Our Write Us Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
ZA
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO FOftn NABiTNOm NA STOJ DOSS Ontal mMJ
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 16.—Stev. 16.
21* IMS al IIm Part Offtos U New V«i N. T.
>r U%6.r Hk LETO NADffijZDA.
Act M
M. im

NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 19, 1940 — PETEK, 19. JANUARJA, ! 940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIII.
1EVR0PA V OBJEMU ZIME
Rusi in Finci vojskujejo v mrazu 58 stopinj pod ničlo
KODANJ, Danska, I 9. januarja. — Oster mraz, ki je pobil vse rekorde, je tri dni vladal po celi severni Evropi, včeraj pa je nekoliko ponehal, razun ?ia Finskem, kjer je še vedno najhujši mraz v zadnjih 60 letih. V Nickbyju, severovzhodno od Hel-sinkija je mraza 58 stopinj Fahrenheita pod ničlo.
Na Norveškem in Švedskem je bilo 58 stopinj mraza, na Danskem pa le nekaj stopinj pod ničlo. Moskva je imela 47 stopinj mraza.
Rusi na severu se umikajo
HELSINKI, Finska, 10. januarja. — V hudih bojih se bore ruske zadnje straže s Finci, da branijo umikanje glavne armade s fronte pr Salli. Rusi so se umaknili že 28 milj na kraju, kjer .>o že skoro dosegli svoj cilj, da prodro do Botniškega zaliva in razsekajo Finsko na dvoje.
SEST TEDNOV SO RUSI NAPADALI
Ko so Rusi skozi šest tednov neprestano vdarjali na finsko obrambo, se je pričelo 40,000 njihovih vojakov umikati iz Lajxmske nekoliko nad severnim tečajnikom v mrazu od 50 do 58 stopinj.
Ruska armada, ki se je sedaj umaknila, je najdalje vdrla na Finsko, namreč 65 milj od ruske meje ter je dospela do Jout-sijarvija, od koder je biki oddaljena samo še 18 milj do svojega cilja Kemijaervija.
Senator Borah blizu smrti
SOLE V HAMBURGU ZAPRTE
i
BERLIN, Nemčija, 19. januarja. — V hudem mrazu je bilo. v Hanaburgu pol šol zaprtih, ker primanjkuje premoga. Navzlic temu, da je bilo v mesto pripeljanega več premoga, ga še vedno zelo primanjkuje. Tudi Berlinčani občutijo veliko po- ( ! i Lan j kanje premoga.
JUŽNO VREME V KRAKOVU
KRAKOV, Poljska, 39. januarja. — Zadnje dni je padlo mnogo snega, včeraj pa je nenadoma nastala južno vreme, vsled česar se je pričel sneg naglo tajati, tako da je voda v potokih tekla po ulicah. Okoli 500 delavcev, večinoma Žid je, te vedno pospravljajo razvaline.
MRZLO VREME NA JUGU EVROPE
RLM, Italija, 19. januarja. — Po celi južni Evropi je zavladal hod mraz. Po severni Portugalski je zapadlo mnogo -nega, v južnem delu pa cvete mandljevo drevje.
V severni Italiji je zapadel sneg 18 palcev debelo; tudi Rim ^e dobil malo snega.
Vsled padca je dobil krvavenje na možganih. — Novica je pretresla Washington.
WASHINGTON, IX C., 19. januarja. — Senator William E. Borah, starosta senatske zbornice in poznan govornik, leži blizu smrti v svojem stanovanju; zdravniki so opustili vsako upanje na njegovo okrevanje.
Bonih, ki je star 74 let in je bil 33.za poredno leto v senat-ski zbornici, se je .v torek zjutraj v svojem stanovanju spotaknil ob preprogo ter padel, vsled česar je nastalo krvavenje na možganih.
V ponedeljek je bil na f=eji v zbornici, nato pa je po svoji navadi obiskal svojega zdravnika, da ga preišče. Pozneje je pripovedoval svojim prijateljem, da je zdravnik dognal, da je njegovo zdravstveno stanje boljše, kot sploh kdaj zadnja leta.
Po padcu v torek je obležal nezaivesten na tleh ter se je od tedaj le malokdaj zbudil iz o-medlevice.
Vest, da se "lev iz Idaha" bori is. smrtjo, je .pretresla ves Washington. Predsednik je senator je vi soprogi takoj telefo-nično izrazil svoje sočutje. V lvapitolu so se v gručah zbirali kongresniki ter se spominjali mnogih zgodovinskih bitk v senatu, pri katerih je bil Borah vodilna oseba. Mnogi kon-gre;miki, bodisi senatorjcivi prijatelji ali nasprotniki, so imeli solzne oči.
Zahteve mornarice
V prihodnjih petih letih nameravajo zgraditi Zdr. države 145 bojnih ladij in več tisoč letal. — V to svrho bo potrebnih nad dva tisoč milijonov.
WASHINGTON, 1). C., 17. an. — Admiral Harold jStark je povedal zborničnemu mornariškemu odboru, da bo ]>o-trehnih ±276 milijonov dolarjev, da bo mornarica do leta 1945 uspešno za vršila svoj program. Zgraditi bo namreč treba vsega skupaj 145 bojnih ladij in letal.
Zaenkrat Lna mornarica dovoljenje zgraditi 68 bojnih ladij, toda sklep je bil storjen lani meseca julija, torej pred izbruhom vojne.
— Izza onega časa se je pa IKiložaj na suetu zelo izpreme-nil, — je rekel admiral. Takrat ni bila potreba ti'ko silna kot je sedaj. Poleg tega imamo tudi natančna poročila, s kakšno naglico se oborožujejo druge države.
Pred zborničnim odborom za vojaške zadeve je govoril vojni tajnik Woodring.
— Ameriki ni potreba velike armade, — je dejal, — toda armada mora biti z vsem izborim preskrbljena, da se bo lahko pri v.-aki priliki uspešno zavzemala za mir.
Odbor je pozval, naj določi potrebne i vsote za. orožje in za vežbanje vojaštva.
Po mnenju vojnega tajnika Woodringa je j>otrebiia približno tretjina redne armade, — 70,000 vojakov — za zaščito Paname, Puerto Rico, Havajskega otočja in Filipinov.
Vključivši narodno gardo naj bi štela ameriška armada 400,000 mož. To število bi bilo mogoče iv slučaju potrebe povečali na 750,000, oziroma na en milijon mož.
Eksplozija v Du Pont smodišnici v N. J.
GIBBSTOWN, N. J., IS. jan. -t- V Repauno tovarni, ki je la*4 E. I. du Pont de Naumours Co., je včeraj eksplodiralo 6000 1 mitov nitroglicerina. Tovarniško poslopje je eksplozija popolnoma raznesla in na kraju >e je pokazala velika jama, polna razvalin.
Zaradi velike nevarnosti v oddelku za nitroglicerin ob istem času delata samo »Iva delavca in tako sta bila tudi ubita oba delavca, ki sta bila tedaj v tem oddelku, in sicer E. Leslie Harrison, stad .'50 let, o/en jen in oče dveh otrok, in Edvard M. Bundens, .star .11 let, ki zapušča ženo in enega otroka.
O zadevi Browderja
Tajnik komunistične stranke v Združenih državah se mora zagovarjati zaradi zlorabe potnega lista. — Postava določa deset let jece.
Florida za tretji termin
Floridska delegacija se bo na demokratski narodni konvenciji pridružila delegatom iz Ohio.
MUNICLISKA TOVARNA ZLETELA V ZRAK
WALT 11 AM ABBEY, Anglija, li>. januarja. — Včeraj dopoldne so /v Royal Gunpowder tovarna blizu starodavne Wal-tliam opatije nastale tri strahovite razstrelbe, pri katerih je bilo ubitih 5 delavcev, najmanj 30 pa ranjenili.
K™z Pavle in admir,l Horthy na sestanku
RIM, Italija, I 9 januarja. — Italijanski listi poročajo, da sta se tajno sestala jugoslovanski kraljevi namestnik knez Pavle in madžarski regent admiral Nikolaj Horthy blizu meje in da sta razpravljala o italjanskem načrtu glede edinstva med balkanskimi državami proti ruski agresiji.
Vnanja ministra v njih spresnfctvu
List "Lavoro Fascista" in vatikansko glasilo "Osservatore Romano" pravita, da iwta se sestala "nekje med Zagrebom in Nagy Kanižo" in da je adm. Horthy ja spremljal vnanji minister grof Stefan Ceaky, kneza Pavla .pa vnanji minister A-«eksander Cincar-Markdvič.
četudi o tem sestanku ni mkakega uradnega poročila, vendar se italjanski vladni krogi zelo zanimajo za tozadevna po-(Nadaljevanje na 2. strani.)
POTRES v Californiji
BERKELEY, Cal., 16. jan. — V zgodnjih jutranjih urah so čutili prebivalci tukajšnjega mesta in nekaterih soised-njih krajev precej močan potres. Pojavilo se je več potres-nih sunkdv, ki so trajali po štiri sekunde. Potres ni povzročil nobene materi jalne škode.
WASHINGTON, D. C., 18. jan. — Senator Pepper iz Floride je rekel danes, da se bo na demokratski narodni konvenciji floridska delegacija zavzela za tretji termin predsednika Roosevelta.
Zaenkrat pripisujejo največjo važnost delegaciji iz države Ohio. Ohijski demokratje bi radi nominirali za predsedniškega kandidata senatorja Dona hey a, ki ima dosti privržen-cev. Kakorhitro se bodo pa na konvenciji opazilo, da Dona-hey nima dovolj podpore, bodo delegati podpirali Rooseivelta. Senator PeppeE je dejal: — Po mojem mnenju je vsa
dežela za to, da predsednik Roosevelt vet ret je kandidira.
V Columbus, Ohio, je izjavil Arthu Limbach, načelnik džavnega demokatskega odbora :
— Ohijski demokatje bodo i-meli na konvenciji dvainpet-deset gla-ov. Vse te glasove bo dobil Donahev, pod pogojem, seiveda, če bo stopil Roosevelt v ozadje. Kakorhitro bi se pa opazilo, da namerava Roosevelt v tretje kandidirati, ga bo podpirala vsa ohijska delegacija.
PHILADEPHTA, 18. jan. — Na banketu tukajšnje Družbe trgovcev je govoril general
TUDI V AMERIKI JE HUDA ZIMA
Parn ik obrežne straže " Comanche " je zainrz-znil v ledu, ki je pokril Hudson p r i Kingston, N. Y.
n

V sredo se je začel v New Yorku proces proti Earlu R. Browderju, tajniku komunistične stranke v Združenih državah. Porota, sestoječa iz enajstih moškid in ene ženske, je bila neobičajno liitro izbrana.
Obravnavo vodi zvezni cod-nik Alfred C. Coxe, Obtožbo zastopa zvezni okrajni pravd-nik John T. Cahill, obtoženca pa zagovarja George Gordon Battle.
Cahill je rekel, da bo dokazal, da je Browder dvakrat odpotoval iz Združenih držav in se dvakrat vrnil s pomočjo a-meriškega potnega lista, gla-sečega se na njegovo ime. Ta potni list je pa dobil pod napačnimi pretvezami.
Ko je namreč prosil zanj, je pod prisego izjavil, da se ni nikdar prej posluževal ameriškega potnega lista. Zvezni okrajni pravdnik ima dokaze, da je bil Browder že trikrat prej v Evropi in da je imel pri tej priliki potne liste glaseče se na imena Nicholas Dozen -berg, George Morris in -Vibe r t Henry Richard. Ako bo Browder spoznan krivim, ga bo zadela težka kazen.
Za tak prestopek namreč določa postava $400 globe in do deset let ječe.
Za Browderjem bo prišlo na vrsto še par drugih vplivnih voditeljev komunistične stranke ,v Združenih državah.
Hugh S. Johnson- Med drugim je dejal, da mu je zelo žal, ker bo predsednik Roosevelt zopet kandidiral in bo nedvomno tudi izvoljen.
Johnson je tudi napovedal, da bo podpredsednik Gamer kmalu objavil svoj odstop kot predsedniški kandidat.
— In tedaj, — je izjavil Johnson, — bo imel nekdo sijajen govor, nakar bo Roosevelt vt ret je nominiran za predsedniškega kandidata. To se bo zgodilo, četudi ne ividim rad, da -se bo.
To in ono
Roosevelt ne bo
KANDIDIRAL
WASHINGTON, D. C., 17. jan. — 14 United States News", neodvisni tednik, ki ga izdaja David Lawrence, pravi, da bo predsednik izjaivil, da ne namerava vtretje kandidirati.
Tozadevno izjavo bo podal bodisi 20. januarja, leto dni pred nastopom novega predsednika, ali pa 4. marca, ob obletnici, ko je nastopil urad.
NEMCI POŽIVLJAJO BALKAN K MIRU
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 18. jan. — Madžarski listi posvečajo veliko pozornost nekemu članku v listu "Boersen Zeitung,,l ki poživlja k miru na Balkanu in priporoča potrpljenje onim državam, ki žele premeniti svoje meje.
Konferenca madžarske in nemške komisije, ki se je pričela 14. janaurja, je bila včeraj končana.
Po poročilih iz Sofije se bodo v kratkem pričela trgovska pogajanja med Bolgarsko in Madžansko. Bolgarsko trgovsko misijo bo vodil ravnatelj Bolgarske narodne banke, ki jo tudi vodil trgovska pogajanja v Moskvi.
Posebna porota bo preiskovala špijonažo
WASHINGTON, D. C., 17. jan. — V tukajšnjem zveznem sodišču so začeli izbirati posebno veleporoto, ki se bo temclii-to bavila s slučaji šp jonaže in tujezemskimi agenti.
Najprej bodo prišle na vrsto obdolžitve proti komunistični »stranki v Združenih državah in njenim voditeljem. Poroto bodo izbrali iz skupino 550 prebivalcev aveznega glavnega mesta.
Značilna STOLETNICA
LONDON, Anglija, 16. jan. — Ob letošnji otvoritvi parlamenta je časopisje opozorilo angleško javnost na značilen 1 dogodek, ki se je završil preči | sto leti. Takrat je kraljica Victoria otvorila parlament ter izjavila, da ise bo poročila s i princem Albertom, članom i nemške kraljevske družine Co-burg-Gotha. Bilo je prestopno leto, in kraljica je sama zasnubila princa. Pozneje je večkrat omenila, da bi princ nikdar ne imel poguma, da bi jo zasnubil.
DAVKE noče plačati
SPARTANBURG, S. C., 17. jan. — Neki tukajšnji meščan se je uprl damčni oblasti. Pravi, da je pripravljen plačati šolski davek, vodni davek in razne druge pristojbine, cestnega davka pa pod nobenim pegojem noče plačati za celo leto, pač pa kvečjemu za tri meaece. — Čemu bi plačeval za vse leto cestni davek, — je izjaivil, — ko sem bil vendar lani devet mesecev zaprt.

Friday, January I 1 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILI
—»HEM^H II....... L,, ,	=g——-—
"GLAS NAJU5DA" 1
1 I? (Ttfida or n|> Hon« -t
Owai«t ud PaWaM H ■LOfKNIO PUWJSHINQ COMPANY ^ , fiwpontlaa) */ Wwmmk 9m*M3*. rrmltimt ,	j. Lopato«. BM
^ *	(b* w>p«iil<M ud tddii-m of above oMc*n:
•fttWRBT mk 8«m	NEW IOKK, K. X
47th Year
188UIO IV1K1 DAT BLOKFT BUKDAfB 4ND HOUD1I8
I' Eft eelo *fc> U* m Amplko Ea N*w Tort aa c«lo teto .. *7W la Kanado	........ H« Za «wft Ma
Za pol I*ta ...... .......... 18.00 Za Inoicnatro aa eelo lato .. $7.00
ZtfotrtlaU----------fUcifa pol let*. .. .............*U0
-p -g- i ■ — . _____________ •;
S<OLA« NARODA" IHUJA VSAKI WAN IZVZEMfil NIUKJ (»
PtAZMIO!
, o^ NARODA-. m «nv Wfe bikakT NEW YORR, IL 1
MJBWONI: CBthte I—1241 * *
I---------
It Slovenije
JAPONSKA MINISTRSKA KRIZA
Ameriški politični opazovalci 50 zasledovali z /velikim zanimanjem kabinetno krizo na Japonskem ter >0 imeli za to dovolj vzroka.
V	sedanjem kritičnem svtovnem položaju je namreč največje važnosti vedeti, ce bo prihodnjih par nu\~ecev kontrolirala Japonsko impcrijalistična armadna in mornadiška klika, ali ce IkkIo imeli odločilno besedo bolj zmerni elementi.
V	postavati je tudi treba, da poteče dne 2<J. januarja trgovinska pogodba, sklenjena med Ameriko in Japonsko leta 1911. Washington bo nekaj storil. Kaj bo storil, bo pa odvisno oil mož, ki bodo na krmilu Japonske.
Kabinet, ki mu je načeloval ministrski predsednik Abe, je rovigniral. Mornariškemu ministru, malo znani politični 0 sebnosti, je poveril cesar Hirolaito sestavo novega kabineta, kajti liberalni praw Ftiminam Konove ni hotel sprejeti te naloge.
Zadnja poročila pravijo, da je prevzel vodstvo nad japonsko ivlado admiral Matsumasa Vouai, ki" je znan kot prijatelj Amerikaiiecv in Angležev.
Izza japonskega vpada v Kitajsko pred tridesetimi meseci je imela Japonska troje ministrstev.
Princ Konoe je bil skoro osemnajst mesecev ministrski predsednik. Za njim je vodil usodo Japonske .sedem mesecev baron Kiranimia, kateremu je nasledil general Noboyuki Abe, žrtev nemško-ruske pogodbe. Abe oe je umaknil novi »vladi, katera utegne izvajati mogočen vpliv 11a si vet ovni politični razvoj.
Japonska preživlja skrajne težke čase. Njeni imperija listi so podcenjevali odpor Kitajske. Uverjeni so bili, da bo iretji vpad v mogočno Kitajsko državo nekakšen prijeten iz-predod, in da se bodo miroljubni Kitajci po kratkem odporu podali. Preračunali so, da jih 'l>o to "podjetje" veljalo nekako petsto milijonov dolarjev in'da jini po knčaui kampanji ta vsota z obrestmi najmanj trikrat povrnjena.
Kitajska armada se seveda ni nikdar mogla primerjati z japonskim izborno izvežbanitn vojnim strojem, bila je pa neizmerno boljša kot so domnevali japonski generali.
Do danes je veljala ta kampanja Japonsko nad dva tisoč milijonov dolarjev, bistvenega uspeha pa ni no!>enega 111 kouec je še v veliki daljavi. Ta vsota jo bila dobljena s pomočjo davkov, ki prete uničiti vise japonsko gospodarstvo. Japonski ne bo nikdar mogoče izterjati od Kitajske tega denarja.
Vprašanje je, kakšno stališče >bo zaj vzela nova japonska vlada napram Sovjetski uniji. Pobotanje z Rusijo bo pomenilo manj prijazne odnosa je z Združenimi državami.
■Baron Tošio Niratori, bivši japonski poslanik v Italiji, kateri ima precejšnjo besedo v vladajočih japonskih krogih, jo nedavno rekel, naj sklene Tokio z Moskvo nenapadalno pogodbo; da bodo s tem dobili Japonci prostejšo roko na Daljnem iztoku. I
Amerika in (Sovjetska unija sta edini državi, ki zamo-reta ovirati Japonsko pri izvedbi njenih načrtov.
Ker je sporazum med Japonsko in Združenimi državami skoro neverjeten, naj se Japonska z Rusi pobota.
S tem bi bila dana Rusiji prilika, posvetiti vso pažno Evropi in sodelovanju s Hitlerjem, dočim bi ne imela Japonska nikogar, ki bi jo neposredno mviral pri izvedbi njenih načrtov proti Kitajski.
Naročniki, ki se niso poravnali za naročnino na list za leto 1939 so naproieni, da to storijo. S tem, da pravočasno plačate naročnino, prihranite listu dosti na stroških pri terjatvah in nam omogočate s temi prihranki izboljšati list.
BEGUNKA IZ FINSKE PRIPOVEDUJE ' I
1
V Mariboru .se mudi 481ctni • Luka Grešnik. Rodil se je vi Dravogradu leta 1891. pristo-| jen pa je v Slovenji CJradee.! Grešnik ima za -eboj zelo pe-| stro življenje. ITsoda ga je zanesla v glavno iiHvto Piliske, v Helsinki. Tam'se je poročil, vojni dogodki pa so ga pregnali Lz Finskega, kjer si je ustvaril lepo eksistenco. 12 beguncev «e je zapeklo v njegov avto, « katerim se je zrla j po raznih pripetljajih in 7500 k in dolgi poti vrnil v domovino.
iLuka Orešnik nima nobenega sorodnika in nobenega znanca, kamor bi -e lahko zatekel ob km eni udarcu usode. V Mariboru si išče službe. Ka j je izučen mehanik in s:tj ga je življenje naučilo, da <e lahko loti vsakega posla. (V hj na ne imel sreče pri iskanju službe, potem je odločen, da nadaljuje s svojo ženo in 3 otroki pot proti Beogradu, kjer upa dobiti dela hi za-lužka.l Luka Orevnik ie ž<» precej pozabil svoj jezik, sai ni imel dolgo vrsto let v tujini nobene prilike, da bi -e razgovar-jal v slovenščini. Njearov jezik je mešanica wlovenŠči»u* srbohrvaščine 111 ruščine. Ko se ie i>ripe1ial v Maribor, jo potrkal na različna mesta za pomoč. Toda vse se ga je ote-nalo. dokler ni naše' pri "Merami" začasneira zatočišča z znatnim popustom pri hrani in prenočišči.
Ob nietrovi rodbini se vidi kruta u-od-:», ki je poedt-ifrem prinesla vojna. Ima tri otroke. Najmlajši ^je star ?* leta, hčerka na C let. Njegova žena, finske narodnosti je stara 29 let. pa ima na obrazu ostro začrtane poteze. Se zmerom je na njenem obrazu neka pla-lio-t, strah, ki so ji ga povzročile fin'ske vojne irrozote. Pretresljivo pri povodu ie o usodi dragih svojcev. Oba njena brata sta nek 1*0 na fronti in se borita za svobodo svojeara naroda. oče pa se ie o priliki bomfl>Hrdiran ia Helsinkov pe rnskrh leta1 ih nekje izonihi!.
Govori meifinien «Hbolp"vnižine i*" m<čino. dočim arovoriio otrnei f'n.-Vo. TjjnbV' «0 otroci. zl««ti mali Pnvloik. Vi v«nn-ayor 'Krv/n ^vnjn mamico. S+fi-rPNi Petrček rv kjiže izcedno nadarjenost. V p«r trenntV'h se je naučil šteti v sloven^čir" do d^et.
KiNo. k«ko se počutite v Jugoslaviji?"
Na to vprašanje je mlada žena odvrnila s prisrčno iskreno besedo: "Srečni vsi. ki še niste poskusili strahot vojno. V.so drugače pa je, ako doživi človek to. kar smo doživeli mi. ko so so v jet sika leta:a letala tik nad našimi strehami in tam uničevala ro tne domove. Kjer snv» stanovaH, je bilo v-e v razvalinah. Ni bilo n»ogoee več vzdržati. Zaradi t«-ga sva se z možem odločila, «la se !>•-šiva iz tega pekla.**
MtSte zadovoljni pri nas?*'
*4Oh. kako spokojno,'* ie od-j vrnila z rahlim nasmehom na-ustnicah in tesneje pri vila ,k sebi malega Pavleka, nato p:l se umaknila v -oho.
^redtem je Luka Orešnik imel po ino<tu razne opravke, iskal je tudi bencina, da hi lahko nadaljeval pot. Prav pa bi bilo. da bi naš roj:.k dobil zaposlitev v Mariboru, saj bo kot spreten mehanik v vsaki službi zelo uporaben. .
ŽALOSTEN DOGODEK
Pozno poj »o! Ino pred svetim večerom je šel 25-Ietni Joka m Fraim, delavec iz Loga pri PiStanju na dom soseda Pih-lerja .da pričaka na njem ča^. ko bosk) skupaj šli k polnočni-cani na Pištanj. Poleg Joka-na Franca je bil tudi brat Anton. Pri sosedu je bil teda j že Pere Erne-1, delavec iz Loga s katerim se Jokan Anton ni posebno dobro razuiikel. Navzlic temu so se pa nekaj časa vsi .skupaj mirno pogovarjali. Ko pa je šel Anton Jokan iz <oho. je stopil za njim Pore Ernest. .Toka* 1 Franc je vide' to in je tudi sam >rl ven. Ko je prišel pred hišo. je pred njo že razgrajal Pere in zmerjal oba s smrkovei. Brata Jo-kana sta ira začela miriti, češ da sta oženjena in la -e jima ne ljubi pretepati. Pere da naj >i |>oišče sebi primerno tlrir/bo. Pristopil je še Trst<'lijak Av.ton. |>osostnik v l.ogu. kateremra -o je naposh\l posrečilo pomiriti Perca. Nato so se vsi skmmi vrnili v Pihlor-ievo hišo Ker ie Jokan Anton entil, d?» i^e Pere le Še ni pomiril. jo sikrivaj namigni1 bratu Francu, da «0 exist ranita. Oba sta nato želela v<em ve<el»' Paznike »n st?»	na dom
Antona .ToVana. Komaj sta bi-
la doma .je že pVISel Pere Ernest do hiše t^r pričel ponovno izzivati. Da ga pomiri ga je žena Antona Jokana prosila, naj gre domov in ne dela nemira na tak praznik. Pere pa Jokanove žene ni icbogal in je zagrozil z-nožem. Naposled sta ga Šla miriti še Jokan Ivan in Jokan Franc. Pri tem pa je
Peter

UMHTN< >ST PRODAJE
Primerov, ki ga bom tukaj Od takrat naprej so je začel - - navedel, se je zgodilo okrog zanimata za izložbe. Na delo I ore za,o! Jokana Franca su-[božiča nešteto ]>o vseh imieri-1 grede in proti .lomu se vračava:. z niotiko m je udaril [ških mestih. Tisti, ki so bili j««- je iskal nekaj primernega, po glav,. K a zbil m lj okno. priziuieti, ugibajo, kako je to h, slednjič je zasledil v izlož-m« I"-'- In tem preri vanju. mogoče, jeze se in pridušajo,' bi velike trgovine zimsko snk-ti	rU:- V	I« l»^bijo, in vse njo, po kakršni je že od nekdaj
Pel ri v vi'lt ter Ž™ l* p""!^	*™*>	^ hrepenel. Na nji jo bil listek s
- V /	T ' • •	Vzemimo rojaka, dobregsi za-Um, - $3(1
je navzlic hudi ru :krd!» še te-jL./4Il .1, tr.,	..	,	;	.
•*el kakih im L^^v /a	k' T ^ Ti	v
kanom nato je obležal '	^ JT ^ - "l,h,V8,K ,,ai 1,111 j° <mI h,iz" ,M>
y i>	.. . .	dolarja. S tem m reeeno« kažejo. Zares Jopa >nkiija, to-
»irf-ili Ko .v,'	^ Sk0,>*	t,;l »"' Vin, sive barve.
dTliaK; zr,:^ z rv^rikako	^
■ r 1 t/. - . * "Mzasluziti denar in zato -a zna not kaiti <uknio u> ^m-Hp-il s;a Jokali Franc in njegov brati	* J ' l,KWJ° J« /A >«wirai
-	-- - - iceniii.	Iz;i svojo last.
že pre<llanske b<»žične praz-| I>x;, dni pred božičem jo je
.......i
Ivan k orožnikom v Kozje, ka->
torim ^o dosrodok nrii^vedo-	i"™"1?" ' .' "V ,,r4lr| l9va 'l,u	»m,žičen, jo je
vali. Komisija je u-otovila |,Uk'* JV.ln,° ,,VKJ,ko	kupil. Tudi žena jo bila zado-
da ie Pero zaradi »zkrvavitvel!10, v Z,1,,skl .iJt' 3Vt let je voljna ž njo in se ni pritoževa-
....... " " zatrju je! f star:l. 111 P^-ej ponose- I a nad ceno, dasi -o ženske nad
krainem sk,<*ni, toroJ kupiti 110 ,-^,,;,,,,;	pritožujejo,
pazil da I v<>* >hi ho /:l ]uy}u' Izstavil.' o lMižičn -e je zares postavil.
je
izdihnil Jokan Frane zatrjuje; da jo dejan jo stori l \ silobranu. ko bil 0} hoče Pere na vsak -način priti, do brata Antona z odprtim no-l žem v roki. Pore Erne-t je bil| star šele 2i» let.
NAZNANILO
JE2ENSKI UMOR PRED SODIŠČEM
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Plnite sta «tviik. Ji MARSICH. INC. 463 W. 43 Strvrt	New York
'Pred sodiščem v Ljubljani je se« le I te dni eden izmed .{nižine ciganov llndorovičev. mladoletni, lepi črni < 'ene t ih-tožen je bil, da lani sredi novembra je z nožem napadel in smrtno žabo let Marka II11I0-roviča. Sodniki <n zjr. liŠali. obtoženčevo mater. 4 )na in j njen m<rž, vihravi, lek. ti l«-po-j tec, so >e pred sodniki, ko je šlo za sinovo glavo, ni-ta mogla zetiiniti. koliko je star njun prvorojenec. Mati j,, trdila, »Ia je pravkar I*, a oče, da .i« komaj 17. Navsezadnje -e j» ob materini zgovornosti zgostilo razpravljanje Ie še okoli vprašanja, koliko bi utegnil imeti let obtoženi Cene. Dasi je mati vneto pregovarjala sodnike, naj >e zanesejo na 11 io-no izjavo, ker drugega podatka itak ne bodo mogli najti, češ, vse svoje otroke sem dala kotiti po cigansko, brez župnika in žnpnega vpisa, so -o
PRVO POSILJATEV SMO RAVNOKAR PREJELI IZ
JUGOSLAVIJE
Krasno izdelanih COPAT,
i Istot.-iko tudi na nmoletni dan ' V-em njegovim prijateljem je bila siikujn po v seči in nikomur se ni zdela predraga, i Ko so vrne par dni po tistem
j z v« »čer z tlela domov, ga žena i Ijirbezujivo \ praša : Koliko, praviš da si dal za suknjo.'
Vedel je, da nekaj tiči za tem ! \ praša njem, kajti ženske ne j znajo prikrivati stvojili čustev.
»— Trideset di»larjev sem j dal. Kaj pa je.' ročno tkane iz mehke vo'ne j u. nič, — je rekla in nt i in mehkega usnja, gorke in I.nih«, po kratkem molku pa zo
...............pet začela: — Kje, praviš, da
si ji» kupil ■
Povedal ji j»* eesto in ime trgovine.
Za vse natančnejše tozadev-: Pa praviš, da -i dal trine informacije glede cene itti.,!de-et dolarjev zanjo! Danes se obrnite pismeno na znanega	šla tam mimo. Hm, tri
rojaka:Mr. ANTHONYSVLT:deset dolarjev . . .T
SLAVIA TRADING CO	' ~ «
I 265 Broadway-New York, N, Y.
komodne; s a m o rdeče barve. — Zelo pripravne za darila.
namreč cigani navado, pošiljati svoje fante v službo domovini kar sami takrat, ko -e jim za to zdijo godni.
S prav Takšno spremljave vendarle sodniki odločili izro- javkanja. kakor je Iti! Cene
sprejet, »ko mi ga jm> dolgi od-
rojak.
čiti vso zadevo nazaj preisko-val-:ien5ii sodniku z nalogom«
naj. povpraša pri vseh župni- J negii zaimra na razpravo, so ga jah. v katerih jo mati »lajala
-otnosti jnivodli jz preiskoval
(Nadaljevanj« s 1. strani.)
ročfla, kajti tak sestanek bi bil v soglasju s prizadevanjem Italije zbližati in sprijazniti balkanske države.
Ker se je prejšnji teden knez Pavle sestal z romunskim kraljem Karoloni, so italijanski krogi uverjeni, da hoče knez Pavle posredovati med Madžarsko in Romunsko, da .poratvnate medsebojni spor in postanete prijateljici.
NEČLANICE NISO BILE POVABLJENE NA KONFERENCO BALKANSKE ZVEZE
• 1 ni	r r '
ISTANBUL, Turčija, 19. januarja. — Kot pravi list "_Cum-liuriyet,r, turški uradni krogi zanikujejo poročila, ki so bila objavljena -t inozemskih listih, da se bodo zastopniki Italije, Madžarske in Bolgarske vdeležili konference balkanske zveze ▼ Beogmdu. Ti krogi zagotavljajo, dfc jim ni nič zalanega o tem, dd bi bila na konferenco pohabljena kaka druga država, kot samo Članice.
*__^__^ ^
Ijj DARILNE POŠILJATVE	||
i I v Jugoslavijo
I I] 100 Dinar.---$2.40	, (3
■ 111 200 Dinar.---$4.60	(I
'j 300 Dinar.---$6.70	L f
. H 500 Dinar.---$10.50	f |
IJ I 1000 Dinar.---$^0.50	j f
| | 2000 Dinar.---$41.00	1 |
| 1 ZARADI. RAZMER V STROPI m bile ole mn	|| i;i!j
jI | H Sw^Sedlj P*MijatTt> * JoSMtevij« atant preU-	1 |
i I a'^oi^k^o'tol ^^ZL^UjT * '	ill
|]J ZA NUJNO POSILJATEV POSLUŽITE SB "CABlJt	||j 1
!!|| ORDER". — DOPLAČATI JE TKRRA $L— ZA	M[\
I H ; V8AKO POftUAICV V JUGOSLAVIJO • • -	!!WJ
II SLOVENIC PUBLISHING CO.	i||
j lj :: : POTKI A K JI O. D Dl LIK : : ::	I il|H|
|j|| 216 West iflfih Street,4 ' ftf'to «	iHJ
, ..........
svetu novih Zemljanov, ali nimajo morda !e kie vpisaneira njeneara Ceueta. Šc t r» ni sta-»•e Hudorovirke motri o prepri-f'ati. da bodo Ceneta našli v kakršnem znpprsfku vsaj zaradi vojaške evidence; stara je venomer lifodla »svojo, da imajo
njesrovi pospremili nazaj v zapore. Zunaj po hodnikih pa je ei*fan>ka družina »loltro razkladala lu^siiti^elnost sodnega ukrepa branilcu, katerega -o -ami najeli na lastne -tro-s-k«* v ol»r;uul»o svojemu (%»ne-tn, eeš, trsti	offo'* rak nir
ne zaleže jo.
ROJAK V BOLNIŠNICI
Poznani rojak in dolgoletni naročnik "(lias X-aroda" A.lol!' Verhič iz No. Arlimrton, N. J,, je moral iti v .bolnišnico. Njegova i>olezen nam ni znana, toda, kolikor nam je bilo sporo-eeno, je precej resna. Želimo mu, da čimprej ozdravi.
NAZNANILO in ZAHVALA
Ttižuim sn-tiu naznanjamo soroaluikiuu, znaini*iu in prlja tel Jeni, da nas je aa TCth»o zaiMistil naš.ljult|)t*ni soj>r<« in
John Karowifz
.-i?. * •
Ranjki je bil rojen dne 1«. tu »vem bra 1 SOI. Duma je I »i I Iz Aleksandrom. otok Krk. Jniroslavija. 1'mrl j«> dne 7. januarja, liMa v <?i«ieral Hospital v Olean, N. Y.
Tem potom ne lejio zahvalimo vsem tistim, ki s<» ^a obiskali, ko je Ml bolan, in vsem, ki so ga prišli oldskat, ko j»» l«>fal mrtev in ki so eull ob njegovi krsti.
Hvala vsem, ki so darovtili evetliee in za svete maše, in v.sem. ki so pa spremili, na (»okopališre. I^i« hvala iM>gretM-em ki so nosili krsto.
Se enkrat lepa hvala vsem in za vse, k:ir so nam dobrega na-rrdili in pomagali v t.-li težkih rawih.
TeM, dragi soprog in mV, kličemo: Bog Ti itn j v mini poiHvati in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
žalujoči ostali: MARY KAROHTZ, soproga ;
JOHN, Jr. sin:
MATILDA, HELEN, ANNA. DORIS, DOROTHY. CATHERINE, GENEVIEVE, V1CTORINE in MARV, omoŽMia PLACAR. hferr; JENNIE PLACAR, vnukinja ;
OC® in TRIJE BR\TJE v ŠUran kraju.
\ Olean, X. Y., 1.15.1!MO.	.

mmmmmp-fi, >tmm ■ m m m
«5 t ■■•^•srfttvmra
Kam cikaš?
Ali ti mar nisem pokazal računa? Kaj misliš, da bom samega -ehe s|«»paril .'
—	Xe, ne, ampak se mi je zdelo, — pravi žena - čudnim urla^om. Ves večer ni spraivil iz ttj«' nobene he<ede.
Naslednjega dne ^a ztines.« pol mimo tiste (ryjoviiie. Slučajno >e ozre v izložbeno okno. Sapa inn zastane. Ne ve, kaj hi počel.
I zoreč njegove suknje je bil še vedno v oknu ny jstein mestu. In tudi listek je hil na nji. Ttula na listku je hilo zapisano:
Plane v trgovino, narnivnosi k gos|>odarju. — Slepar! -mu uide z jezika.
UosjHxIar že priiue zji telefon, da <»bvci>til polieijo. Tride-et let /.e pošteno posluje, nikdar ni hil še v nnskrižju i? po>tavo, j»a -topi p red en j neznan človek in mu oeita »lepa rs t vo.
—	Koliko stane pri vas taka suknja, ki jo imam na >el»i: — iiruhne iz rojaka.
Gospodar otipa blago in odvrne, ne da bi trenil z očesom: — Petnajr-t dolarjetv.
—	Jaz sem pa plačal zanjo pred |H'tnajstiini dnevi trideset dolarjev. Tukaj je potrdilo. Daj mi nazaj petnajst dolar-ev, če m* . . .
Šele tedaj se trgovcu zasveti v glavi.
—	(>, seveda, priti štirinajstimi dnevi so bile po trideset dolarjev. Prav nič je nisi pre-plačal. Seilaj je pa "sale". — Vse je polovi<*o ceneje.
44Sale!" To je tista čudovita lnv^eda', okrog katere se gibljtt in vrti pretežni del ameriške trgovine.
"Sale!*' Kako, čemu in zakaj! K«lo naj pojasni to zago-netkoT
Po nekaterih trgovinah je neprestan 44sale".
Pomladni, jesenski, predbo-žični, božični, pobožični 4sale*.
Kje, kdaj m kako naj človek v tej zmedi zagrabi, da ne bo opeharjen ?

"GLXS K1B0DF - New Yoif
SB
Friday, January 19, 1940
SLOVENE (YUGOSL5V) TJ3JW

KRIMINAL V GLEDALIŠČU
Owki nemški novinar pri po- jDrugo dejanje se je odigra-ve hije:	valo potem le iminjši del na
Med mojim lanskim biva- odru. Razliojnika. 'ki je odne-njeni v New Vorku so m«? ame-j sel biserno ogrlico, »so iskali li-ki prijatelji opozorili, da .predvsem med gledalci. Stvar igrajo v gle<lali^"u Kinpire ta j se je razvila zelo zabavno. Naj-<"iiJ nezaslišano napeto in iz- prej je prišlo tlo ogle^la na li-virno kriminalno dramo, tno- cii mesta v loži, pri čemer so ram si jo brezpogojno ogleda ti. Igra se imenuje 44Plav on the Play*' in jo igrajo že tretji* leto v seriji. Prostor >i pa
uporabljali vso pridobitve modeme kriminalistike. Potoni je postalo spet zelo veselo. Gledalci v okoliških ložah so
moram že vnaprej rezervirati, se morali legitimirati. Občin-ku.jti senzacija vseli senzacij j stvo s pravimi imeni vklju-j<> ta, da v Knrpire gledališču j čili v dejanje, človek je dejan-koraj tri leta nimajo več sko jiozabil. da je v gledališču. v^Vnie blagajne.	j |Wki gospod v loži, ki še ni
R« -; -em -i vstopnico 1«* s te-J raanmel, za kaj gre, se jo celo žavo pridobil. Ko s«»m zvečer z vsemi štirimi branil, da bi ga irišol pred gledališče^, mi je j osumili kot razbojnika. Ker najprvo padlo v oči. da ji* bilo'ta gospod gotovo ni bil igra--> polici--ti naravnost obkolje- j lec, je njegov nastop izzval no. Nenavaden i »ogled pred j med občinstvom glu-son kro-Kprva >«'i«i bil lio-t.
Tretjo dejanje pa io prineslo višek napetosti. Me Item, ko so so kriminalisti na od ni posvetovali, ro trije možje v uniformi policistov vdrli izza kulis na oder, držali .so napoto Kmnokreso v rokah in so zaigrin ol] nad može v civiln: 4*Ro-ke kvišku!" Kriminalisti so postali sni rt no hlodi, malo so oklevali potoni -o dvignili roko. Publika jo zvedela iz ust nekega komisarja, ki jo sedaj vstopil, da so tisti možje, ki «o vodili preiskavo, v resnici gang-dori in ti so s svojim nenadnim nastopom v gledališču preprečili, da ni-o pozvali pravo (policijo na jhmitoč. Vse to je bilo aranžirano -aino zato. da bi pravi ropar z ogrlico Nepravim kriminalistom so nataknili lisice, i'" komeli-
•.•.«• ini istin,
oalo vznemirjen, manjkalo pa M* samo ši« pot minut do pri-•i'ka, zato >«mii odločil, da vstopim. To ni šlo kar ta-vo. Ob vratih me je e len i-iM«rl policistov (wivabil malo v tran in me prei^kal, če nimam takšnega orožja. Prestrašil >eui si' in rotil, da nimam ne takšnega pri -o4»i. Toda irisrčni snn-li \vioh okoli sto-|ečih me jo poučil, da so me potegnili iŠo ,prc.i' pričet kom te )mletaw 7. enim izmed mnogih blnffov. ki j id l»o nu<lil HK*o.fšiiji večer. Poli<»i«li so »i 11 samo kostumirani igralci, n j«' za n-7!Šer>sko domislico, ki naj bi občinstvo takoj pravila v [K»tr<"biio duševno tanje.
V glodališi"n saiiKMii ni bilojusol ič jKisfobnega videti. Udarec la gong. tema, zastor so jo Ivi gnil. Na odru je bilo vi-loti popokionia konveneional-10 ^oImi. Dva nezanimiva igral •a sta spravila s težavo vso »roj kakor pomemben dvogo-;or v tok. zdelo se jo, da se bo azvila kičasta ljubezenska yrodlta. Tako jo Šlo nekaj ča-j razočaranje je ra^lo od minite do minuto. {
TRI IMETJA JE IZGUBIL.
(Nenadno pa se jo zgodilo lokaj, da so so vs» navzoči tdnmili. Zgodilo pa se ni na »dni. temveč v neki loži prvo-ra nnla. Neka dama ki jo tam odela, je za vpila, da je Š|0 kozi mozeg. Vse se je obrni-'» tja, nihče več se ni zanimal a to, kar so jo dogajalo na dru. Iz raznih smeri jo bilo lišati energični poziv: "Luč! aič!" Po nekoliko trenutkih oliko zmešnjave so jo dvora-a res razsvotila. (Izkazalo so jo, da jo bila da-la v loži tndi igralka in da je i vpila popolnoma v skladu s v*ojo vlogo. Ko so jo povpra-ili z odra, je dejala, da je ea-Vila na tilniku nenadno mr-o cev samokresa in šepetajoč las ji je velel: "^e vam je vljonje drago, se no premak-ite!*' Potem je neka roka izrabila ogrlico okrog »njenega ■atn, jo odpela rn ž njo izgini-. ftolo tedaj, ko je ni Čutila 1*6 razbojnika v svoji bližini, imela pogum, da je za vpila [i pomoč. Tn »-edaj ?e jo začelo pravo •janjo. Oba igralca, ki sta »tlej opravljala svoj bedasti vzor na odru, sta mora'a od-j ipiti. Drugi igralci v vlogi ; iminali-tov so prevzeli njiju rostor. Vso izhode so poli-jsfko zastraaili, igralec, ki je [vstopal kot komisar, je velel jdra: "Nihče ne smo iz hiše. o rilec mora biti tu. Pobeg je [.-/nogoč." Občinstvu je bilo o (o v veliko zabavo.. Pridati sem moral, da jo bil ta rod v 'komedijo ros origina-S tem so jo pa prvo doja-trfdi zaključilo. Nihče ni »el i« dvorane. OkrepčiVa so »itajaliy proutorn za igralce.
•V bolnišnici v japonskem mestu Kobeju jo umrl pred nedavnim v največji bedi mož, ki jo slovel Kvoječasmo kot eden največjih lovcev na veliko zvorjad. Iz njegovih lastnih zapiskov je razvidno, da jo Mat hew Rudel, kakor so je imenoval mož, z igro trikrat v najkrajšem času zapravil tri velika imetja in sicer jo bil žrtev eno najbolj svojevrstnih daljnovzhodnih hazardnih iger tamfuija.
, [Pri tej igri narišejo na tla velike kroge, vanje pa razne nt ovil ko, potem skušajo z noži zadeti številko na katero so stavili. Ljudje, ki jim ni do te igre. no morejo razumeti, da jo je mogoče uganjati s takšno strastjo, ka'kor so to dogaja, toda oblasti <so jo na podlagi jzlmšenj proglasile za prepovedano hazanlno igro in jo preganjajo z ječo, ker škoduje javni morali. .
Igra tamrfni jo le redkokdaj nevarna kakšnemu Evropcu in Rudel jo spadal med to izjemo. Prvo imetje si je pridobil kot prekupčevalec s plantaža irti v Indokini. Tam so je seznanil < tamfuijem, v kratkem jo postal njegova žrtev i'ri postal berač.
(Lotil so jo velikega lova. Po treh letih so jo vm«l z bogatim plenom, slonovino, kožami in dragulji iz džunglo, komaj pa je prispel v Hanoi in spremenil ta plen v denar, ga jo zaigraihila usodna igra ifn spet ni bil tako »proton, da bi imetje obdržal, kaj šele da bi si ga na takšen način povečal. V nekoliko dneh jo bil suh. Po. novno se je vrnil . v d&unglo, delal je oeln leta, da si je pridobil diovo imetje, ki jo pa šlo po isti poti kakor prvi dve. Bolan z mrzlico in na koncu moči je prišel v bolnišnico v Kobeju, kjfer je	mnrU
ja se je dozdevno obrnila proti koncu.
Pravi komisar je gledal kakor zmagovalec okrog sobo, nenadno pa je planil »"»oz moStiček, ki so ga liKsltom i»o-ložili med oder in prostor za glodalec, ustavil so je pred neko damo v prvi parketni visti rn zavpil nanjo: <4Vi ste roparjeva ljubica i:i vam jo med odmorom izročil ogrlico." S temi besedami je igralki v občinstvu, ki jo svojo prestraše-no-t in grozo v ostalem sijajno igrala, snel biserno ogrlico in izginil ž :njo za kuliso. Igralka v prvi parketni vrsti so je ono-svestila.
Tn soda j smo čakali, kako so bo igra končala. Ni se končala. Oder jo ostal prazen. •'•«"/. nekaj časa pa so jo za kulisami dvignil krik: "Ustavite jili! Držite tatu! Policija!"
Iz zgodovine orožja
Bombardiranje nwt iz zrn-j jo temeljil torpedo Italijana ka ni nova stvar. Že lota	dr. Fontane, ki jo lota 1420
so Avstrijci pri oblegovanjn zgradil s smodnikom napol-
Benetk uf»orabili 'Ijonibnike'.
Topniški častnik Fran z von Tchatus si je iizmiislil verigo l>o:ili balonov, ki ro bili zvezani drug z drugim. \ balon je stopil sant Medtem ko je bil prvi balon z dvoma .bonrbania že nad Benetkami* je plaval zadnji še d'aleč zadaj.
njen zaboj. Ta aalw»j je plaval- na vodi. Imel je dve kini i lili ploskvi in povratni sunek dveh, ob njegovi strani zadnji nameščenih raket naj bi ga poganjali proti sovražnim ladjam. Med ameriško državljansko vojno so prvič uporabili z UBpehom torpedne čolne. Zgo-
ZASTRUPLJENE ZNAMKE.
tako da ga obranubni ogenj ni I dilo pa se jo tedaj večkrat, da dosegel. S pomočjo tenke žiceitonpeda ni uničila samo -o-jo Uehatns sprostil bombi pr-j v razne ladje, temveč tudi tor-voga balona, da sta padli najpodni čoln .sam. važno utrdbo in povzročili tam veliko razdejanje.
Tndi oklonno utnlbe niso nič novega. Ž«1 le'a 1S(>fI so uporabljali oklopne kazomate, a kmalu potem so gradili tudi prvo oklopno utrdbo, ki so jo prebili šele i»r> .">:» zadetkih s Ki eni granatami.
•Ročni« granate so staro orožje. ki so ga uporabljali že ob začetku novega veka. Okrog 1. 1 <500 so imeli s strelivom na polnjene krogle, ki so jih zapirale zažigal ne oovi. Preden
O takšno kroglo zal-nčali, so}pmi f-asom
cev i
prižgali, v	»»"'Ispremenila. Ni ^o mu voc sme
. v	1utl1 -rona.,ln'l'	,nM> hljala in ko se jo nekoga dne
je namreč zgo-to«l tega orožja. I rvotno so|hnm5]^ ^ J>; ž lijniJ (>1(i,kaln
-al
V San Franci sou so odkrili it 11 ho r, kakršnega v kriminalni zgodovini št* ni /bilo. Marc Dawson, poslovotlja neke veleblagovnice je užival polno zaupanje svojega šefa in je veljal za prijaznega, skromnega moža, ki ga je imelo vse rado. Ra-. da ga je imela tudi njegova mlada mična tovarišjea Dorl-I Loightonova, ki bi se morala i v kratkem ž njim poročiti.
pa se ie Doris
•kaj nenavadnega, —jbili metalci granat, ki so jih \.\wko l>k,^no jvorano, • jo j«-e\yyorški gang-tern so . ltil>2 .jodidil. vsak. Ininooski; vpriAul k;ij Vso lo pOMU.ni.
Ta večer sr dilo nekaj pravi m
bili izkoristili ta voeer za io-zaslišitn drzen roi». Sn^li predstave >o se pojavili »- samokresi v rokah na od m, prekinili igralce v tek.-tu, zvezali so jih in -ami v prvi parketni vrsti odiio<H pravo biserno ogrlico. Ta dama namreč ni bila igralka — Njena omedlovioa jo bila pristna.
Naključje pa me jo povedi o k zadnji uprizori*vi to kriminalno igre. kajti no\vorško policijsko ravnaloljstvo jo njeno nadaljevanje prepovedalo.

totniji IPrve in i m
<la
.... 1 Deklo i n \t> priznala. .. . so preizkušali A-j^ ».ijnl.ilai v Theodora Wil-merieani ze za easa svojih Minula, mladega elegantnega svo.bod.ln.il bojev, ko >o lota j in ll4?,0(lf|f#!?|1 uradnika.
dansko vojno ladjo blo-i ^ ,t(M,no tem priznanju
1 H?A) danske vojne lad j ki rale pristanišče Kiel, jo zna ni inženir Werner von Siemens položil mine pod Kiel-ki zaliv. Malo jo tedaj manjkalo, da ni mina, ki je predčasno eksplodirala, raztrgala Sio-lnonsa in njegovega brata.
Torpedo so v njegovem bistvu izumili že Aralwi v 1.*». stoletju. Na njihovem izumu
je Williams obolel za težkimi želodčnimi kri"*i. Nezavestnega so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili rahlo zastrupi jen je, ]x» osmih dneh so ga ozdravili iToden dni pozneje mu je po-stalo spet slabo. Tokrat v bolnici ugotovili težko zas+ru
pitev z mišjakom. Obvestili'To mu jo v resnici usjm*1«), kaj-
so policijo, ki je več t< iaoviti Wiliiamsa drugič 111-0 vee
zasledovala to stvar in j>» kon-j rešili. U-mrl jo v strašnih
eno razčistila na nepričakovan | mukali. A Da\v-"u liima liobe-
način.	nega vzroka da bi veselil
,, , . .	svojega uspeha. Sedaj pa ča-
/li.dnia stra-n znamk ki 11. i T . . . .: . .	1
i«-" i n"i,.	i i ka oioktrieni stol.
d<nnval Williams od pošlo-1
vodje veleblagajnice, ]<• bila namazana s strihninom. !'<»-telit je bilo težko dognati sto-! rilca. l'go-to\ ili -o, da si Daw-! .-on prej nikoli ni brigal za od-! pravo pošto, po prelomu /. Do-! ris pa je sam prevzel oskrbo z znamkami. Ko i-o mu naznanili izid komične proi-kavo., se je zrušil in priznal vso. Kupil je strupa in ž njim pojil pole pijoni-^kih znamk, ki naj bi jih dobil William-. Tako so jo hotel iznebiti tekmeca.
PESMARICA "Glasbene Matice*'
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2*—
To jo najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 10.*? pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poučni

spisi
AHVS SEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trd« vei. 279 siren'	Cena $1.10'
U^na kujiga za Nemce tn sa one. kl so nem-•Čine zmožni.
AMERIKA IN AMEKiKANCl. Spisal Key. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Oliie jKjuamezulh držav; j»rl.selje*auJe Slo-veucer: njihova društva in dru j® n*roune DSianove. Hogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANtiliSKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr.
F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
KRATKA ZCODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. »5 strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
Cena $125
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill str.
Cena 50c
KUBIČNA RAtUNICA. Trda ve*. 144
Navodila za lzračunanje okroglega, rezuue-Ka in tesanega lesa.
Cena 75c.
BURSKA VOJSKA. -95 strani.
Cena 40c.
LJUDSKA KUHARICA, najn< vejšn zbirka navodii za knbinjo in dom.
Kuharske
KNJIGE
ljudska kuharica
Nojnovejša zbirka) navodil za icuhinjo; ip dom. Cena 50c ]
GOVEDOREJA. ' 8 sltkac*
kuharica ||
9G5 navodil, 255 J & strani. Cena: broŠ {J f $1.25, vez. $1.50'
_L I;
slovenska]!
kuharica 8
Najpopolnejša iz 1S daja, 728 strani. JJ *tTa
$5.oo M
j	»
• ■ »m . 1 » •• M ' t —-
j	C *
v	r^f nec i
.. ........ .... ■ . '1 t >*')
BOIHWT DRŽAVLJANI naj aaro** knjižico — "How U become a ^tizea of toe United
SUtee".
V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljen«*	Cena 35c«
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 23d strani
Denarni problem Je zelo zapleten ln težaven ln ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, kl Je znan češki narodnogospodarski! strokovnjak, je razfiirll svoj« delo tako, da bo slnillo slehernemu kot orientačnl spis
• denarjn.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 atranL Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opia raznib bolezni ln zdravljenje; slike.
DO ORB IDA DO BITOLJA. 1« "trs nI.
Zantnir potopis « slikami »J«tlb krajev nafie »tare domovlne, ki <u 31oven<*m le malo
in praktična t
Cena 50c
Cena 70c.
Splaal R. uegvart. 143 stranL
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani.
Poljudni spisi o naravoslovju ln avezdoznan-
Cena 50c.
K O K O&JEREJ A. Sestavil Valentin Razlnger, M - strani. Cena trdoves .... JM Broi. . .. M
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. «8 strani
Cena 30c.
MATERIJA ln ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 190 stran* Nauk o atomih, molekullh ln clektrncib. Poljudno pisana razprava o lzaieaiDn uroderne ananostl.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 168 Stran t
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva splob.
Cena $1.00
NAROD, KI IZUMIRA. 101 »tranl
Poljuden «ols najsevernejšega naroda na sveta. «Jegove šege ln navade.
Cena 40c.
NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavoo, 2*J4 strani. P.roft.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ia stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »«>r iele-zol i varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 182. 141, 133 strani. Cena mehko »m Poljuden ln natančen opis odkritja novega sveta. Spis se Člta kakor zanimiva potest ter je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda Tea. 281
Priročna knjižica, kl vsebuje vse, kar 1» pri nakupu ln prodaji notrebno.
Cena 75c.
PBOBLEMI SODOBNE flLOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, kl se
hoče seznaniti a glavnimi črkami sodobna
filozofije!	Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41.'i strani.
V	knjigi so opisani predhodniki in Idejni uto-meljltclji te svojevrsten? -uske struje.
Cena $1.50
SPOMINI. lsi.. Jože I^ivtižnr.> 'M3 strani.
V	tej knjcl obr«ja nn5 znani potoplsee župnik Lavtižar «p»m:irie na svojn hrczštevllna potovanja
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUk, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena brus.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO SLOVEN-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90C.
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druua polovica knjige vsebuje oem3ko-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega in neniškesca jezika.	Cena 40C.
UVOD V FILOZOFIJO 352 strani.
Spisal dr. Franc Veber.
Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Po v Se.
c«-na bros.	Cena 50c.
VKI IKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela ; punktlranje; zastavl<*e.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. strani.
Knjiga je Izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje Življenjepise mož. fc< so s svojim delom privedli slovenski narod »uženjatva
v svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJI2NICA, 78 stranL
Zanimivosti Iz ruske zgodovine In natančni opis 'vojaSke republike aaporofikih koaakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. «2 strani.
Cena 50c.
VERNE DUdE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta la naSega kmetafcega življenja.
VOLK SPOKORNIK
KNJIGARNA

M j j i
(spisal Franc Metke; ■	j" f
________________________I1.M < j »
TrdjB ••••••
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA -I ;
" GLAS NARODA" £16 w«^ is* street! j
II *.I* Qiro 31<c^xi^^eoimii'idy U ch »ir nrr wc'nrc tn-f n— n—r t—r n— n—r r^-J »

n n — i«
ii,;* 1 )«1H »
ii Mil ium^^a^-M^ ,: ifi	.....111111 n 11 j 11 m j 111 j I N:--:
Vaški Apostol
Spisal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X.
36
"1-e pomiri «e, Katarina! Kar je, je! Ljudje so slabotne in nemirne seme. Jaz sam sem eiovek, toda karkoli .-»•m storil v življenju, je bilo le polovičasto delo. Nekaj mi ] a lahko verjameš. Porezane eešplje in pobite šipe mi bo ]'»« a: e<'le vračunal. Zato ne joči, Katarina. Vzemi metlo ;ii pometi črepinje, jaz bom pa kamenje zložil na kup."
■Začel je pobira'i kanme in jih je nosii v vežo ter zlagal n a kup. Precej jih je bilo. Med njimi tudi eden, velik kot iilebec. Župnik ga je opazoval mrmrajoč:	•
"Presneti mulci, da nič ne pomislijo. S takimle bi se dalo < ioveka ubiti."
9. POGLAVJE.
Naslednjega dne okrog desete ure se je ustavila pred vaško krčmo kočija in iz nje so splezali preiskovalni sodnik in dva pisarja.
»Gospod orožnik je go>podom salutiral ter jim takoj javil, da se je poleg včerajšnjega pretepa £e nekaj zgodilo. Nekdo je pobil okna v žnpnišču gospoda župnika Felicijana Ho-l a dama.
■"To pa je gnezdo, to!" je mrmral preiskovalni sodnik. " Tem ljudem bi bilo dobro enkrat pošteno posvetiti. Takoj popeljite župana!"
Dva dni, r*l juti a do večera se je vršilo zaslišanje. Žan dar je pripeljal nad petdeset pričevalcev, toda nihče med njimi ni hotel ničesar \ odeti.
»"Fantje ^o zopet nekoliko ponoreli," so se glasile we izj.ive enako, "toda ne vem, kdo je bil."
»Samo eno ime je bilo imenovano. Gospod Fellcijan Nori lam j<« imenoval Stavdamerjevega hlapca. Toda na Mi-nolovem nožu ni bilo nobenega madeža, pač se je pa klina netila, kot da bi jo bil ravnokar i Obrusi l nožar.
In poleg toga so pripeljali štiri fante za pričo, ki so soglasno izjavili, da f? je Mihol "le nekoliko branil, kar je bilo pa tudi vse." Da je bil navzoč pri pobijanju šip, mu niso m<rgH dokazati..
•Gospodična Katarina je povedala, da so bile šipe pobite ol og ene ure zjutraj, dočim je Stavdamerjeva Julka pri-č: ,a. da je bil Mihol že precej pred dvanajsto nro doma. Natančno je slišala, kako je hlapec zapabnil vežna vrata in od bel v >vojo kamro in je šele jjo tistem slišala biti dvanajsto uro. In ker je Julka napravila s svojimi pobožnimi in le-p'mi očmi ter svojim ljubkim obrazom na preiskovalnega !■>< Inika dober vtis, je njena izjava obveljala. Natakarica j« sicer izpovedala, da je bil Mihol ob pol eni uri še v gostilni ter je odšel, ne da bi plačal.
Toda kdo se briga za izjavo natakarice? Takim žen-
iim 11*1 dotsi verjeti. Prav gotovo bodo slabo pričale proti ti, tei i iti. ki jim zapit ka ni plačal. V pogledu odkritosrčnosti se natakarica ne more primerjati s Štavdamerjevo Jul-ko. .Tulkino izjavo je tudi potrdilo dejstvo, da je stenska ura v gostilni za cele pol ure prehitevala. Krčinar je bil namreč zvit li-ja-k ter je vrako noč, če se je kaj izrednega zgodilo, pomaknil kazalec za uro naprej ali nazaj, kot se mu je pač zdelo potrebno. .
(Proti večeru drugega dne je bila preiskava končana ker imela ni nobenega uspeha.
No. brez vsakega uspeha tudi ni bilo, kajti štiri dni po tistem je stopil v Petrovo kamro župan Valdbofer s pisanjem v roki. Petru se je že toliko na bolje obrnilo, da je lahko nekoliko govoril. .
' Župan je sedel k mizi, nataknil na nos naočnike ter polglasno čital, obračajoč list papirja na iice in na robe.
Iz globokih misli ga je zdramil šele Bet in pozdrav. Delci* -e je bilo vrnilo iz dvorišča, kamor je šlo po vodo.
"Dober večer, Valdhofer," mu je rekla. .
"Dober večer," ji je prijazno odzdravil. "Prečute noči se ti poznajo. Ali s i zelo trudna?"
"Ne, nisem." je odkimala Beta. "Dokler me bo Peter pcimboval, bom vzdržala."
"Elizabeta si tako prizadeva," se je oglasilo s postelje, "toliko je že zamudila zaradi irtene. Se prej sem večkrat rekel ..."
"Se mi zdi, da ne boš več do?»ti govoril," ga je prekinil Vah'hofer in mu 'pomolil listino pod nos. "To imaš od svo jih pridig." •
44Kaj imam?
"'Nekaj kljukastih paragrafov so ti poslali."
Našemu kmetu je že prirojeno, da se prestraši pečata in paragrafa. Tudi Peter je kar vztrepetal. Listina «e mu je tresla v roki in potne kaplje so mu stopile na čelo.
•	S težavo sta z županom pretolmačila dokument, pisan v zavitem uradnem jeziku. Toliko sta razvidela iz njega, da oblasti z vrača jo krivdo za zadnje dogodke v vasi na Petra in n j ego ve -pridige, ki jih pa ne označujejo kot "-pridige" pač pa kot "tiruvanje mirnega ljudstva."
Pet ru se zaenkrat kazen oprošča, trdno se mu pa zabičuje, ii: j pusti ljudi v miru in naj hodi svojo pot.
"Sedaj veš, kako jc s to stvarjo," je bruhnilo iz župana. "Plavijo, da te bodo zaprli po poragrafu 375, če ne boš držal j< zika za zobmi."
Peter, ki se je bil vzravnal na ležišču, je sklonil glavo.
I"Valdbofer," je dejal > tresočim glasom, "najbrž si se 7 noti 1 in te varajo tvoje stare oči. Vprašam te, kateri mi More prepovedati oznanjati bratsko ljubezen?"
•	Županu se je zasmilil.
1 "Ne da se pomagati, Peterček. Paragraf je paragraf. Pokoriti se boš n<orrl, to je vse. Kar lepo molči in ne spre-obračaj ljudi, ker jih ne boš spreobrnil. Vsi tvoji napori bi bili zaman. Molči, pa boš imel mir ti in občina."
I Valdbofer je zvil pisanje in odšel iz kamre.
V Petrovih prsih je hropelo.
"Oh, kako čudni so ljudje! Tako slaibi so in če jih sku-;"<■' *'ovek nekoliko poboljšati, ga skoro zakoljejo. Po vrhu ,v-cga sem pa za zahvalo še lopov, ki ga paragrafi preganjajo." j
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Friday, January 19, 1940
(lUtKJHLXVT HUM
Razne
vesti
MARS IN SATURN STA KRIVA VOJNE.
Za leto 1940 so si naziranja raznih prerokov manj različna nego za leto 3939. To gre na račun preprostega dejstva, da je v središču vsega človeškega zanimanja vojna i-n da se preroki bavijo zato pred vsem s tem pojavom, njegovimi bodočimi oblikami in koncem. A-strologi razlagajo to seveda drugače. Zanje je vojna samo posledica po-ebnega položaja Marsa in Saturna na nebesnem svodu in ta položaj je vzrok vsega zla. Te bi ne prišlo do vojne, bi doživeli najmanj kakšno velikansko epidemijo. Mars in Saturn tako zahtevata.
No, če je vse to res, tedaj se lahko malo pomirimo. Obe zločasti zvezdi se bosta v tefcu novega leta, to je v njegovi drugi polovici, oddaljili druga od druge. Zato pravi neka znana francoska astrologinja, da se bo vojna v letošnjem de ccinibru končala. Sl>i rit i stični mediji so celo še malo bolj optimistični. Kar štirje med- njimi in sicer eden v Parizu, dru-*ri v Londonu, in dva v Ameriki so v redkem soglasju napovedali konec vojne za oktober ,in sicer med 8. in 10. oktobrom.
. Številni so preroki, ki napovedujejo pomenubne politične preobrate v Sovjetski Rusiji.
< *e strnemo soglašajoče napovedi cele vrste bolj znanih astrologov in spiritistov, bi se položaj v letošnjem letu razvijal nekako takole:
V	januarju težki položaji na frontah.
V	februarju zmagovita bitka.
V	marcu katastrofa na oceanu, vojaš-kega ali civilnega znpčaja.
V	aprilu delavnost na frontah jn urpeh francoskega orožja.
V	maju »nič r>osebnega.
V	juniju velika epidemija.
V	augustu nič posebnega.
V	seiptemibru nu* novega.
V	oktobru važen znanstveni izum. odločilen vojni preobrat v sredi meseca.
V	novembru nič movega.
V decembru mir, nepričakovana ustavitev sovražnosti.
Neka znana pariška astrologinja pravi:
•"Vojna se bo odločila na gospodarski fronti in vrsta velikih pomorskih bitk bo to odločitev pospešila, ('loveštvo bo preživelo še dobo, ko bo diplomatsko in vojaško delovanje še močno. Šele potem, in to se bo zgodilo leta 1941, se bo lahko oddahnilo.
i|lliilli|,|{,|lllllllll,|i,llllllill,l|.l|lliliil||,.ii|illl ll||||lli»!lUi||iiitll''Hlli||||||l«!Ulli|t||i|l>'U|lui
IDenarnel
UTRJENO USTJE LABE.
Kakor poročajo Angleži, je britanska podmornica tipa "Uršula" potopila nemško križarko tipa "Koeln." Ta dogodek se je po angleških vesteh odigral v območju reke La-;be in sicer ob njenem izlivu v morje. .
lT<st je reke Lr.be pomeni za Nemčijo približno toliko, kolikor Scapa Flow za A-^glijo. Na ustju te reke imajo Nemci dve važni pomorski oporišči. Prvo je Cuxhaven, drugo pa Bromsbitel. Cuxhaven je eno izmed najvažnejših: nemških pristanišč ter rabi kot pomorsko in letalsko oporišče. Ta vojna luka je imela važno vlogo že za svetovne vojne. V decenibru 1914 so pristanišče Ouxhaven napadle angleške vojne ladje. Prišlo je tam do proeej hude bitke. Pristanišče Cuxhaven je dobro utrjeno.
Dočim leži Cuxhaven na levi strani izliva Labe v Severno morje, se nahaja Bromsbi-tel na desni strani reke. Ta kraj nima tako velikega pomena, kakor Cuxhaven, ker pristanišče ni dovolj utrjeno, da bi lahko sprejelo toliko vojnih ladij, kakor mesto na levem bregu Tjabe. Kljub temu pa je Bromsibitel zelo važna strategi ena baza Nemčije v Severnem morju.
Obe Inki sta nekakšna vrata v Hamfhurg, ki je največje trgovinsko pristanišče Nemčije in glavna žila nemškega izvoza in uvoza. Angleži so tod o-kroc: že parkrat krožili s svojimi aeroplani in so napravili "orsnetke. ki so medvomno rabili ansrleške podmorniee za njen nodvig proti nemški mornarici. .
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurai.
V ITALUO
$ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00
Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000
KEK SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDBNH ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AL.I DOLI
nujna nakazila IZVKSU-AjKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
s l o v e n i c publishing COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 11« W. 18th ST., NEW VOKK
smrtna kosa
Pred kratkim je v Milwaukee, Wis. .podlegel pljučnici John Obrez, v starosti 50 let. Doma je bil iz Prevorja pri Planini na Štajerskem. Bil je samec.
+
V	Pueblo, Colo., je zadnje dni umrla Katarina Težak, ki zapušča moža, dva sinova in dve hčeri.
t
V	Milwaukee, Wis., je umrl rojak Anton Kapše, rojen v Podgradu pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča žalujočo soprogo Marijo in dva ne-doletna sinova.
MEHKO VEZANE KNJIGE
va2no ZA naročnike

NALOGA DIHANJA.
•Dihanje je življens'ko važno | dogajanje, ki je naši zavesti ,pač dostopno, a ki ga moremo iz voljo samo začasno prekini-|ti. Naloga dihanja je izmenjava plinov, oddaja ogljikove kisline in sprejemanje kisika. V določenem času se mora v našem organizmu izmenjati do ločna količina plinov. , /Te funkcije ureja zamotan jsistem. ki ne zahteva samo nedotaknjene zveze dihalne na<prave z osrednjim živčevjem, temveč fid i zvezo z sensi-bilnimi živci in neko določeno izmenjavo ogljikove kisline, od katere je odvisno redno dihanje. Da bi raziskali sedež in učinkovanje dihalnega središča, so fiziologi v zadnjih le-jtih razen motornih dogajanj pri dihanju proučevali tudi učinke živčnega delovanja. Tako so mogli vključiti tudi sensibilne živce in »njihov učinek v študi j splošnega problema. S poskusi so ugotovili sedež dihalnega centra v podaljšanem mozgu, delovanje živcev, ki izhajajo iz njega, pa določajo v novejšem času z oscilografom na katodne žarke.
Poleg naslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnina Prva. Številka pomeni mesec, droga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln sfrofckov, Vaa prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Poftljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte na Vinu sastopuikn v VaSem krajo ali pa kateremo izmed zastopnikov, kojih Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so opravi-čenl obiskati tu<i; druge naselbine, kjer Je kaj naftib rojakov nasoljenih. Zastopnik bo Vam izroČU potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Ijinshln
X>LORAXK>: Pueblo, Peter Cull*. A. SattH Walaenborg, AL J. Bajafc
INDIANA:
Indlanapolla, Fr. Tnpanfir
ILLINOIS: Chicago, J. Revčlfc Cicero. J. Fabian (Chicago, Omto
ln Illinois) Joliet, Jennie Bambich La Sadie. J. Spedc-b Mascot tab, Frank Auguadn North Chicago in Wankegan,
Warftek
MARYLAND:
Kitzmiiler, Fr. Vodoplvoo
MICHIGAN:
Detroit, L. Piaskv
MINNESOTA: Chlaholm, Fink Goute, J. Lmn^ii Ely, Joa. J. Peabel Eveleih, Louis Goula .Gilbert, Louis Vessel HibbLhg. J oh I, PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M Fan Ian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Bi oderick
NEW YORK: BraoUyi, Aitfcsny Svet
I Gowanda, Kart iMii rjttte ran a.	mm
OHIO: Rarherton. Frank frtaa Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Reanlk, Joh« Siapnla Glrard, Anton Nagodo Lorain, Louis Balant, John Kami* Youngstown, Anton KlkaU
OREGON:
Oregon City, J. Koblar
PENNSYLVANIA: Besaemer, John Jevnlkar Conemaugb, J. Brezove« Coverdale ln okolica, Mra. Ivan
Rupnik Export, Lania SupančM Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kaadn Fr. Blodnlkar Qreensburg, r'rank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Palantz Krayn, Ant. TauielJ Luserne. Frank Balloch Midway, Juun tut Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sddfrer West Newton, Joseph Jovan .....
WISCONSIN. Milwaukee. West Allla, Fr. Shah Sheboygan, Joseph Ka^ea
WYOMING:
Bock 8prlnga, Laola Taarhar Diamondvllle, Joe Bollcft
Task zastopnik Izda potrdil« za svo
ta, katera Je prejet Tastapnlk« lapls
TTFfeAVA "ffUH 4AMnt*
ULICE S STREHAMI.
Zatemnitveni ukrepi so londonskim po-lovni ni ljtrlem napravili doslej že mnogo škode. Na cestah prav ob glavnih poslovnih <urah ni ljudi in prodajanje je zavoljo tega nazadovalo. Londonski mes-tni svet pa je prejel sedaj predloge, kako naj bi termi zlu odpomogel. . (Po teh predlogih naj hi ho-dišča najvažnejših poslo\-nih cest dobila strehe, tako da bi mogli trgovine spet polno razsvetliti, ne da bi svetloba uhajala navzgor in izdajala mesto letalom. Za poskus bodo prekrili najprvo 5 km dolg odsek Oxford^ke uliee. Stroške bodo nosili trgovci sami, in sicer bodo znašali 3 funte šterlingov za kvadratno ped cestnega pročelja. Ti stroški razmeroma ne bodo visoki, ker imajo trgovine v tem odseku letno približno milijon funtov šterlingov čistega dobička.
ANEKDOTA,
(V bitki pri Kustoci je tedaj 83-letni maršal Radecki dvanajst ur stopil s konja. Prihajal je mimo neke gostilne kjer se je ustavila Skupina častnikov njegovega štaiba, ki so ga obkolili in ga prosili, naj stopi za trenutefk s konja, da si privošči malo odmora.
"NeumneMi**"- je Bašepetal Jtadecki ad»jutantu na uho. "Če stopim doli, ne pridem več gor,"
ZANIMIVOSTI.
j Samo 34 odstotkov kopne zemlje je ravnine. V Evropi zavzemajo ravnine skoraj 50 odstotkov celotne površne, v Afriki pa samo 10 odstofkoA*. Mansiktlo se bo teta ugotovitvam čudil, a je vendar tako.
Razen Volge je Dunav z dolžino 2860 km in širino na nekaterih mestih do 2 km največja reka v Evropi.
Največ vode ima reka Ama-coirka, ki meri od izliva do ustja. 6000 km. Pritokov ima več. ko 200 in med temi jih je lepo (število, ki so večji od največjih evropskih rek.
Kurje jajce se-toji povprečno iz 10.7 odst. lupine, 11.9 odstotkov beljakovin, 12.S odfct. maščob, 0.7 od-st. soli in 68.9 odst. vode. Tehta povprečno 50 gramov.
•Krava pospravi vsak dan približno en stot zelene knne. . 'Na pobočjih Etne, najvišjega ognjenika v Evropi, prebiva okrog 300,000 ljudi. . 'Kuščarjev je kakšnih 1200 vrst in so dolgi 13 cm do 2 m.
Na zerglji govore ljudje o-krog 3420 jezikov.
•Na malajskih otokih so do 45 cm dolge žuželke.
K V zasadiš jesen, potrebuje kakšna štiri leta, da zrase toliko, da -si iz nje lahko napraviš palico.
Leonardo da V i ne i je potreboval baje več nego 12 let, da je naslikal usta Mone Lise. , Današnji Evropci so povprečno 5 cm daljši, kakor njih predniki pred 70 leti.
Največjo selitev ptic so opazovali lans-ko leto v Kanadi. Milijoni divjih gosi so se dvig ni'e v okolici Quebeca ,da si poiščejo toplejših krajev za p rez i n>o van j«. Trajalo je štiri tire, preden je ta ogromni trop preletel mesto.1
(Največji črni bi»-er je bil prodan svoj čas za 30,000 funtov šterlingov.
Nekatera ameriška indijanska plemena štejejo zdaj komaj we 50 do 100 Članov.
(Neka dunajska klinika opozarja na to, da povizroča pretirana kaja cigaret zelo rada želodčne čire, zlasti pri ljudeh, ki dim navadno vdihavajo.
(Bilo je izračunano, da uniči rja na leto 3,000,000 ton železa in jekla. Če hočemo pridobiti toliko železa in jekla, potrebujemo štirikrat toliko premoga in koksa. .
iNajmanjwi človek je baje živel v 18. stoletju, in pisal se je Nikolaj Furry. Ko je bil star 21 let, je meril 26 palcev. Kmalu potem je pa umrl in mjegov okostnjak so spravili v muzej.
V elektrotehniki se rabi žica tanjša od človeškega lasa.
/V araibščhii pomeni beseda aibes mešanico in to se dobro ujema s prebivalstvom Aibesi-nije. .
(Bolan človek naj bi nikoli ne segel po mrzlih obkladkih, ker lahko včasih škodujejo.
lAngleški lordi imajo dvomljivo prednost, da jih namreč obesijo na svileno vrvico, če store zločin, zaradi katerega so obsojeni na smrt. .	•
Razproda"Ja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla«
2. Belgrajskl Bteer < Vito) Jelene) C Baraka Vojaka
I.	Cvetko	(H. Majar) 9. Dedek Je pravil f Julij SlapAak) 1«. Devica Orleanska
II.	Dve sliki	(Ksaver Mefiko) 12. Duhovni boj (Lovrenc S^upoll) 14. Fra Diavolo
15.
Fran Baron Trenk
(Gjuro Pa ud uric)
19. Korejska Brata, trtica Iz misijo nov v Koreji (Joaef Spillman) 31. Mesija	,Dr. Jeglič)
22. Mladim Srcem, povesti --.a
mladino	(Ksavor MeSko)
24. Maron, kr&čaifokl deček s Liba
28.	Ob 50-Letnlci dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	Parižki Zlatar
30.	Patria, Povest i/ Irske JunaSka
dobe^B	(K. Fed**rer>
31.	Paberki iz Roia (Ivan Albreht)
32.	Popotniki, novele In črtice
(Milan PugelJ)
33.	Požigalec
34.	Pravljice
(H. Major)
ADVF.RJ I S E i> • GLAS NARODA"
35.	Pravljice In pripovedke za mla-
dino	(S. Kos-utnik)
36.	Povesti in Slike (Ksaver Meško)
37.	Ptice Selivke	(Tabore;
38.	Praški Judek	(Josip Vole)
49. Praprečanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar j
11. Preganjanje Indijanskih misijonarjev	< Josef Spillmau)
44.	Rdeča in bela vrtnica
(Antou Huooder)
45.	Revolucija na Portugalskem
46.	Sisto a Šesto	(H. Federer)
48.	Spisi Krištofa Šmida
49.	Študent naj bo (S. Flnžgar) 5v.	Suneškl Invalid (S. Košutulk) j!-	Sveta Notburca
153. Tri Indijanske povest (Josef Spillman)
56.	Volk Spokornik ln druge povesti
xa mlaaino (Ksaver UeSko)
57.	Vojnimir ali Poganstvo in krti
(Josip Ogrlnec
69, Zbrani spisi za mladino
(Ungelbert Gangl)
61. Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planinski:
93. Zlat okopi	(Joaef Spillman)
(Vezava nekaterih knjig Je od leta nja nekoliko izkaiena.}
Ako ima kaka knjiga vtč zvez kov, se šteje vsak zvezek z» knjigo.
POZOR t
Ker imamo nekaj teh knjij v omejenem številu, navedi te pri naročilu več knjig, d; Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STBEE1 NEW YORK
ZLATO V ZAPUŠČENEM RUDNIKU.
V onem najstarejšem rudn i ku zlata v Georgia, »ki nmo^o let zavoljo premajhn izdatnosti ni^o izkorisieali, s odkrili novo žilo zlata. Širok je 5 om njene ?ldbivie doslej ? niso ugotovili Po prvih prepl dih je v toni rude za $80,0(' zlata.