje
v nje nem po vir nem in zgor njem delu (po večevanje izh la pe va nja) ter od vze ma nje vode za kme tij ske
de jav no sti v nje nem spod njem toku, ki je naj bolj in ten ziv no rav no v po let nih me se cih.
24
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
25
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
Re zul ta ti ana li ze tren da značil nih pre to kov Ba daševi ce in Dr ni ce so za ugo tav lja nje dol go ročnih
spre memb zgolj po gojno upo rab ni, saj so časov ni nizi me ri tev raz me ro ma krat ki. Pri Ba daševi ci je tre -
ba upošte va ti tudi vpliv za drževal ni ka v po vir ju, na vo do mer ni po sta ji Šala ra se tudi večkrat zgo di tako
niz ko sta nje, da pre to ka ni možno oce ni ti. Vpliv za drževal ni ka se mogoče kaže tudi v si cer sta ti stično
nez načil nem na raščajočem tren du sred nje ga fe bruar ske ga in marčev ske ga pre to ka.
V dol go ročnih spre mem bah značil nih let nih in me sečnih pre to kov Reke na vo do mer ni po sta ji Trno -
vo, ki na let ni rav ni in v ne ka te rih me se cih tako kot Bi stri ca kažejo na raščajoči trend, se kaže vpliv
ome nje ne ga pri to ka, ki je kraški iz vir. Vpliv Bi stri ce ter za drževal ni kov Mo lja in Kliv nik na pre to ke Reke
na vo do mer ni po sta ji Cerk ve ni kov mlin je omi ljen, saj se v Reko do ome nje ne po sta je iz li va več prito -
kov, kot so Po sr tvi ca, Pa dež in Mrz lek. Kraški iz vir Bi stri ca iz ka zu je na let ni rav ni in v več kot po lo vi ci
me se cev na raščajoči trend sred nje ga pre to ka (ni sta ti stično značilen), kar se odraža tudi v naraščajočem
tren du pov prečnih pre to kov Reke na po sta ji Tr no vo v hlad ni po lo vi ci leta. Eno od vprašanj, na ka terega
ni ja sne ga od go vo ra, je, za kaj Bi stri ca in Reka na vo do mer ni po sta ji Tr no vo kažeta na raščajoči trend
sred njih me sečnih pre to kov v hlad ni po lo vi ci leta, ko pa v nju nih po rečjih tako na letni kot se zon ski ravni
be ležimo zniževa nje višine pa da vin ter zviševa nje izh la pe va nja. Do puščamo možnost, da je to lah ko po -
sle di ca na pak mer jenj na vo do mer nih po sta jah (spre mem ba ob li ke pro fi la strug), kar pa je malo ver jet no.
Eden od možnih vzro kov za po večeva nje sred njih me sečnih pre to kov Reke in Bi stri ce v hlad ni po -
lo vi ci leta je dvig pov prečne tem pe ra tu re zra ka, kar za ra di zmanjševa nja pa da vin v ob li ki sne ga ter krajšega
tra ja nja snežne ode je v po vir ju vpli va na zmanjšan učinek snežnega za držka in večji od tok vode v hladni
po lo vi ci leta. Toda pri mer ja va hi dro gra mov Bi stri ce med ob dob ji 1989–2013 in 1958–1989 (Ko vačič 2003)
ne po kaže bis tve ne raz li ke v let nem pre točnem režimu med ob dob je ma; po leg pr ve ga no vem br ske ga
se kot po sle di ca ta lje nja sne ga pri obeh kaže tudi dru got ni april ski višek. Obe nem kažejo zim ski in zgod -
nje spom ladan ski me se ci nad pov prečne sred nje pre to ke ter na re fe renčni vre men ski po sta ji Ilir ska Bi stri ca
pod pov prečne višine pa da vin. Na pa da joči trend ne ka te rih značil nih me sečnih pre to kov Bi stri ce v to -
pli po lo vi ci leta vpli va tudi od vzem vode za os kr bo pre bi valstva s pit no vodo, ki znaša prib ližno 100 l/s
(Ko vačič in Rav bar 2016).
P
ivka
Reka
D
rn
ic
a
So
ča
Dra
gon
ja
Rižana Bistrica
Badaševica
Seča
Portorož–
letališče
Il Bistricairska
Podgrad
Podgorje
Movraž
Strunjan
Rakitovec
Kozina
H r v a š k a
manj kot 40
41 do 50
več kot 50
Senov naklon (mm/desetletje)
Avtor vsebine in zemljevida:
Gregor Kovačič
Legenda
vremenska postaja
0 10 km5
Podkaštel I
Pišine I
Kubed II
Trnovo
Cerkvenikov
mlin
Šalara
Il Bistricairska
I t a l i j a
-
-
-
-
- statistično neznačilno
vodomerna postaja
negativni trend
pozitivni trend
manj kot 100
101 do 300
več kot 300
Senov naklon (l/s/desetletje)
-
S
Slika6:Prikaztrendovletnihvišinpadavin(mm/desetletje)naobravnavanihvremenskihpostajahin
povprečnihletnihpretokov(l/s nadesetletje)obravnavanihvodotokov.
Sta ti stično značilen na raščajoči trend pov prečnih let nih vi so kih ko nic Reke na vo do mer ni po sta ji
Tr no vo priča o po večeva nju po go sto sti ek strem no vi so kih voda (sov pa da nje ta lje nja snega v za led ju
in obil nih pa da vin v ob li ki dežja), ki pov zročajo po pla ve, med tem ko se na vo do mer ni po sta ji Cerk -
ve ni kov mlin po večeva nje tren da vi so kih ko nic ne odraža tako izra zi to. Vpliv za drževal ni kov Mo lja in
Kliv nik se kaže v na raščajočem tren du (ni sta ti stično značilen) pov prečnih let nih ma lih pre to kov in
niz kih ko nic Reke na vo do mer ni po sta ji Tr no vo.
Ana li za tren da značil nih pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja je po ka za la pre -
vla du joči sta ti stično značilen pa da joči trend sred njih let nih pre to kov (sli ka 6) ter po ne kod sred njih
me sečnih pre to kov. Zmanjševa nje pre to kov je po sle di ca hkrat ne ga zniževa nja višin pa da vin ter zviševa -
nja izh la pe va nja. Pre vla du joči pa da joči tren di značil nih pre to kov so dejs tvo, ki ga mo ra mo upošte va ti
pri traj nost nem uprav lja nju z vod ni mi viri na ob močju.
5 Viri in li te ra tu ra
Ar hiv me teo ro loških po dat kov, 2016. Med mrežje: http://www.me teo.si/met/sl/ (1. 3. 2016).
Ce sar, P., Šraj, M. 2012: Eva po trans pi ra ci ja: pre gled vpliv nih de jav ni kov in me tod izračuna. Geo grafski
vest nik 84-2.
De Luis, M., Čufar, K., An gel Saz, M., Al ber to Lon ga res, L., Ce glar, A., Kaj fež-Bo ga taj, L. 2014: Trends
in sea so nal pre ci pi ta tion and tem pe ra tu re in Slo ve nia du ring 1951–2007. Re gio nal En vi ron mental
Chan ge 14. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10113-012-0365-7
Fran tar, P. (ur.) 2008: Vod na bi lan ca Slo ve ni je 1971–2000. Ljub ljana.
Fran tar, P. 2012: Tem pe ra tur ni režimi rek v Slo ve ni ji v ob dob ju 1976–1990 in spre mem be režimov
v obdob ju 1991–2005. Geo graf ski vest nik 84-2.
Graph Pad Soft wa re, 2016. Med mrežje: http://graph pad.com/quick calcs/sta tra tio1/ (10. 1. 2016).
Janža, M. 2010: Hydro lo gi cal mo del ling in the karst area, Rižana spring catch ment, Slo ve nia. En vi ron -
men tal Earth Scien ces 61-5. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s12665-009-0406-9
Jur ko, M. 2009: Sta ti stična ana li za tren dov značil nih pre to kov slo ven skih rek. Di plom sko delo, Fa kulteta
za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Ko bold, M., Ula ga, F. 2010: Hi dro loško sta nje voda in pod nebna spre men lji vost. Oko lje se spre mi nja. Ljubljana.
Ko vačič, G. 2003: Kraški iz vi ri Bi stri ce (JZ Slo ve ni ja). An na les, Se ries hi sto ria na tu ra lis 13-1.
Ko vačič, G., Brečko Gru bar, V., Ko le ga, N. 2016: Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine vode in popla -
ve morja v slo ven ski Is tri. Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV88102
Ko vačič, G., Rav bar, N. 2016: Cha rac te ri sa tion of se lec ted karst springs in Slo ve nia. Karst Wit hout Boun -
da ries. Lon don.
Kra ner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Pa ra me trični in ne pa ra me trični pri sto pi za od kri va nje tren da
v časovnih vr stah. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-3.
Kri vic, P., Bri celj, M., Trišič, N., Zu pan, M. 1987: Sle de nje pod zem nih vod v za led ju iz vi ra Rižane. Acta
car so lo gi ca 16.
Kri vic, P., Bri celj, M., Zu pan, M. 1989: Pod zem ne vod ne zve ze na po dročju Čičari je in osred nje ga dela
Is tre (Slo ve ni ja, Hr vat ska, NW Ju go sla vi ja). Acta car so lo gi ca 18.
Pa vlič, U., Brenčič, M. 2011: Ap pli ca tion of se quen tial trend analy sis for disc har ge cha rac te ri sa tion of
Vi pa va kar stic springs, Slo ve nia. Acta car so lo gi ca 40-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v40i2.13
Po dat ki o ka rak te ri stičnih me sečnih in let nih pre to kih Rižane na vo do mer ni po sta ji Ku bed II (ob -
dob je 1966–2013), Ba daševi ce na vo do mer ni po sta ji Šala ra (ob dob je 1994–2013), Dra go nje
na vo do mer ni po sta ji Pod kaštel I (ob dob je 1979–2013), Dr ni ce na vo do mer ni po sta ji Pišine I (ob -
dob je 1995–2013), Reke na vo do mer nih po sta jah Tr no vo (ob dob je 1985–2013 ) in Cerk ve ni kov
mlin (ob dob je 1952–2013) ter Bi stri ce na vo do mer ni po sta ji Ilir ska Bi stri ca (ob dob je 1989–2013).
Agen ci ja Re pub li ke Slo venije za oko lje. Ljub lja na, 2015.
26
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
Pre gled ho mo ge ni zi ra nih kli ma to loških ni zov, 2015. Med mrežje: http://me teo.arso.gov.si/met/sl/cli ma te/
dia grams/time-se ries/ (25. 12. 2015).
Sen, P. K. 1968: Es ti ma tes of the re gres sion coef fi cient ba sed on Ken dall’s tau. Jour nal of the Ame rican
Sta ti sti cal As so cia tion 63. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/01621459.1968.10480934
Til gen kamp, A. 2011: Theil-Sen es ti ma tor. Med mrež je: http://www.math works.com/mat lab cen tral/
fi leexc han ge/34308-theil-sen-es ti ma tor (22. 12. 2015). 
Theil, H. 1950: A rank-in va riant method of li near and poly no mial re gres sion analy sis. Pro cee dings of
the Ro yal Net her lands Aca demy of Scien ces 53.
To re ti, A., De sia to, F. 2008a: Tem pe ra tu re trend over Italy from 1961 to 2004. Theo re ti cal and Ap plied
Cli ma to logy 91, 1-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00704-006-0289-6
To re ti, A., De sia to, F. 2008b: Chan ges in tem pe ra tu re ex tre mes over Italy in the last 44 years. In ter na -
tio nal Jour nal of Cli ma to logy 28-6. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/joc.1576
To re ti, A., Fio ra van ti, G., Per con ti, W., De sia to, F. 2009: An nual and sea so nal pre ci pi ta tion over Italy
from 1961 to 2006. In ter na tio nal Jour nal of Cli ma to logy 29-13. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/joc.1840
Toši ć, I., Zorn, M., Or tar, J., Un kaševi ć, M., Ga vri lov, M. B., Mar ko vi ć, S. B. 2016: An nual and sea sonal
va ria bi lity of pre ci pi ta tion and tem pe ra tu res in Slo ve nia from 1961 to 2011. At mosp he ric Re search 168.
DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.at mo sres.2015.09.014
Tren di pod neb nih spre men ljivk in ka zal cev, 2015. Med mrežje: http://www.me teo.si/met/sl/climate/trends/
(25. 12. 2015).
Tro bec, T. 2012: Hi dro geo graf ske značil no sti obal ne ga pasu in za led ja. Geo gra fi ja sti ka Slo ven ske Istre
in Tržaškega za li va. Ljub lja na. 
Ula ga, F. 2002: Tren di spre mi nja nja pre to kov slo ven skih rek. Dela 18.
Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008: Ana li za ča sov nih spre memb vod nih ko li čin slo ven skih rek.
19. Mišičev vo dar ski dan. Ma ri bor.
Van nest, K. J., Par ker, R. I., Go nen, O. 2011: Sin gle Case Re search: web ba sed cal cu la tors for SCR analysis.
(Ver sion 1.0). Med mrež je: http://www.sin gle ca se re search.org/cal cu la tors/theil-sen (10. 1. 2016).
6 Sum mary: Disc har ge trends of the Adria tic Sea ba sin ri vers in Slo ve nia,
exc lu ding the Soča ri ver ba sin
(tran sla ted by Pri mož Ko vačič)
Stu dies of long-term trends in dif fe rent hydro-me teo rologi cal va riab les have been of high scien ti -
fic in te rest for a long time. Va ri ous me teo ro lo gi cal va riab les show ob vi ous in crea sing and de crea sing
trends, which are ref lec ted in chan ges in the cha rac te ri stic disc har ges of ri vers. In Slo ve nia, se ve ral stu -
dies con cer ning the sta ti sti cal trend analy sis of ri ver disc har ges have already been per for med, e.g.
Ula ga (2002), Frantar (2008), Ula ga, Ko bold and Fran tar (2008), Jur ko (2009), Ko bold and Ula ga (2010),
Pa vlič and Brenčič (2011), Tro bec (2012), Ko vačič, Brečko Gru bar and Ko le ga (2016). In this study,
we fo cu sed on the Adria tic Sea ba sin ri vers in Slo ve nia, exc lu ding the Soča ri ver ba sin. In the pa per,
we study long-term va ria tions in the Rižana, Dra go nja, Ba daševi ca, Dr ni ca, Reka (two gau ging sta tions)
and Bi stri ca disc har ges, in re la tion to long-term va ria tions in me teo ro lo gi cal va riab les (pre ci pi ta tion,
air tem pe ra tu re, eva po trans pi ra tion).
Ba sed on analy sed data re cor ded at me teo ro lo gi cal sta tions in the study area over the past de ca -
des, we have con fir med the sta ti sti cally sig ni fi cant trends of de crea sing an nual pre ci pi ta tion (36–61 mm
per de ca de), in crea sing mean an nual air tem pe ra tu re (0.32–0.34°C per de ca de) and in crea sing an nual
po ten tial eva po trans pi ra tion (29–49 mm per de ca de). Chan ges in the va lues of the abo ve men tio ned
cli ma te ele ments are ref lec ted in re du ced ru noff in the re gion, which is also con fir med by de crea sing
trends in the mean an nual disc har ge of the Rižana, the Dra go nja, the Ba daševi ca, the Dr ni ca and the
Reka (the Cerk ve ni kov mlin gau ging sta tion) ri vers. The de crea sing trend is sta ti sti cally sig ni fi cant only
27
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave
for the Rižana (480 l/s per de ca de) and the Dra go nja (160 l/s per de ca de). In crea sing trends in the mean
an nual disc har ge of the Reka at the Tr no vo gau ging sta tion (360 l/s per de ca de) and of the Bi stri ca
(60 l/s per de ca de) are not sta ti sti cally sig ni fi cant.
In the study, the sig ni fi cant trends of chan ge in cli ma te and hydro lo gi cal va riab les were de ter mi -
ned using the non-pa ra me tric Sen’s slo pe test (the Theil-Sen es ti ma tor), which is the most com monly
used non-pa ra me tric test for es ti ma ting li near time trends (Theil 1950; Sen 1968; Kra ner Šume njak
and Šuštar 2011; Til gen kamp 2011; Van nest, Par ker and Go nen 2011; Graph Pad Soft wa re 2016). The
sta ti sti cal sig ni fi can ce of the trends was ve ri fied at a con fi den ce in ter val of 95% (α = 0.05). The trend
analy sis was con duc ted for the lon gest avai lab le data se ries. We also cal cu la ted se ve ral ot her pa ra me -
ters, e.g. va ria tion bet ween the ini tial and fi nal va lues of va riab les du ring the study pe riod, dif fe ren ces
bet ween the mean va lues re cor ded in the la test 20-year pe riod and tho se re cor ded over the en ti re study
pe riod. Sea so nal pre ci pi ta tion, eva po trans pi ra tion and tem pe ra ture fi gu res were cal cu la ted for each sta -
tion using the stan dard sea son de fi ni tion, na mely win ter (DJF), spring (MAM), sum mer (JJA) and au tumn
(SON).
Data on to tal monthly and an nual pre ci pi ta tion were used: for the pe riod 1961–2013 (53 years) at
the pre ci pitation sta tions Por to rož–Air port, Mo vraž, Ra ki to vec, Seča, Stru njan, Podgrad and Kozina,
and for the pe riod 1961–2011 (51 years) at the pre ci pi ta tion sta tions Podgorje pod Slavnikom and Ilirska
Bis tri ca. Data on to tal monthly and an nual po ten tial eva po trans pi ra tion were used: for the pe riod
1971–2010 (41 years) at the me teo ro lo gi cal sta tions Ku bed and Ilir ska Bi stri ca, and for the pe riod
1971–2013 (43 years) at the me teo ro lo gi cal sta tion Por to rož–Air port. Data on ave ra ge, ma xi mum and
mi ni mum monthly and an nual air tem pe ra tu res for the me teo ro lo gi cal sta tions Por to rož–Air port
(1961–2013, 53 years) and Ilir ska Bi stri ca (1961–2011, 51 years) had been ta ken from the ho mo ge ni -
sed cli ma to lo gi cal time series and the arc hi ve of me teo ro lo gi cal data, both avai lab le on the Slo ve nian
En vi ron ment Agency’s web si te (Ar hiv … 2015; Pre gled … 2015). The Pod grad and Ko zi na pre ci pi ta tion
sta tions were inc lu ded in the study, sin ce they are re fe ren tial for the Rižana river kar stic catch ment. Data
on cha rac te ri stic monthly and an nual disc har ges re cor ded at the gau ging sta tions Rižana–Ku bed II
(1966–2013, 48 years), Ba daševi ca–Šala ra (1994–2013, 20 years), Dra go nja–Pod kaštel I (1979–2013,
34 years), Dr ni ca–Pišine I (1995–2013, 19 years), Reka–Tr no vo (1985–2013, 29 years), Reka–Cerk ve -
ni kov mlin (1952–2013, 62 years) and Bi stri ca–Ilir ska Bi stri ca (1989–2013, 25 years) had been ob tai ned
on the Slo ve nian En vi ron ment Agency’s web si te (Po dat ki … 2015). The disc har ge data sets of the Dr ni ca
and Ba daševi ca ri vers are rat her too short to al low for the re liab le de tec tion of a long-term trend. Furt -
her mo re, the Ba daševi ca ri ver re gi me is inf luen ced by the Van ga nel sko je ze ro wa ter re ser voir, si tua ted
in its head wa ters. Si mi larly, the dischar ge re gi me of the Reka is inf luen ced by the Kliv nik and Mo lja
re ser voirs, si tua ted in its up per cour se.
The de crea sing trends in cha rac te ri stic an nual ri ver disc har ges ob ser ved du ring the study pe riod
are the re sult of both a de crea se in an nual pre ci pitation and an in crea se in an nual air tem pe ra tu res lea -
ding to an in crea se in an nual eva po trans pi ra tion. The high va lues of li near cor re la tion coef fi cients bet ween
dif fe rent pairs of the stu died me teo ro lo gi cal and hydro lo gi cal va riab les con firm mu tual re la tionship.
A high to very high sta ti sti cally sig ni fi cant po si ti ve cor re la tion was cal cu la ted bet ween mean an nual
pre ci pi ta tion and disc har ges in the stu died area. Slightly lo wer va lues of sta ti sti cally sig ni fi cant ne ga -
ti ve cor re la tion were cal cu la ted bet ween mean an nual eva po trans pi ra tion and disc har ges, and bet ween
mean an nual tem pe ra tu re and disc har ges. High po si ti ve cor re la tion va lues bet ween mean an nual air
tem pe ra tu re and eva po trans pi ra tion con firm an im por tant role of in crea sed air tem pe ra tu res in eva -
potrans pi ra tion.
The most no ti ceab le is a de crea sing trend in pre ci pi ta tion du ring the sum mer months, when also
the most evi dent and sta ti sti cally sig ni fi cant in crea se in eva po trans pi ra tion is re cor ded, both re sul ting
in lo wer ru noff va lues and con se quently lo wer mean monthly disc har ges in the sum mer pe riod when
the need for wa ter in crea ses sig ni fi cantly (ve ge ta tion pe riod, tou rist sea son in Slo ve ne Is tria). In terms
of drin king wa ter supply, the sta ti sti cally sig ni fi cant ne ga ti ve trends in the ab so lu te minimum and mean
28
Gre gor Ko vačič Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja
mi ni mum disc har ges (from April to Sep tem ber) of the Rižana (spring), which is cap tu red for the wa ter
supply of Slo ve ne Is tria, are of great con cern.
The long-term chan ges in the an nual and monthly cha rac te ri stics of the Reka disc har ges (the Trnovo
gau ging sta tion), who se mean an nual va lues show an in crea sing trend, can be at tri bu ted to the inf luen -
ce of the Bi stri ca karst spring (ri ver). At the Cerk ve ni kov mlin gau ging sta tion, which is si tua ted in the
lo wer cour se of the Reka, the inf luen ce of the Bi stri ca ri ver and the Mo lja and Kliv nik wa ter re ser voirs
is less evi dent sin ce the Reka has se ve ral tri bu ta ries (the Po sr tvi ca, the Pa dež, the Mrz lek) up to this
point. For the Bi stri ca, po si ti ve, but sta ti sti cally in sig ni fi cant trends were cal cu la ted for more than a half
of the months, and the se va lues are also ref lec ted in in crea sing trends in se ve ral monthly disc har ges
at the Tr no vo gau ging sta tion at the Reka ri ver. One of the pos sib le cau ses of the in crea sing trend in
the mean monthly disc har ges of both ri vers in the col der pe riod of the year might be an in crea se in
air tem pe ra tu res in the re gion. Hig her tem pe ra tu res mean less snow pre ci pi ta tion and a shor ter snow
re si den ce time, which is ref lec ted in in crea sed ru noff du ring the cold pe riod of the year. The de crea -
sing trend in the se ve ral cha rac te ri stic monthly disc har ges of the Bi strica might be inf luen ced also by
the amounts of wa ter cap tu red for drin king wa ter supply (around 100 l/s).
The sta ti sti cally sig ni fi cant in crea sing trend in the Reka (the Tr no vo gau ging sta tion) ab so lu te ma -
xi mum disc har ges in di ca tes an in crea sing trend in extreme high wa ters which cau se floo ding in the
area (the coin ci den ce of in ten se snow mel ting with high pre ci pi ta tion). The im pact of the Mo lja and
Kliv nik wa ter re ser voirs is ref lec ted in a sta ti sti cally in sig ni fi cant in crea sing trend in the ab so lu te and
mean mi ni mum disc har ges of the Reka at the Tr no vo gau ging sta tion.
The trend analy sis of the cha rac te ri stic disc har ges of the Adria tic Sea ba sin ri vers, exc lu ding the
Soča ri ver ba sin, sho wed pre vai ling sta ti sti cally sig ni fi cant de crea sing trends in the mean an nual disc -
har ges, but also in the se ve ral mean monthly disc har ges of tho se ri vers. The de crea se in disc har ge va lues
is pri ma rily a con se quen ce of the joint ef fect of de crea sing pre ci pi ta tion and in crea sing eva po trans pi -
ra tion. De crea sing trends in cha racteri stic ri ver disc har ges are an im por tant fac tor that must be con si de red
very se ri ously in or der to en su re the su stai nab le ma na ge ment of wa ter re sour ces in the re gion.
29
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave