MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredm£t*o -n uprava} Maribo , Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 jzhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ©b 19. uri / Velja mesečno prcjeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Volna v Abesiniji stationirana
Edino važnejše poročifio govori o zavzeta JUcsums, n§ pa že ssofirleno -operiralo s pršdobivanlem Abesfncev - Ubesi^sko oboroževanje — Veiike angleške priprave ©eBo Ženeve
Položaj na bojiščih
LONDON, 15. oktobra. Z abesinskih b°jiŠč prihajajo še vedno le redka poroda. ki poročajo, da ni nikjer večjih In Pomembnejših bojev. Vest, ki je dospela 'čeraj, da so italijanske čete zasedle Aksum, uradno doslej še ni potrjena. O zasedbi se zatrjuje, da so Abesinci me-sto sami izpraznili, da Italijani ne bi po-fušili tamkajšnjih starodavnih svetišč, ki vsej Abesiniji sveta. Pač pa je go-*°Vo, da se Italijani pripravljajo v Adi-jfratu na prodiranje v smeri proti Ma-*ali. Abesinci so namesto pobeglega ra-Sa Gugse poslali na ta odsek rasa Kaso s 25.000 možmi. V Adis Abebi sta se organizirali tudi dve če^i žensk, katerima Poveljujeta dve mladi abesinski prlnce-s'- Obe četi sta že odšli na fronto. Na 'frugih bojiščih ni nobenih posebnih do-ROdkov. Prihajajo sicer od raznih strani ra*lična poročila, ki so pa tako zmede-na in protislovna, da jih ni mogoče je-resno. Pravi boji se na vzhodu in Jll£u vedno šele pričakujejo.
Oboroževanje Afoesinije
DŽIBUTI, 15. oktobra. Po prepovedi uvoza orožja v Abesinijo zalagajo razne evropske in druge, tovarne Abesinijo zelo nagio z orožjem. Angleži so pripravili že prej velike pošiljatve, ki so čakale v angleški Somaliji in Sudanu. Te zaloge se sedaj pospešeno spravljajo v Abesinijo. Med pošiljat vami so udi najmodernejše vrste orožja ter tanki in letala.
Podkupovalna akcija
ADEN, 15. oktobra.Italijanom se je posrečilo v zadnjih dneh pridobiti zase še nekaj abesinskih častnikov in drugih veljakov, ki so pribežali na italijansko stran, vendar pa pomen teh pribegov ni tako velik, kakor se uaglaša na italijanski strani. Italijani se poslužujejo pri pridobivanju Abesincev vseh sredstev, od denarja do najrazličnejših obUub. Za to propagando so izdali že doslej ogromne milijone, s katerimi kupujejo posameznike. To delo opravlajo njihovi zaupniki \?, Eritreje in Somalije, katere so spravili
v Abesinijo. V Ogadnu, pa tudi drugod, se je sedaj posrečilo Abesineem izslediti nekaj teh italijanskih agentov, katere so na mestu postrelili.
Dosedanji boja razočarali
PARIZ, 15. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih so boji v vzhodni Afriki precej razočarali. Splošno se je pričakovalo, in tega mnenja je tudi Laval, da bodo Italijani naglo prodirali v Abesinijo in ustvarili položaj, ki bo ugodnejši za priče‘«k novih pogajanj. To se pa ni zgodilo. Italijani prodirajo v Abesinijo v hitrejšem tempu samo v tistih ozemljih, katerih Abesinci niso nameravali braniti in ji|t tudi ne branijo. Na severni fronti, kjer je italijanska vojska v kontaktu z abesinsko vojsko, je pa prodiranje tako počasno, da ne more bi.,i govora o kakih večjih uspehih. To preseneča tudi v Italiji in potuje maršal Badoglio, kakor se zatrjuje, v Eritrejo zaradi tega, da reorganizira štab tamkajšnje italijanske vojske ter izdela nov načrt za operacije.
Vojaške priprava Velike Britanije
Namesto razorožitve oborožitev - Utrjevanje vseh postojank imperija
dan bolj čutijo posledice vojne. Cene so se dvignile že višje kot ob koncu sve-
tovne vojne. Vse se naglo zalaga z živili. Trgovci že pričenjajo špekulirati in je bila oblast prisiljena nastopiti proti njim. Premog se dobi le na državne izkaznice, enako bencin. Zlata podlaga državne banke naglo pada. Ako se bo tako nadaljevalo, bodo vse denarne rezerve v 8 mesecih izčrpane. Izdaja papirnatega denarja rase naglo.
Skrajna sredstva
LONDON. 15. oktobra. Angleška vlada proučuje intenzivno predloge za poostri iev akcije proti Italiji, ker uvideva, da sankcije, o katerih se sedaj razpravlja v Ženevi, še ne bodo imele posebnega učinka. Predvsem se pripravlja predlog za prekinitev diplomatskih odnošajev z Italijo. Odnošaji bi se prekinili najprej s strani Anglije in vseh njenih dominionov. N?ato se misli na blokado Italijanske Eritreje in Somalije, na zapretje Rdečega morja z angelškimi ladjami pri Si*.ezu na severu in pri Arienu na jugu, bi pa H'di blokada ItaHie v Evrop",
Garibaldi v Londonu
LONDON, 15. oktobra. Semkaj pride italijanski general Garibaldi. Zatrjuje se. da prihaja čisto zasebno, je pa vendarle gotovo, da ima od Mussolinija posebna poverila za nove predloge angleški vladi in pogajanja za ureditev sedanjih sporov. V angleški javnosti prevladuje mišljenje. da Garibaldijeva akcija ne bo uspela.
Konec iVfacdonaldovih sanj
LONDON, 15. oktobra. Vse kaže, da Se J'e Anglija končno odločila opustiti *vojo sentimentalno mednarodno politi-ki jo je bil uvedel Macdonald. Mac-^°iald je bil trdno prepričan, da sc mu y s to politiko posrečilo doseči razoro-' Cv sveta in zagotovitev večnega mi-j. • V svoji zaverovanosti v uspeh te po-' ■ ie njegova vlada zamudila zelo 'Jiogo glede oborožitve države. Pojav as'Zma v Evropi je pa dokončno podrl ‘^rte Macdonaldove akcije in sedaj I °Pa Antrliia znova na realna tla. Prikuje se. da bo sedanjemu oboroževa-l’JU sledilo še večje, ki naj podvoji vojno rndovje in letalstvo.
Ogromne angleške priprave
LONDON, 15. oktobra. Priprave An-*''ie se na vseli oporiščih Sredozemske-a Rdečega morja ter Indijskega oce-
ana naglo nadaljujejo. Egipt je postal v zadnjem času veliko vojaško taborišče. Priprave ob obalah na meji italijanske Libije in na jugu na mejah italijanske Eritreje so že več ali manj dovršene. Egiptska vojska, ki je štela doslej le I00.06d mož, se naglo podvojuje in po-trojuje. Vodstvo prevzemajo angleški častniki. Dovršena je tudi že nova pogodba z Egiptom, po kateri stopi Egipt v Društvo narodov, pomnoži svojo vojsko in ukine kapitulacijo. Aleksandrija se spreminja v bazo za vojno brodovje. Po poročilih iz Palestine se grade utrdbe vzdolž vse njene obale. Postavljajo se topovi in grade nova letališča. V Adnu je položaj tak, kakor tik pred vojno. Neprestano se vrše vaje za obrambo pred napadi z morja in iz zraka. Enako velike priprave se vrše tudi v angleški Somaliji, dočim so v Gibraltarju in na Malti že docela dokončane.
Poostritev sankcij proti Italiji
Razprave koordinacijskega odbora — Italijanski odgovor in načrti Anglije
Predlogi Ženeve
°'dv
vijo
vse
'•ENEVA, 15. oktobra. Odbor za ko-
n'cijo jc včeraj sklenil, da se usta-Pri izvajanju sankcij	proti Italiji
ur finančne operacije. Nadalje je razdal tudi o kompenzaciji za one dr-‘Ve’ katere bi prekinitev trgovinskih
vala.
ošajev z Italijo gospodarsko oškodo-dosedanjih načrtih naj bi se
Drv‘ teden uvedle sankcije uvoza bojne-
Sa
Usta
materiala in sirovin, na to bi sledila
konx tev vseKa trgovinskega prometa, s*, k10 ki se pa seglo še po ostrejših tu, stv>h. Razen tega odpošlje odbor
l	^a okrožnico vsem članicam l,stva narodov, v kateri jih poziva,
!naj mu sporočc svoje predloge in ukrepe glede izvajanja sankcij proti Italiji.
Italijanska obramba
ŽENEVA, 15. oktobra. Po poročilih iz Rima se Italija mrzlično pripravlja na obrambo proti sankcijam. S silovito naglico uvaža še pred pričetkom izvajanja sankcij ogromne množine najrazličnejšega materiala, zlasti premoga, bencina in sirovin. Razen tega je uvedla popis vseh zalog materiala in živil pri javnih ustanovah, podjetjih in zasebnikih.
Položaj v Italiji
RIM, 15. oktobra. V Italiji se vsak
Politični ocvirki
JRZ je dr. Anton Korošec. V soboto je imela JRZ shod v Tržiču na Gorenjskem. »Slovenec« poroča o tem tako-le: »V soboto, dne 12. t. m. je imel dr. Miha Krek v Tržiču zelo dobro uspelo zborovanje pristašev JRZ, t. j. političnih pristašev dr. Korošca.« Zborovanje se je pa vršilo v znamenju gesla: »Zvestoba za zvestobo. Namreč zvestoba naroda (katerega, slovenskega ali jugoslovanskega?) za zvestobo voditelja dr. Korošca*. Kako je že rekel tisti francoski kralj: »Država sem iaz!« Sedaj vsaj vemo, kako je.
Umaknjeni in molčeči narod. »Slove-iic.c« piše po besedah dr. Kreka, da je bil (za časa prejšnjih režimov) narod ponižan in se je umaknil iz javnega življenja v tišino in molk.« Kateri narod je neki to bil? Jugoslovanski? Ne. Slovenski? Tudi ne. Saj je javno življenje vsa le:a ko SLS ni bila na vladi, prav lepo živelo in se razvijalo. Prirejale so se politične, kulturne, prosvetne, socialne, gospodarske in druge prireditve, v gledališčih in kinematografih so igrali, listi so izhajali, tiskale in prodajale so se knjige in vse funkcije naroda so se vršile lepo normalno. Potem je mogel biti tisti v samoto in molk umaknjeni narod samo — »narod klerikalni«.
Veselo zborovanje. Na shodu JRZ. »t. j. političnih pristašev dr. Korošca« v Tržiču je igrala tudi godba. Vesela politika veselega naroda rabi tudi vesele zabave. Posnemajte! Na politična zborovanja godce in no shodih po možnosti ples!	.
Muslimanski narod. »Slovenec« pise. da ima JRZ svoj temelj v politični organizaciji Slovencev, Srbov in Muslima-
nov. Ker se v slovenščini pišejo z veliko začetnico samo imena narodov, nc pa ver, so muslimani postali po »Slovencu« nov narod Jugoslavije. Pozabil pa je »Slovenec« na Nemce in Madžare, ki so se tudi pridružili JRZ. To ni lepo.
»O, ježeš! — zakaj? Na shodu v Tržiču je dejal g. minister dr. Krek: »Te dni so pohorci izdali okrožnico, v kateri trdijo, da med JNS in JRZ ni nobene raz like (ženski medklic z galerije: »O, ježeš!«). »Slovenec«, ki to poroča pa nc pove. če se je ženica tako prestrašila zato ker med JNS in JRZ ni nobene razlike ali zaradi česa?
Gospodarska mala antanta
BEOGRAD, 15. oktobra. Včeraj se jc sestal v Beogradu gospodarski svet male antante k rednemu zasedanju. Zasedanje je otvoril ministrski predsednik dr. Stojadinovič, govorila pa sta nato še romunski delegat Teodorescu in češkoslovaški delegat dr. Friedmann. Nato so pričeli zborovati odseki.
KNEZ NAMESTNIK V PARIZU.
BEOGRAD, 15. oktobra. Nj. Vis. princ Pavel, kneginja Olga in knez Arzen so odpotovali v Pariz. Princesa Olga potuje dalje v London h krstu prvega otroka vojvodinje Kentske.
VOJNI MINISTER BOLAN.
BEOGRAD, 15. oktobra. Vojni minister general Peter Zivkovič je obolel za gripo in mora ostati v postelji.
Pot na Kalvarijo je do prve serpentine popravilo mestno Olepševalno društvo. Namesto lesenega mostička, ki je bil strohnel, je društvo zgradilo železo-betonski mostiček. Tudi je popravilo ograjo ob poti in na novo zabetoniralo vse traverzne sohe. Kakor hitro bodo dopuščala finančna sredstva, pa bo Olepševalno društvo temeljito popravilo še ostali del poti na Kalvarijo.
Stran 2.
/AarlborsTči »V e5 e r n i S« Jutra.
V	Mariboru, dne 15. X. 1935^^
dcmm jmmiedt
Sovražni*8 napad iz zraka na Maribor
»Sovražna" letala so vrgla na mesto več rušilnih, vži-galnih in plinskih bomb — Uspela obramba proti napadu — Vse za obrambo izvežbane ekipe so morale stopiti v akcijo
obrambe je z mrzlično hitrostjo spreje-
Že nekaj dni je vse mesto govorilo o »sovražnem« napadu iz zraka na Maribor. Mariborčani še takega napada niso doživeli in zato zadeve niso vzeli tako resno, zlasti tisti ne, ki še niso imeli prilike videli strahotnega razdejanja in u-činkov po sovražnem napadu iz zraka v svetovni vojni. Sicer so se pa vsakem oziru hvalevredno pokoravali odredbam varnostnih organov in so si napad tolmačih po .svoje. »Učinkom bomb« in o-brarnbniir akcijam je pri včerajšnjem napadli iz zraka smelo prisostvovati občin stvo in se je zato ob napovedani uri na določenih krajih zbralo precej radovednežev. Btez nezgod pa napad le ni bil. Na Glavnem in na kralja Petra trgu so se pri eksploziji petard pripetile tri manj še nezgode brez hujših posledic. Vsem trem ponesrečencem so nudili pomoč reševalci in jim obvezali odrgnine, ki so jim jih prizadeli drobci petard.
Napad iz zraka na Maribor pa je bil Namišljen bolj resno, kakor so ga vzeli Mariborčani Morebitna bodoča vojna bo najstrašnejša in bo v veliki nevarnosti pred sovražnikom tudi vse širše zaledje, ki bo izpostavljeno napadom iz zra j ka. Če prav se bodo v bodoči vojni u-porabila vsa mogoča sredstva proti napadom iz zraka, vendar ne bo mogoče z ozirom na tehniko letalstva popolnoma paralizirati strašnih učinkov. Zato bo moralo pri obrambi sodelovati vse občinstvo in sc je včerajšnji napad fingi-ral, da bi se seznanilo z nevarnostjo takih napadov m da bi sprevidelo važnost in potrebo obrambe pred njimi.
Obramba preti včerajšnjemu »napadli'-- je bila razdeljena v aktivno in pasivno Aktivno obrambe je vršilo vojaštvo, ki je obstreljevalo »sovražna letala« s Piramide, iz doline pri Treh ribnikih iz desnega brega Drave ter s strojnicami z glavnega kolodvora, iz vojašnice vojvode Mišiča in iz delavnic državnih železnic na koroškem kolodvoru. Pasivno obrambo pa je vršil odbor za obrambo proti napadom iz zraka pod vodstvom predsednika odbora, mestnega poveljnika grgrala Hadžiča s pomočjo svojih ekip. Ekipe so bile v pripravljenosti na petih rajonskih postajah; Sanitetne ekipe so bile opremljene z za-vojnim materiialom in so imele na razpolago mestne avtobuse, ekipe za ugotavljanje plinov so imele reaktivne aparate in tablice za označevanje plinov, ekip'i za disintoksikacijo so bile opremljene z leagentovimi sredstvi ekipe za reševanje in gašenje požarov pa so tvorili s pomočjo starejših srednješolcev ga silci in reševalci. Poveljstvo aktivne o-brainbe je bilo na Glavnem kolodvoru, poveljstvo pasivne obrambe pa je bilo na stolpu stolnicc. Tu je bila tudi glavna obveščevalna postaja.
mal obvestila iti dajal navodila. Njegov pomočnik pa je z raketami opozarjal ekipe ra nevarnost eksplozij rušilnih, vžigalnih ni plinskih bomb.
Ogenj! Strupeni plini!«
Zaporedoma so prihajala obvestila o učinkih »sovražnih« bomb. Letala so mesto bombardirala s tremi vrstami bomb. in sicer z rušilnimi, vžigalnimi in plinskimi. Prva bomba je zanetila požar na Glavnem trgu. Na pomoč so v dveh minutah prihiteli gasilci. V naslednji minuti je pričelo goreti na kralja Petra trgu, takoj nato pa se je pričel valiti gosi dim iz delavnic državnih železnic. Telefon je brnel in javil: »Ob 14.5 vžigalne in plinske bombe na koroškem kolodvo-
ru, ob 14.10 plin na Glavnem trgu, ob [ stave, kjer je ugajala predvsem sadna in
14.13 ogenj na Glavnem kolodvoru, ob lovska razstava. Odlično je bila urejena
14.14 ogenj in plin v Vrbanovi ulici, ob tudi vinsk:.* razstava. o kateri so se izra-
14.15 plin na Kralja Petra trgu, ob 14-16 žali vsi udeleženci kar najugodneje. Sa) plin na Slomškovem trgu!« Reševalne je bil tudi glavni namen izleta priti v stik ekipe so na dana povelja stopile takoj v z vinogradniki in poskušnja njihovih vin akcijo. Ogenj na Glavnem trgu in pred Za gostilničarja ni vseeno, kje kupuje glavnim kolodvorom so gasili mariborski vino in kakšno kupuje, posebno še spri' gasilci, ogenj na kralja Petra trgu po- čo obilice slabih banaških vin. PrijaZ' breški, ogenj v delavnici pa železniške nemu povabilu ptujskih tovarišev so se gasilske čete. Ekipe za ugotovitev pli- | odzvali tudi člani ljubljanskega združe-
nov so povsod preiskale kraje, kamor so padle nlinske bombe označile nevarnost z rdečimi zastavicami in takoj dale povelje desintoksikacijskim ekipam, ki so se lotile čiščenja.
»Konec nevarnost!!«
Ob 14.19 uri je bilo dano znamenje, da je nevarnosti konec. Sirene so zopet zatulile s stolpa pa je izstrelil poveljnik obrambne tri rakete. Sovražna letala so odletela, reševalne ekipe pa so prenašale »ranjence« in »zastrupljence s plinom«, ter jim nudile prvo pomoč. Obrambna vaja včerajšnjega napada iz zraka je uspela tudi v zadovoljstvo organizatorjev.
fkaMmid $m£$md
nja dočim smo druge pogrešali. Po kosilu smo se skupno s tovariši iz Ptuja i*1 Ljubljane odpeljali v prijazne haloške gorice, kjer smo bili gostje’ pri tovariš« g. Ernestu. Kmalu smo bili vsi že znanci in v pr jrtnem razpoloženju so nam minile skoro odmerjene ure oddiha. Izreče nih je bilo več napitnic in šaljivih govorov, ko so nekateri kar tekmovali v govorniški spretnosti.
Mrak je že padai na gorice, ko se ic še zadnjič oglasila pesem in že smo dr-čali po strmih klancih proti Sv. Barbari Borlu m dalje proti Ptuju, kjer smo se ločili od prijaznih Ptujčanov, in nato dalje proti domu. Tu smo se še ločili od ljubljanskih tovarišev, ki niso mogli pre' hvaliti lepote teh naš’h krajev in so zagotavljali: »Kmalu na svidenje!« Izlet je potekel v lepem stanovskem tovarištvii in bo ostal vsem v najlepšem spominu.
Važne komunalne zadeve, o katerih bo raz pravijai mestni svet
Prošnje za domovinsko pravico ditev plač mestnih uslužbencev politiko — Regulacijski načrt — ulic in cest — Trije pravilniki - Prošnje za nove go stilniške obrate
Upokojitve — Ure-Izdatki za socialno Ureditev javnih trgov,
Zaključna gasilska vaja. Preteklo ne deljo je imela ptujska gasilska četa svojo zaključno gasilsko vajo. katere sc je udeležil tudi načelnik župe g. Muzek iz Sv. Vida. Zamišljeni objekt požara ,ie bilo mestno gledališče. Vaja je v vsakeifl oziru prav dobro uspela in so vrli gasil ci zopet pokazali, da so na višku svoji naloge. Vaje je vodil poveljnik čete ?
| Breznik.
»Bombardiranje« Maribora.
Ob 13 44 uri je zapel telefonski zvonec na glavni obveščevalni postaji. Iz Hoč je bil javljen prllei 6 »sovražnih« letal. V naslednjem hipu so bile žp ob' veščene vse postaje: »Nevarnost sc bli žali Ob 13.57 uri so priletela letala že nad Maribor. Znova je zabrnel telefon in poveljnik obrambe je naznanil prilet sovražnih letal s tremi rdečimi raketami, nakar so zatulile sirene mariborskih tvor nic in z dvema, po tri minute trajajočima piskoma naznanile nevarnost iz zraka. V akcijo je takoj stopila aktivna o-bramba. Z vseh njenih postojank so zagrmeli obrambni topovi in pričele so re gijati strojnice. Letala so metala na me sto. rušilne, vžigalne m plinske bombe ki so bile fingirane z belimi, rdečimi in zelenimi raketami. Žc učinek fingiranega napada je bil strahoten. Tulenje siren piski lokomotiv, grmenje topov, ogluša' joče reglanje strojnic, pok petard, dim in ognjeni plameni na raznih krajih me -sta so morali nehote prevzeti človeka Telefonski zvonec na glavni obveščeval ni postaji je neprestano brad. Poveljnik
Za sedmo redno sejo mestnega sveta mariborske mestne občine, ki bo v četrtek 17. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici, se je nakopičilo precej važnih komunalnih zadev, o katerih bo moral razpravljati novi mestni svet. Za sprejem v članstvo mestne občine in za zagotovilo sprejema je vloženih .36 prošenj. Sedem magistratnih uslužbencev prosi za napredovanje, štirje prosijo za upokojitev, med njimi tržni nadzornik, veterinarski nadsvetnik Hugon Hinter-eoliner, trije za rodbinske draginjske doklade, dva za vštetje let, eden pa za unkcijsko doklado. Ker je po smrti geometra g. Zezulke izpraznjeno mesto 'pri gradbenem uradu, bo mestni svet razpravljal o nastavitvi novega gradbenega inženjerja.
Na dnevnem redu je nadalje predlog načelnika socialno-političnega urada o proračunu socialnega skrbstva za leto 1936-37, kakor tudi imenovanje mladinskega predstojnika za V. okraj. Gradbeni urad bo predložil mestnemu svetu več važnih ir. nujnih zadev. Gradbeni urad predlaga preureditev dvorane v mariborskem gradu ki naj bi v bodoče služila mestnemu svetu za njegove seje, cer je sedanja mestna posvetovalnica zelo tesna. Obenem bi se uredilo tudi nekaj stranskih prostorov. Ker je pravilnik o napravi in vzdrževanju hodnikov že zagledal beli dan v »Službenem listu«, bodo mestnemu svetu sporočene samo nekatere nebistvene korekture. Na dnevnem redu sta tudi pravilnika o bencinskih črpalkah ir. o zaščiti zgodovinskega Maribora. Važna zadeva je vsekakor program za izdelavo regulacijskega načrta mesta Maribora in okolice. Tudi zanimajo naše meščane ureditve Glavnega trga, Tomšičevega drevoreda in Kralja Petra trga, o katerih bo sklepal mestni svet na četrtkovi seji in
o čemer smo svojčas obširno poročali Finančni odsek ima kup prošenj mariborskih pridobitnikov za pavšaliranje mestne u voznine in razne prošnje za odpis raznih mestnih davščin. Mestni svet bo moral • odobriti zadolžnico najetega posojila v znesku 7 milijonov Din za nove šole. Tudi je na dnevnem redu zamenjava vojašnice in. otvoritev Kaci-janerjeve ulice, kakor prodaja dveh hi Šic v Dalmatinovi ulici, ki jih je mestna občina zgradila iz starega materiala zna^ ne Turkove hiše na Pobreški cesti. Odbor I. jugoslovanskega .sadnega sejma ki bo zadnje dni tega meseca v Mariboru, prosi za subvencijo in oprostitev nekaterih davščin, za podporo pa prosi tudi odbor za dovršitev odcepa od ba novinske ceste Reka—Sv. Areh proti Mariborski koči in Pohorskemu domu Banovina je namreč na stališču, da morajo potrebni 100.000 Din žrtvovati in teresenti. Razveseljiv za graditelje novih hiš in hišic pa je predlog mestnega gradbenega urada, naj bi se minimum stroškov za podaljšanje glavne vodovodne cevi zvišal od 20 na 40 metrov.
$taves*i$taske mviie
Drzen vlom sredi noo
Ze dolgo časa ni bilo pri nas posebne tatvine, še manj pa vloma- Zato se is med ljudstvom živahno komentiral vlortf' ki se je zgodil v noči med 10. in 11. t. m-> pri katerem ima pekovski mojster gosp-Avgust Unger nad 4000 Din škode.
V omenjeni noči je pekovski mojster, kakor običajno, pekel kruh. Do A na dve je bil še v prodajalni, kjer mu .is pomagal njegov vajenec. Za dobro uro je odšel iz prodajalne k peči, ki jo ima za hišo. Med tem časom, je dobil v prodajalni nedobrodošel obisk. Vlomilec, ^ je prišel bržčas skozi vežna vrata M skozi vrata prodajalne, katere je odprl z vetrihom, je odnesel veliko ročno blagajno, v kateri je bilo 3.000 Din še mn*1' go drobiža, skupno nad 4000 Din in več raznih potrdil. Odnesel pa je tud' uro, ki je biia poleg blagajne, med tein-ko je vse ostale vrednosti pustil v mir11. Ko je dospel g. Unger v prodajalno-
Za podelitev dovolila za gostilniško ni J?'** °Pazi'- ^ zgodilo. Mirno
...	.....	I	\rr,šil	svnit' niwlp /loltA	KO
vršil svoje posle dalje. Šele zjutraj. so prišli domačini po kruh in ko je hotel odpreti blagajno, je s strahom ugotovil-da mu je zmanjkala, o čemer je takol obvestil sosede in orožništvo. Vlom i® bil izveden na silovito drzen način. Hi' šna vrata in vrata prodajalne so bile p°'
 .................... ...... polnoma. nepoškodovana. Prav tako tudi
prevedba. Kakor je torej razvidno, je na I obe ključavnici. Po izvedbi vloma bi se dnevnem redu VII. seje me-tnega sveta dalo sklepati, do je moral biti vlomil®0 mnogo predlogov, pre^o^a o potreb- dober poznavalec hišnih razmer. OroZ' nem znižanju najemnin v mestnih stano- niki so zastavili vse potrebno, da pride vanjskih hišah, ki so ga pričakovali vsi vlomilec čimprej v roke pravice, na mariborski najemniki, pa ni. Tolažijo se bo prejel zasluženo plačilo.
obrt je vloženih 8 prošenj, med njimi tudi prošnja g. Julija Guština za restavracijo in kavarno z barom na Grajskem trgu. Končno bo še mestni svet razpravljal o bilanci Mestnih podjetij za lansko leto in za letošnje prvo četrtletje. Važno je tudi še vprašanje ureditve prc jemkov magistratnih uslužbencev in njih
z dejstvom, ne vlečejo.,
da danes niti vzgledi več
JUufske Mouiu
izlet gostilničarjev v Ptuj ?n Haloze
Ogled kmetijsko-obrtne razstave in vinogradnih goric
nas sprejeli in pozdravili predsednik razstavnega odbora g. Windischer, pred
V želji, da seznani svoje članstvo tudi z vinogradniki iz Haloz in na povabilo razstavnega odbora kmetijsko-obrtne razstave v Ptuju, je priredilo združenj« gostilničarjev za mariborsko okolico izlet, združen z ogledom razstave v Ptuju in z obiskom haloških goric. Povabilu se je odzvalo 25 članov in gotovo ni nobenega med njimi, ki bi mu bilo žal, da se je udeležil tega izleta. V Ptuju so
Z vrelim mlekom se je poparil 41etnj sinček Engelbert Spile r iz Boštjana Pr’ Dravogradu. Zaradi nevarnih opeklin 3® moral ponesrečeni deček iskati pomo®1 v tukajšnji bolnišnici.
Odprta noč in dan so groba vrata-tukajšnji bolnišnici sta umrla pred krat' kim Rok Gros, star 71 let. dninar. don1‘a iz Gor. Doliča za opeklinami in gosP^ Leopoldina Polschm.i. žena profesorja Dunaja Naj jima bo zemljica rahla. Pre ostalim naše iskreno sožalje!
IG"'« znižana najemnina v vseh občni' g. Mohorič, nadalje g. Berlič in drugi I skih hišah. Mestna občina je na sv’0^ stanovski tovariši. Za pozdrav in spre- zadnji seji sklenila, da zniža zaradi r£^ jem se jim je zahvalil v imenu udeležen- dukzciie plač drž uradnikom najemu11^, cev predsednik združenja za marib. oko v svojih hišah za 10°/«. kar so vzeli v'^. Uco g. Matija .Holc.	z zadovoljstvom na znanje. Pričakova
Bili srno gostje pri svojih tovariših, ki je, da bodo temu socialnemu zgledu s so nam tazkazali zanimivosti ptujske raz Idili tudi ostali hišni posestniki.
sednik združenja gostilničarjev za Ptuj
v Mariboru, dne 15. X. 1935.
8®s^aEiiii!5aecHaaH.E2WS6»ii
Mariborski »V e £ e r n 1 k« Jutra.
• nss»t».-: amatsxzzx:£xmuum
fkotsitotske m duMke trnke
V zadnjem trenutku rešena !z objema drav-*
sk;h valov
feds malenkostnega prepira v Dravo — HrabrS rešitelj je bivši mornar Franc Benko
Ponoči okoli pol 23. ure se je pripetil
desnem dravskem nabrežju kakšnili 100 do 150 m od pobreško-meljskega broda v smeri proti mestu razburljiv dogodek. Mlada ženska se je v nenadnem sunku pognala v dravsko valovje, M jo je zaneslo proti sredini struge kakšnih 6 do 7 metrov. Začulo se vpitje na Pomoč. V trenutku se je pojavil ob dravskem nabrežju bivši mornar Franc Benko, ki je od daleč začul klice na pomoč. Kot bivši mornar in vešč plavalec se je takoj pognal v Dravo, splaval do neznane ženske, k! se je v smrtni grozi borila z dravskim valovjem, jo spravil k sebi.
jo srečno privedel na kopno ter jo odpeljal domov.
Imenovana je ,32-letna delavka Rozalija G„ stanujoča na Pobrežju. S svojim možem se je nahajala v neki gostilni na Pobrežja. Od začetka sta bila prav Židane volje, toda radi neznatnega vzroka sta se nenadoma spričkala. Zena je, ne da bi zinila kakšno besedo, izginila iz gostilne in si gnala malenkosten prepir tako k srcu, da je hotela najti konec v Dravi. Hrabri rešilec pa je. sebi v zadoščenje. potapljajoči se pa v veselje, njeno namero preprečil.
Straža li raSa 1
Razburljiv dogodek v Vaštersfeachovs ulica — na ulici prijel goljufa an ga izročal stražniku
Kmet kar
Včeraj okoli 17. ure je prišlo pred Narodnim domom v Taftenbachovi ulici do razburljivega dogodka. Tam je posestnik Vinko Neuvirt od Sv. Petra pri •Mariboru prijel nekega moškega in klical na vse grlo: Straža! Straža! Seveda ie to privabilo mnogo ljudi in prihitel je tudi stražnik, ki mu jc razburjeni posestnik pripovedoval/da je trgovski potnik F. S. z Aleksandrove ceste njega in še
prevaril za večje zneske pod pretvezo, da jim ho nabavil neke pol edelske lopate. Toda kljub temu. da je S. denar že prejel, lopat ni bilo od nikoder, pa tudi potnika ni bilo več tam na spregled. Ko pa se je včeraj Neuvirt slučajno mudil v mestu, je v Tattenbachovi ulici spoznal sleparja in ga prijel ter izročil stražniku. Na policiji je aretirani S. res priznal, da je prejel denar in naročila,
več drugih posestnikov od Sv. Petra i da pa je na lopate čisto pozabil...
te'efn5ki varu te se čuvajev v vinogradih!
Grožnje s smrtjo in drugo —
Pesem klopotcev se razlega po vino-1 rodnih okoliških gričih, ki. se grejejo v j toplem in prijetnem . jesenskem solnču. j Karava dobiva jesensko podobo in je zato vabljiva bolj, kakor v katerem družni letnem času. Meščani radi hodijo "a izlete, toda čestokrat se vračajo domov iznenadeni in prestrašeni. Poti jih vodijo na izletih mimo vinogradov in sa-donosnikov in prav na takih krajih dq-žive pogosto brutalne napade nekaterih posirovelih čuvajev vinogradov. Meščanom je še živo v spominu tragičen .dogodek, ko je v najbližji okolici mesta tak brutalen čuvaj ustrelil nedolžnega mladega dijaka in ko se je tak čuvaj brez. vsakega povoda Spravil na pred-sednika mariborskega sodišča in mu gro-z'l s smrtjo. Niso redki primeri, ko pla-tak čuvaj brez vzroka na družbo iz-ptiikov in zahteva nasilno plačilo globe, češ, da je Videl, kako je ta ali oni ,Jfrgal jagodo s trte. Pri takih prilikah v'htijo brutalni čuvaji v rokah debele in
2	železjem okovane palice ter korobače ’n celo orožje. Družba se je prisiljena vdati in plačati globo, čeprav se nobeden njen član ni dotaknil grozdja. Kolikokrat pa se zgodi, da vzamejo starši na Plete svoje majhne otroke in imajo zaradi njih velike sitnosti s čuvaji, ker se ■'e otrok samo približal vinogradu, ne da b‘ segel po grozdu- Podoben neprijetni dogodek je doživel preteklo soboto popoldne tudi neki profesor mariborske
Novi predstojnik mariborske mestne Policije. Za predstojnika mestne policije v Mariboru je imenovan g. Alojzij Trstenjak, ki je doslej služboval pri' banski upravi.v Splitu. Dosedanji predstojnik mariborske mestne policije g. Radoševič ? premeščen v savsko banovino. G- Radoševič si je v teku svojega službovanja P’. Mariboru pridobil mnogo prijateljev, k' so videli v njem odličnega uradnika. a Časa njegovega vodstva se je varnostna služba v Mariboru spopolnila do s°dobno dovršene stopnje.
Spomenik trpinu A. Kelnariču bodo Svočano odkrili na magdalenskem poko-PoHšeu. Spomenik jc umetniško in tra-«cni Smrtj A. Kelnariča primerno izkle-an. Postavila ga bo tukajšnja Narodna .Tokovna zveza, ki je pri usmiljenih in obrih srcih zbra]a darove za spomenik, k dale vrlim delavcem pri Narodni stro-°vPi zvezi najlepše priznanje.
Kedaj bo konec brutalnosti
klasične gimnazije, ko se je podal s svojini razredom k Sv. Urbanu. Z vinograda ob poti je planil nanj od pet do glave oborožen čuvaj in nasilno zahteval od njega plačilo globe, ker je baje neki učenec utrgal jagodo s trte.
Takih sirovih napadov bi mogli navesti na stotine. Kako mučne vtise napravijo taki napadi na izletnike, zlasti pa na tujce, ni potrebno naglašati. V splošnem pa je opaziti, da so nekateri posestniki v mariborski okolici zelo prostaški in da navalijo na človeka s ploho groženj in kletev, če le stopiš na njihovo posest. Meščani, ki gredo ob prostem času na izlete v okolico, niso kradljivci in se okoličanom ni potrebno bati za grozdje in sadje, saj ga za tnal denar dobe vsak dan na mariborskem trgu. Tudi bi se okoličani naj zavedali, da jih prav tako kakor meščane redi mesto. Zato opravičeno zahtevamo od njih več človeške obzirnosti. Brutalni napadi čuvarjev vinogradov na mirne in nedolžne izletnike pa so vsekakor zadeva naših oblastev. Naša sreska načelstva in okoliške občinske uprave naj bi od okoliških vinogradnikov odločno zahtevale, da nameste po vinogradih poštene čuvarje in ne zverin v človeških podobah. Izletnike pa, ki doživc take sirove in krivične napade, naj jih prijavijo oblastem, ki bodo morale proti njim postopati.
Hitlerjanci prihajajo... Zadnje dni je prišlo preko naše meje pri Dravogradu precej hitlerjanskih beguncev iz Avstrije.
Nakup premogovnika? Kakor izvemo, se vršijo z zastopniki nekega domačega denarnega zavoda pogajanja, da bi neka tukajšnja hranilnica odkupila od imenovanega zavoda premogovnik v bližnjem področju Maribora. Kako bodo pogajanja iztekla, bomo svoje čitatelje še obvestili.
Novi most preko Pesnice se bo gradil ob km 142-207. Proračun predvideva vsoto 85.983 Din.
Pomen esperanta. Da se širša javnost seznani s pomenom mednarodnega jezika, je posvečen tekoči teden v vsej’ državi esperantski propagandi, ki je potrebna in koristna. Prav malo ljudi ve na primer, da je Mednarodna elektrotehniška komisija pred kratkim sklenila
uvesti esperanto v svoj nominirani slovar; da je poljska radio-postaja dobila v enem tednu 2500 zahvalnih pisem za esperantski program; da uporablja sovjetski komite za normiranje esperanto; da bo Avstrija uvedla v jeseni esperanto v trgovske šole itd. Kdor hoče biti o esperantu natančneje poučen, naj pride v sredo 16. oktobra ob 20. uri k predavanju, ki ga priredi mariborsko espe-rantsko društvo v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje. Predava g. nrof. Rakuša. Vstopnine ni.
Mestna uprava udrnženja penz. ofic. in vojnih činovnika vabi vojaške upokojence, gažiste, ki so bili vsled znižanja pokomin na dohodkih kaj prizadeti, k seji. ki se vrši 17. oktobra ob 17. uri na kegljišču Grajskega kina.
Pripadniki bivšega 17. pešpolka, ki stanujejo v Mariboru, bodo tudi proslavili spomin na judenburške žrtve in se v ta namen zbero jutri v sredo 16. oktobra ob 20. uri pri »Orlu«.
Sokol, Maribor III. V sredo 16. oktobra pričnemo z rednimi plesnimi večeri v Narodnem domu, kamor vabimo tudi članstvo ostalih sokolskih društev. Začetek ob pol 21. uri-
Solidarnost mladine in jugoslovanska bodočnost. Predava profesor L. Bizjak 16. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Predavanje je namenjeno naši mladini, vabljeni pa so seveda tudi starejši. Starši, pošljite svoje otroke na to zanimivo predavanje!
Danes zvečer ob 20. uri predavanje g. dr. Ant. Dolarja o koroškem plebiscitu. Vršilo se bo v veliki dvorani Narodnega doma. Pridite vsi!
Mariborska gasilska četa ima od 1. novembra 1935 naprej samo en telefon, in sicer 22-24.
Esperantsko društvo otvori v mesecu novembru štirimesečni tečaj Oglasite se pri predavanju o esperantu, ki bo v Delavski zbornici, H. nadstropje, Sodna ulica, 16. oktobra ob 20. uri.
Glasbena Matica. Orkestralna vaja, v Četrtek 17. oktohra. Prosim točne ir, polnoštevilne udeležbe. Načelnik.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Kdnigova in Minafikova lekarna jutri v sredo pa Vidmarjeva in Si--rakova lekarna.
Napad na vinogradniškega čuvaja. V nedeljo zvečer je 20-letni vinogradniški čuvaj Franc Kovaček pregledoval v Slivnici pri Mariboru vinograd. Nenadoma pa je hušknila iz zasede temna postava in neznanec je planil na čuvaja ter ga z več udarci s krampom pobil na tla. Kovačku je na več mestih počila lobanja in so ga ljudje šele naslednjega jutra našli v mlaki krvi nezavestnega. Takoj so čuvaja prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa zdravniki le malo upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Napadalca iščejo orožniki. Zakaj je zločinec pobil Kovačka, ni znano.
Do nezavesti je premikastil napadalec grobijan v gozdu pri Prebukovju posestniškega sina Antona Korena, ki je nezavesten obležal v gozdu z nevarnimi poškodbami na glavi. Za grobijanom poizvedujejo.
S strehe je padel 42-letni tesar Simon Svršina pri kritju stanovanjske hiše v Mežici. Pri padcu si je zlomil levo nogo nad stopalom.
Avto in voz. V bližini Ruš je trčil neki avto v zadnji del voza posestnika Franca Čička. Hladilnik avtomobila se je razbil, na vozu pa sta se strli zadnji kolesi.
Živi čebeli povzročili smrt mladeniča.
22-letni Ljudevit Ribič iz Počehove je pil vinski mošt in pri tem povžil tudi živi čebeli, ki sta bili v moštu- Radi nastalih posledic je fant podlegel. Pokopali so ga na pobreškem pokopališču.
O Krisiini ni ne duha ne sluha. Kristina S. iz Studencev, ki je, kakor znano, z nožem zabodla v prsa Ljudevita Š., je takoj nato izginila v neznano smer ir, je doslej niso mogli izslediti. Studenški orožniki vršijo temeljite poizvedbe.
Petletni dečko izginil. Branjevka Ivana Novakova iz Krekove ulice 4 je prijavila policiji, da je že pred več dnevi neznanokam izginil njen 5-letni sinček Srečko. Deček je bil usodnega dopoldne z materjo na trgu, kjer je proda-, jala, pa se ji je sinček izmuznil in izginil lv ^ftjeci.
Stran Z
GRAJSKI WMO Telefon 22-19
Do vključno srede največji uspeh, kar jih je do danes Maribor videl >BENGALI“. Krasen velefilm v nemškem jaz ku o junaštvu, tovarišlvu in ljubezni do domovine. — Naš prihodnji film je svetovno znana vesela opereta
wCigan tiaronrt
Z ljubljencem vseh žena Adolfom Wohlbriickom v glavni vlogi. Nepozabne melodije muzike Johanna Straussa, veselo, temperamentno dejanje, krasne slike
Kino Union. Samo dva dni, torek in sredo, sijajna veseloigra »Amor na vrvici« z Magdo Schneider in Wolf Al-bacli Retty-jem. Pride: »Plavolasa Car-men« z Marto Eggert.
■I' ——— —I   ———— Ums&dm
REPERTOAR.
Torek, 15. oktobra ob 20. uri; »Izdaja pri Novari«. Red G.
Sreda, 16. oktobra; Zaprto.
Četrtek, 17. oktobra 6b 20. uri; »Tar-uffe«. Red A.
Viljem Werner je med sodobnimi češkimi dramatiki eden najbolj priznanih, pa tudi igranih avtorjev. Njegovim delom se pozna, da so mimo srečno izbranih sižejev pisana z izbornim poznavanjem odra in njegovih efektov. Nedvomno najboljše njegovo komedijsko delo je po dr. Fr. Bradaču prevedeni »Medvedji ples«, ki ga mariborsko gledališče uprizori v režiji J. Koviča v kratkem. Ta komedija je tipičen odrski komad, ki ustreza na vse strani: nudi veder humor ter neprisiljeno komiko poleg ganljive tragike. Vodilne osebe so: samotni udak, knjigarnar Jerman —- P. Kovič, barska plesalka Anny — Savino-va ter vedno natreskani, filozofirajoči hišnik Novak — Gorinšek.
V	četrtek 17. oktobra ponove za red A Molierecvo komedijo »Tartuffe«. Vesela nota tega dela in duhovita satirična ost zajamčita Tartuffeu« vedno in povsod močan odmev, ki ga je bilo delo deležno tudi v Mariboru.
Čeprav so se abonentske predstave že pričele, se še vedno lahko abonirate. Pogoji so zelo ugodni ter se bodo zamujene predstave nadoknadile ob kaki drugi uprizoritvi zamujenega dela.
Hranilne knjižice... 35-letna Frančiška Ziringer je prejela od Marije Mulir hranilno knjižico mariborske Mestne hranilnice z vlogo 3700 Din v svrho vnovčenja. Vrnila ji je samo 1900 Din, četudi bi ji v smislu dogovora pripadalo le 10 odst. od vloge odgovarjajoči znesek. Obtožena Frančiška Ziringer je bila obsojena na mesec dni strogega zapora pogojno r.a 2 leti, Če v razdobju 1 leta odplača razliko.
Čigavo ?e kolo? Kaznilniški paznik Štefan Potočnik je izročil policiji žensko kolo znamke »Apolo« z evidenčno številko 101330, ki ga je našel v obcestnem jarku na vogalu Tomšičevega drevoreda in Janežičeve ulice. Lastnik dobi kolo proti najdenim na policiji-
Huncveisko razdejanje. Še neizslede-ni ponočni huneveti so vdrli v klet posestnika Jožefa Bergleza iz Gačnika pri Jarenini in, vprizorili tamkaj pravcato razdejanje. Napadalci so razbili več šip. razbili kletna vrata in si privoščili marsikatere kletne dobrote. Zadeva se bo po izsleditvi vseh krivcev končala pred sodiščem.
Ponarejen kovanec. V neki gostilni na Meljski cesti je natakarica opazila, da ji je neznani, okoli 35 let stari moški, plačal zapitek s ponarejenim 10-dinar-skim kovancem. Sumljivo je bilo, da je možakar čakal s plačilom tako dolgo, da so vsi pivci odšli in je ostal sam v gostilniški sobi. Policija sedaj zasleduje sumljivca.
Brajdo z grozdjem so obrali ponočni nepridipravi posestniku Francu Lam-brehtu iz Ruš. Pokradeneda grozdja je bilo okoli 300 kg. Orožniki so na sledi.
Drzni rokomavhi so vdrli v hišo posestnika Franca Strgarja v Žici pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah ter odnesli poleg dragocene ure in verižice še razne druge predmete.
Mariborsko vremensko poročilo. Relativna vlaga 92, minimalna temperatura 12, maksimalna temperatura 1-6.8, barometer 743.4.
3tran 4.
Mariborski »Vežemlt« Jutra.
V	Mariboru, dne 15. X. 193;
llllll — IIIIII Hiinminiii milil j|
MARIJ SKALAN
ROMAN
Uda Utoneva
»Ti si se vrnila?« je vzkliknil Ervin. »Hvala Bogu! Kako sem te pričakoval. Glej, kmalu bo spet spomlad. Sneg že kopni. In tvoja bolezen?«
»Je nekoliko popustila,« je lagala, »vendar se moram še strogo varovati vsakih razburjanj. Morala se bom zdraviti dalje. Bodi Sbziren in ne zahtevaj od mene ničesar, kar bi mi utegnilo živce znova razdražiti.«
»Za tvoje zdravje storim vse, kar želiš,« je odgovoril vdano.
Najtežje vseh vprašanj, ki so jo morila po vrnitvi domov, je bilo vprašanje, kako naj uredi svoje shajanje z zdravnikom. K njemu v trg ni mogla, ker bi jo vsi videli in bi potem še več govorili. Ervina je sicer z lahkoto prepričala, da mora prihajati dr. Frangež po priporočilu mariborskega zdravnika vsaj vsak teden trikat k njej na Silanovino, toda ob teh njegovih prihodih je morala biti preveč pazljiva, da bi jih mogla izkoristiti tako. kakor si je želela.
Šele po dolgem iskanju je naposled izsledila čisto po naključju rešitev. Ko je nekega dne stikala po vrtnariji, je našla malo sobico vrtnarja, ki je pred nekaj tedni umrl, prazno in zaklenjeno. Ležala je za rastlinjakom in je imela dva
| izhoda, enega za rastlinjak na vrt in drugega od zadaj na stezo, ki je vodila v gost smrekov gozd nad Jasnico. Po tej stezi bi mogel prihajati k njej zdravnik docela neopaženo in prav tako varno bi jo mogel zapuščati. Ako bi kdo potrkal na notranja vrata, bi ga lahko izpustila na vrt, ako bi pa prišel iz rastlinjaka, bi mogel izginiti v gozd. Če bi ga pa naposled tudi kdo srečal, bi mogel še vedno stopiti k njej kot zdravnik. Priskrbela si je zato oba ključa, ki ju je vedno nosila pri sebi. Na vrtnarjevi postelji je zamenjala posteljnino, uredila sobico kolikor mogoče čedno in udobno ter namestila na edino majhno okno gosto zaveso. Ko je bilo urejevanje gotovo, je odkrila Danilu svojo skrivnost in ga povabila na prvo snidenje v novem skrivališču. Pričakovala ga je nestrpno in ko je prišel čisto po izdelanem načrtu, se mu je. vsa vesela in razigrana vrgla okoli vratu:
»Ni lep ta najin brlog?« ga je vprašala. »Glej, kako okusno sem ga uredila. Tu naju ne more nihče presenetiti. Kvečjemu, če bi naju kdo izdal in bi potem sovražna vojska po vseh predpisih stragedije obkolila najino trdnjavo ... Pa tudi na ta primer sem mislila. Tu za
omaro je v zidu tako velika vdolbina, da moreš stati v njej pokoncu, tudi ako je čisto prislonjena. Prepričana sem, da nihče ne ve za njo. Kvečjemu morda moj oče, ta pa bo še sam zadovoljen, če te skrijem v tak kot, da te nihče ne najde.«
»Zares,« je dejal zdravnik, »uredila si vse tako, kakor največji strateg ali kakšen Sherlock Holmes, toda povej mi, dušica, čemu je vse to potrebno? Koliko časa naj se še skrivava tako, kakor dva paglavca? čemu ne presekaš z enim samim udarcem vsega tega in se ne ločiš? Vse to je nedvomno romantično, toda naposled ...«
»Naposled bodi tiho!« ga je prekinila in mu s poljubom zaprla usta...
XXII.
Zopet je po dolini Jasnici in obronkih Poharja skopnel sneg. Po travnikih ir« pod grmovjem ob reki so zazvonili beli zvončki ter se kavalirsko klanjali bale-rinsko vitkim podlesnim veternicam. Grmovje in drevje je napenjalo in odpiralo popje in zjutraj ter zvečer so kosi drobili svoje zaljubljene pesmi. V dolino je dihala zgodnja pomlad, vsa polna novih obetov, budeča v človeških žilah kri k pospešenemu življenju, kakor sok v rast linstvu.
Sida in Danilo sta se se tedaj shajala še pogosteje v njunem varnem skrivališču, kjer teh shajanj nihče ni opazil, in Josip Silan je bilo zato trdno nreoričan.
da se je Sida naposled vendarle odločila za Ervina in Silanovino ter proti zdravniku. Mel si je zadovoljno roke ter se za hčer zopet ni več brigal. Ervin se je z novo intenzivnostjo poglabljal v studii svoje psihoanalize, v kateri je iskal odgovorov na sto vprašanj, ki so ga mučila zaradi svojega čudnega položaja v zakonu s Sido. Ljudje so že dalje brusili jezike; govorili so vse mogoče, do resnice se pa vendarle niso mogli preriti.
Edini, ki mu je bila znana, je bil nek» do. na katerega ni nihče mislil, najmanj pa Sida in Danilo. Bil je to čudaški stari Habakuk. Skrbno skrit za sive skale, siv kakor one, je često opazoval zdravnika, kako je prihajal iz gozda in izginjal v vrtnariji. Ko je odhajal, je opazil med vrati tudi Sido, kako se je za slovo š? zadnjič oklepala svojega ljubimca in ga poljubljala. Toda stari čudaški berač Habakuk ni svoje skrivnosti nikomur izdal, saj ni sploh z nikomur nikoli govoril.
Ko pa ie nekega dne zdravnik spet prišel po skriti gozdni poti do vrtnarije, mu je Sida odprla tako spremenjena, da je spremembo takoj opazil in jo vpraša' zaskrbljeno:
»Kaj se je zgodilo?«
»Nič...« je odvrnila in vsa zardela.
»Ne taji, ko mi ne moreš utajiti.«
»Ne sili vame ...«
(Se bo nadaljevalo.)
Mariborski muškat
Dajte nam vsaj letos boljšega
Mariborska okolica je oddavna znana
tudi v tujini po izbornem muškatu, ki ga
v dobrih letih rode gorice po solnčnih in zavetnih kamniških brežinah pod skrbnim varstvom dobrega mejaša sv. Urbana na Kozjaku. Nekaj mnogo bolj ka4 kor danes, ko to trsno vrsto že močno opuščajo. Sicer pa skoro da ni gorice bez muškata.
Je več vrst muškata. Prav udomačen je rumeni muškat, ki pa ima r je muhe. Jagodje ob deževju rado poka in gnije, pozno dozoreva, je občutljivo napram trsnim boleznim ir, škodljivcem, zarodi na neizbranem (neselekcioniranem) trsju bolj redko, torej često »premalo da« in zbog bolj debele mekine »pomalem teče«. Grozdje lepo zrelega muškata pa je izborno za zobanje, prava poslastica za mlade in stare. Njega sok, kipeči mošt in novina (mlado vino; — za staranje namreč ni — je splošno priljubljena osvežujoča pijačina, ki vžiga, ker ima toliko spoštovateljev, ima razmeroma tudi dobro ceno.
Vsako leto ga ponujajo, a malokdaj res dobrega. Niti ne od najboljših vinskih letin, ker ga nepravilno napravljajo. Da ga radi pomnožujejo na večkratnik izvirnega pridelka in odbranega (sortiranega) brezmala nikjer ne dobiš, je splošno znana grda navada, čeprav je treba priznati, da je muškat izrazito kislega letnika sam zase prav za prav neužiten in je v takih izrednih primerih njega mešanica z bolj sladkim moštom u-strezajočih žlahtnih trsnih vrst šele uporabno tržno blago.
Naziv »muškat« gre po zakonu o vinu udi mešanici, ki je v njej najmanj polovica pravega muškata; razen tega mora taka mešanica imeti značilna svojstva nuškata.
Naj tokrat opozorimo samo na glavno lapako, ki je malone čisto splošna pri rbdelavi grozdja muškata. Grozdje zma-utijo, d rozgo pa kvasijo včasi po več dni, cakor črnino ali rdečino, niti ne, da bi )ili grozdje poprej pecljali ali robkali. (ar v odprtih kadeh. Drozga porjavi ali celo cikne in mošt se nasrka, osobito ob išji toplini in zato ob burnejšem vretju, levšečnih, prav ogabnih snovi iz hlastin n mekin; takšna je potem tudi pijača.
Zakaj tako delajo? Ker so čisto krivega mnenja, da se pijača tako navleče več n lepšega muškatnega vonja in okusa, eš, da je le-tega največ v mekinah (ja-jodnih kožicah) in ga je treba dodobra zlužiti s kvašenjem drozge. To je zmota;
kajti muškatnost ni v grozdni kožici (me kini), marveč je v grozdnem soku, tam okoli pečka, in ostane prav vsa v samo-toku, odnosno v prešniku, kajpak brez prejšnjega kvašenja. O tem se la' ko pre pričaš pri zobanju muškata: olupi jagodo in žveči kožico! Kot da bi grizel bolj ali manj sladko travo. Pa povžij sredico! »Tu je »muškatna rožica«.
Zdaj smo si na jasnem. Pazlivo odbrani muškat naglo zrnasti in naglo izprešaj — brez kvašenja! ke boljše storiš, ako ga poprej pecljaš ali robkaš. Pa boš dobil kapljico, ki bi jo, kakor pravijo v So-tlski dolini, angelci pili. Seveda v dobrem vinskem letu.
Letos je, že zdaj lahko trdimo, dobro, ponekod — baš tudi okoli Maribora — celo odlično vinsko leto, ko je nebo vinski trti za oritev žlahtnega grozdja tako izredno naklonjeno. Vendar pa tudi letošnji muškat ne bo kaj prida, ker so ga iz večine mnogo prerano potrgali in slabo obdelali. Tisti pa, ki z bratvijo še odlašajo, naj nam vsaj letos nudijo boljšega muškata, kar ni težko, ako upoštevajo navedene nasvete in izkustva. Pa bo zaslovel »pravi mariborski muškat«, ko se stari Maribor pomladi in ra: "'te' v velikega, na severozapadu tja do Sv. Urbana na Kozjaku.
Andrej Žmavc.
Bilanca Splošne stavbene družbe v Mariboru
Te dni je bila objavljena bilanca tukajšnje Splošne stavbene družbe. Aktiva znašajo 18,672.448.40 dinarjev, in sicer račun nepremičnin 3,483.495.82, račun strojev 2,883.381.44, račun inventarja 89.821.01, račun orodja 367.164.81, račun blaga 3,551.151.51, račun napolizdelkov 357.059.18, račun dolžnikov 4,093.008.59, račun vrednostnih papirjev 148.920.'—, račun poštnega ček. urada 595.516.18, ra čun blagajne 104.357.43, račun dobička in zgube 2,998.572.43.
Pasiva izkazuje takisto 18,672.448.40 dinarjev, in sicer: Račun delniške glavnice 5,000.000, račun upnikov:	banke
13,071.240.42, račun upnikov: dobavitelji
601.207.98.
Račun izgube in dobička izkazuje Din 6,033.207.20 in nudi sledeči pregled, in sicer v breme. Prenos zgube iz 1. 1933 2,382.828.92, družbeni davek 31.265.—, obresti 673.689.72, splošne režije Din
1.886.085.98, odpisi 1,059.397.58. skupno 6,033.267.20. V dobro pa: Skupni dobiček
2,47.3.714.—, tečajne in obračunske razlike 560.980.77, posl. zguba 2,998.572.43.
Sla}enja letošnjih grozdnih moštev v mariborskem okrožju ne bo! Doznali smo, da kletarsko nadzorstvo v Mariboru letos ne bo izdalo izjemnega osebnega (individualnega) dovoljenja za sla-jenje mošta s sladkorjem nikomur na svojem področju, to je v okolju bivše Mariborske oblasti. Vse take prošnje zavrača, zato mu jih naj nihče več ne pošilja, ker za tako dovoljenje r.i stvarno in zakonito utemeljenih pogojev. V mariborskem okrožju torej ne sme nihče sladiti, tudi ne z zatrošarinjenim sladkorjem. Morebitni slajeni letošnji vinski proizvod v prometu bo zapljenjen in zoper kršitelje zakona uveden kazenski postopek po zakonu o vinu.
Stanje v ormoško-ljutomerskih goricah. Občine so določile v smislu vinskega zakona po večini pričetek trgatve za
10.	t. m. Maloštevilni so trgali pred tem dnevom, pretežna večina vinogradnikov bo pa pričela s trgatvijo šele ob sv. Tereziji, to je okoli 15. t. m. 14. oktobra je ponedeljek in s tem dnevom bo v tem vinorodnem okolišu pričetek splošne trgatve. Grozdje je po večini prav lepo in zdravo, tako da pričakujemo za prihodnji teden prav lepe gradacije, množina pa bo proti zadnjima dvema letoma tudi prav zadovoljiva. Kupčija se polagoma razvija — žal cene niso take, da bi mogle vinogradnika pri njegovih naj-skromnejših zahtevah zadovoljiti.
Redno letno licencovanje bikov in merjascev se bo vršilo v nekaterih kra-
jih našega Prekmurja in Pomurja po sledečem redu: V ponedeljek 14. oktobra ob 7. uri Murska Sobota, ob 10.30 uri Martjanci, ob 12. uri Prosenjakovci, ob 15 uri Tešanovci; v četrtek 17. oktobra ob 7. uri RupšinCi, ob 9. uri Tišina, ob
11.	uri Cankova, ob 14. uri Pertoča, ob 16. uri Rogaševci; v petek 18. oktobra ob 7. uri v Gor. Slaveča pri Florjanu, ob 8. uri Gor. Lendava, ob 10. uri Bodonci, ob 11. uri Strukovci, ob 14. uri Puconci, ob 16. uri Mačkovci; v soboto 19. oktobra ob 7. uri Križevci, ob 10. uri Gor. Petrovci in ob 14. uri Šalovci. —4 Licencovani bodo le biki svetlolisastc pasme (simodolske) in samo beli merjasci. Biki naj bodo stari nad 18 mesecev, merjasci nad 9.
Cene gredo kvišku. Kako jc narastel zadnje mesece naš indeks cen, nam kaže naslednja primerjava (številke pomenijo: prva julij, druga avgust, tretja september): Rastlinski proizvodi 60.3, 67.6, 78.1; živina in živ. proizvodi 55.6, 53.1. 53.6; mineralni proizvodi 78.9, 80.0, 80.4: industrijski proizvodi 65.7, 66.4, 77.3: totalni indeks 63.3, 64.8, 67.8. — Kakor nam kaže gornja primerjava, se je totalni indeks cen v zadnjih dveh mescih povečal za 4.2 točke, t. j. za 7.1 o&&'
Mariborski seneni trg. Na sobotni trš so danes pripeljali kmetje 5 vozov sed® po 55 do 60 Din ter 1 voz otave po ^ Din.________________
j——SSSSŠ
Razno
ZIMA SE PRIBLIŽUJE.
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova 14- 461'
Lokal ___________
ODDAM
več lokalov, pripravnih za vsako obrt, skladišče in pi= sarne. Najemnina nizka. Naslov pri »Večerniku«. .712
Kupim
TAMBURAŠKE INSTRUMENTE
kupim. Naslov v upravi lista. 4710'
Prodam
AFRIK, ŽIMA,
vata, žimnice, otomanc, kau-če, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	4285
Volneno blago za plašče in oble^ Flaneli za obleke in merilo Vet krojaški pribor
v bogati izbiri prinaša
TEKSTI LUNA BUDEFELOT
Maribor, Gosposka 14	4647
ZAPRT AVTO.
4—5 sedežni, v dobrem stanju, za Din 8000. Ogleda sc v delavnici Gustinčič. Tattenbachova 14.	4700
MOTORNO KOLO B.S.A.
350 ccin, v dobrem stanju, prodam za 2.800 Din. Cver-iin. Gosposka 32.	4709
PRODAM ŠTEDILNIK
in stenski umivalnik. Pekler, Jože-Vošnjakova ulica 22, pritličje.	4713
Sobo odda
OPREMLJENO SOLNCNO SOBO
oddam. Razlagova 25. 11 nadstropje desno.
Stanovanje
MraunEmaai
LEPO STANOVANJE
In eno sobo takoj odda11'
Studenci, Aleksandrova 17.
ob
malem mostu.	4717
Službo dobi
IŠČEM
lepopisca in risarja. Lasth ročne ponudbe na upr-lV »Večernika« pod »Lepopis®0*’ __________47U_	_  _.
Kupujte svoje po* trebščine pri naSI* •nserentih >
4715	t
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.	’	P