Poitnlna plačana v gotovini
Konumi
iLustROvAri 5ru ž i it s ki C e 5 ni k i/hA)A v ^etntcK
III. leto	V	Ljubljani,	29.	aprila	1931	Štev.	18
PRI ZON IZ FILMA ..ARIANE", KJER IGRA ELIZABETA BERGNER GLAVNO VLOGO (FOTO STAR-FILM)
uvtematskim blilTetom? še ne? [Sln, siij je vendar ua dlani: razdiralec-betona pripravlja pol novemu tramvaju (na levi gor, na desni dol), novi tramvaj pa se bo hočeš no-
češ moral ustavljati pred avtomatskim bul letom, ne glede na to, ali bo vo/il po levi gor in po desni dol, ali pa narobe.
Cisto avtomatski!	11.	K.
Avtomatski buffet i.t. d.
Zadnjič, ko sem napisal tisto o naši Tamari (Ijorgjevi-eevi — sii j menda še veste, da je to dovčerajšnja lta Rinn
—	so me nekateri prijeli, kaj vem zakaj. I)a pišem o srečnem pristanku naše filmske igralke v varni zakonski pristan, to, so rekli, bi še razumeli. Ni pa jim šlo v glavo, kaj naj bi bila lta Rina v zvezi z regulacijo Ljubljanice.
Upam. dii me bodo jutri vprašali, v kiikšni logični zvezi je bencinski razdiralec betona v Šolenburgovki z novim av tematskim buffetom • Jaz tega ne veni, pisal pa bi lali-ko o obojem, jeli?
Dii. ta prešmentana še-lenburgov kil, tu ljudem ne dii miru. Tisti oglušujoči ropot je iivalii Bogu prestal, toda kdor bi mislil, da se je gneča v razorani ulici kaj zrahljala, bi bil krvavo v zmoti.
Zdaj vsi stikajo glave in strme v Ilovo čudo. ki vstnia v šeleiiburgov ki: prvi ljubljanski avtomatski buffet (izgovori 1)liffot. z dvema f).
Da, Ljubljana se moderni-niziru. Poslej pojde skoraj vse avtpinatski: tramvaj, na levi gor. ua desni dol. Potem novi tridelni frančiškanski most čez Ljubljanico: na levi na desni dol. po sredi in dol. Z drugimi po sredi tovorni levi dekleta, po desni pa fantje, ali pa narobe, to še ni do gnano.
roda buffet. to bo pa višek vsega avtomatskega. Pomislite. samo J Din boste spustili v špranjo, pa boste dobili že kar lepo priprav Ijeno in servirano na krožniku vse. česar si vam srce poželi. In če vam za 2 Din še ne bo dovolj. boste avtomatski segli v žep in avtomatski dobili ua novem krožniku novo porcijo.
In pivo! Da, tudi pivo: vse avtomatski...
Ali zdaj veste, v kakšni logični zvezi je bencinski razdiralec betona v šeleiiburgov i ulici z novim
KMMtft* TE DMA
Pokojni rilmski komik Max Lin-der, ki se je 1. novembra 1925 skupno s svojo ženo v nekem pariškem hotelu zastrupil z veronalom, je v oporoki izročil svojo takrat enoletno hčerko v varstvo svojemu bratu. da vzgoji iz otroka „žensko z vsemi lastnostmi, ki so manjkale njeni materi”. Mati pokojne Lin-drove žene zahteva zdaj, po šestili letih, da se ta oporoka, ki žali njeno hčer, razveljavi, češ da je bil Mnx Linder blazen, ko je sestavljal testament.
Naši bralci se najbrž ne spominjajo več tragedije Lindrovega zakona. Komiku je bilo več ko štirideset let. ko se je leta 192» poročil s sedemnajstletno poznejšo svojo ženo. Danes trdi njena mati, da jo je Linder s silo odvedel s seboj in se z njo poročil — takrat so pisali listi, da se je nezrelo dekle blazno zaljubilo v svetoviioznanega komika. Danes trdi obtožba, da je bil Linder do histerije ljubosumen na svojo mlado ženo — takrat so pisali listi, da Linder niti s služkinjo ni smel govoriti, da mu ne bi žena priredila Ijubosumnostnih prizorov. Kakšen razlog so takrat imeli, da so po smrti komika in njegove žene obsojali mlado ženo in ne Lin -d ra. čigar nevrastenija ni bila ni-kaka skrivnost in bi bila njegova krivda tem bolj razumljiva?
Mrtvega Maxa Lind ra zagovarja eden najslavnejših francoskih odvetnikov poslanec Paul-Boncour.
*
Da si ljudje danes že lahko dado popraviti svoj nos. ni nič novega. V Čikagu pa so šli še del j: tam kirurgi tudi že ušesa izmenjujejo.
Sedem let je sedel Anton Rovin-zuk v dunajski ječi. sedem let brez solnea. luči. svobode, potem pa je prišel veliki dan. ko so se odprla pred njim železna kaznilniška vrata. Tedaj mu je prekipelo srce: na prvi postaji zunaj Dunaja je skočil iz vlaka, zavriskal od brezumnega veselja, stekel v čakalnico, razbil tam klopi, stole, peči, stekel v vas, se metal ženskam okoli vratu. legel na tla in poljubljal zemljo. Morali so poklicati orožnike: siromak je zblaznel.
Že pred 7(100 leti so se ženske šminkale! To dokazujejo predzgodovinske najdbe, ki jih je odkril ravnatelj dunajskega muzeja dr. Bayer v neki vasi ua Nižjem Av-stri iškem. Izkopal je II grobov baje iz leta 5000 pred K l istom, in na ženskih obrazili, pišejo listi, so se Se poznali sledovi rdečila...
Potop „Carnatica
N u pisal A. J. M o r il t m a n n
Kapetan ('liITord ji' bil s svojo Kannv. ki jo je poznal še iz otroških let, šele dve leti poročen, ko je nastopil z njo na angleški ladji .,,( 'arnatic" vožnjo iz Ria de Janeiro v liatuvijo. Nesreča je hotela, da so viharji, ki so prav takrat razsajali, zagnali ladjo daleč na jug. tako da je prišla v nevarno bližino antarktičnih ledenih gora.
Ni trajalo dolgo, ko je bil ..( arnatic" popolnoma obdan z ledenimi gorami in ploščami, ki so ga čedalje bolj ogražalc. Veter ga je vse bolj in bolj gonil v ledovje:	po
neki mrzli in viharni noči je ladja obstala med nepreglednimi grudami ledu, ki so pritiskale druga na drugo in so ladjo dvignile, da se ni mogla ganiti naprej ne nazaj. In ker je pritisnil še hud mraz. je ladja zamrznila in je bila na milost in nemilost predana neusmiljeni volji ledov ja.
Ostati še dalje na ladji bi pomenilo pogin vsega moštva in pomikov; zalo je kapetan sklical vso posadko na posvetovanje in soglasno so sklenili. da se izkrcajo.
Z velikim naporom so prenesli oba čolna več sto čevljev daleč čez ledeno ploščo in ju spustili v vodo ter založili s kompasom, vodo in živežem. Nato so ladjo zapustili. Čolnu, ki naj bi prvi odrinil. je poveljeval krmar, in vanj naj bi šla tudi kapetanova žena. ker je bil večji in udobnejši od drugega, ki je bil pod poveljstvom kapetana samega.
Ko je moštvo prvega čolna odšlo, je poslal kapetan za njim še posadko, za drugi čoln. Naglo ji* še poslednjič nregledal lad jo, vzel s seboi ladijski dnevnik, nato pa šel t udi sam za n jimi, zaka j od iu.»a sem se ie bližal zlovešč bel zid. o»a listih megel. I<i v nolarnih krajih naglo pokrijejo morje in so Inko strašno
gosle, da res ne vidiš niti Iri korake pred seboj.
Ko se je kapetan spustil čez krmo na ledeno ploščo, je bil že skrajnji čas, zakaj megla ga je že objemala. Bil je vesel, ko je prispel do svojega čolna in zagledal v n j (im vseli pet mož posadke. Prvi čoln je bil že odplul, nihče ni vedel kdaj. V gosti megli je kapetan dal smer proti severu in naročil, naj pogledajo po prvem čolnu, loda bilo ga ni nikjer. Ves dan in vso noč so veslali, in ko se. je zdanilo. se je veter prevrgel: to je bilo vsaj toliko dobro, da so se megle razteple. Proti poldnevu je veter ponehal; kmalu nato se je skozi monotono sivo gmoto zasvetil prvi košček sin jega neba. ki se je vse bol j širil, in čez pol ure je že obsijalo solnce nemirno in razpenjeno morsko gladino.
Ledu ni bilo nikjer več. zato pa je moštvo razveselil drugi, vedrejši pogled:	kaki
dve milji pred njimi je mirno ležala neka jadrnica s spuščenimi jadri: gotovo so jih tam zapazili, zakaj komaj se ie jadrnica pokazala, se je jela že obračali proti njim.
Kapetan CMifford je presodil. da so morali tam že rešiti prvi. večji čoln in se zda j pripravljajo, da rešijo še drugega. Tu domneva se je res izkazala za pravilno, zakaj prvi. ki ga je Clifford zagledal, ko je zadn ji splezal na palubo. ie bil njegov krmar.
Toda navzlic temu je kapetanu ob pogledu na mornarja zledenela kri v žilah; krmarjev obraz je bil mrliško bled in spačen od groze, in kapetan se je moral nasloniti na ograjo, da ni omahnil, ko ga je mornar vprašal:
..Kje pti je vaša žena. kapetan? Ali je ni pri vas?“
..Pri meni... moja žena? Saj je bila vendar v vašem čolnu!“
..Vsemogočni — ne!“
Mornarji* so se zmedeno vika je in z obrazi, spačenimi od strahu, zgrnili okoli krmarja in kapetana. Zakaj ljubezniva in vsem draga gospa Fanny Cliffordova se je moštvu zdela malone neko višje bitje, ki so ga vsi oboževali.
Iz nezveznih besed, klicev in pretrganih stavkov krmarjevega poročila je prišla kmalu na dan katastrofalna resnica: kapetanova žena, ljubljenka vseh. je bila ostala na ladji, sama. brez pomoči, izločena zanesljivi smrti.
Stvar je bila jako enostavna: Cliffordova žena je bila šla z moštvom prvega čolna do kraja ledu. ko so se drugi vkrcali, pa je opazila, da lega megla, na morje, in kot izkušeni pomorščakovi ženi jo je tisti mah izprelete-la misel, da se bosta čolna v megli zgrešila. ..Ostanem pri svojem možu!" je odločno vzkliknila in skočila nazaj na led. Vsem se je to zdelo razumljivo in nikomur ni niti na um prišlo, da bi jo hotel zadržati.
Moštvo drugega čolna med tem še ni prišlo; žena je pomnim la krmarju v slovo in vzkliknila: .,Naproti jim pojdem! Kar oclplu j te!” In čoln je res odrinil, in čez nekaj sekund ga je zagrnila megla, da jim je izginilo izpred oči le-ilovje in vse. kar je bilo na njem.
To je bilo poslednje, kar so videli o njej. V gosti megli je morala zgrešiti pot in je šla morda nekaj korakov mimo kapetana in njegovega moštva, ne da bi ju bila opazila in ne da bi jo bili oni opazili.
l ahko si mislite, kako je moralo hiti nesrečnemu kapetanu pri duši: bil je kakor brezumen, na vsak način j c* hotel skočiti v morji' v blazni nameri, da bi plavaje dosegel led. Le s silo so mu to preprečili. kapetanu jadrnici' je ta strašna usoda tako presunila, da je storil celo več. kakor bi mogel zagovarjati pred lastniki ladje, krenil je iz svoje
s,meri in zavil proti jugu. dokler iii dospel do ledenih plošč. Tam je križaril dva dni, a brez uspeha: „Carnatica“ ni bilo nikjer, jadrnica pa ni mogla brez nevarnosti prodreti skozi pas plavajočih ledenih plošč do masivnega ledu:	zato se je morala brez
uspeha obrniti.
Cliffordov obup se je umaknil mrki brezbrižnosti, ki je bila še pretresljive jša in strašnejša od divjih izbruhov bolesti, ki so ga bili prej premogli. šele ko se je jadrnica bližala (apctovvnu v Južni Afriki. se je to stan je izpre-menilo. Clifford je postal mani odljuden, njegov mrki obraz se je pomiril. I5il je slika moža. ki se je prebil do trdnega prepričanja in neomajnega sk lepa.
V	('apetovvnu je Clifford opremil lahko dvojamborko in z njo na lastno pest odrinil \ antarktične vode: bil je trdno prepričan, da njegova žena še živi. Vse njegovo moštvo ji' ostalo pri njem. Pot pa je bila zaman, čeprav so neustrašno kljubovali vsem nevarnostim in preiskali s plavajočim ledom pokrito morje v vseli smereh. Obrnili so se šele takrat, ko so jim pošle že vse zaloge živil.
Še enkrat je C lifford poskusil — spet brez uspeha. Potlej pa je bilo njegovih sredstev konec in moral je opustiti iskanje, ki je bilo v očeh vsakega pametnega človeka popolnoma brezupno. C'e rečem:	vsakega pametnega
človeka, ne mislim C liffordo-v ega moštv a. Docela razum-
VSAK l>AK HvntAŠAK.ii:
Odgovori tiu 2tf|. str i i
I. Koliko prebivalstva šteje Poljska?
J. Katero mesto imenujejo severni Parjz?
". Katero mesto ima naj večjo površino?
4. S katero nogo stopi duhovnik najprej na oltarske stopnice?
5. V katerem jeziku se piše ..jaz" vedno /. veliko začetnico?
(). Koliko meri angleški jard?
7. Katera država leži med Francijo in Španijo?
I jivo je. da ni bil več odgovoren za svoja dejanja, vendar je čudno, da je njegova fiksna ideja premotila tako trezne in izkušene ljudi, kakršni so bili njegovi prejšnji in tedanji oficirji in pomorščaki. Zakaj povedati moram pri tej priliki, ljudje, ki so zdaj služili na ladji ..Ladv Goiliva". so bili isti. ki so bili na „Car-naticu", in vse brez izjeme je prešinjalu neomajna vera njihovega kapetana, da bodo vendarle še našli ..Carnatic" in kapetanovo ženo. Zato so služili samo na ladjah, ki so vozile po Južnem Atlantiku in Indijskem oceanu. Celo krmar je ostal: že zdavnaj bi bil lahko postal kapetan, pa ni hotel zapustiti svojega kapetana in ga je spremljal na vseh njegovih vožnjah.
krmar mi je pripovedoval v so to istori jo. in n jegova trdna vera v kapetanovo iln zi jo je izv irala pač od tod. da •je po rodu Norvežan in kakor mnogi njegovih rojakov nagnjen k mistiki. Oje Jolmnne-sen je nekoč ves večer, ko je bil na straži, z menoj o tem govoril in — kar odkrito priznam mojo prvotno nejevero jako omajal.
Toda ne z okolnostjo. ki se je njemu zdela tako tehtna in je temeljila na vkofe-ninjenem kapetanovem prepričanju: namreč v prvi vrsti na sanjah, ki so se mu vedno in vedno pojavljale in mu v selej kazale n jegovo ženo na palubi z ledom vklenjenega ..Carnatica". To je bilo seveda popoln nezmisel in zgolj zamenjava vzrokov in učinkov. ..Carnatic" je bil, ko smo ga zapustili, še popolnoma nepoškodovan in sposoben za vožnje po morjih. Za-
lo	je bila upravičena domneva. da se navzlic temu. da na njem ni posadke, ne bo kar na lepem potopil. Zakaj znano je. da časih ladje, ki jih moštvo zapusti kol hudo poškodovane. še po mesece in leta same križarijo po morjih in kljubujejo vsem viharjem.
Se nadaljuje
smo zalo priredili veliko svečanost.
Z velikim zanimanjem sem poslušal, ko so mi pripovedovali, da so se nekateri člani naše ekspedicije že bali, da nismo tistih deset dni, ko smo stikali za pritlikavci, poginili. Naš glavni operater C'lyde de Vinna se je bil dogovoril z radijsko postajo, da bomo vsak večer s svojo oddajno postajo na kratke valove javljali, kje smo. V Arui, na meji belgijskega Konga, pa nam cariniki niso dovolili, da bi vzeli radijski aparat s seboj v belgijsko področje. Tako smo bili navezani samo na brzojav. a slučaj je nanesel, da shio šele zadnji dan prišli do prve postaje. Zato je radijska postaja v Nairolni razglasila, da ni od nas in o nas prejela ni kakih vesti, prav tako so izostale brzojavke, lovci, ki so prišli iz Arne, pa so razširil alarmantne vesti o divjih zvereh in ljudožrcih. Tako ni čudo. da je našo ekspedicijo prevzel strah in da so nas nekateri že imeli za mrtve...
J uiii se spel odpravimo v Batiabo. to pol vsi. Najel sem ..Samuel Baker", največjo ladjo. kar-sem jih mogel dobiti, in dva vlačilca, ki naj bi nas prepeljali do Panvamurja, kjer smo nameravali napraviti prve posnetki-.
Naš devet ton težki generator. ki je nenavadno važen pripomoček pri vsakem snemanju. ki ga je pa strašno ležko prevažati, nam je spet hudo nagajal. Morali smo dohiti posebno dovoljenje ugandske vladi', če smo ga lio-leli vzeli s seboj. Največja teža. ki jo tukajšnji mostovi preneso. je namreč pet ion. ko smo naposled imeli dovoljenje v rokah, je vstalo vprašanje: kako čez mostove? Moža. ki sla generator spravila iz Kampale v Masindi. sta vredna posebne pohvale, zakaj pol je dolga 150 milj. Odpotovala sla snoči in sta se vso noč vozila po močvirju in džungli. Na poti sta srečala
„TRADER HORN"
(KLIC PRAGOZDA)
Dnevnik W. S. VanDyka, voditelju Metro-Goldwyn-Mayerjeve filmske ekspedicije ]ioOsrednji Afriki
Polinezijci (otočani Južnega morja), so večji in bolj razviti kakor črnci Osrednje Afrike. Na poti iz Mombase sem neprestano gledal po krepkih, lepo raslih domačinih. pa nisem nikogar videl. Če je l)il velik, ni bil razvit ali pa je imel kako drugo ..lepotno' hibo. Tisti redki, ki bi bili vsaj približno ustrezali mojim željam, pa so bili že zaposleni kot delavci in niso mogli razveljaviti pogodbe.
Pod večer smo se vrnili v naše izhodišče. Stanujemo tam. kjer je prenočil waleški princ, ko se je tu mudil, jutri krenemo proti Masindu. kjer se sestanemo s svojimi nairob-
skimi tovariši. Upam. da se bodo vsi že dodobra odpočili od naporov dolge vožnje in da nas bo tudi’prt Ijaga že čaka 1 čl.
Masindi (Uganda), 22. maja
Prv ič kar smo v Afriki, je zbrana vsa naša ekspedicija. Ko smo prišli v Mombaso, je bil en operater že odpotoval v Nairobi — ko smo prispeli v Nairobi. se je operater vrnil v Momba«o, kjer je filmal kul-Iurni film o trgovanju s slonovino. Vedno je torej kdo manjkal, zdaj pa smo. kakor sem že rekel, prvič vsi polnoštevilno zbrani. V malem hotelu. kjer smo se nastanili,
NOGK lil l>A lill.O SKOKA.) SKODA! PRI 1-11 MANIU ..TRADKR-HORNA" TOLIKO DA NI KROKODIL [‘0M02NI-MU REŽISERJU OD'! KCAL NOCL
'rse mogoče divje zveri, a vendar1 sta že ol> sedmiii zjutraj prispela semkaj. Samo dvakrat sta se morala ustaviti: najprej pri nekem mostu, ki se jima je zdel pretrhel iu sta ga morala podpreti, drugič pa ju je ustavila neka levinja, ki je trdovratno vztrajala sredi ceste in se jima ni hotela umakniti.
Razumljivo je, da je naša namera z izletom na Murchi-sonske slapove težka in nerodna stvar. Guverner, ki je bil z nami jako ljubezniv in je na primer med mojo odsotnostjo pogostil l larryja Carc-ya in Edvvino Booth in druge igralce, nam ni dal dovoljenja. Rekel je, da ima zadnjo besedo glavni zdravnik dr. Carpenter, češ da tod s trase muhe tse-tse, ki prenašajo bacile spalne bolezni. Toda dr. Carpenter bi moral, preden nam da dovoljenje, sam iti do slapov in na licu mesta sl var proučiti.
Tako moramo počakati v Panvainurju na njegovo odločitev. Upam, da jo pričakamo v lepem vremenu.
Panyamur (Uganda). 24. maja
Tole, dragi bralec, je Afrika. Gori sem napisal Pany-amur, pa ni točno, ker smo še tri milje daleč od njega.
Prispeli smo semkaj včeraj popoldne. Na tej točki, na severnem bregu Albertovega jezera, se Viktorijin Nil zlije z Belim Nilom v labirintu papirusov in bujne flore.
Iz našega taborišča, ki je od vode kako miljo daleč, vidimo. kako se Viktorijin Nil vije ravno proti nam. Da se ognemo nevarnostim, ki nam groze od mrčesa, krokodilov in kač, smo se utaborili zunaj močvirja. Tipično za ta kraj je gosto rastlinstvo s papirusom in visoko travo.
Dobili smo kako miljo od obale imeniten prostor za taborišče, in sicer pod senčnim drevjem. V nekaj urah so možje populili visoko travo, pri čemer so pobili veliko kačo. Nato so postavili šotore.
..Samuel Barker" in vlačilca so vsidrani. Albertovo jezero je tako plitvo, da ladje, ki segajo nad tri čevlje globoko, ne morejo voziti po njem.
Danes smo si pod vodstvom Mr. VVallerja uredili taborišče. V kuhinji baš pripravljajo zajtrk. Nekaj mož. utira pot do pristanišča, drugi pa si dajejo opravka v šotorih. Pod senčnim drevesom smo postavili vrsto zasilnih naslanjačev, v katere so se člani naše ekspedicije z zadovoljstvom zavalili. Gramofon je seveda že navit in svita ..Pogansko ljubezen”.
C lide deVinna pravkar razpenja med dvema visokima drevesoma anteno za svoj radio. Beli človek je prišel v Pa n vam ur...
Jutri se začne delo.
Paiiyuinur (Uganda), 27. maja
Danes smo napravili prve posnetke za ..Tfadcr Ilorn". /jutraj smo razbili steklenico šampanjca na kameri Clida deVinne, da svečano proslavimo začetek li Ima n ja.
Na razpolago imam slo juter tipične afriške krajine, popolnoma ravne in obrasle samo s slonovsko travo in papirusom. Dalje tri igralce za glavne vloge: !larryja Cafova. ki igra Tra-der-l loma, Duncana Rena Ida, ki igra vlogo malega Peruja. in Edvino Booth. ki igra belo boginjo Nino. Dalje mi je na razpolago mesto z domačini, kotna j dve milji od tod.
Imam Reda Goldna. najboljšega pomožnega režiserja, kar jili poznam v filmski industriji, in potem celo vrsto marljivih pomagačev, pred vsem C lida de Vin-no, šef - operaterja, in njegova pomočnika, ki jamčita za prvovrstno fotografiranje.
Mr. Barnes, eden izmed lovcev, me je seznanil s poglavarjem sosednega plemena, ki je svojim podanikom dovolil, da delajo za nas kot nosači, igralci, delavci in da nam pomagajo v vsem, dokler ostanemo v Panyamurju. Povedal sem to Mr. Morganu in mu obenem naročil, naj zgradi prodajalno in pet črnskih hišic — natanko po izvirniku. V dveh dneh morajo elektrotehniki v vsej okolici napeljati elektriko. tako da bomo prodajalno in hišice lahko oskrbeli z razsvetljavo. Rek vizi ter si je v tem priskrbel potrebne kostume, orožje in druge stvari, dalje dve živi opici, 55 let stare arabske puške itd.
Pomožni režiser je dobil nalog, da vsak večer z domačini poskusi prizore, ko opravijo svoje dnevno delo. Naposled sem še sam poučil glavne tri igralce zastran njihovih kostumov, mask itd.
Zato sem bil zelo zadovoljen. ko sem drugo jutro videl. da so vse moje zapovedi do pičice izvršene — navzlic vsem težkočam, indolenci domačinov, nezanesljivosti pomožnih delavcev in našemu neznanju črnskega jezika.
TRADER HORN PRIPOVEDUJE V MCMovem ATELIEJU O SVOJIM DOŽIVLJAJIH. S STROPA VISI MIKROFON
SRCE V OKOVIH
K o in a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika ,,Romana". Današnje nadaljevanje je d e s e-t o. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih devet nadaljevanj.
Drugi del IZKUŠN JAVKA
..Vzemita to s seboj," jima je rekla. »Utegnilo bi vama dobro služiti. Pred vsem orožje," je dodala.
Tako suho je rekla te besede in vendar sta oba prav dobro čutila, da se s težavo premaguje. Videla sta njen žalostni, obupani obraz, ki je govoril čisto druge besede kakor njene ustnice. Branka je zabolelo srce. Stopil je k njej in jo pobožal po roki.
..Nadja, ne bodite žalostni. Saj bo vse kmalu pri kraju. Vaši se vrnejo in potem bo vse dobro."
..Ne. ne." je odkimala. „Ne vrnejo se. Dobro vem. In vendar... vendar moram ostati tll.“
„Zakaj. Nadja?"
„Ne smem vaju ovirati pri begu. Še brez mene se bosta težko izkopala iz nevarnosti..."
Umolknila je in žalost ji je legla na obraz. Njena roka je nervoz'o mečkala robec. Pogled ji je počasi romal k oknu, odkoder se je videlo v daljavo po brezkrajni planoti in v gozd, ki je kakor velik črn madež vstajal iz snega. Vse je bilo zavito v tišino. Poveljnik je bil odpeljal vojake na vaje in grad je bil skoraj prazen.
Potem se je Nad j in pogled nenadoma zjasnil, kakor bi jo bila prevzela srečna misel. Bežen nasmešek je preletel njen obraz, toda izginil je prav tako, kakor je bil prišel.
Njene 'velike oči so se nenadoma uprle v Branka, da mu je kar čudno postalo pri srcu. lakih pogledov ni bil vajen. Preveč so ga spominjali... sam ni vedel česa.
..Kmalu pride večer." je rekla Nadja. ..Poglejte, kako pada počasi mrak na zemljo.' Kakor bi se plazil mimo nas in nas hotel skriti drugega pred drugim. In morda nas bo skril in ko bo dan. nas ne bo nik jer več... nikjer..."
Umolknila je. Branko jo je začudeno pogledal. Kaj pomenijo te besede, ki jim ni vedel zmisla?
In potem se mu je spet zazrla v obraz.
„Da, mrak. sam mrak... in ljudi loči... prijatelje loči. več kakor prijatelje: In v njem pozabijo na vse, tudi nase. Pa pride snet dan... drugi dan... tretji dan... in kakor bežne sence se spet najdejo in pozabijo. kaj je bilo. in spet žive drug ob drugem, drug za drugega..."
Kaj naj pomenijo te skrivnostne besede? Kdo naj jih razume? Branko si je zaman razbijal glavo. Stopil je k Nadji in jo prijel za roko. Č util je. kako je ta roka hladna, kakor bi bila mrtva. In ji je tiho rekel:
..Nadja, kaj ste hoteli reči s temi besedami?"
Stresla je z glavo, kakor bi se bila prebudila iz sanj, ih si potegnila z roko čez čelo:
„Kaj sem rekla?... Sama ne vem..."
..Nadja, kaj vam je?"
Grenko se je nasmehnila.
..Moj Bog. ko bi sama vedela! In to je že od takrat... Ne. ne, zakaj bi vama pravila. Ne bi mi verjela. Pako čudno je, tako strašno in vendar je resnično do slednje besede..."
Umolknila je. Dolgo je premišljala in se obotavljala. Potem jo nenadoma rekla:
..Vseeno vama povem, da im' ne bosta krivo sodila."
Sedla je na posteljo in začela tiho pripovedovati.
..Moj oče je bil visok uradnik na dvoru. Med carjeve zakupnike so ga šteli in to mu je nakopalo dosti zavidnežev in nasprotnikov, ki so ga očrnili pri carju. Prestavili so ga dali'«” v.Sibirijo. To je bilo tisto leto. ko si' je poročil...
Prav za prav sama ne veju. kdo je bil kriv. Oče mi ni nikdar hotel vsega povedati. Nerad je govoril.
Naselil se je z mojo materjo v majhnem gradiču, ki stoji še danes, če ga niso rdeči požgali in razbili. Ker je vedel. da iz Sibirije ne bo prišel tako hitro nazaj na dvor, ga je kupil. Tam sem prišla na svet. To je bilo pred devetnajstimi leti."
Umolknila je in se zamislila. kakor se ne bi mogla vsega spomniti. Šele čez neka j časa je nadaljevala:
...Mladosti se prav malo spominjam, samo to vem, da je bilo strašno dolgočasno, l ahko si mislite. Prave družbe nismo imeli in očeta je bolela ta nezaslužena kazen. l ih je postal in zmeraj je bil najrajši sam zase. Edina zabava mu je bil lov. Časih se cele dneve ni vrnil domov. Ko mi je bilo dvanajst let, me je vzel prvič s seboj. Streljati sem se že zgodaj navadila, saj pravijo, da se Sibirci prej na-uče ravnanja s puško kakor očenaša.
Ne vem. kako sva potem izgubila pravo pot in zašlu v gozdu'. Dva dni sva blodila tam. Šele proti večeru sva zagledala neko kočico. V njej je
bila samo stara ženska. Prijazno naju jc sprejela in nama dala jesli. Vendar sem že prvi trenutek začutila nekakšen strah, nekaj kakor gnus pred njo. Ne vem. kaj je bilo temu vzrok. Oče ji je povedal. kdo je. in takrat so se ji zasvetile oči. Čedalje bol j sem se je bala.
V izbi. ki je bila kuhinja in spalnica hkrati, je imela lo-liko navlake, da se menda se sama ni nič spoznala v njej. Okrog ogn ja je imela pristavljenih nešteto lončkov; oče ji' menil, da kuha domača zdravila. Povedal mi je tudi. da sva najbrž zašla k starki, o kateri pripovedujejo kmetje, da je čarovnica in st' je vsi boje. Sicer sem se njegovim besedam smejala, a vendar mi smeh ni prišel od srca.
Ko sem potem pogledala po kuhinji, sem opazila blizu ognjišča majhen zaboj, ki je bil prav čudno poslikan. Neko skrivnostno sikanje je prihajalo iz njega. Takrat nisem vedela, ka j je v n jem. zvedela in zavedla sem se šele takrat. ko bi bilo že skora j prepozno."
Spel ji je zastala beseda. Branko je čutil, da jo pripovedovanje muči. in že jo je hotel prositi, naj ne obuja teh žalostnih spominov, toda prav takrat je spet povzela:
..Gori čisto pod streho je bilo nekaj sena in tam nama je pripravila prenočišče. Pozna noč je že bila. ko sva legla k počitku. Čeprav sem bila utrujena, vendar nisem mogla zaspati. Nemirne slutnje so me mučile in mi niso dale spati. Šele čez dolgo sem zadremala.
V	nemirnih sanjah sem se premetavala po senu. Nenadoma pa mi je v spanju prišlo na uho tisto sikanje in čisto blizu je bilo. Napol sem spala napol bdela, in zdelo se mi je. da se skriva v temi nekaj strašnega, da me uklepa v svojo oblast in mi jemlje vso voljo. Dvoje majhnih, kakor igla ostrih oči se je upiralo
TVORNICA CIKORIJI
OKUSNA IN ZDRAVA
je
KOLINSKA KAVA!
vame, nekje daleč pa sem videla \ slabotni mesečini od sovraštva spačeni starkin obraz. Kriknila bi bila. pa nisem mogla, krč je stisnil moj jezik in moje telo. Niti rok nisem mogla premakniti, oa m si zakrila obraz pred poosebljeno grozo, ki je strmela vame.
In potem je prišlo spoznanje. Nenadoma sem se sponi-ni la. odkod je prišlo to sikanje, in čigavo je bilo. Tako blizu, da bi jo bila lahko z roko dosegla, je ležala pred menoj v svitek zvita velika kača. Njena glava se je vzpenjala in sikala proti meni.
Moj Bog. če pomislim na tisti trenutek!"
Drhtela je kakor trepetlika.
,.ln potem." je nadaljevala. „potem je krč nenadoma popustil. Planila sem pokonci in zbudila očeta. S kopitom puške je kači razbil glavo. Tedaj sem zagledala starkin obraz. Spačil se je. Takrat sem šele vse razumela. Ona je spustila kačo k nama. iz golega sovraštva... sama ne vem
do česa. In ko je videla, da se ji je namera izjalovila, se je splazila k vratom. Motela je zbežati.
Tudi oče je lo videl. In potem... O Bog!"
Nadja je bila bleda kakor zid. Težko je dihala in morala se je nasloniti na rob postelje. da ni omahnila.
  potem je... planil za
njo... in preden sem mogla zaklicati... je starki s puškinim kopitom razbil glavo..."
Moči so jo jele zapuščati. Branko jo je komaj prestregel. da ni padla.
..Strašno je bilo, strašno..." je zaječala. ..Kadar se spomnim lega dogodka, me obide groza... In od takrat mi je ostalo nekaj kakor..."
Krčevito se je oprijela Brankove rame:
„Ne vem. kako bi vam povedala. Kadar se zgodi kaj čudnega, nepričakovanega, vidim vnaprej... čisto razločno vidim v sanjah... in ko se zbudim. pozabim... In vselej sanjam bedeča..."
Bianko se je zgrozil.
..Nadja, molčite. prosim vas!"
„Ne, vse morate zvedeli. Vi ste prvi. ki je to čul. Prisegla sem očetu, da nikomur ne povem, dokler bo živ. Molčala sem. Molčala sem tudi potem, ko ga ni več bilo. Vi ste prvi..."
V	vročici je govorila te besede. da so kar bruhale iz nje. Potem pa je spet utihnila. Gledala je Branku v obraz in 011 je sedel zraven nje in sam ni vedel, kdaj je njegova roka začela božati njene lase. Smilila se mu je. /dela se 11111 je kakor otrok, ki si ne ve pomagati. Potem se je pomirila. Globoko se je oddahnila in nežna rdečica se ji je vrnila v obraz.
..Zdaj veste vse." je rekla. ..Dolga leta me je morilo. Nikomur nisem mogla odkriti. I11 kolikokrat bi se bila skoraj izdala !
Na j vam povem, ka j se je zgodilo pred nekaj meseci. Jezdila sem po grajski okolici.
Pozno zvečer je že bilo in morala bi se bila vrniti domov. Konj pod mano se je jel že sam obračati in siliti nazaj, toda nekaj mi je velelo, da moram tam ostali, da moram odjezditi nekam drugam, in sama nisem vedela, kam. kakor neka omotica me je obšla. Sama se nisem zavedla, kdaj sem pognala konja. Nenadoma sem se znašla daleč proč od doma. na samotni ravnini, blizu majhne hiše. Tedaj sem opazila, da se iz nje vali gost dim. Naglo sem odprla vrata in videla, da gori.
V	hiši so bili trije otroci. Najstarejši je imel komaj štiri leta. V zadnjem trenutku sem jih rešila, da niso zgoreli. Če mr ne bi bila takrat vodila tajna sila, ki ji ne vem vzroka in postanka, bi bili zgoreli...
Pred leti sem v Petrogradu vprašala znanega okultista, kaj naj to pomeni. Rekel mi je, da je to moč svete kače, ki preide na človeka, ki ga kača ni mogla ubiti... Sam Bog ve, ali je na lem kaj resnice..."
Branko jo je z grozo poslušal in ni rekel besedice. Kaj naj ji vendar reče v tolažbo. ko bi bila vsaka beseda udarec po vodi! Nikdar ni čul
o	takih skrivnostih, nikdar ni verjel vanje, in zdaj naj 011 uči in tolaži njo. ki je vse to doživela!
Potem se je spomnil njenih besed, ki jih je podzavestno izrekla, preden je povedala svojo zgodbo. In še bolj nerazumljive so 11111 postale, še bolj skrivnostne. I.e kaj naj pomenijo? Kaj?
Dva 11 a j s t o poglavje BRK/ SLEDU
Počasi, da sami niso vede-
li	kdaj, je padel mrak na zemljo. V sobi je postalo temno. Nadja je še zmeraj sedela na postelji in molčala. Branko je slonel ob oknu in gledal na poljano, ki je bila že vsa v temi, Janez pa je stal ob vratih in pazil. Vedel je, da je mladi poveljnik v gradu in da bi vsak trenutek utegnil
stopiti v sobo in jih presenetili.
I11 potem sta spel začula n jen v roči glas:
..Bog ve, kaj bo jutri? Morda bosta še tu, morda že daleč, daleč, in bosta pozabila name..."
„Ne bova pozabila," je nemirno rekel Janez. „Ne, ne..."
Sam se je prestrašil lastnega glasu. Preveč je povedal. V temi je videl, kako je Nadja nenadoma dvignila glavo in pogledala proti njemu.
„Nadja, za vas se bojim," je rekel Branko.
..Ni se vam treba bati," se je žalostno nasmehnila. »Pazila bom. I11 ko kozaki odidejo, se ne bo nihče menil zame."
Branko ji ni mogel oporekati. Videl je, da je trdno odločena ostati tu v tem nevarnem gnezdu in da je vsaka beseda zaman. Stopil je k njej in se naslonil na posteljo.
..Da, morda že nocoj," je rekel tiho. ..Morda že nocoj. Bog ve, kaj naju čaka jutri, ali bova še učakala zoro. Če naju opazijo. Če naju zaslc-de... Ne bo z rožicama posuta najina pot."
»Pogumna sta in pogumnim pripada svet," se je takrat nasmehnila. Njen glas je bil nekam trd in prisiljen, in Branko je čutil, da ni mislila izgovoriti teh besed, da so ji kakor nehote prišle na jezik. Potem je stresla z glavo. »Rešila se bosta, dobro vem..."
Omahnila je na posteljo. Branko je priskočil in jo dvignil.
»Kaj vam je. Nadja?"
VSAK KAS H »IMfOVOII
Na vprašanja na 270. strani
I.	tl milijonov (po štetju I. januarja 1971).
J. kodna j.
'■>. Berlin (za 100 km- več kakor New York).
-I. Z desno.
5.	V angleščini: 1 (izg.: aj).
O.	91-5 cm.
7. Andorra.
Dolgo mu ni odgovorila. Strmela je vanj kakor v iu jca, ki ga še nikdar ni videla. Kotom se je počasi zdramila.
»Kaj je bilo? Ali sem spel san ja la?"
Branko ji ni odgovoril. Vstala je in jela hoditi po sobi. Branko jo je začudeno opazoval. Potem je stopil k Janezu in mu jel nekaj pri-|)ovcdovaii. Tako sta bila zatopljena v svoj pogovor, da niti opazila nista, da je med tem Nadja odšla po skrivnem izhodu iz sobe.
Opazila sta to šele takrat, ko je Janez nenadoma začul korake na stopnicah — korake, ki jih je tako dobro poznal. Naglo se je ozrl po sobi iu videl, da Nadje ni več.
Trenutek nato je vstopil mladi kozaški poveljnik.
»Nocoj o polnoči čakajta v sobi. Moj sluga vaju pride iskat. Jaz vaju bom čakal na križpotju za gradom. Voz je v gozdu. .1 j rane in orožja si preskrbita sama. Tudi toplih odej in obleke. Zunaj bo mraz."
Molče sta prikimala. Njegove besede so bile tako nepričakovane, tako naravnost izgovorjene, da niso dopuščale nikakega dvoma. Niti zahvalili se mu nista utegnila.
»Kar vzameta s seboj, si poišči ta v gradu. Vse vama je na razpolago. Pazita, le, da ne napravita preveč hrupa. Ne bi hotel, da bi moji vojaki v ajin beg opazili.”
»Pazila bova."
»Torej o polnoči!" je rekel še enkrat. Potem se je obrnil in naglo odšel.
Janez in Branko sta bila še zmeraj tako presenečena, da nista prišla do besede. Nemo sta strmela v vrata, do-kle r niso njegovi koraki utihnili.
Nato sla se zamišljeno obrnila. Na. postelji so ležale stvari, ki jih je pustila Nadja v sobi. Vse je bilo tam. kar sta potrebovala za beg.
»Na vse je mislila." se je trpko nasmehnil Janez. »Res,
prav na vse. še taja ni pozabila."
„Kjc je zdaj'" je nenadoma vprašal Branko.
..Doli v svojem skrivališču,” je odvrnij Janez. „Ali 1111 j j° grem iskal?"
..Da. pojdi/' mu je velel poročnik. »Zahvaliti se ji moram za vse, kar mi je dobrega storila. Bog ve, ali hi zdaj že stal na nogah, če ne l)i bilo nje. Pravi angel je. Da, pojdi jo iskal."
Janez je bil že pri oknn in v temi iskal vzmet, ki je odpirala vhod pri oknu. Potem je Branko cul, kako so se skrivna vrata za njim zaprla. Sedel je na posteljo in čakal.
Neki nemir je bil v njegovem srcu. Čutil ga je, a vendar si ga ni znal razlagati. Kaj naj pomeni? Ali so morda zle slutnje, ki se utegnejo uresničiti, ali je samo izmučenost in napetost živcev? Nemo je strmel v temo in čakal. čakal...
Potem je začul, da se je tajni izhod sijet odprl. Napel je oči in videl, kako se je razmaknil zastor. Izza njega .je rtiopil Janez. Počasi je šel proti postelji. Bil je sam.
Nje ni bilo...
„Kje je Nadja?" je skočil pokonci in prijel Janeza za rame.
Sluga je samo pobesil glavo.
„Ni je... izginila jc...“
I	r i n a j s t o p o g I a v j e BEG
Leno kakor še nikdar so tekle ure tisto noč. Branko se je nemirno premetaval po postelji in čakal, čakal... Neka boj azen za Nadjo mu je razjedala dušo. Tudi Janezu. Prepričan je bil. da je nikdar več ne vidi, in šele zdaj je občutil, kaj mu je bila, kaj je z njo izgubil. Kakor hi mu bil nekdo iztrgal srce... Takrat se je šele zavedel, kako sama bosta poslej z Brankom. Štirikrat je šel skozi tajni izhod v podzemlje. Štirikrat se je vrnil in vselej bolj bled in
„R O M A N“ STANE
I iiicscc 8 Din, Va leta 20 Din, Vi lota 10 Din, vse leto SO Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Za inozemstvo, na leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji II Helg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta. Franciji SO frankov, Holandiji S goldinarjev, Italiji 10 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. — Za ostalo inozemstvo na leto 120 Din v valuti dotlčne države, pol leta pa 60 Din. — Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer
Romana" nimajo, zahtevajte, naj ga naročc. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka SO stotink. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite
znamko. — Oglasi po tarifi.
nesrečen je bil njegov obraz. Kakor bi se bila vdrla v lla: Nadje ni bilo nikjer, nikjer ni bilo sledu za njo...
Kakor izgubljen je hodil po sobi. Potem se je spomnil, da se mora pripraviti za beg. Zbral je še nekaj reči, ki bi jima utegnile služiti. Ko je imel vse skupaj, je jel zavijati in povezovati v dva velika svežnja. Podzavestno je to delal. Vse v temi. Zdelo se mu je, da zdaj ne bi mogel prenesti luči.
Branko, ki je že davno slutil, da z Janezom ni vse v redu. je šele zdaj odkril, kaj ga je težilo. Smilil se mu je fant. in hotel bi ga tolažiti, toda prav takrat se je v njegovi duši spet zbudila bol, ki ni bila nič lažja od njegove. Zbudil se je spet spomin na Zoro. Sirota, kaj zdaj dela? Kako mora obupovati, ko nič ne čuje o njem... Kaj bo rekla. ko izve, da je izginil, da je morda mrtev? In otrok, ki ga nosi pod srcem: kaj bo z njim? Kaj bo z njim. če se ne bo mogel vrniti domov, če se beg izjalovi? šele zdaj se je zavedel, kako velik je bil njegov greh takrat, preden je odšel na fronto. Kdo mu ga odpusti! Samemu sebi ga ni mogel nikdar.
Pol življenja bi bil dal. če bi se mogel vrniti nazaj v čas. ko je bilo še vse drugače, ko se še ni zgodilo ono. kar bo morda zdaj postalo zanjo usodno. In takrat, ko je ho-
tel iti k njej in popraviti, kar je zagrešil, ko je hotel rešiti njeno in svojo čast, so mu preprečili. In kdo mu je preprečit? Stotnik Kregar, da 011, iz zgolj nevoščljivosti in ljubosumnosti.
In potem je prišel tisti boj na življenje in smrt, tisti poraz, kjer je padla večina njegovih vojakov, kjer so najboljši obležali. In kdo je bil kriv?
Stotnik Kregar.
Mrzla polt ga je oblila, ko je na lo pomislil. Da, stotnik Kregar, on je bil vsemu kriv. Prepozno je prišel, šele takrat, ko je bilo že vse izgubljeno.
Spomnil se je, kaj mu je Janez pripovedoval. Da je ležal ranjen. In rešiti ga je hotel, odnesti v zaledje. In kdo je to preprečil?
Stotnik Kregar.
Čedalje jasneje je stala pred njim slika poveljnika Kregarja. Čedalje bolj je videl, kako so vsi ti dogodki med seboj v zvezi, kako se prepletajo in družijo v enega. Strah ga je postalo. Ali je res vse to storil Kregar zato, da...?
Bal se je izpeljati te misli in jih izpremeniti v neomajno resnico, ki se mu je vsiljevala. Bal se je in vendar je dobro vedel...
In tedaj ga je prevzela misetl:
,-Kaj je bilo potem?"
Kakor tema brez luči je ležal pred njim čas od tistega trenutka, ko se je od krogle in sablje zadet zgrudil na tla. še to, kar 11111 je Janez povedal, te teme ni moglo razjasniti. Spomnil se je šele trenutka. ko se je drugič zbudil iz nezavesti. Takrat je nekaj iskal. Da. njeno pismo in njeno sliko... Ni je bilo... Tudi to je Kregar vzel s seboj!
Brezplačno in neobvezno
Inliko dol)i vsak Vaš prijatelj in znanec
I številko „Roinana“
im ogled, če pošljete naši upravi njegovo ime in naslov.
Poljub v hlevu
I lunioreska N a p i s a 1 a A n 11 e 111 a v i e A 11 n a 11 „Tako, zdaj pa poglej, Mi
Itd! Gotova sva! Ti je všeč'" je vprašal slikar čopič svoj potrpežljivi model, pastirja iVliho. Pomolil mu je skico, ki jo je bil pravkar dogotovil in katere izvirnik je bil prav zares naš Miha. Pravi otrok prirode. zal dečko s temnimi kodri. iz. čigar zagorelega obraza so veselo gledale v svet črne oči: k temu še bleščeči Peli zobje in dvoje svežih rdečih ustnic — Čopič si ni slabo izbral modela.
Miha je pobožno pogledal svojo sliko.
..Semle poglej." Slikar mu je pomolil žepno zrcalce. Miha se je zadovoljno namuznil.
..Dobro se je nare dila," je rekel.
šla sta z vrta. kjer se je umetnina rodila: Miha je stopil v hlev. slikar pa v hišo. da odloži svoje orodje.
Pristopil je zavaljeni krčmar in z resnim obrazom pokazal na stezo, ki je držala h gostilni. ..Tujci gredo!" je rekel z zadovoljnim nasmeškom.
..Prava reč!" je odvrnil Čopič. ...Nisem prišel sem. da bi sklepal znanstva."
Hotelo se mu je samote, in zato se je umaknil novim gostom. šel v hlev in splezal na senik, kjer se je široko zleknil v denteče seno. O, kako mu je to dobro delo! kmalu je zadremal.
Tako je ležal morda pol ure. ko so mu udarili na uho človeški glasovi in ga poklicali nazaj v resničnost. E11 glas je bil Mihov, drugi... Resnično. to je bil srebrno čist gjas mlade, brez dvoma tudi zelo lepe dame. ki se je spustila z Miho v poučen razgovor o njegovih kravah, čopič je postal prav radoveden. Oprezno se je splazil na rob senika in pogledal dol v hlev. Slutnja ga ni varala, lam je res stala dražestna mlada dama v lepo se ji prilegajoči po-
potni obleki, in zraven nje Miha, ki se mu je videlo, da je v zadregi.
..kako ti je ime?" je vprašala lepa neznanka.
Fant je krčevito popraskal hrbet črne krave. „Miha," je rekel nato in zardel do ušes.
..Lepo ime," je dobrohotno rekla gospodična. ..in koliko imaš let?"
..Osemnajst." je odvrnil in jel še vneteje praskati kravo.
..Zal fant si. Miha," je nenadoma rekla gospodična.
Čopiča je v njegovem skrivališču zdajci obšla jeza na njegov model.
Dama pa je nadaljevala: ..Veš. naši polizani mestni gospodje so ligo vredni! Tebi. Miha. bi pa še poljubček dala. Ali ga hočeš?"
Miha je bil rdeč kakor puran: nehote je sunkoma potegnil črno kravo za rep, da je nejevoljno zamakala.
„Sem!" je ukazala gospodična. ..Roke na hrbet! Zapri oči!"
Kakor bi bil izgubil vso voljo, je fant ubogal in v prihodnjem trenutku je dobil cmok na lica. Takoj nato je neznanka po bliskovo izginila.
Tako nepričakovano odlikovani Miha je za trenutek obstal kakor pribit. Potem pa je svoje navdušenje spustil v vrisk, ki je bil tako divji, da so vse krave preplašeno zabuljile vanj.
Prisluškovalec na seniku je čudno naglo stopil skozi hlev. ne da bi ga bil srečni Miha opazil, in stopiI na vrt. Tam so novo došli tujci po domače posedli za mizo. bila sta dva starejša gospoda z ženama in — dama iz hleva, ki se ji pravkaršnja pustolovščina ni prav nič poznala.
..Kako nedolžno se dela," je zamrmral Čopič nekam jezno pred se. „Le počaj!" Z vljudnim pozdravom je stopil k tujcem, se predstavil in ko
so ga prijazno naprosili, naj se jim pridruži, prisedel, kai mu je bilo prav ljubo. V letovišču se ljudje kaj hitro seznanijo in tako ni minulo dolgo. da je bil naš slikar v živahnem razgovoru s tujci. Z velikim zadovoljstvom je sam pri sebi ugotovil, da ga mlada dama prav rada posluša; toda dogodka v hlevu kar ni mogel pozabiti. To ji mora povrniti!
..Ne morete si misliti," je rekel. ..kako čudovito deluje planinska priroda na človeka. Vse razlike stanov izginejo pod njenim vplivom: mestne manire človek kar odloži in občevanje med meščani in vaščani obeh spolov postane neprisiljeno. Prav srčkano zgodbico sem nedavno doživel."
I11 ji je podrobno popisal dogodek, ki mu je bil priča v hlevu ,Pri vinski trti'. Kar koj se je videlo, da je postala'mlada gospodična nekam nemirna. 111 ko ji je Čopič nazorno predočil prizorček s poljubom. je brez vzroka in s pomenljivo naglico vstala.
..No. no!" je vzkliknil oče. vesel, rejen gospod. „Kum pa. Hermina? Zdaj postaja šele zanimivo!"
..Seveda, papa! Toda poglej tole rožo." Globoko in zaverovano se je sklonila k čislo navadnemu regratu, kakor bi bila odkrila, najčudovitejšo rožo sveta, čopič se ni mogel premagati in jo je ošinil s škodoželjnim pogledom. »Dovolj ima!" si je rekel zmagoslavno.
Nekaj časa so se še pomenkovali. potem pa so šli vsi skupaj na izprenod skozi malo vasico, kjer sta čopič iti Hermina slučajno ostala precejšen kos poti za drugimi.
..Prav za prav bi morala biti jezna na vas." je rekla deklica in mu smeje se zažu-gula. ..Ni bilo lepo. da ste me spravili v tako zadrego!"
Čopič je hlinil najgloblji kes.
..Prav imate. I11 zdaj ne vem. kako naj to popravim."
..Tega ni moči popraviti."
..O. pač."
Odhitel je v gostilno ili se kmalu vrnil z Mihovo sliko. ,.AIi bi jo obdržali za s po-
ni i »i 'r
zardela do
Varijeie
je
I lennina vratu.
,,Izvrstno!" je zamrmrala. ..Kakor bi živ stal pred menoj!*' Obrnila se je k slikarju. ..Pravi umetnik ste, gospod (opic. S hvaležnostjo vzamem ta dar. če me ne bo zmeraj spomin jal — na mojo prenagljenost."
..la mala prenagljenost, draga gospodična, samo dokazuje. da leče v vaših žilah umetniška kri. Kdo ve, ali ne bi s kako srčkano planšarieo drugače napravil."
..Zelo ste prizanesljivi. I Iva-la vam!" je rekla in potem odhitela v hišo. kamor so se v tem njeni ljudje že vrnili.
čopič pa je zamišljeno krenil proti hribom.
Ko se je vrnil, je dobil vso družbo pri vinu in je prise-del. V pozni večerni uri so se ločili. Z velikim veseljem je občutil čopič, da je Hermina njegov stisk roke odvrnila. Skrivaj, da ga drugi niso videli. je dvignil njeno roko ljubeče k svojim ustom, kar mu je brez odpora pustila.
Drugo jutro sta se dobila na vrtu in dosti sta si imela povedati...
*
Mlada zakonca Čopič in njegova žena sta še uživala medene tedne, ko ju je nenadoma obiskal tast. Začudenih je pogledal sliko mladega fanta, ki je visela nad njuno posteljo.
„To je pa Miha od .Vinske trte'! Kako pride sem?"
Hermina je zardela, njen mož pti se je zasmejal.
„Veš, očka, v tegale sva bila nekoč oba zaljubljena — kaj, srček ?“
Naglo je odskočil, zakaj Hermina je zamahnila proti njemu. Ko so sedeli vsi trije za mizo. pa je čopič trčil s svojo ženo in zašepetal:
„Na zdravje najinega neprostovoljnega ženitnega posredovalca — naj živi Milm!"
N a pisal Aleksander C a s t e (Gl. ..Romun** št. 15.—17.)
In zda j je začela Saita stopati. počasi, obotavljaje se, kakor da njen duh nekaj čaka. Potlej je vzela z mize knjigo, jo položila na mizico v kotu. stopila nazaj, se spet \ • nila k mizi. vzela knjigo in jo dela pod Sonarjev naslanjač.
Novinarji so zaploskali.
Njen sen je šel dal je. Vzela je zdaj najmanjšo od tr*'li dolgih igel in se zbodla v levo laket. Ni se pokazala kri.
Senar je sedel sključen \ naslanjaču. Obraz se mu je spačil v naporu volje. S strašno silo je vodil deklico korak za korakom.
Zdaj je prišlo tisto z noži. Senar je zaprl oči. Na parketu je bilo mrtvo kakor v grobu. Zdaj se je zaletela, skočila zleknjeno kakor palica skozi obroč, mimo ko britev ostrili bodal.
Vihar je vstal v dvorani, kakor ogenj je šinilo navdušenje v množico.
Senar je spet odprl oči. Zastrmel so je v dvorano kakor v teman prepad.
Zdaj je prišla minuta, ki se mu je vselej zdela kakor cela ura: takrat ko sta on in množica pred njim sedela v pričakovanju in grozi brez diha. stisnjena v dve gube.
Saita je že plezala po palici. T rs je zapraskctal. Zdaj
Poloitica pozvanja k pomladi
je bila na vrhu, z roko je prijela za obroč in se vzravnala. Stala je prosto ko kip. S sanjavim občutkom varnosti mesečnice.
V dvorani se ni čul niti dih.
Toda novinarji so bili napisali še več. Saita je do polovice splezala nazaj, splezala spet na vrh in negibno obstala.
Zdajci je Senar široko odprl oči. V parketu, ravno pred njim. je bil vstal neki gospod. Iztegnil je roke v zrak. kakor da jo hoče prestreči. Kakor v strahu, da nebesom in zemlji ne bi bilo več mogoče, da jo še dalje vzdrže v tej vratolomni višini.
Sena rja je izpreletelo: „l.'o je on!" in tisti trenutek ga je volja zapustila. Odprl je usta, kakor da hoče zakričati. Čakal je na padec... ena... dve... tri sekunde. Toda Saita je stala mirno kakor poprej.
„Še neka druga sila je, ki jo drži." ga je z grozo obšlo. Sklonil se je naprej, roke so se mu zasekale v kolena. Bilo mu je, kakor da mora zblazneti od onemoglosti.
Občinstvo je drgetalo, kakor da ne more več zadrževati diha.
Senar je drevenel v svojem strahu. „M o r a dol... na glavo... n a gl a v o..." ga je iz-preleitelo.
In zdaj je začul tresk, kakor če streš oreh.
Krik je vstal iz teme k njemu, kakor tuljenje bičane, mučene živali.
Senar je planil pokoncu. Saita je ležala na tleh z zdrobljeno glavo. Kri ji je tekla iz možganov. Pokleknil je k njej. vzdignil roke, kakor da jo hoče braniti, in njegov rjavi. nagubani, stari obraz se je razjokal. In solze so mu vse huje lile po licih... Ni bilo človeka med Jisoči. ki ne bi bil verjel njegovi bolesti. Nihče ni slutil, da se je zgodil umor.
vršenosti v igri Če pride kduj te ra igralka kot ho", jo občinstvi kritično, kakor
Ureja Boris Rihteršič
Greta Garbo je samo ena
Napisal Tošo Dabac, šef Metro-GoldwynoveKa prcsbiroja v Zagrebu
ljena. rlokler ni svet priznal, da jr največja filmska igralka in jo je začel oboževati kot naj lepšo žensko sveta.
Kako je inogla Greta Garbo to doseči? Samo s svojim strogo umetniškim delom, s svojo lepoto ii. svojimi filmi. In še z nečim! S svojo izredno družestjo, s svojo otme-no pojavo, ki je ostala vselej ot-inena, kakršnokoli vlogo je igrala, l ilmsko občinstvo je dostikrat nehvaležno. Toda pri Greti ni bilo. Isto občinstvo, ki časih za malo časa nusede raznim Mufom in verjame, da je tu ali ona „zvczda“, ki so jo lansirali z vzorno reklamo, res zvezda, je uvidelo, da je Greta Garbo prava umetnica, lina tistih, ki se ne pojavljujo tako pogosto in ki žive samo za resno umetnost.
Občinstvo je bilo v tem primeru res hvaležno. Obožuje svojo miljen-ko in kar je še važnejše, spoštuje jo in ceni. In če bi morda kduj prišel članek o škandalu, v katerega hi bila vpletena božanska Greta, nihče ne bi verjel. Zakaj ne? Ker pojma škandal ni mogoče spojiti z otmeno in zmeraj cleguntno pojavo slavne Švedinje, zato ker je Gre-
ta Garbo navzlic svojim vlogam zapeljivk \ očeh občinstva vselej dama — taka dama, kakršna je v življenju in kakor jo slikajo vsi oni, ki so imeli priliko z njo govoriti.
Kur je danes Greta Garbo, najbrž ne bo nikdar več katera druga igralka. Zato ni čudo, da njeno ime dostikrat uporabljajo kot reklamo za nekatere druge igralke, bolj ali manj talentirane. Toda take igralke vse napačno računajo. Ime Grete Garbo vsebuje pojem dovršenosti v igri in ženski lepoti. Če pride kdaj med občinstvo ka-druga ..Greta Gar-
  j — ..........-vo gleda mnogo bolj
kritično, kakor bi jo gledalo sicer, če bi se predstavila malo skromneje. Skromnost je čednost, ki jo prizna tudi filmsko občinstvo, in ravno nepoznavanje tega dejstva je uničilo že mnogo velikih talentov. In še nekaj: v očeh občinstva Grela Garbo nima naslednice in nobena ..naslednica", nobena „konkn-rentka" ne more doseči originala. Izgubi se v posnemanju in njene kreacije ne morejo dobiti večje umetniške vrednosti. Igra Grete
JOHN G1LBERT, NAJBOI.J ZNANI PARTNER ('.RETE GARBO (METRO-GOLDWYN-MAYER)
Boj v filmskem svetu je hud, zelo iiud, mnogo hujši, kakor si mislijo gledalci filmov. Dosti je ljudi, ki bi si želeli filmske slave in bi žrtvovali vse, samo da bi lahko čitali svoje ime z velikimi črkami na filmskem platnu. Zato je brez dvoma dokaz talenta in sreče, če se komu posreči dvigniti sc v prve vrste iz ogromne množice lepih deklet in moških, ki dneve in mesece čukajo na svojo srečo.
Talent in sreča. Da, oboje je potrebno, toda na vsak način je talent važnejši. Dostikrat se čuje, da je ta ali ona igralka postala zvezda po protekciji, toda to nikdar ni res. Iležiser in direktorji lahko dajo lepi igralki vlogo, lahko narede še več zanjo, luhko jo oblečejo v nuj-lepše obleke in ji dajo najboljše operaterje, sploh vse najboljše. Toda v tem še ni jamstvo za uspeh. Vsak obraz se mora predstaviti očesu, ki je ostrejše od očesa objektiva, očesu, ki nič ne prezre in nič ne odpusti — in to je oko občinstva. Če tak režiserjev ali ravnateljev miljenec občinstvu ne ugaja na prvi pogled, če si ne osvoji simpatij prvi mah, je vse zaman. Tepe obleke, dober operater, denar, trud — vse je bilo brez haska.
Zato se moremo le čuditi onim filmskim umetnikom, ki so danes na vrhuncu slave in jih prav tako obožuje občinstvo pri nas v Jugoslaviji kakor v Ameriki in vseh drugih delih sveta. Danes imamo v filmski umetnosti samo dve taki
—	Greto Garbo in Charlieja Ta umetnika sta enako po vsem svetu, ne gle-na to, kakšen jezik kje govore, zanimivo je, da sta oba dosegla svojo slavo s svojim umetniškim delom in z ničimer drugim.
Vzemimo n. pr. Greto Garbo. Kot mlado dekle jo prišla iz daljne Švedske v Ameriko, malone popolnoma neznana in skromna. Prišel je njen prvi film in uspeh je bil velik. Greta Garbo se je predstavila občinstvu na način, ki jo vreden umetnice — z velikim filmskim ustvarjanjem, ki je milijonom dal umetniški užitek, ne pa s kakim škandalom ali tožbo za ločitev zakona. Prišel je tudi drugi film — uspeh je bil še večji. In tako je
Erihajal film za filmom, Greta Gur-
o	je postajala vse bolj priljub-
Garbo se razlikuje od igre vseh drugih igralk, njene vloge so take, da ne more imeti naslednice, niti konkurentke. Mnogo je igralk, toda Greta Garbo je samo ena.
On in njegova sestra
Any ima dva idealu. Eden je igranje na odt-u, drugi pa Julian Holt, lepi gledališki ravnatelj. Toda Any je samo sobarica muhaste gledališke igralke Sabine Velden.
Nekoč pa ji le pomaga slučaj...
Sabina Velden se je namreč sprla z ravnateljem in noče nastopiti v novi reviji. Ravnatelj obupuje. Preinijera se bliža, namestnice pa nikjer. Tedaj se vplete v igro Anvn brat pismonoša Spat/.. Pride k ravnatelju, odstrani vse tekmice in priporoči ravnatelju svojo sestro, ki je tudi brez službe. Ravnatelj pristane, a samo pod pogojem, da se ne bo protivi! anonimni avtor revije. Zdaj gresta na lov za njim in ga po mnogih zapletkili odkrijeta v osebi poštnega ministra, ki se prav nič ne upira. Ko Veldenova zve, kdo je avtor levije, se premisli in se nenadoma spomni, da br> ona igrala. Njen prijatelj llaynan, ki je zaradi nje finansiral gledališče, zacrozi, da no bo več dal denarja. Toda Anv zmaga.
Na dan premijcre nastopijo nove težkoče. Osobie zahteva plačo, denarja pa ni. Blagajna je zaradi
slabega obiska skoraj prazna. Spet pomaga Spatz. Kmalu vstopnic ni več. igralci, ki slutijo denar, nastopijo. Zve se pa, da so bile vstopnice zastonj razdeljene. Štrujk. Vsi od slug pa do godbenikov in igralcev gredo domov. Ravnateljeve prošnje ne pomagajo. Osobje hoče imeti denar. Spet reši Spatz položaj. Pokliče vse pismonoše in zastopa z njimi orkester in ostalo osobje tako spretno, da doživi predstava čudovit uspeli. Any se proslavi in dobi ravnatelja, poštni minister pa nagradi njenega brata.
Olga Čehova v Ameriki
Minulo zimo se je mudila v Ameriki priljubljena filmska igralka Olga Čehova, ki je angažirana za glavno vlogo v Universalovem govorečem filmu ..Ljubezen na ukaz“. Ko se je vrnila, je povedala tole:
„Prvo v Ameriki je bilo fotografiranje. Fotografirali so me na vse mogoče načine in še preden sem iz Nevvvorka prišla v Universul Citv, sem videla več kakor SO slik, ki so jih prinesli razni listi.
In pri povratku so mi napisali kopico kilometrskih člankov, tako donečih, kakor so svoj čas pisali o Amanullahu. Tako delajo z vsakim igralcem. Tako zahteva občinstvo.
Moj vtis? Amerika je pesem! Prav nič se ne zlažem, če rečem, da
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
„On in njegova sestra'4
duhovita komedija z Any Ondro in Vlasto Burianom, znanim iz ..Lažnega feldmaršala".
„No, no, Naneta“
filmska opereta 7. revijami v naravnih barvali
sem odprla usta od samega presenečenja. Ne promet, ne ogromne zgradbe, ne veličastnost vsega, ampak način, kako teče tam delo. Ljudje samo drve, in človeku se zazdi, kakor bi imel vsak izmed njih vsaj toliko dela in bil tuko imenitna osebnost kakor predsednik Združenih držav. Po drugi strani pa so ljudje prijazni — kakor velika družina, ki si med seboj pomaga, ki ne pozna zavisti in spletk. Če ima človek uspeh, se vsak veseli z njim, če ga nima, ga tolažijo. Vsak stoji na mestu, ki mu je predpisano, in ga uporabljajo po njegovem znanju, ne pa po protekciji.
laka je filmska Amerika, strašno delavna, izredno prijazna in ljubezniva, zelo skromna in prikrita in grozno vroča. O, kako je v Kaliforniji vroče! Tako vroče, da sem se ob povratku kar oddahnila.
MAK1.KNA DIETRICH (KOTO PANAMOUNT)
filmska vprašanja na zadnji strani lista
Marlena Dietrich in njen ,,Maroko"
Marlena Dietrich je prav za prav zelo malo časa v Ameriki in se malone vsak drugi mesec za nekaj dni vrne domov. Vendar je napravila v tem času več filmov, med katerimi je najbolj znan ,.Maroko", ki ga bomo, upajmo, tudi pri nas kmalu videli.
Dejanje tega filma se odigrava v tujski legiji v Maroku. Marlena Dietrich igra vlogo izgubljenke, ki se mora prodajati, da se preživi, a vendar ljubi samo enega. I11 prav zato, ker ga ljubi, 111 n pokaže pot od sebe.
V	tem filmu je drugačna kakor je bila v „Si-njem angelu", kjer ji je bil dostojen partner sloviti Nemec Einil Jannings, ki se je pravkar vrnil iz dežele dolarjev. I11 boljša je, dosti boljša!
Tudi njen drugi film, ki nosi naslov ..Onečašče-na“ bo kmalu v Evropi. Morda tudi pri nas. Pravijo, da je ta še boljši. Prav radovedni smo, ali ni vse reklama.
Pri ..Maroku" ni bila, upamo, da tudi tu ni.
Karijera Marlene Dietrich je ena najlepših, kur jih poznamo v zgodovini filma. Prišla je tako nenadoma in tako hitro kakor se malokdaj zgodi ali pa nikoli.
Kot neznatna igralka je prišla v Ameriko in jo v enem mahu zajela.
Greta Garbo je imela režiserja Stillerja, ona pa Sternberga. ki ga štejejo med najboljše in uvršča jo tja kakor Lubitscha. In kaj je v njeni igri, ki tako privlačuje? Skrajni realizem, ki je tako popoln, da se človek niti ne zave. da gleda samo slike, kos fotografiranega življenja. Ljudje imajo tudi realizem radi in časih celo rajši kakor sentiment.
huhm
Grešnik
Novaku gre slabo. Vsa v skrbeli sloji žena ob postelji.
..Oskar, \ tej resni uri odkrij svojo dušo. Povej mi odkrito: kolikokrat si me varal?"
..Nikoli te nisem prevaral, dušica."
„ln vendar si me varal."
..Dušica, čuj: za vsako preloniitcv zakonske zvestobe naj sc trikrat v grobu obrnem. Ali si zdaj zadovoljna?"
„Da.“
Novak je odšel v večna lovišču. In po štirih tednih iuu sledi žena.
Ko pride do nebeških vrat, ji Peter odpre. Med njima.pride do tegale pogovora:
..Oprostite, k svojemu možu bi šla rada."
..K možu? Kako pa se piše?"
„Nu, Oskar Novak."
..Oh, ko bi vedeli koliko je teh Oskarjev Novakov. Ali ima kake posebne znake?"
„Ne."
..Ali je pred smrtjo ali v življenju rekel kaj značilnega?"
..Kaj značilnega? Da. Preden je umrl, mi je rekel, da se bo za vsak zakonolom trikrat v grobu obrnil."
„A, ta je! Tjale poglejte... Tega cigana imamo za ventilator!"
Papirnat prtič
Moric Goldfinger je dobil obisk. Prišel je njegov stric z dežele. Ko sedi' za mizo, opazi zraven krožnika papirnat prtič. Zvito se nasmehne in reče:
„Glej ga no, na vse pa misliš!"
Pohujšljivo
Za rojstni dan gospe verižnicc so poklicali znanega pianista, ki je zaigral nekaj prav lepih reči z velikim uspehom. Ko je odigral dva komada, ga vpraša eden izmed gostov :
„Kaj pa ste zdaj igrali?"
..Najprej setu igral .Pesem ob zibelki*, potem pa Griegovo .Poročno koračnico*."
Tedaj se razburi gospa voriž-nicu:
..Gospod, pozabljate, da ste v pošteni hiši. Drugič izvolite najprej igrati poročno koračnico in potem šele pesem ob zibelki."
Sreča
..Nimam sreče pri ženskah."
..Potem imaš pa res srečo."
Oprezno
l.emež se mora zagovarjati zaradi razžaljenja časti.
..Ali poznate zasebnega tožitelja
11.?“ ga vpraša sodnik.
l.emež se nasmehne.
„Kaj ga ne bi poznal! Suj že dvajset let večer za Večerom z njim tarokiram!"
..Dobro. On vam torej očitu, da ste rekli, da je tepec. Ali je to res?"
..Res. Rekel pa nisem!"
Preveč jih je
Nekateri Španci imajo neskončno dolga imenu.
Vozi se neki Španec z avtom po L v ropi.
Pred Parizom se zaleti v drevo.
Gre peš do prve vasi.
Ponoči.
Zagleda samotno hišo.
Potrka in zavpije:
,.( )dprite!“
„Kdo je?" vpraša moški glas iz hiše.
..Jaz. baron Vincente de Adula y Guadalajara y Lucentes de Surugos-su y J uagulares."
..Prav žal." odgovori moški glas iz hiše. ..Za toliko ljudi pa nimam prostora."
Smola
..Smolo imam pa res."
..Zakaj ?“
..Pomisli. Dobil sem nakazilo na deset tisoč dinarjev, in edini, ki bi mogel potrditi mojo istovetnost, je človek, ki sem mu dolžan petnajst tisoč."
! ^
Za vsak slučaj
V	dekliški šoli so imeli slovnico. Učiteljica je hotela vedeti nekaj stavkov, v katerih bi bile besede .za vsak slučaj*.
Prva odgovori: „Mati je šla na trg in vzela s seboj za vsak slučaj dežnik."
Druga pravi: ..iVloja sestra je šla na izprehod in vzela za vsak slučaj solnčnik."
Učiteljica meni. da je ta stavek prejšnjemu preveč podoben in da bi želela kaj bolj originalnega.
Tedaj se oglasi tretja:	..Moja
sestra noče imeti otrok, toda zy vsak slučaj se je poročila."
Samomorilec
..Za božjo voljo, kaj pa delate?"
..Obesil se bom!"
..Potem si pa morate vrv zavezati okrog vratu. ne. pa okrog trebuha."
...Šem že poskusil, pu nisem mogel dihati."
Dva lažnivca
..Ti. ali že veš, da je moj oče postavil .Triglav*?"
..Prava reč! Moj je ubil Mrtvo morje."
Med prijatelji
..Zakaj pa te nikdar več ni zvečer v gostilno?"
..Zdravnik mi je prepovedal piti vino. pa rajši .ostanem (loma. A ti?"
..Meni pa zdravnik vsak večer skrije čevlje."
Med poštenjaki
Martin Zmikavt prenočuje prvič v zaporu. Zjutraj pogreši naramnice. Ogorčen hoče govoriti z ravnateljem jetnišniee. Vprašajo ga. kaj bi mn hotel povedati.
..Samo to. chi so pri vas tatovi."
Nepotreben trud
..Zakaj sc prav zn prav učiš boksanja. I.eu? Saj vedno praviš, da
se ne misliš
možit i ?!“ Klavir
..Očka, pazi na svoj novi klobuk!"
..Konj in krava je na paši. Jerič. kaj je v tem stavku napačno?"
..Damo je treba najprej imenovali. gospod učitelj."
Rutinirano
Knjigarnar:	..Kakšno	knjigo	bi
radi. gospodična?"
Goska: ..(). če bi mi dali kaj priim rnega neprimernega!"
Glavobol, njegovi vzroki 111 zdravljenje
/nuni berlinski zdravnik dr. IV-ritz je pred kratkim napisal razpravo o glavobolu, kjer trdi, da ga ne povzroča bolezen možganov, kakor so doslej mislili v večini slučajev, ampak nedostatki mišic na glavi.' To velja tudi za migreno. Pri glavobolu so mišice glave in vratu krčevito stisnjene in zaradi pritiska bole. Seveda pa pri tem ne smemo
I	rez reti vloge živcev. Znano je. da mnoge ženske tarnajo zaradi glavobola. ki pa takoj mine, če postanejo dobro razpoložene, oziroma, če svoje misli intenzivno kam drugam usmerijo. To je pru\ tako kakor dejstvo, da \ večini primerov premila zobobol, kadar stopiš v zobo-zdra\ niko\ o čakalnico.
Mišičje glave sr pri napornem delu preveč utrudi. To je pravi vzrok glavobola. Pri ljudeh dobre konstitucije nastopi ta utrujenost kasneje kakor pri onih. ki so slabotni. Dostikrat pa je njen vzrok tudi pomanjkanje kisika \ mišicah. Tildi o glavobolu po alkoholu trdi dr. Peritz, da ga je treba pripisovati mišicam, ker človek v pijanosti nerodno leži in se časih vso noč ne obrne in ne iz'vreineni svoje lege. tako da najbolj trpe mišice, ki so ves čas izpostavljene pritiskli.
Razen običajnih zdravil priporoča jo za zdrav ljenje glavobola še več sredstev, ki se navadno obneso. Pred vsem poskušajo zdravniki z masažo, visoko frekvenco in vročino. Kur se tiče zadnje, trdijo, da je najboljša suha vročina, in sicer z razgretimi vrečicami >'eska. ki jih dajejo na tilnik. Tudi zelo močna črna kava ie dobro zdravilo, smejo jo pa poskušati samo oni. ki imajo močno srce. Ker se je treba ozirati tudi na živce, mora biti bolnik ves čas miren.
Pri mnogih ljudeh se pojavlja glavobol v zvezi z vremenom.
Pri trdovratnem glavobolu, kjer vsa tn sredstva uič ne pomagajo, pa jo najbolje, da se obrneš na zdravnika. saj ne moreš nikdar vedeti, ali trpiš res na navadnem glavobolu, ali pa se za njim skriva resno obolenje kakega notranjega organa.
Kako ostaneš vitka
Vitka linija ni več tako stroga kakor pred nekaj leti. To je treba najtopleje pozdraviti ne samo s stališča estetike, ampak tudi s stališča zdrav j a.
davni vzrok debelosti je preobilno zauživanje hrane. Že pri majhnem presežku se pri ljudeh, ki so podvrženi debeljenju, jame nabirati mast. Vzemimo, da zaužije dnevno 2C0 kalorij preveč. Ta množina odgovarja tretjini litra mleka, polovici litra piva ali pa 25 gramom masla. Pri tem se človek odebeli za 21.5 grama vsak dan. V enem letu znaša prirastek 7.85 kil. Iz tega se vidi. kakšne malenkosti časih zadoščajo. vidi se pa tudi, da se da na pameten način debljenje preprečiti.
Mnogim ni znano, da vsebujejo omake preveč redilnih snovi. Mislijo, da zadošča za hujšanje lahko meso s sočivjem. Ne pomislijo pa. koliko masti je v prežganju, majonezah in omakah. Kdor hoče ostati vitek, naj ne strada. Hiti mora samo pazljiv pri izbiranju hrane.
(Ilavna hrana zanj mora obstajati iz telile jedi: kruha, suhega sira, a ne polnomastnega, sočivja brez prežganja, krompirja, solate, mehko ali trdo kuhanih jajc, sadja, močnatih jedi, ki so pripravljene skoraj brez masti. Pije naj pa vodo ali na lahka vina.
Telesno delo koristi, posebno šport. Žoganje. tenis, jahanje, turi-stika in ples. Najboljše pa je plavanje in telovadba na orodju. Pri starejših ljudeh dostikrat zadošča izprememba načina življenja.
Namestil voženj s tram vajeni in avtom naj debeli ljudje poskušajo hoditi peš. Kratki in prenaporni sprehodi dosti zaležejo.
Seveda je treba zmernosti tudi m. Vsako pretiravanje škoduje in se potem kruto maščuje. Treba je pomisliti, da nima človek samo telesa, ampak tudi srce m živce.
(jAZELA TERPE Tl-NOVO MILO JE ZA VSE. TUm NAJFINEJŠE TKANINE Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu!
Krompirjevi cmoki
P o t r e b š č in e: 75 dkg kuhanega krompirja-, 25 dkg belega kruha, I zavojček dr. Oetkerjevega pecilnega praška, 4 jajca, nekaj soli.
Pii p ra vil : Skorja belega kruha se zreže na kosce in se naglo s j. oče v surovem maslu, sredica pa se zriba. Potem se dodajo jajca, sol in pecilni prašek. Vse skupaj se zmeša, če pa je testo še premehko, si' doda nekaj moke. Cmoki se kuhajo 20 minut v slani vodi.
Porabiti nasveti
Gobice z a u m i v a nje, ki postanejo preveč milnate in lepljive, temeljito izperi v topli votli, ki si ji dodala citronovega soka. V njej naj ostanejo več ur. Potem jih izperi v mrzli vodi in na solncu posuši.
Metle i z r i že ve sl a m e , ki jih uporabljajo za čiščenje pohištva in preprog, postanejo trde in se rade lomijo. I)a to preprečiš, jih večkrat namoči v slani vodi.
čiščenje gorilnikov z a k a r -b i d n o svetil j k o. Obe mali luknjici v gorilniku morata biti zmeraj čisti in brez saj ali pralni. Za čiščenje uporabljaj tanko žico. ker je igla prekratka. Vsakih 14 dni prekuhaj gorilnik v vodi. ki s-i ji dodala sode. Kadar kupuješ nov gorilnik, pazi, da se tesno prilega kovinskemu robu in ne propuŠča zraka, kar ima za posledico slabo gorenje.
Ščurke uničiš kaj kmalu, če nastaviš vsak večer v pivo namočeno cunjo. Ščurki se pod to cunjo naberejo in omamijo, tako da jih zjutraj lahko pometeš in sežgeš.
Steklenice postanejo n e p r o -d u š n e , če jih zamašiš in vratove pomočiš v mešanici želatine in glicerina, ki si ju raztopila nad slabim ognjem. Ta način je boljši kakor zapiran je s pečatnim voskom.
I)a preženeš bolhe iz stanovanja, moraš vsak dan oprati sobna tla / močno kisovo vodo. Če tudi to ne pomaga, vzemi najradikalnejše sredstvo, to je osminko litra petroleja in 75 gramov amonijaka na škaf v roče vode. Seveda moraš zamašiti vse razpokline v tleli.
Ideal dobre gospodinje je pravo terpentinovo milo Gazela, ker se /. njim morejo prati tudi najfinejše tkanine.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne ..Franz Josefo-ve grenčice", ki doseza radi tega ker čisti kri. želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja ..Franz Josefova voda” že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. ..Franz Josefova voda“ se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah iti špecerijskih trgovinah.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kdo je vpeljal Dorothy Jordan k filmu?
2. Kateri je najnovejši film Leile Hyams?
3. Kdo igra glavno moško vlogo v Foxovein filmu „Brat proti bratu"?
4. Kdo je pri Paramoiintu režiral filme Jeannette MacDonald?
3. S katero igralko se je poročil Charles Farrell?
Rešitve teli vprašanj sprejemu-ino prvih šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jih razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj i/. 16. številke
so:
I.	Renate Miiller, 2. Poljak, 3. MGM, 4. Fo.\, Magija Zapadn, 5. 7. VII. 1907.
Nagrade je žreb odločil takole:
3 slik: Eliea Poznejeva, Oplotnica;
4 slike: Ivan Lasnik, Guštanj;
3 slike: Rozi Brečko, Ljubljana;
2	sliki: Frane Jelenc, Javornik;
po eno sliko: E. Zupetova, Jesenice; Radko Kurja, Sv. Jurij; Blaž Turkuš, Vuhred; Erna Podbreznik, Gladilo; Pavle Vrenjak, Šenčur; Zofi Križman, Vrhe.
Nagrade smo že poslali in prosimo nagrajene, da nam njih prejem potrdijo, ko spet pošljejo rešitve.
Bine:
FILMSKA POŠTA
  Greti T h e i m e r je rojena 24. novembra 1911 na Dunaju. — Hermann T h i -m i k stanuje v Berlinu, Cliarlottenburs. Sy-belstr. 47.
Anka:	Gustav Fr 8 h 11 eh je rojen
21. marca 1902 v Hannovru, neporočen in stanuje v Berlinu, Zehlemlorf-West, Ziethenstr. 3. — Ernest V e r e b e s je rojen 1902 v Ne\v Yorku.
Samo Greta: Greta Garbo je israla po Ani Christie še v filmih ..Romanca'' (..Dve ljubezni") in v ..InspiracijiTa druui film. ki je imel nrav Velike uspehe v Ameriki, je
CMt hli
I > o
KLIiARNAfTDIU
Kupon 18 film
bil narejen uidi v nemški verziji. Kdaj pride k nam, ne vem. ,,Romanco“ v Jugoslaviji že igrajo.
Mary: Olaf Fjord Je rojen 1901. Kje, se ne more prav ugotoviti. Njegova mati sc ic peljala z ekspresnim vlakom iz Berlina v Rotterdam in med potjo je bil rojen nekdaj tako priljubljeni igralec. Da bi bil Mariborčan torej ne bo držalo. Ali bo v govorečem filmu nastopil, še ni gotovo.
Naslove prosim: Charlotte A n d c r . Berlin. Zahringerstr. la. — Liane H a i d . Berlin. Wiirttembcrgerstr. 13. — Wilhelm D i e t e r -I c , Warner Bros Studios, 5842, Sunset Boulv. Moll.vwood. Ca!., USA. — Franz I. c d e r e r .’ Berlin, Friedcnau, Fehlerstr. 4.
Rešitev križanke
Vodoravno: I. Matematik; 2. Iran: 3. Dolina, as; 4. Etika, ena; 5. Raja, Ava: (>. Ava, Ela; 7. Ta, Una, za; 8. Ara, mil; 9. Ela. kadi-. Ib. Kri, Taras; II. Ra, poroka; 12. Amon: 13. Glagolica. — Navpično:	A.	Moderato,
krog: B. Otava, era; C. Tilija, Ali; D. Erika, ura. Pag: E. Mana, ena, Tomo; F. Ana, Ala, Karol: G. Eva; maroni; H. Ana, zidak; I. Kosa, palisada.
NIMAM DOBRE KM 081« DNEVNO SVEŽE PRAŽENO LE
mh rva B■ MCTCII /KCIMM4. mNKOV m s
»»
F/\4a aparate in ■TULU potrebščine
dobite v največji izbiri pri
Drogeriji „Adrija
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 84-01 Zahtevajte cenile!
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene.
Blagovna znamka
»Svetla glava4'
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah In radi tega načela so
Dr. Oetkcr-jev pecilni prašek Dr. Octker-jev vanllinov prašek Dr. Octkcr-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenlm“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetkcr-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevl fahrikatl, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in r.aifiuej-ših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort 1. t. d.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih. ki stavijo večje zahteve — in ker je. kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaju za konsorcij „Romanu K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskujo J. Rlnsnika nasl.
1	niverzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; zu tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani