GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Ceno: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—. inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ¿ABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene lnseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani D;n 250.—, «/t» strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Katoliški fish in mi.
(Piše fant iz fare vurberške.)
Naloga, ki jo morajo izpolnjevati katoličani, zahteva od njih previdnost, požrtvovalnost, odločnost in vztrajnost zlasti danes, ko se po ozračju širijo strupeni plini verske brezbrižnosti, nevere in brezbožnosti. Zoper strupene pline se je treba boriti: 7xa'iC '¿atoliča-,.iu vedno ne mislimo, danes pa na to ne bi smeli pozabiti.
Svet se bori zoper vero in verske ljudi. Veri zveste osebe se zapostavljajo, tirajo iz služb, se preganjajo ter zgubljajo kruh, pravico in svobodo. Take razmere vladajo v boljševiški Rusiji, hitlerjevski Nemčiji, krvavi Mehiki i. t. d. Lažnjivo svobodomiselstvo, pretirani nacionalizem, veri in cerkvi sovražno framasonstvo, nekrščanski socializem, brezbožni komunizem zahtevajo po raznih državah svoje žrtve, in te so po večini veri vdani ljudje.
Poleg strastnih protiverskih vzklikov se danes kaj rado in često čuje glas verske brezbrižnosti, ki pravi: Kaj treba vere?! Vera mi ne daje ne dela ne jela ne obleke. Denarja je treba, pa bo konec brezposelnosti, konec stiske in bede! Mnogo jih je ne samo po mestih in industrijskih krajih, marveč žalibog že tudi v kmetskih vrstah, ki se s takšnimi besedami dajo preslepiti in zapeljati v mlačnost, da se niti ne zavedajo svojih dolžnosti kot katoličani.
Kdo pa vodi borbo zoper zastruplje-nje duhovnega ozračja? Kdo se poteguje za pravice, svobodo in napredek katolicizma? To je naš katoliški tisk. Nas še ni bilo na svetu, katoliški tisk se je -Že bojeval za interese katolicizma. Nas ne bo več na svetu, katoliški tisk bo nadaljeval svojo plemenito borbo za katoliške nazore in za pravice katoliške cerkve. Katoliški tisk ni samo najmočnejša opora cerkve, on je tudi najkrepkejša in najzvestejša obramba ljudstva.
Ljudstvo se tega ne zaveda tako, kakor bi bilo potrebno. Ako bi ljudstvo storilo svojo dolžnost do katoliških časnikov in listov, bi iz našega naroda izginili listi in knjige, ki iz njih ne veje katoliški, marveč veri sovražni duh. Zato pa, dragi slovenski oče, mati, dekle in fant! Ko pride k tebi agitator za katoliški tisk, ali ga boš osmešil, ali se razhudil ter mu celo pokazal vrata? Ne bi to bilo lepo niti ne v smislu pravega krščanstva. Duhovniki, škofje in predvsem rimski papež ne opustijo no-
bene prilike, da bi nas ne opozorili na naše krščanske dolžnosti napram dobrim časnikom in krščanskim knjigam.
Pa denarja ni. P»eš ga ni. Včasih ga iii niti za najpotrebnejše. Pa tudi če bi moral izdati zadnje dinarje, krščanski časnik si le naroČi! Iz ust nekega velikega prijatelja krščanskih listov na deželi sem nedavno slišal te besede: »Če bi si tudi moral odtrgati od ust, naših krščanskih listov ne pustim.« To so besede značajnega moža, ki zaslužijo, da si jih zapomnimo ter se po njih ravnamo. Obnovimo torej naročnino za preizkušenega zvestega borca za našo vero, za našo zemljo in za slovenskega kmeta: »Slovenskega gospodarja«! 67 let že ta izvrstni list poučuje, bodri, krepi in tolaži naše slovensko ljudstvo, deleč z njim žalost in veselje. K starim naročnikom mu
pridobimo nove! Število njegovih naročnikov ne sme pasti, marveč mora narasti.
Mladenič, dekle, tebi še posebno velja moja beseda! Veliko je naših fantov in deklet, ki so zvesti in delavni prijatelji naših 'katoliških časnikov in listov. So pa tudi takšni, ki se v svoji lahkomiselnosti ne zavedajo velikega pomena krščanskih listov za mladino. Takšen fant kaj rad nameri svoje korake v gostilno, kjer zapravi kovače, za krščanski list (»Slovenski gospodar«, »Naš dom«) pa mu je dinarja škoda. Mnogotero dekle meni, da robec ne sodi prav na njeno glavo, ako ni drag. Če bi se zadovoljila s skromnejšim, bi si prištedila za krščanske liste. Storimo torej svojo dolžnost do našega vrlega »Slovenskega gospodarja«, do »Našega doma« in do drugih krščanskih listov in oni bodo kakor doslej, tako tudi odslej izpolnjevali svoje dolžnosti do nas. Katoliški tisk za katoliško ljudstvo! Katoliško ljudstvo za katoliški tisk!
sov in zaradi tega ne dobijo nobenega mandata v parlamentu.
Izid skupščinskih volitev v Rumurni i. V nedeljo dne 17. t. m. so se vršile v Rumuniji skupščinske volitve, pri katerih je zmagala liberalna stranka. Stranke so dobile: vladna liberalna stranka Duce 303 mandate ali 55 odstotkov glasov; narodna kmečka str. 29 mandatov (14.26%), liberalni disiden-ti Bratiana 10 (5%), kmečka stranka Lupa 10 (4.93%), protižidovska stranka prof. Cuze 9 (4.23%), madžarska stranka 9 (4.16%), narodna kmečka stranka Goge 9 (4%), radikalna kmečka stranka Juliana 5 (2.69%), kmečka zveza Argetoana 4 (2%). Šest strank je doseglo manj kakor po dva odstotka gla-
Bivši čehoslovaški ministrski predsednik dr. Anton Švehla umrl.
KATOLIŠKEM
Duhovniki v Avstriji so odložili po-! litične mandate po želji škofov. Ško-jfovska konferenca na Dunaju je to od-| redila, in sicer z izrecnim povdarkom, da je ta odredba samo začasna z ozi-rom na sedanje »kofrljive politične razmere« v Avstriji. Ta odredba je bila izdana radi težkega političnega položaja v avstrijski republiki. Radi strastne
naroclno-socialistične agitacije je diktatorska vlada Dollfussova morala poseči po ostrih sredstvih. Po stari svobodomiselni navadi zvračajo prizadeti krivdo na katoliško cerkev, češ, da podpira diktatorsko vlado. Ta očitek bodo liberalci in socialisti ponavljali tudi sedaj, ko so se duhovniki umaknili z vodilnih političnih mest. Bodo pač, kakor izjavljajo narodni socialisti in socialni demokrati (dunajska »Arbeiter-Zeitung«), zavračali krivdo nc več na krščansko politično organizacija, marveč naravnost na cerkveno or-

RESNO SVARILO
Cfl3iZliiL'ii?i'it nam C'a,'e narava sama z omoticami, ------- — težkim dihanjem, predčasno utrujenostjo, nespečnostjo. Te nadloge so prečesto znak nevarnega poapnenja žil. Ubranite se pravočasno te bolezni ni. Zdravilni PLANINKA ČAJ BAHO-: VEC pospešuje obtok krvi, preprečuje s tem poapnenje žilja, razredči- kri in vrne poapnelim žilam potrebno
LAHIH
10C9 tj
prožnost, s čimer se odstranijo pojavi ostarelosti in ohrani delavna moč v nezmanjšani meri. Zahtevajte v apo-kah samo pravi Planinka čaj Baho-vec v plombiranih zavitkih po 20 D>u in z nap-j ^ ''oizvajalca
Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana.
Reg. br. 12590-20/V1I. 1932.
ganizacijo. Saj je po natolcevanju pro-tikrščanskih in proticerkvenih svobo-domislecev duhovnik vsega kriv. Med svetovno voji.o so trosili ti ljudje ne-umno-ogabno laž, da so duhovniki krivi vojne. In omejeni backi so jim verjeli. Krščansko-socialno stranko pa je ta odredba hudo zadela. Največji avstrijski politik in državnik po svetovni vojni je bil duhovnik dr. Seipei, ki J9 rešil Avstrijo. Sedanji dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer se je tudi politično udejstvoval, saj je bil celo minister za socialno politiko. Duhovniki so bili v str" ~ki na odločilnih mestih. Z njimi izgubi stranka najizrazitejše duševne voditelje, najuspešnejše organizatorje in tiste predstavnike, v katere je imelo zlasti kmečko ljudstvo največje zaupanje. Stranka se tolaži s tem, da je umik duhovnikov samo začasen ter bo prenehal, ko se bodo politi _\ie razmere v Avstriji spremenile. Istega mišljenja je tudi vatikanski list »Osservatore Romano«, ki smatra škofovsko odredbo kot začasno ter jo utemeljuje tako-le: »Avstrijski škofje vidijo v sedanji katoliški vladi najsigur-nejše jamstvo za verske interese, in radi tega odpadejo razlogi, radi katerih so duhovniki sprejeli mandate in politična mesta.« Po mnenju vatikanskega (v Vatikanu stanuje sv. Oče) lista je politično delovanje duhovnikov na odločilnih in javnih političnih mestih potrebno tamkaj in takrat, kjer in kadar vlada ne daje sigurnega jamstva za verske interese. Tako stoji zadeva, katera je vzradostila tudi naše liberalce. Ti bi najrajše videli, da bi se ne samo katoliški duhovniki, marveč katoličani sploh umaknili iz politike.
Adventisti širijo spise. Iz Marenberga nam poročajo, da so adventisti poslali iz Bosne v Marenberg — isto najbrž tudi velja za druge kraje — svoj časopis v nemškem jeziku »Poziv k mi-sijonom«. Da obvestimo naše čitatelje na kratko o ljudeh, ki tičijo za takšnimi časniki in knjižicami, navajamo sledeče: Adventisti so protestantovska verska ločina, ki je bila pred 100 leti ustanovljena od ameriškega farmerja (poljedelca) Viliam Millerja. Svoje ime imajo od tega, ker verujejo v zopetni prihod Kristusov, ki se bo zgodil po svetovnem požaru in prvem vstajenju vernikov ter bo povzročil tisočletno Kristusovo kraljestvo na zemlji, nakar bodo sojeni brezbožni. Miller je napovedal konec sveta za leto 1843, potem za 1. 1847. Ker se njegove prerokbe niso izpolnile, je njegov ugled zelo padel. Posledica je bila, da so se adventisti razdelili na razne dele. Med njimi so dobili največji vpliv v Ameriki, Angliji in Nemčiji »adventisti spdmeea
dne«, ki praznujejo soboto kot 7. dan tedna. Ti ljudje se trudijo v Nemčiji, v Švici in tudi v nekaterih krajih naše države, da dobijo somišljenike in pristaše. Adventisti te vrste so tudi poslali v Marenberg omenjeni časopis, ki ima veliko slik ter opisuje, koliko dobrega baje njihova kriva vera stori v misijonskih krajih. Na ta način bi radi dobili kaline na svoje krivoverske li-manice. Takšne Spise, ako vam pridejo v roke, takoj v peč! To so volkovi v ovčjih oblačilih.
Sveta maša na Mentblancu. Mont blanc = bela gora je najvišja gora v Evropi. Visoka je 4810 metrov ter stoji na francosko-italijanski meji. Z višine, ki jo pokriva preko 20 metrov globoka snežna plast, je prekrasen razgled, ki sega 247 km daleč. Dolgo je višina veljala kot nedosegljiva za človeško nogo. L. 1786 je prvikrat stopila na njo človeška noga. L. 1893 so zgradili nekaj pod višino observatorij (opazovalnico). Kot spomin na letošnjo 19001et-nico Kristusovega trpljenja in smrti so
na tej veličastni gori postavili ogromen križ. V letošnjem poletju je bil vrh Montb'anca pozorišče dejanja, ki se prej ni nikdar zgodilo na njem, namreč sv. maša. Daroval jo je duhovni voditelj skavtov (mladinske organizacije) na gimnaziji v Juillyju (v severno-vzhod-ni Franciji). Ti vrli katoliški dijaki so napravili težavno in nevarno pot do Vallot-koče na višini 4372 metrov, kjer so prenočili. Drugo jutro so ob sijajnem vremenu nadaljevali pot na višino. Ob 8. uri se je začela sv. daritev, ki se še ni nikdar vršila na taki višini v Evropi. Bila je peta sv. maša, med katero so katoliški dijaki prav lepo in pobožno prepevali veličastne melodije katoliškega cerkvenega korala.
Buski sovjeti prodali najstarejše sv. pismo. Sovjetska vlada je prodala angleškemu muzeju v Londonu rokopis sv. pisma, ki spada med najstarejše. Gre za takozv. »Codex sinaiticus« s popolnim besedilom novega sv. pi ima, in dfeIu!T> starega sv, pisma v grškem jeziku. Napisan je bil sredi četrtega stoletja po Kristusu, našel pa ga je raziskovalec Tischendorf 1. 1844 v samostanu sv. Katarine na Sinajski gori. Rokopis je bil tedaj podarjen ruskemu carju Aleksandru II. in so ga shranili v carski knjižnici v Petrogradu. Britanski muzej je plačal za rokopis 100 tisoč funtov (20 milijonov Din). Denar j d dala deloma angleška vlada, deloma pa je bil zbran s prostovoljnimi prispevki.
? - »h	mm*:
J.
Dolgo je bolehal in veliko je trpel. V torek pred božičem pa je v navzočnosti ljubljenih svojih sirot in med molitvami čč. šolskih sester in svojih duhovnih sobratov deset minut pred tretjo popoldansko uro zadnjekrat zaupno zaklical: »Jezus, pomagaj!« in je izdihnil svojo plemenito dušo.
Pač vsaka hiša naše in ljubljanske škofije pozna njegovo ime. Saj je svoje dni s svojimi pismi potrkal menda pač na vsaka vrata in naznanjal svoje velikanske načrte: za zgraditev kolikor le mogoče lepe cerkve Lurški Materi božji v čast; in pa za ustanovitev celi naši Sloveniji namenjene velike sirotišnice. In kdorkoli ga je obiskal doli v Rajhenburgu in kamor je prišel ponižni in vselej prijazni kanonik, se je slišala njegova prošnja: Dajte za Lurško Gospo; usmilite se omilova-nja vrednih sirot! Vse je poznalo njegovo ime in povsod so govorili o njegovih velikih načrtih. Sedanji svet pa ima priliko gledati njegove velikanske uspehe: veličastno baziliko v slovenskem Lurdu na Korbanovem griču zunaj Rajhenburga, in pa novo naselbino čč. šolskih sester od Sv. Petra pri Mariboru v nc*...ijer". minoritskem samostanu pri cerkvi Matere božje 7 žalosti in njihovi skrbi izročeno sirotišnico v nekdanji Stigerjevi hiši v Slov. P" ici. In v zgodovini naše škofije bo
neizbrisno blestelo ime: Jožef Cerjak, častni kanonik bivši župnik in dekan, ter se bodo _ čad z njegovo osebo zgodovinarji in umetniki in še posebe prijatelji osirotele mladine.
»Slovenec« mu j že drugi dan po smrti posvetil ¿lobokočutne besede hvale in dolžne zahvale; na dan pogreba pa je prinesel njegovo sliko ter sliki Lurške- bazilike in mlade sirotišnice — obdani s precej obširnim in dobro zajetim opisovanjem njegovega bo-goljubnega in občekoristnega delovanja. Spodobi se tudi v »Slovenskem gospodarju« vsaj kratek spomin na velikega moža, značajnega rodoljuba in plemenitega ljubitelja sirot ter nadvse požrtvovalnega zgraditelja Lurške bazilike v Rajhenburgu.
V Pokleku župnije Podsreda je bil rojen 15. marca 1863 in je tedaj letošnjo spomlad načel svoje 71. leto. V celjski gimnaziji se je šolal in bil vsem svojim slovenskim tovarišem prelepi vzor pobožnega, marljivega, krotkega dijaka. Že kot šestošolca so ga narodni nasprotniki zalezovali zaradi njegove vneme za materino besedo in narodno probujanje in navduševanje svojih šolskih tovarišev in podsredških rojakov. Leta 1889 — tedaj pred 44 leti — je dosegel, po čemer je vedno hrepenel, bil je v mašnika posvečen in s 14 tovariši na dušnopastirsko delo po
lavantinski škofiji poslan. Še sedaj se spominjajo njegovšga vnetega kapla-novanja tam doli v Pišecah in v bogati meri zorijo sadovi njegovega narodnega delovanja pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine in v Rogatcu. Ko pa je bil koncem zadnjega stoletja poklican v Maribor, se je v njegovem srcu zaci-mila dvojna smer njegovega nadalj-nega udejstvovanja: skrb za lepoto cerkve in za narodno ogroženo in še osobito za osirotelo mladino.
Rad je zahajal na deželo, da bodri in uči mladino, in pobral nam je skoraj vsak odvišni krajcar kar sproti, da jo s kakim vidnim darom razveseli in pridobi. Iz takih začetkov je zrastel in dozorel sklep za ustanovitev velike sirotišnice.
V tistem času je odlični frančiškanski pater Kalist Heric gradil sedanjo krasno cerkev Matere Milosti v Mariboru. Svoje načrte si je do leta 1890 zasnoval, in — četudi brez vseh sredstev — se je v zaupanju na božjo pomoč odločil za zgradbo ter jo že pet let pozneje začel in v petih letih srečno končal tako, da je bila že avgusta 1. 1900 posvečena. G. Cerjak je z velikanskim zanimanjem to delo zasledoval in si vzgojil misel in odločni načrt, katerega mi je takoj po svojem imenovanju za župnika v Rajhenburgu izdal, da namreč tam doli zgradi veličastno cerkev in jo posveti Lurški Materi božji.
Takoj po nastopu nove službe (1. 5. 1900) se je lotil težavnega dela — pa tudi brez sredstev — in le z mogočnim zaupanjem na božjo pomoč oborožen in prepojen plameneče ljubezni do Matere božje. S svojim bratom Martinom in s pomočjo svojih gg. kaplanov ter na počitnicah se nahajajočih bogoslov-cev in dijakov je spisal in odposlal nešteto prošenj po Sloveniji in po vseh bivših avstrijskih pokrajinah ter — bi skoraj rekel — po celi Evropi. In odzivov je bilo toliko in takih, da je že po osmih letih z delom začel in ga v šestih letih tudi srečno končal. Že tik pred izbruhom svetovne vojne, to je
2. julija 1914, je veličastno cerkev Lur-ške Gospe posvetil pokojni knezoškof Mihael, papež Pij XI. pa jo je 1. 1929 odlikoval z naslovom bazilika.
Veliki načrt g. Cerjaka je bil tedaj čudovito naglo izvršen in njegovi nameni v Rajhenburgu doseženi. Izčrpana pa so bile tudi njegove moči tako, da se je župniji odpovedal in stopil v pokoj.
Pa ni ga dolgo zavžival. Ko je začutil v sebi nekaj se vračajočih moči, se je 1. maja 1919 že zopet na novo delo podal kot župnik in dekan v Slov. Bistrici ter tukaj storil za zveličanje duš in olepšanje cerkev, kar je le mogel. In tukaj je izvršil vsaj deloma tudi drugi del svojega velikega načrta. Privabil je čč. šolske sestre od Sv. Petra pri Mariboru in jih nastanil v bivšem minoritskem samostanu ter jim izročil skrbstvo v novi sirotišnici tik cerkve Matere božje 7 žalosti.
Tu sem — med svoje ljubljene sirote — se je tudi sam preselil ob svoji vpokojitvi pred dvema letoma, da jih nadzira in očetovsko za nje skrbi in jim službo božjo upravlja, pa se obenem skrbno na svojo zadnjo uro pripravlja. In tukaj ga je obiskala bela žena zadnji torek pred božičem in mu med molitvami jokajočih sirot in sester in zdihujočih duhovnih sobratov vgasne luč življenja in zatisne oči.
Mož velikih načrtov in vztrajnega dela je po dolgoletnem hiranju in umiranju izdihnil svojo plemenito dušo v roke pravičnega Sodnika in se podal po večno plačilo k Njemu, ki blagruje vse v Gospodu umrle in zatrjuje, da njih dela pojdejo za njimi. Neminljivi spomenik si je postavil že sam s sirotišnico in še posebe v srcih vseh hvaležnih obiskovalcev »Slovenskega Lur-da« s prelepo baziliko, kakor je ob odprtem grobu zanosno zatrjeval gospod župnik Tratnik iz Rajhenburga. V neizbrisnem spominu ga ohranijo njegovi bivši župljani in znanci, ki so ga na dan sv. Tomaža v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, in nje-
govi bivši duhovni pomočniki z njegovim slovenjebistriškim naslednikom vred, kakor je v pretresljivi besedi izjavil g. župnik Šolinc. V večnem spominu pa bo živel v nebesih, ker je bil tako vzoren duhovnik in zvest izvrševalec ljubezni do Boga, bližnjega in sebe, kakor nas je milo tolažil voditelj pogreba in pogrebnih obredov, g. stolni dekan* dr. Vraber.
Ljubi prijatelj in zvesti tovariš, ločil si se od nas in se podal na zadnji poti za rajnimi 11 tovariši, med katerimi vidiš tudi letos odpoklicana gg Zadravca in Martina Medveda. Le tri je smo še ostali! O prosi za našo srečno zadnjo uro pri tistem Jezusu, kate remu si posvetil še svoj zadnji vzdih Ijaj na zemlji: Jezus, pomagaj!
Hudo me je pretresla vest o Tvoj smrti. Pa skoraj vesel sem Ti pred velikansko množico in pred 31 duhovnimi sobrati govoril v slovo, ker se mi je zdelo, da tudi v smrti svojo nebeške Mater posnemaš, ki je umrla samega hrepenenja po Jezusu. Tolažilo me jo tudi, da Ti na tako lep način na Tvoji zadnji poti skazujejo svojo ljubezen ir. spoštovanje vsi stanovi in uradi, cerkveni pevci, šolska mladina s svojimi vzgojitelji in polnoštevilna požarna bramba. Ganljivo se je Tvojemu spominu poklonil tudi lavantinski stolr.i kapitelj po štirih odposlancih ter g opat trapistov iz Rajhenburga in drugi dostojanstveniki. Najblažilnejše pa je gotovo vplivalo na vse na prižnici oznanjeno naročilo našega prevzviše nega Nadpastirja: Ob smrti g. kanonika Jožefa Cerjaka iskreno in prisrčno sožalje izražam rajhenburški in slove-njebistriški župniji, vsem potrtim sorodnikom in njegovim šolskim tovarišem, čč. šol. sestram, gg. duhovnikom, znancem in prijateljem ter zatrjujem da molim zanj in darujem sv. mašo zs svojega milega prijatelja.
Slovenskemu narodu vsaj toliko poročati o g. kanoniku Jožefu Cerjaku si šteje v žalostno dolžnost njegoy pri jatelj in tovariš I. K. Vreže v Mariboru
Zgube trgovske mornarice.
Strahotni požar na novi francoski potniški ladji »Atlantique« je še gotovo našim či-tateljem v spominu. Pri takih žalostnih ladijskih nesrečah se nehote zamislimo na druge slične pomorske nesreče. V predvojnem ïasu je pretresla celi svet vest o potopu tedaj največjega preko-oceanskega parnika »Titanic«, ki je zadel ob ledeno goro in je utonilo 2500 potnikov. Ddkar je zadel »Titanic« na podmorski led, ni bilo več slične nesreče, ker pàtrulirajo od tedaj po radi ledenikov opasnih morjih ladje, ki stalno obveščajo svet o pojavu nd
Pavel Keller:
Konec.

Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Stara Grčarica se je vrnila iz preiskovalnega zapora. Šla je k Belčarju na žago in ga prosila, naj ji dovoli, zopet prebivati na koči na barju. Belčar je pobesnel, zgrabil starko za vrat, jo vrgel iz hiše, toda se ni brigal več zanjo, ko sz je naselila v koči. Belčar je postal sicer čisto brez čuta. Prežal je vsak dan na pismonošo, če mu slednjič vendarle ne prinese kakega glasu o sinu.
Boltežar pa je prišel k Hubertu z novim »razvoz-ljajem« tega skrivnostnega naključja.
»In vendar je stara Grčarica ubila Bianko!« je bruhnil iz sebe.
»Gospod Boltežar!« je odvrnil Hubert. »Če pa jo je umoril Tim?«
»Zaradi Tirna sem se motil. Grčarico bom dal zapreti, Grčarja osvobodim, Timu pa bom dal častno
izjavo, kakršnokoli bo hotel, ravnotako seveda tud njegovi nevesti, gospodični Milčki.« Ko mu je Hubert povedal svoje pomisleke, ga je Boltežar zavrnil: »Čeprav se tu in tam zmotim — toda iztikam vendarle: vi pa — oprostite — pri tej stvari ne napravite čiste nič!«
»Oho — jaz tudi iztikam!« je rekel Hubert
»Za kom?«
»Za Belčarjevim Tončetom!«
In Hubert je obrazložil Boltežarju, zakaj sum. Tončeta. Boltežar ga je vprašal, če tudi gospod; ¿nr Eri":a misli ta^o. Ko mu je Hubert potrdil, je reke »Prc zio, če je tako, pa moram paziti, kajti Er' ima bistro glavo.«
Ko sta se tako razj-Gvarjala na Hubertovem vrh je prišel pismenoša in pomolil Hubertu čez plot karto, ki jo je pisal Tim. Pisal je, da se je naveličal Ev rope, da je dobil r.: -'.o natakarja na Loydovem par niku in'd:. že pr" 'dnji teden odpotuje v Ameriko Pred svojim odhodom pa pošilja še srčne pozdrave Ker je pod svoje ime napisal tudi svoj naslov, je Bol težar takoj pripisal izjavi, ki jo je imel že pripravljene: za gospodično	?r. tole: »Pravkar sem izvedel
NOVICE
Uboj zeta pred sodiščem. Posestnik Franc Kolarič se je oženil pred 4 leti s Pavlo, hčerko 621etnega Franca Do-linšeka, posestnika v Grajeni. Po poroki se je preselil k ženinim staršem v upu, da bo dobil posestvo. Kolarič pa je ravnal slabo s svojo ženo, radi tega ni bilo nič s predajo posesti in to je silno jezilo zeta, proti kateremu je bila posebno tašča. Letos dne 8. maja je pri-kolovratil Kolarič pijan domov ter je začel groziti ženi in njenim staršem. Žena je utekla k sosedu, pijanec se je pa lotil s sekiro vrat, za katerimi sta spala stari Dolinšek in njegova starejša hčerka. Po silovitih udarcih so vrata odnehala in oče Dolinšek je v silo-branu segel po nož za rezanje satovja in sunil nasilneža v desno stran trebuha. Težko ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je pa umrl. Dne 20. decembra je stari Dolinšek pred mariborskim sodiščem vse skesano priznal in je bil obsojen radi prekoračenja silobrana na enoletni zapor.
Ob živino ga Je spravil. Še ne razkrinkan lopov se je priklatil k posestniku Gombocu v Potrni. Na hlevu je zamašil vsa okna in nato je zažgal kup slame. Gospodar je našel zjutraj v hlevu zadušena dvi konja in dve kravi.
Ponarejeni lOdinarski novci so se pojavili v Celju. Potvorbe je lahko spoznati.
V duševni zmedenosti v Ljubljanico.
Letos dne 27. novembra je zginila v Ljubljani neznano kam od doma gospa Minka Golob, soproga bivšega železniškega direktorja. Vsa poizvedovanja ter povpraševanja za zginulo so bila zaman. Dne 19. decembra so čistili za-tvornice elektrarne na Fužinah. Delavci so zapazili pred zatvornicami neznano utopljenko, v kateri so prepoznali novembra izginulo gospo Golo-bovo. Pokojna je kazala večkrat znake
duševne zmedenosti in je storila obupno dejanje v nerazsodnosti.
Vlomilci so v zadnjem času v ponoč-nih urah pridno na delu po Ljubljani. Iz trafike gospe Scagnettijeve so odnesli 1800 Din gotovine ter več cigaret. Zemljemercu Alojziju Fakinu na Glin-cah in v isti hiši stanujočemu uradniku Francu Boltežarju obleke za 4500 Din. Na vlome pred prazniki so se gotovo tudi letos spravili preizkušeni in že večkrat kaznovani ljubljanski vlomilci.
Vlak ubil konja. Na železniškem prelazu na Viču pri Ljubljani je odbila lokomotiva enega konja s tako silo, da je obležal mrtev. Konj je bil last posestnika Sirnika z Vidovdanske ceste. Sirnikov hlapec je pripeljal s parom konj voz snega do železniškega prelaza, kjer ga je nameraval stresti v jarek
ob progi. Radi ledu na cesti ni mogel z vozom tik jarka in je moral konja iz-preči. Zapregel je živali zadej k vozu, da bi potegnila konja voz bliže k jarku. Ko je bila vprega na tiru železnice, je prišlo do zgoraj omenjene nesreče.
Vlom v krčmo. O položaju dobro poučeni uzmoviči so obiskali v noči v Kamniku gostilno pri Malovrhu na Grabnu. Odnesli so 40 ¡kg masti, 20 gramofonskih plošč, čevlje in še nekatere druge malenkosti.
Od nočnega požara obiskana doma» čija. V vasici Orehovlje pri Kranju je nenadoma Izbruhnil ob 3. uri po polnoči požar v 50 m dolgem gospodarskem poslopju posestnika Snedica. Požar je preskočil na hišo in upepelil pod strešje. Z lepo urejenim ter prenovljenim gospodarskim poslopjem je zgorela: krma, vozovi, orodje, motor, slamo«
Atentat španskih prevratnežev na ekspresni vlak Barcelona—Sevilla. Izpod razvalin vagonov so potegnili 20 mrtvih in 40 hudo ranjenih.
za naslov Vašega gospoda ženina. Pošiljam Vam ga v tem pismu. Žalibog se že prihodnji teden namerava odpeljati v Ameriko. Hitite torej! Zelo me bo veselilo, če Vam le količkaj morem pomagati. Roltežar.«
In končno je Hubert moral poslati Timu brzojavko, v kateri ga je pozval, naj se vrne, ker je vse v redu.
To leto so imeli ljudje hudo žetev. Sonce je vroče pripekalo, tako, da je vse žito hitro zorelo in vse aaenkrat sililo pod srp. Vsak drugi dan pa je prišla nevihta. Bil je torek in Hubert je vstal zgodaj. Šel je v gozd in legel med vresje. Nenadoma ^.a je zašumelo za njim. Planil je kvišku, se ozrl in zakričal. Pred njim je stal Belčarjev Tonče. Ustrašil se je ravno-tako kakor Hubert. Stisnil je pesti in zavpil: »Ne smejo vedeti, da sem tukaj — nikomur ne smete povedati! — Gorje vam, če —!« Nato je izginil.
Hubert je tekel najprej po Eriko in z njo je šel k Boltežarju na polje, kjer mu je povedal, da se potika Tc. če v okolici. Ponoči nato sta se v nevihti odpravila Hubert in Eoltežar z občinskim stražnikom, da bi v temi zajeli Tončeta, ki se je najbrž skrival v koči na
barji*. Ko pa so prišli do barja, je treščilo in koča se je užgala. Tekli so h koči, pa je bilo že prepozno: našli so le kup ožganih podrtij še, o Grčarici in Ton-četu pa ni bilo ne duha ne sluha. V dolini je v tej strašni noči začelo goreti še na dveh krajih---
Ko je šel Hubert zjutraj proti domu, je našel pod križem Tončeta in Liziko. Tonče mu je povedal, da je on zažgal očetovo žago, ukradel očetu denar, Bi-anke pa da on ni ubil. Sedaj hoče spraviti Liziko v mesto, toda nihče naj ne ve za to.
Doma je Hubc '.u povedala Padovka, da je že Boltežar poslal ponj, ker se je stari Belčar obesil.
Hubert je hitel na žago. Starec je mrtev ležal sredi sobe. Boltežar je pokazal Hubertu na mizo, kjer je bilo napisano s kredo: »Grčarja naj takoj izpuste. Jaz sem ubil Bianko. Tonče je nedolžen. — Jakob Belčar.«
Preteklo je nekaj dni. Prišel je na graščino stari Čresnik, graščak, ki je nekega večera obiskal Huberta. Ponudil mu je posestvo za nizko ceno v nakup. Hubert se je odločil, da kupi, če mu pritrdita dva: Erika in Boltgžar —.
severa proti jugu plavajočega ledu. Plava^ joče ledene gore dandanes enostavno razj strelijo. V splošnem pa so tudi danes zgu-be potniških in tovornih ladij precej številne. Trgovska mornarica na celem svetu je zgubila leta 1931 315 ladij s 300.000 tonami (tona = 1000 kg). Pred tremi in več leti, ko je bila gospodarska kriza še le v povojih, in je bil pomorski promet živahnejši, so bi-i le zgube ladij bolj občutne. Leta 1926 se je potopilo 653 ladij s 500 tisoč tonami, leta 1929 celo 679 ladij s 610.000 tonami. Višina omenjenih izgub nam bo postala prav jasna, če jo primerjamo z grad-
reznica, mlatilnica in še razna druga oprema. Pogorelceva stara mati je pripovedovala, da je tokratni požar pri Snedicu ali pri Ansovih že četrti, odkar ona pomni.
Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
Opozarjamo na inserat nove zabavne knjige »Bon Kihot« (izgovori: Don Kišot), ki opisuje tega prebrisanega plemenitnika, imenovanega tudi Vitez žalostne postave, tako da bo razvedrila mlade in stare!
Denarnice za drobiž kupite najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Fredivo In konopljo Vam izdelam v vrvar-
sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg. *
Božič pod nebotičnikom v Njujorku. Na božičnem drevesu je 3000 lučic.
Organizacija in mladina.
Franjo Tanjšek, Št. Andraž pri Velenju.
Živimo v dobi, ko povsod prevladuje goli računarski duh, ko je goli sebični razum na pravil človeka nezadovoljnega in mrzlega — brezbrižnega za dobro stvar in delo v blagor skupnosti. Med ljudmi pojema vez skupnosti in medsebojne ljubezni; vsak hodi po svoji poti, drug drugega prekaša v povzdigovanju lastnega jaza. Vsak hoče biti prvi, vsak hoče več veljati; drug izpodriva drugega, drug odriva drugega z vidnejših in vplivnejših mest. Ni več onega medsebojnega spoštovanja ter ljubezni, ki je še nedavno vladala med nami; odjenjala je vez medsebojnega' prijateljstva, ki nas je tesno oklepala v veselih in žalostnih dneh.
To je sad nove kulture — lažikulture, ki jo je nam prineslo prosvitljeno 20. stoletje. To je stvar, ki nam daje mnogo misliti. In za rešitev tega problema je predvsem poklicana mladina. Ona mora prva v svojih vrstah obnoviti duha skupnosti in socialne ljubezni. Če hoče zanesti tega duha enkrat med ljudstvo in vse njegove sloje, mora predvsem sama biti prožeta tega duha. Ta občestveni duh se ne more gojiti drugje, nego v občestvu, to je v društvu. V skupnosti je moč, to načelo naj velja vselej in povsod' pri našem delovanju. Skupno delo v prosvetnih in gospodarskih organizacijah nam bo prineslo rešitev iz tega dušečega ozračja; prosvetne in gospodarske organizacije nam bodo vzgojile nov rod, ki bo položil temelj boljšemu našemu življenju.
Redki — hvala Bogu redki — so tisti, ki ne marajo za društveno življenje, "ki ob našem delovanju stoje na strani, ki se nam po-smehujejo in podcenjujejo naše delo in naše uspehe. Iz sebičnosti ali užaljenega samoljub-ja se odtegujejo od naših vrst ter nam nasprotujejo, kjer pač morejo. In baš tem moramo s skupnim* in vztrajnim delom pokazati, da se jih ne bojimo, da je vse njihovo nasprotovanje brezplodno in brez podlage.
Belo kot sneg in svežeduhteča naj bo Vaše perilo. To lahko dose* žete brez vsakega truda in muke« če uporabljate Persil. To oaličnO sredstvo za pranje se dobiva v vseh
Iz organizacij, kjer deluje mladina z vese-! Ijem radi notranje potrebe za povzdigo življen nja, bodo izšli iskreni ljudje, ki bodo v korist družini, občini, cerkvi in državi, ki bodo po-: vsod podirali sedanje računarsko, sebično ter puhlo omiko ter pripravljali pot edino pravi krščanski omiki. Ta mladina bo nositeljica prave narodne in krščanske prosvete. Ozna-njevalka bo z besedo in dejanjem ideje bratstva in ljubezni, brez katere se ne dajo udej-i stviti velike smernice sedanjega papeža o no-t vem gospodarskem redu: o stanovski reorga-i
nizaciji človeške družbe.
*
Kamnica. Posebno v zadnjem času se je za^ čelo prav upapolno zanimanje naših pridnih' fantov in deklet za vedno višjo izobrazbo in' živahno društveno življenje. Da so priredili'
njo novih ladij. Leta 1928 je bilo spuščenih ¡v morje 869 novih trgovskih ladij s skupno 2,699.239 tonami. Leta 1929 je bilo zgrajenih 1012 novih ladij z 2,793.210 tonami, in leta 1930 novih ladij z 1,617.115 tonami. Leta 1930 je znašala zguba eno tretjino po številu in na tonaži eno sedmino novih zgradb. Leta 1931 je bila zguba po številu nekaj nad polovico in na tonaži približno eno petino v morje na novo spuščenih ladij.
Kačji piki.
Najbrž ni v sedanji povojni dobi nobenega polja, ki bi bilo obvarovano pred hlastanjem po rekordih. Po
Jesen. Hubert je srečal Eriko v gozdu. Obstala sta drug pred drugim. Hubert je videl, da je Erika zardela. Ali je slutila, kaj ji hoče reči? In Hubert ji je rekel: »Erika, prosim vas, bodite moja žena!«
Sprva mu ni odgovorila ničesar; nekaj časa je šla molče poleg njega .,. nato pa je vprašala:
»Zakaj?«
Povedal ji je po resnici: »Ker vas srčno ljubim.«
S tresočo roko je segla po njegovi, nato pa jo je zopet izpustila. Ko sta šla dalje po poti, je rekla:
»Toda jaz sem samo neznatna učiteljica na deželi.«
»Erika, boste pa velika učiteljica na deželi!« ji je odgovoril Hubert,
Nato ji je povedal o svojem načrtu, da namerava kupiti graščino. Če bi se mu le posrečilo, da dobi še Boltežarja za oskrbnika, svetovalca in prijatelja, potem bi poskusil. Na robu gozda mu je Erika dala roko in ustnice v poljub.
In z milimi očmi ju je blagoslovil jesenski gozd.
Belčarjev Tonče je bil obsojen na dve leti. Šip-čeva Lizika ga je čakala v mestu. Čakala je na re-
šitev iz samote in trpljenja, čakala svojega dragega, Grčar se je vrnil domov, Hubert ga je vzel k sebi in mti dal udobno sobico. Hodil je okrog kakor v sanjah in pomežikoval na soncu. Ta sin gozda je v zaporu tako bridko hrepenel po gozdu, da bi mu sedaj ne mogel več storiti žalega s sekiro. Pozimi je umrl, Hubert je večkrat premišljeval, kakšen bo Grčar, ko bo ležal na mrtvaškem odru. S sršastimi lasmi, s čemernim obrazom je ležal tam. Toda njegove roke! Tako preproste v svoji zasukani obliki, ta-: ko razsekane v življenju, ki je bilo polno težkega
dela, sedaj pa mirno sklenjene na prsih---
Erika Grubelnikova je postala Hubertova žena.-Boltežar je trdil, da bo najsijajnejša žena v vsej pokrajini.
Ob tihih, dolgih večerih večkrat sanjarita Erika in Hubert o bližnji pomladi. Tedaj se bo začelo novo življenje.
Brez te cvetoče mlade žene bi Hubert ne strpel v tej zimski samoti. Tako pa je bil vedno zadovoljen, tudi če je sedel pri svojih knjigah. Dovolj mu je bilo, da je vedel, da je Erika v hiši, in ni bil prav nič sa«
moten. —
dne 8. decembra neko lepo uspelo akademijo, smo že poročali. Da so pa že 10 dni nato, to je predzadnjo adventno nedeljo zopet nastopili in v nabito polni Slomšekovi dvorani mojstrsko lepo vprizorili težavno igro »Mlinar in njegova hči«, poročamo danes. Občudovali smo te mlade moči in spoznali docela, da so se dela poprijeli resnobno in globoko zajeli, kar so nam z velikim umevanjem in toplo ljubeznijo živahno podali. Zadovoljni smo zapustili dvorano in si mislili: no, če bo šlo tako naprej, še imamo v novem letu mnogo lepega pričakovati. Bog daj srečo in korajžo ter vztrajnost naši dobri mladini.
Marija Snažna. Zopet bo nudilo naše Prosvetno društvo našim ljudem nekaj za smeh, nekaj za res. Na starega leta dan. v nedeljo dne 31. decembra popoldne ob pol treh bode priredilo v svoji društveni dvorani tri igre in sicer: »Mojstra Križnika božični večer«, »Skrivnostna pošta« in »Ure na razpotju P.ll slovo od staroga leta«. Vsi ste na to prireditev najlepše vabljeni, kakor domačini tako sosedi! Bog živi!
Marija Snežna. Naše Prosvetno društvo, ki smo ga hvala Bogu dobili nazaj, in o katerem bi morda kdo mislil, da spi že svoje zimsko spanje, se je začelo zopet korajžno gibati. V novembru smo igrali »Guzaja«. Dne 10. dec. »e je vršil občni zbor. G. župnik je imel po-edravni govor, kjer je navduševal našo mladino za prosvetno delo. Izvolili smo si novi odbor. Občni zbor je zaključil g. kaplan, ki je društveni duhovni vodja, s svojim govorom, v katerem je podal v glavnem program našega bodočega dela. Bog živi!
Sv. Anton v Slov. goricah. »Črni križ pri Ilrastovcu« je krasna žaloigra, zajeta iz zgodovine naših domačih tal. Na Silvestrovo ob treh popoldne jo vidimo v cerkvenem domu. Pridite!
0DPIT3 OZEBLJINE
ter zastarele noge na nogah in rokah gotovo in hitro zacelijo z izkušenim zdravilom »Fi-tonin«, tuba 20 Din, v apotekah. S povzetjem 2 tubi 50 Din. Poučno knjižico br. 18 brezplačno pošlje Fiton dr. z, o. j., Zagreb, 1—78.
Solonfe pri črncih.
Vsako sedmo leto otvori v severni Liberiji ob zapadno-afriški obali poglavar zamorskega plemena Gbundov med sijajnimi obredi šolo. Na velikem prostoru, na sredini gozda, zgradijo iz palmovih debel tribuno, na to streho s sla-
me. Poleg tribune postavijo pravokotno in obširno hišo. Na hišo so naslonjena stanovanja učiteljev, nekoliko dalje proč so pripravljena bivališča za učence. Na ta način nastane samostojna kolonija, ki razpolaga s polji, kokos-pal-mami in s prostori za ribljenje in je popolnoma ločena od ostalih zamorskih naselbin. Na posest šole ne smeta stopiti ne moški in ne ženska, izvzemši na dan otvoritve.
Začetek vpisovanja.
Kakor hitro je zbrano celo pleme, se prikaže poglavar s spremstvom. GL njegovi strani je vodja šole. Na poglavarjevo znamenje trikrat zatrobijo trobentači in zavlada v zboru tišina. Vodja šole z ostalimi učitelji stopi na tribuno. Za šolo določeni dečki morajo odložiti vsak okrasek na obleki, ki bi kazal, da so imenitnejšega rodu. Nobeden od učencev ne sme uživati kakšne prednosti, niti glavarjevi sinovi ne. Popolna enakost je po mnenju tega zamorskega plemena najboljša podlaga za res dobro vzgojo. Vsakemu učencu napravijo v znak sprejema na prsa tri ureze. Ta krvavi obred je precej mučen.
Učni načrt.
S sprejemom so učenci odtegnjeni vsakemu vplivu staršev ali sorodnikov za dobo štirih let. Učni načrt v teh zamorskih šolah je zelo obširen. Prvo leto se urijo dečki v vseh mogočih ročnih spretnostih. Pletejo slamnjače, korbe, rešeta. Rezljajo razno domače orodje, izdelujejo bobne, ribiške mreže, razno orožje in strojijo živalske kože. Začetkom drugega leta se podajo ob breg bližnje reke, kjer lovijo pod vodstvom učitelja ribe in so po končanem tretjem
Pred vsem mora poznati vsak učenec šolskem letu izšolani lovci ter ribiči.
Tudi za duševno izobrazbo skrbijo, zgodovino plemena, pravljice in pesmi. Ker zamorec ne pozna pisave, so vsa predavanja prepuščena mladostnemu spominu.
Visoka šola v gozdu.
Pri Gbunde zamorcih je splošno razširjena vera, da izhaja vsaka družina od posebne vrste živali. Vsaki dan do-prinašajo živalim bogata darila, da jih ohranijo v naklonjenosti ter dobrohotnosti. Družine skrbno čuvajo nad živ« ljenskimi navadami od njih češčene živali in jih smatrajo za skrivnost. Ako bi kedo to skrivnost izdal ter izblebe-tal, bi uničil učinek zaščite. Iz tega vzroka je skupen poduk v živalstvu nemogoč. V četrtem šolskem letu razdelijo gojence po posameznih družinah. — Vodja šole skrbno pazi, da vsak učenec strogo molči, česar se je naučil glede živali, od katerih bi naj izvirale posamezne družine. Ako bi izdal zamorcek zaupano mu živalsko skrivnost, bi ga zadele najostrejše kazni.
Kdor se hoče izuriti v pripravljanju zdravil, mora obiskovati poseben tečaj. Vstop v zdravilski tečaj prejme gojenec od vodje šole le tedaj, če je dovolj zanesljiv. Po zaključku tečaja ga zaprise-žejo, da ne bo izdajal zdravniške znanosti nepoklicanim in jih bo uporabljal le v dobrobit plemena. Isto zaprisego položijo gojenci pravniškega tečaja, ki hočejo postati v poznejšem življenju glavarji, člani velikega sveta in voditelji družin. Ravnokar omenjeno službo prejme absolvent posebnega tečaja le tedaj, ako ga ljudstvo za to izvoli.
Veliko dajo zamorci na telesno gibčnost in usposobljenost gojencev. Vsaki dan morajo ven v gozd, bodisi da lije dež ali pa neznosno pripeka solnce. — Mladci morajo za stavo tekati, skakati preko ovir ter plezati na palme.
Zaključek šole.
Koncem četrtega šolskega leta se vrši zaključek šole ob polni luni z velikim
Čarovnica in sestra Sonca.
Daleč, daleč od tod sta živela v veliki kraljevini kralj in kraljica. Imela sta samo enega edinega sina — kraljeviča Ivana.
Imel je dvanajst let, ko je nekoč odšel v konjski hlev, da bi poiskal tam konjarja, kateri mu je bil jako drag. Konjar mu je vselej pripovedoval pravljice in tudi sedaj mu je konjar povedal nekaj, kar prej še ni bil nikoli slišal.
»Ivan, kraljevič,« je rekel konjar, »tvoja mati bo kmalu dobila hčerko, ti pa sestro. Pa to bo čarovnica, ki bo snedla očeta in mater in vse ljudi okoli nas. Takoj pojdi k očetu in poprosi ga, naj ti da najboljšega konja, pa beži od tod, kamor te oči vodijo in konj nese, če se hočeš rešiti nesreče.«
Tekel je Ivan-kraljevič k očetu. Kralj niti ni vprašal, čemu mu bo konj, samo zapovedal je, naj sinu izročijo najboljšega konja iz kraljeve konjarne. Ivan-kraljevič je zajahal konja ter od-brzel, koder ga je koni pn«;i in ga oči vodile.
Dolgo časa je potoval, dokler ni prišel do dveh šivilj ter ju je prosil, naj dovolita, da živi pri njima. Starki sta odgovorili:
»Ivan-kraljevič, radi bi te sprejeli, če bi še dalje živeli. Ko pa polomiva škatlo igel in porabiva škatlo niti — tedaj bo prišla smrt po naju.«
Tako sta govorili starki.
Ivan se je razjokal in odhitel naprej. Dolgo je p-otoval in je dospel do drvarja ter ga je zaprosil:
»Sprejmi me k sebi!«
»Prav rad,« je rekel drvar, »če bi še dalje živel. Ali ko posekam tu zadnji hrast, bo prišla smrt po mene.«
Še huje je zajokal kraljevič ter odhitel na konju vse dalje in dalje. Prišel je do rudarja in je prosil tudi njega, naj bi ga sprejel, ali ta mu je izjavil:
»Rad bi te sprejel, Ivan-kraljevič, pa jaz ne bo mveč dolgo živel. Ko se prerijem skozi to goro, me bo vzela smrt.«
Bridko se je razjokal Ivan-kraljevič in je odjalial dalje. Dolgo časa je potoval. Nazadnje je dospel do sestre Solnca. Sprejela ga je, nahranila, dala mu piti in gledala je nanj kakor na lastnega sina.
amerikanskih listih se šopiri sedaj nov rekord, katerega je postal deležen kačji raziskovalec Douglas Mareh. Pri svojih delih med kačami po zverinjakih je bil pičen od raznih kačjih vrst 14krat. March je preiskusil na svojem lastnem telesu, da so piki strupenih kač tem nevarnejši, ako je golazen iz toplejših ali takozvanih tropičnih krajev. Šestkrat je bilo Marchovo življenje radi pikov na niti in se je boril po več tednov s smrtjo. Kljub temu pa se še ukvarja strastno z raziskovanjem kačje zalege. Enkrait ga je usekala suličasta kača v palec. 'Rano si je takoj izsesal, a že
sijajem. Drugi dan po zaključku požge-jo — šolska poslopja. Gojenci se vrnejo nazaj k staršem. Tri leta se ne vršijo za moško mladež nobeni podučni teča-
ji. Med tem časom izobražujejo deklice v vsem, kar spada k materinstvu in k gospodinjstvu.
Kemšnik. Občinski odbor nove občine Brezno je v svoji seji dne 30. novembra t. 1. imenoval vlč. g. Vida Pavlic, župnika na Remš-niku, za častnega občana zaradi zaslug, ki jih ima kot obmejni borec za bivšo občino Remšnik, kot organizator mladine in za zasluge, ki si jih je pridobil v korist Slovenskemu Planinskemu društvu pri Pankraciju na meji. Častitamo!
Sv. Lovrenc na Pohorja. Kdor bi sodil naš kraj po množini dopisov v »Slovenskem gospodarju«, bi prišel do zaključka, da je Sv. Lovrenc prav neznatno gnezdo. Ker smo skromni, se zadovoljimo z dvema ali tremi dopisi v celem letu. Imamo v naši župniji 901etnega starca, ki je v tretjem letu svetovne vojne dobil precej hudo rano ter kot 20procentni invalid hiral ves povojni čas do letošnjega polet ja. Včasi se je še večjega maroderja kazal kakor je bil v resnici. Ker je imel ta bolnik domovinsko pravico ne v eni občini, ampak v celi župniji, zato so bili vsi župljani prošeni, naj prispevajo za njegovo ozdravljenje. In res so meseca julija prišli za tako delo izučeni kirurgi ter se takoj lotili nevarne operacije. Previdno so odprli starcu prsno in trebušno votlino in vzeli iz nje ves drob. Vsak kos in košček so natančno pregledali, osnažili in popravili med vojno izgubljene ude so z novim: nadomestili. Operacija, ki je trajala tri tedne in stala lepo število jurjev, je brez vsake kom pl.kacije srečno uspela, bolnik je popolnoma ozdravel in na lovrenško nedeljo smo prvikrat slišali pri službi božji njegov popravljeni in lepo doneči glas. Ker je gotovo že vsak u-ganil, kako se imenuje ta brez aspirina, Elsa-fluida in kloroforma ozdravljeni ,bolnik, zato naj sled; tu o njem malo zgodovine. Naše župnijske orgle so bile postavljene okrog leta 1840, Stari ljudje so pripovedoval:, da so ne-
koliko podobne znanim orglam v Petrovčah \ Savinjski dolini. Imele so razen piščalk tudi bobne, pauko in zvončke. Prvi je na novih orglah poskušal svoje muzikalične zmožnosti učitelj Jože Košir (rojen na Remšniku 17. 3. 1803). Ob velikih praznikih je navadno odprl vse registre, ropotal z bobni, treskal s pauko in šklebetal z zvončki, kar je povzročilo takšen hrup, da so šipe v oknih žvenketale. Ljudje so to oglušujočo godbo imenovali »turško muziko«. Ko so bile orgle zadijjikrat popravljene (okrog leta 1900), so vso to za službo božjo nedostojno ropotijo odstranili. Koširjev naslednik je bil učitelj Jožef Kraner (rojen v Jarenini leta 1824). Bil je organist do svoje smrti, umrl je komaj 39 let star. Za njim je nastopil organistovsko službo učitelj Gregor Polanec (rojen pri Sv. Urbanu leta 1848). Ura ne more biti bolj točna, kakor je bil ta gospod v izvrševanju svoje službe. Po leti ali po zimi, v lepem ali slabem vremenu, v nedeljo kakor v delavnik je bil ob določenem času na svojem mestu. Bil je organist čez 20 let in je umrl kot vpokojenec v visoki starosti v Mariboru. Nasledil ga je učitelj Jože Sch . . . (rojen v Kamnici leta 1864). Kar se tiče točnosti, je zaostajal za svojim prednikom. Na učiteljskih zborovanjih je opetovano predlagal, naj noben učitelj ne prevzame organistov-ske službe, češ, da se to ne. strinja z dostojanstvom učiteljskega stanu. Takratni gospod žup nik ga je hotel preizkusiti ter mu dal vedeti, da si bo poiskal drugega organista, nakar je Sch. skesano prosil gospoda župnika, naj mu ne jemlje še tega za njegovo številno rodbino kolikor toliko potrebnega postranskega zaslužka. Značilno je, da so vsi tu imenovani orga-nisti ob nastopu službe bili še samci in so si šele tu v Št. Lovrencu pohorske neveste poiskali. Drugi in tretji sta vsled srečne ženitve postala celo posestnika v tržki občini. — Pravijo, da je v združenju moč; bomo videli, če je io tudi vedno resnica. Pri nas je zdaj združenih pet občin v eno upravno celoto. Cela puščavska župnija je združena z lovrenško
občino. Puščavčani imajo svojo usodo; do leta 1786 so bili podložniki lovrenškega župnika, sedaj so pa prišli pod oblast lovrenškega župana. Nek visok državnik je nedavno rekel, da nobena pogodba ni večna; s tem naj se tolažijo tudi Puščavčani, posebno Činžača-ni, ako enemu ali drugemu ta prisiljeni zakon brez ljubezni ni všeč.
Kamnica. Zmeraj imamo kaj novega, le malokdo pa si vzame časa za to, da bi poročal o tem zunanjem svetu. In čemu tudi? Mi domačini itak vse to doživljamo sami, oziroma zvemo kmalu, našim najbližnjim sosedom v Mariboru pa naše novice itak. donašajo naši delavni in skrbni ljudje, ki v velikih trumah zahajajo tje ali na delo in po poslih, ali jim donašajo mleko in druga živila. Potrebno je pa le, tu in tam se tudi v našem priljubljenem »Slovenskem gospodarju« zglasiti, če se kaj takega zgodi, kar bi zanimalo tudi širšo okolico. In taka vest je smrt našega splošno spoštovanega posestnika, dolgotrajnega občinskega odbornika in cerkvenega ključarja Lovrenca Čiček. Tretjo adyentno nedeljo smo ga v veličastnem sprevodu spremili na njegovi zadnji poti iz njegovega ponosnega doma na Jelovcu mimo prelepe kapele presv. Srca Jez. na Bresternici v našo cerkev sv. Martina, kakor je bilo že zadnjič poročano. V imenu njegovega iskrenega prijatelja, domačega g. župnika mu je v hiši božji, za katero je blago-pokojni očetovsko skrbel celih 35 let, govoril v slovo g. prof. msgr. Vreže iz Maribora ter hvalil njegovo vzgiedno značajnost in narodno zavednost, njegovo nesebično dejansko ljubezen do domačega. ljudstva in neomajljivo vseskozi odločno nastopanje za svoje krščansko prepričanje. Na angelsko nedeljo 1. 1931 je še zadnjič nosil nebo in veselo obhajal naš marijaceljski praznik. Kmalu nato so mu pa opešale moči tako, da se iz svojega vzornega posestva do svoje smrti ni več mogel ganiti kam, niti svoje ljubljene hčerke Veronike ni mogel ob lanski Veliki noči več spremiti na njeni zadnji poti. Najljubša obiska sta mu bila domači g. župnik, ki ga je hodil lcrepčat s sv. spovedjo in z evharističnim Jezusom, ter vsakotedenski »Slovenski gospodar«, ki mu je prinašal vesele in žalostni vesti; s ponosom je rad pripovedoval, da je menda naj-
po nekaj sekundah je padel v omotico. Čeravno, so mu rano globoko razrezali in roko trdno prevezali, je bil 17 ur brez zavesti, dokler ni prišel zdravnik z rešilnim cepivom. Še več dni za tem je krvavel iz kožnih luknjic po celem telesu. Obraz, prša in hrbet so dobili' modro barvo. Potil je krvavi pot. Grozeče ohrome-nje srca so mu preganjali z ubrizgavanjem strihnina ter kofejina.
Po Marchovih trditvah so strupene kače, kojih strup ni nevaren samo krvi, ampak tudi živčevju. Prva posledica pika takozva-ne grozotne kače se pokaže v tresenju rok, nato zgubi ugriznjeni
Ali, kar je, je — kraljevič si je zaželel, da bi izvedel, kaj se dogaja na očetovem dvoru. Povzpel se je na visoko goro, pogledal je proti dvoru in je videl: vse je bilo porušeno, samo goli zidovi so ostali. Vzdihnil je in je zajokal. Še enkrat je pogledal, še malo je pojokal in vrnil se je.
Sestra Solnca ga je vprašala:
»Ivan-kraljevič, zakaj si jokal?« *
Odgovoril je:
»Veter mi je pihal v oči.«
Drugič je bilo isto. Tedaj je sestra Solnca vetru prepovedala pihati. Pa še tretjič se je povrnil kraljevič ves objokan. Sedaj pa je priznal, zakaj se je jokal, in je prosil sestro Solnca, naj ga pusti, da se vrne domov. Ona ni hotela, ali on ni nehal prositi. Nazadnje mu je ugodila. Tedaj mu je dala krtačo, glavnik in dve jabolki. Človek, bodisi še tako star, se pomladi takoj, če poje eno jabolko.
Prišel je Ivan do rudarja. Skoro je že bil privrtal skozi goro. Tedaj je vrgel Ivan krtačo na tla in takoj se je dvignila nova gora, do neba visoka.
Rudar je bil sedaj vesel, zahvalil je kraljeviča in je nastavil svoje delo.
Kraljevič se je zopet podal na pot in je dospel do drvarja. Samo še tri drevesa je imel po-
sekati. Ivan-kraljevič je vzel glavnik in ga je vrgel na prazno polje. Takoj so tam zrastla drevesa, drugo debelejše od drugegač Drvar se je razveselil, zahvalil je kraljeviča, nato pa je zopet začel s svojim delom.
Ivan-kraljevič pa je potoval in potoval, dokler ni dospel do šivilj, katerima je dal vsaki po eno jabolko. Snedli sta jabolki in takoj sta bili spet mladi. Kraljeviču sta izročili v zahvalo robec.
»Če zamahneš z robcem,« sta mu rekli, »se bo za teboj takoj napravilo veliko jezero.«
Kraljevič je naposled dospel na svoj dvor. Sestra ga je lepo sprejela in mu je rekla:
»Sedi, bratec, igraj na gosli! Jaz bom napravila obed.«
Kraljevič je sedel in je začel igrati na gosli. Naenkrat se je prikazala miška in je govorila s človeškim glasom:
»Reši se, kraljevič, beži čimprej, tvoja sestra je odšla, da si nabrusi zobe!«
Ivan-kraljevič je takoj zapustil dvor, je sedel na konja in je odbrzel. Miš pa je skakala na goslih po strunah, da se je zdelo, kakor da bi kdo igral, in sestra še-ni zavedala, da je brat zbežal. Nabrusila si je zobe in je stekla v sobo,

starejši in najzvestejši njegov naročnik in či-tatelj. Vseskozi zavedni Slovenec je tudi v najhujših burjah predvojnega časa branil in moško zagovarjal narodove pravice, če tudi so ga zato smrtno sovražili narodni mlačneži in odpadniki ter je manjkalo le za las, da ga niso ob izbruhu svetovnega klanja odpeljali v graške zapore. Stroge krščanske vzgoje in odločne narodne zavesti se je na- 'il v svojem rojstnem kraju Pivola pri Hočah ter jo to dvoje s svojo zvesto ženo, rojeno Kavbe, globoko zasadil v srca svojih na Jelovcu in v Rušah delujočih sinov Lovrenca in Franca. Tak mož-značaj, tako velik prijatelj našega ljudstva in tako globoko verni kristjan, Lovrenc čiček, naj počiva v miru in zavživa sveti raj!
Gornja Sv. Kungota. V zadnji številki je bil objavljen kratek dopis o smrti in pogrebu blagopokojne župnikove tete Terezije Mari-nič. K zadnjemu poročilu je treba o vsestransko vzgledni pokojni dostaviti še naslednje: Blaga tetica je natančno spolnjevala dve za povedi: zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Ko je še bivala na svojem domu vLit-merku pri Ormožu, ji nikdar ni bila pot preslaba v cerkev, tudi nobeno vreme je ni zadržalo ob nedeljah in praznikih doma, in navadno je šla že večkrat v soboto in je celo nedeljo tam ostala, samo da je bila pri dveh sv. mašah in pri sv. blagoslovu. Res prekrasen zgled marsikateremu kristjanu, ki že zaradi količkaj slabega vremena ostane doma. V mladih letih je čutila poklic za samostansko življenje, je šla, a se je po enem letu zopet vrnila radi družinskih razmer na svoj dom na Gornjem Krapju. Bila pa je sila delavna, kot čebelica pridna, in skrbela je za vzorni red pri hiši, da se je reklo splošno, če hočeš vidsti red in snago, pojdi k Marinički na Litmerk. Njena hiša pa je bila tudi sila toljubna, vsak je bil postrežen, katerikoli prišel, uradnik, navadni človek ali duhov-a.k. Nad vse je spoštovala duhovnike, zato se je vsak rad ustavil, ker je znal, da pride v duhovsko hišo. Njena soba in stanovanje je bilo polno sv. podob in kip Matere božje je zavzemal prvo mesto. Ko je že močno pešala, vendar vsaki dan premišljevanja ni opustila. Najljubše ji je bilo premišljevanje o Jezusovem trpljenju, kjer se je pogostoma jokala,
gledajoč trpečega Zveličarja toliko trpeti. Kako si je k srcu jemala bridko žalost trpeče Jezusove matere! Nikdar ni bilo v Gornji Sv. Kungoti okoli župnišča toliko lepih rož, kot je bilo ves čas, dokler je bila pokojna zmožna iste gojiti in negovati. Pri vsakem obisku v cerkev je vsakokrat pobožno poljubila sveto veliko razpelo in za trenutek obstala, gledajoč Odrešenika trpečega na križu. V cerkvi je bila vsem najlepši zgled. Kako goreče je molila, in po sv. maši jo je trebalo velikokrat siliti, da gre iz cerkve, ker ji je pogostoma slabo prihajalo. Kot vzor ponižnosti je bila pokojna Terezija, ki nikdar ni iskala posvetnega veselja in zahvale; sramežljiva je bila tako, da se posebnemu prizadevanju domačega župnika ni dala pregovoriti, da bi jo fotografiral in zato žalibog slika ni na razpolago. Kot je vedno molila, je tudi zadnje tedne, ko je strašno trpela, držala roke sklenjene na prsih in oklepala se je krčevito sv. rožne-ga venca. Šla je po zasluženo plačilo in da bo za nas uboge molila. Izpolnilo se je nad njo: Kdor Marijo časti, se ne pogubi.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Leto se približuje h koncu, v katerem smo imeli več hudega kakor dobrega, ker vedno še nas prešinja duh svetovne krize, poleg pa še vse polno križev in težav. Že dve leti zaporedno smo bili poškodovani po toči, zlasti pri vinogradih smo že postali celi reveži, če že komaj stroške dobimo nazaj, pa moramo biti zadovoljni. Če bi bilo letos sadje, bi bilo itak vse poškodovano. Veliko jesenskega dela je še izostalo, ker je bilo prej samo deževje, potem pa predčasni sneg, tako, da je že en mesec prej zima, kakor je bila zadnja leta. Bodočnost je temna, ker ne vemo, kakšna še bo. Krog novega leta, pred in še potem je čas, da damo naročnino za »Slovenskega gospodarja«, toliko bomo že še zmogli, saj nam je bil najboljši svetovalec skozi vse leto. Pridobivajmo še tudi nove naročnike. Večkrat se slisi, da kdo reče: Jaz bi tudi naročil, pa ne vem, kako bi! Takim pomagajmo mi, kateri znamo. »Slovenski gospo-* dar« bi naj imel veliko družino v prihodnjem letu. Vse stare naročnike in še veliko novih zraven!
Požar švedskega parnika. Posadka je še pravočasno ostavila ladjo.
iskala je povsod, ali brata ni bilo, samo majhna miška se je brž skrila v luknjico.
Sestra-čarovnica se je silno razjezila, škripala je z zobmi in je pohitela za kraljevičem, da bi ga prijela. Ivan-kraljevič je čul za seboj šumanje, obrnil se je in glej, sestra ga zasleduje. Tedaj je zamahnil z robcem in takoj je bilo med njim in sestro veliko, globoko jezero. Preden je mogla čarovnica preplavati jezero, je bil kraljevič že daleč. Tedaj pa je ona hitela še bolj. Že je bila blizu.
Drvar je zapazil, da beži kraljevič od sestre. Takoj je zvalil najdebelejše deble posekanih dreves na velik kup, cela gora lesa je to bila: čarovnica ni mogla prek. Začela si je delati pot, grizla je in grizla in res se je pregrizla na drugo stran. Ivan-kraljevič je bil že daleč spredaj.
Hitela je in hitela, še malo, pa ga ima.
Rudar je zagledal čarovnico in je brž začel spravljati zemljo na velik kup, tako da je v najkrajšem času nastala visoka gora, preko katere čarovnica ni mogla. Začela se je mučiti, da bi si napravila pot, a med tem časom je kraljevič zopet utekel. Nazadnje pa se je čarovnica vendar prerila skozi goro in hajd za bratom. Kmalu ga je zagledala in mu je'zakričala: »Zdaj te pa imam, ne uideš mi več!«
Ivan-kraljevič je uvidel, da mu ni več rešitve. Zaklical je pred dvorom sestre Solnca: »Solnce, solnčice, odpri okence!« Sestra Solnce je odprla okno, kraljevič pa je skočil skozi s konjem vred. Čarovnica je prosila in prosila, naj ji dado bratovo glavo, a sestra Solnca se.na te prošnje ni ozirala. Tedaj je čarovnica zaklicala:
»Tedaj pusti vsaj, da poskusiva z bratom, kdo je od naju težji. Tu je velika, dolga deska, ki je v sredini podložena. Ivan-kraljevič naj sede na en konec, jaz pa se postavim na drugega. Če nagnem desko na svojo stran, ga bom snedla, če je pa on težji — naj me ubije!« Ko je čarovnica stopila na svoj konec z veliko silo, je vrglo Ivana tako visoko, da je padel naravnost v nebo, v grad Solnca, čarovnica pa je pri tej priči padla na tla in je bila mrtva.
Širite „Slov. gospodarfa"!
vid, mišice na tilniku otrpnejo, ker so odrekli v njih živci. Človek ne more več poljubno pregibati gla^ ve, ki mu niha semin-tja. Domačini trdijo, da zlomi ugriz te kače žrtvi tilnik.
Prebivalstvo v Mandžuriji.
Vsega prebivalstva šteje Mandžukuo ali Mandžurija 33.6 milijona duš, od tega je približno 30 milijonov Kitajcev. Število dose-ljenih Korejcev znaša približno 800.000 oseb. Japonce cenijo na 300 tisoč duš. Rusov je samo 1400. Totem pridejo še majhne skupine in sicer: 529 Angležev in 381 Nemcev.
Sv. Anton v	goricah, Popravljamo ne-
ljubo pomoto. Na našo pošto je y tekočem letu prihajalo 178 »Slovenskih gospodarjev«, ne 70. Za Novo lete bo pa naročnino poravnalo še 150 naročnikov, ki so zadnjo številko prejeli na ogled. Samo poštene časopise v poštene hiše! S tem, da bo vsaj 300 Antonjevčanov plačalo za leto 1934 »Slovenskega gospodarja«, bo samo po sebi naše imetje zavarovano proti požaru za novih 300.000 Din. Tudi v tem se lahko postavljamo! — Ker je precej debel sneg, se naši lovci hvalijo z obilnim plenom zajcev, fazanov, lisic, srak, vran in vrabcev.
Laporje. Za 150 Din je neki moški, ki se je izdajal, da je od davkarije, nasukal neko po-sestnico na Križnem vrhu. Človek res ne ve, kako bi dovolj pazil pred sumljivimi elementi. Bodite previdni! Za ta slučaj pa upamo, da bodo naši orožniki onega mogli prav hitro dobiti. — Kar na veliko so začeli ubijati tu okrog. Koline, to so fureži, so se namreč začeli. Predno se konča zjutraj »boj, ne boj, ampak mesarsko klanje«, traja ponekod ena debela ura Zanimivo! — Majši laporski svet je na smučkah. Po laporsko se tej stvari reče dilce, po švedsko pa ski, oziroma ši, kar je menda iRiernacionalno. Lani tu še skoro neznan, se je letos ta šport splošno priljubil. Onim, ki še ne vejo, dajemo na znanje, da je smučarski pozdrav »smuk!« Kakor čujemo, letos tudi ogrske Slovenci ta šport že precej gojijo.
Senik, Sv. Tomaž. Nemilo so zapeli zvonovi domače farne cerkve Sv. Tomaža ter naznanjali hribom in dolinam pretužno vest, da je preminul za vedno skrben oče, drag rodoljub Jakob Hebar iz Senika. Bil je vnet krščanski mož, spoštovan daleč naokrog. Bil je skrben oče svoj- družini, ki je tako hitro izgubila svojega očeta. V pondeljek dne 11. t. m. so imeli do:nači praznik ali koline, ko je gospodarja popolnoma nepričakovano zadela srčna kap. Groza ter žalost je pretresla vse domače ter sosede. Kajti dne 19. t. m. bo obletnica, ko so položili v hladni grob njegovo hčerko Roziko, katera pe je zapustila ta svet v najlepši dobi, stara komaj 33 let. Bila je pridna šivilja, daleč naokrog dobro znana in z malim zaslužkom zadovoljna. Dragi oče ter hčerka Rozika, počivajta sladko, ostale pa naj tolaži ljubi Bog!
Sv. Boliank pri Središču. Tukajšnja Kmečka hranilnica in posojilnica je dne 20. t. m. proslavila 251etnico svoje ustanovitve s sveto mašo za vse rajne člane in z izredno slavnostno sejo. Na seji se je posestnika in bivšega župana g. Jožefa Munda iz Vodranec v znak priznanja velikih zaslug, ki jih je :mel z ustanovitvijo zadruge, in z umnim, truda-polnim in dolgoletnim načelovanjem, izvolilo soglasno častnim načelnikom.
Celje. Gojenci orglarske šole v Celju se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo Zadružni zv zi, oddelek v Mariboru, za prireditev za-družno-knjigovodskega tečaja, katerega so se vsi gojenci našega zaveda udeležili. Vršil se je v dneh od 11. do 16. decembra 1933. Na tečaju je bilo tudi nekaj udeležencev, ki se že praktično udejstvujejo pri raznih zadrugah, ki so pa kljub temu z zan;manjem sledili izbranim predavanjem g. nadrevizorja Pušenjaka ter knjigovodskim predavanjem g. revizorja Ur-banije. Še enkrat najlepša hvala. Zadružno zvezo pa prosimo, da še tudi prihodnja leta Uprizori slične tečaje, ter nam bodočim orga-nistom da možnost, da se seznanimo z upravljanjem tajniških poslov, zlasti pri naših posojilnicah.
Dobrna. Vsemogočnemu je dopadlo, nenadoma nam vzeti v nebesa, previdenega s svetimi zakramenti, našega iskrenega in nad vse pri-ljubljehega Franca Pušnika, posestnika iz Gorice. K večnemu počitku smo ga spremili dne 19. t. m., ob štirih popoldne. Po končanih molitvah na pokopališču je domači č. g. župnik Franjo Urleb orisal sliko njegovega življenja. Poslovilne besede so navzoče ganile do solz. Rajni ima veliko zaslug za dobrnsko občino. Bil je šest let cerkveni ključar, dolgo vrsto let občinski svetovalec in par let župan. Bil je človek, kakršnega je treba iskati v občini: vzoren značaj krščanskega prepričanja. Za vsa dobra dela, katera je storil, naj mu Vsemogočni bo milostljiv sodnik! Bog daj rajnemu večni mir in pokoj!
Kočna. Ugasnilo je življenje mladeniča Friderika Vincenca v starosti 26 let. Pokojnik je bil zelo marljiv. Izučil se je ključavničarske obrti. Nekoliko časa je delal pri mojstrih ter obolel na jetiki. V nedeljo dne 17. decembra je bil pogreb pokojnika. Naj počiva v miru! Žalujočim ostalim naše sožalje!
Šmarje pri Jelšah. V ne preveč veselo svidenje nam je starka zima podala svojo ledeno mrzlo roko. Bila nam je pravzaprav nezaže-ljen gost. Bili smo nezadostno pripravljeni za boj z mrzlimi snežinkami. Toda kar je, je. Vztrajati moramo na sneženem bojišču. Pa kakor se kaže, bo zmaga itak na naši strani, ker se nam je beli nasprotnik kar pod noge vrgel. — Velika skrb za dušni in telesni blagor naših malčkov je napotila naša dušna pastirja čč. gg. dekana Loma in kaplana Ranči-gaja, da sta ustanovila za našo župnijo pre-potrebni Marijin vrtec, v katerega je pristopilo z dovoljenjem staršev 245 otrok obojega s-pola. Naš spretni organist g. Kidrič je pa ugladil grla malim slavčkom, da so gri sprejemu v Marijin vrtec prav izborno peli. Dragi g. urednik, ne morem drugače končati svojega slabega pisanja, kot da razodenem vašim cenj. čitateljem in čitateljicam svojo srčno željo: Slovenci, naročniki »Slovenskega gospodarja«, moja srčna želja je, da vsi dosedanji naročniki ostanete tudi zanaiprej zvesti svojemu staremu prijatelju »Slovenskemu gospodarju«. Naj vsak brez izjeme pridobi še vsaj enega lovega naročnika. Kaj ne, g. urednik, da se vam bo raztegnil obraz v veseli smeh, kadar se bodo uresničile moje želje? Pa ne samo le vam, ampak tudi vsem onim, ki bodo list prejemali, se zna kaj takega zgoditi. Upoštevajte besede modrega moža, ki je rekel: Kar mora biti, mora biti. In katoliško časopisje je taisto, kar mora biti. Katoliški časopis naj uspeva, živi in zvesto prihaja v naše hiše. Srečno, veselo in božjega blagoslova polno Novo leto! želi vsem cenjenim čitateljem in čitateljicam »Slovenskega gospodarja« Miško iz Vrbovce.
Šmarje pri Jelšah. V zadnji številki sem Vam, ljubi Šmarčani, iz svoje potne torbe natresel precej novic, da jih berete in razmišljate za prazfiike in ob zatonu 1933. leta. Le eno Vam še dodam. Za božič in veliko noč se vsakdo, ki v tujini živi, rad v svojo domačijo poda, da gleda kraje svoje rane mladosti in svoje znance in prijatelje obišče. Med tiste rojake, ki so se tega najzvestejše držali, štejemo svojega vseskozi prijaznega in vselej m'adeniško veselega rojaka g. inšpektorja pivovarne Union Viktorja Tančič. Letošnji božič se nam ni več pred svojo rojstno hišo — trgovina g. I. Gajšeka — prijazno smehljal in nas ljubeznivo nagovarjal. Tudi o veliki noči ga ne bomo videli več in ne poslušali njegovega milega glasa. Po mučni bolezni je izdihnil v Lj'ubljani in bil istotam dne
14 .decembra pokopan. »Slovenec« je zapisal o njem, da je bil med tistimi redkimi, ki ni nikogar sovraži! in skoraj od nikogar sovražen bil. Večna luč naj mu sveti!
Sv. Rupert nad Laškim. Strašna je pri nas letošnja zima; popolnoma smo zasneženi ter zameteni, da ne moremo nikamor. Ker je bila cela jesen mokrotna in je že dne 26. oktobra padel prvi sneg, ni skoro nihče mogel spraviti stelje za živino; sedaj pa imamo dnevno 15* mraza, tako da se resno bojimo za svinje in za govejo živino v ledeno mrzlih hlevih. Posebno gorjč pa je zadelo mladega posestnika Ivana Obreza v Bezgovju (po domače pri Andrejki): v noči od 8. na 9. december, na Marijin praznik, mu je zgorel hišni hram z vsem žitom, živežem, obleko in z vsemi shrambami; ogenj je nasta-l po nesreči V «vinj&ki kuhinji. Obrez je bil zavarovan le za malenkostno svoto; sre-. di zime brez strehe in živeža, se nahaja družina v nepopisni stiski!
Ml ptziialc le držoY€?
Je veliko držav, o katerih se malo sliši ter čita in so pri nas v Evropi le malenkostno znane.
Združene države»
Tako n. pr. obstojajo ameriške Združene države iz 48 držav, od katerih je vsaka približno dvakrat tolika, kakor današnja Avstrija. Nekatere od teh držav so znane našim čitateljem, kakor: Njujork, Pensilvanija, Ohio, Kalifornija, Teksas itd. Najobsežnejša med temi je Teksas. Je večja kakor katerakoli od zapadnih evropskih držav. Je približno tolika kakor Nemčija, Čehoslovaška in Avstrija skupaj. Kalifornija doseže po velikosti Nemčijo brez Hanovra in Vest falije. Število prebivalstva teh držav pa znaša komaj 6 milijonov. Država Mon« ! tana je le nekoliko manjša nego Polji ska, Nova Mehika presega Italijo, Ari« I zona in Nevada posedata velikost Romunije, Wyoming, Colorado in Oregon so obsežnejše nego Jugoslavija. Izvzem šl Colorado, nima nobena od teh držav več nego 1 milijon prebivalcev, Nevada jih šteje jedva 91.000. Manjše, a bolj gosto obljudene so naslednje države se-veroameriške unije: Illinois in Michigan, ki so enake po velikosti Angliji z Valeško pokrajino. Njujork je kot država polovico tolikšna kot Prusija in ima toliko prebivalcev kakor pokrajina ob nemški reki Reni in v Vestfaliji. Država Pensilvanija šteje več prebivalcev nego Belgija. Ohio je po prebivalstvu enaka Avstriji. Njujork in Pensilvanija dosegata po obsegu Bolgarijo. Massa-chussets in Novi Jersey sta po obsegu enaki Vestfaliji in imata toliko prebivalcev kakor Švica.
Mehika.
Baš kar naštete države Združenih držav Severne Amerike so nam še kolikor toliko znane, povsem drugače pa zgleda v Mehiki. Tudi Mehika je zvezna država, ki obstoji iz 28 samostojnih držav. Največja od teh je Chihucahua, ki je dvakrat tolika, kakor Nemčija. Mehikanska država Lenora je tolika kakor pruska Nemčija in Durango obsega toliko kakor Švica ter Avstrija skupaj. Pri nobenih od navedenih me« hikanskih držav ne doseže število pre-
Cesa ne smemo?
Aho hočemo, da se dobro počutimo,
se moramo pobrigati za dobro prebavo in urejeno odvajanje, brez katerih ni zadostne cirkulacije krvi in vsled tega
seveda tudi ni z;drayja. Če smo nezadovoljni s prebavo in delovanjem črev, nam dobro učinkujejo Fellerjeve Elsa-krogljice, ki naglo in zanesljivo delujejo, so popolnoma neškodljive, ne dražijo črev in povzročijo lahko stolico. —
C škatelj Din 3Q—.. 12 škatelj Din 50.-3 že z zavojem in poštnino vred pri lekarnarju Evgen V. Fellei', Stubiča Do-nja, Elzatrg 341 (Savska ban).	1117
04obr. od Min. soc. pol i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
g hši.s
bivalcev pol milijona. Preko 1 milijona duš posedajo mehikanske države: Pu-ebla, po velikosti enaka Holandski — Jalisco v velikosii Avstrije — Vera-kruc, enaka Irski. Ostalih mehikans-kih držav ne bomo navajali.
Kanada.
Kanadska zveza obstoji iz več držav, ki se včasih nazivajo tudi province ali pokrajine. Najobsežnejša med njimi je Quebec, ki zavzema po prostoru tri-fera.tno Nemčijo, a šteje komaj toliko prebivalcev kakor nemška provinca Brandenburg; polovica od celotnega prebivalstva biva v milijonskem mestu Montreal. Nato sledijo Ontario in Angleška Kolumbija, ki sta dvakrat toliki kot Nemčija. Konečno še pridejo: Manitoba, Saskačevan in Alberta, vsaka tolika kot Nemčija, Čehoslovaška in Švica. H kanadski zvezi še spadajo manjše države, ki dosegajo po obsegu Bavarsko. Omeniti še treba obe kanadski pokrajini Jukon in severnozapadne province. Jukon presega po velikosti Nemčijo, pa ima komaj 4000 prebivalcev, severno-zapadne pokrajine so sedemkrat tolike, kakor Nemčija, a imajo le 12.000 prebivalcev, ki so Eskimi in Indijanci.
Brazilija.
Brazilija je tudi zveza 20 držav. Ogledati si hočemo samo največje: Amazo-nas štirikrat tolika kot Nemčija, Mato Grosso in Para trikrat večji od Nemčije, Gobaz, Minas, Geraes in Bahia so vse obsežnejše od Nemčije. Število prebivalcev držav Amazonas in Mato Grosso ne doseže niti pol milijona. Maran-hao je tri četrt Nemčije, San Paolo in Pianby pol Nemčije. Malo manjša je Parana, vse ostale države so večje nego Švica.
Južnoafriške države.
Med južnoafriškimi državami "treba onleniti Kaplandijo, ki je 1 in pol večja od Nemčije, Transvaal enaka Prusiji, Oranje (prosta država) dosega po obsegu; Bavarsko, Saksonsko, Virtember-ško in Baden. Konečno še pride Natal, ki je velika kakor Bavarska ter Saksonska.
Sovjetska Busija.
Tudi sovjetska Rusija je zvezna država. Pretežni del teh držav tvori zopet' zvezno državo, ki sloni na »avtonomnih« republikanskih svetih. Pri Rusiji gre za naslednje države: Jukacija 8^-krat tolika kakor Nemčija, s 300 tisoč prebivalci. Kazakija, koje obseg je šestkrat večji od Nemčije, a biva v njej le toliko prebivalcev, kakor na Grškem. Burjecija je tolikšna kot Poljska. Baš-kirija ter Karelija sta polovico toliki kot Italija. Tatarija je obsežnejša od Norveške, Dagestan je enako obsežen z Litvansko, nemška republika Volga je tolika kakor Spodnja Šlezija s 572 tisoč prebivalci. Krim je tolik kakor
evropska Turčija in Čuvašija je polovico tako obsežna kakor Nizozemska. Razven omenjene rusko socijalistične sovjetske države, ki je 42krat tolika ko Nemčija, spada k ruski Uniji še Ukrajina, ki je. skoro tolika kot Nemčija, Bela Rusija skoro tako obsežna kakor Grčija. Dalje Transkavkazija obstoja iž treh držav v obsegu Čehoslovaške ter Švice. Dalje Usbetska država, ki je večja od Norveške; Turkmenska, večja od Nemčije in Tajikistan, večja kakor Čehoslovaška.
Indija.
Cesarstvo Indija obstoji iz več držav, ki sicer niso neodvisne, a nosijo naziv države. Taki državi sta Heiderabad in Kašmir, ki sta polovico toliki kot je Nemčija. Bombaj je večja nego Angleška ter Valeška. Srednjeindijske države, katerih je več, posedajo velikost Avstrije, Bavarske, Saksonske in Vir-temberške. Te države se zopet delijo v manjše in je yseh skupaj nad 500. Nadalje spada k Iridiji zvezna arabska država Oman, vžhodno-indijski državi Nepal ter Bhotan in konečno Malajske države. Popolnoma pogrešno je, smatrati ogromno Indijo kot politično enoto.
Avstralija.
Avstralija tudi obstoji iz zveznih držav in med temi so vredne omenka: Zapadna Avstralija, ki je petkrat tolika kot Nemčija. Queennsland, ki je 4-krat večji od Nemčije. Dalje Nova-Juž-na-Valeška, ki dosega po obsegu Nem-,čijo in Italijo. Polovico tolika kot Nemčija je Viktorija. Najmanjša avstralska država je Tasmanija, ki enači po obsegu Bavarski. Severna Avstralija še ni pokazala doslej nikakega državnega razvoja. Severna pokrajina je trikrat tolika kot Nemčija in šteje le 4000 prebivalcev. — K Avstraliji ne spada Nova Zelandija, ki je angleški dominijon. Ta država je polovica Nemčije in je glede števila prebivalstva enaka Lit-vanski.
Poslednje vesti.
VSEM, KI IMAJO KOLEDAR »SLOV. GOSPODARJA« V PRODAJI! sporočamo, da nam morajo neprodane izvode vrniti takoj, najpozneje do 6. 1. 1934. Pozneje ne sprejmemo nobenega izvoda nazaj. Nam jih bo doma zmanjkalo, imamo pa še naročil. Prosimo torej točno, da nam vsi vrnejo, kar niso še prodali in da nam za prodane pošljejo denar. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Železniška nesreča z 200 mrtvimi in 390 ranjenimi. V soboto dne 23. decembra se je pripetila 25 km od Pariza železniška nesreča, ki je v seznamu prometnih nesreča do sedaj največja. Trčila sta radi meglenega vremena s stokilometersko brzino dva brzovlaka, ki sta bila polna potnikov, ki so brzeli iz prestolice Pariza k svojcem. Sunek je bil tako silovit,
da so se zdrobili in zmečkali vsi vagoni razun enega. Dosedaj so izvlekli izpod ruševin 200 mrtvih in 300 ranjenih. Brzovlaka sta vozila eden za drugim, a je moral prvi radi megle zmanjšati brzino in ga je drugi dohitel ter se zaletel vanj. Ta največja železniška nesreča je pretresla in potrla celi svet in to še tem iolj, ker se je zgodila tik pred božičnimi prazniki.
Umor starca. Dne 22. decembra so našli v Malem Brebrovniku pri Ljutomeru v svojem stanovanju umorjenega 701etnega viničarja Antona Balažiča. Vsi znaki kažejo, da gre tudi pri tem starem vinlčarju za roparski umor.
Prebridka posledica neprevidnega ravnanja z nabito puško. Pri posestniku Prašnikarju V Zagorici na Kranjskem je snel na sveti večer l"'.etni sin Lovro s stene puško. Z nabitim orožjem je ravnal tako neprevidno, da se je sprožilo in celi naboj je dobil fant v trebuh. Lovro je umrl kmalu ,po prepeljavi v ljubljansko bolnico.
Braslovče. Umrl je dne 23. -de.cembra Franc Grabner, pismonoša. Prehladil se'je, ko je nosil pošto s kolodvora v trg. Bil je zvest raz-, našalec pošte in seveda tudi »Slovenskega Gospodarja«. Pred G tedni mu je umrla žena v bolnici v Celju in'mu zapustila petletnega sinčka. V miru počivaj!
Biš pri Sv. Bolienku v Slov. goricah. Gasilska četa v Bišu priredi na Silvestrovo gleda-* liško predstavo »Črni križ pri Hrastovcu« šoli pri Sv. Bolfanku ob 3. uri popoldne. Pridite!
Sv. Barbara v Halozah. Spremili smo k zadnjemu počitku dne 22. t. m. pridno ter do< bro gospodinjo Jozefo Krajnc, kmetico iz Do^ lan. Bila je vzor žena, podpora revnim, poseb; no je pa bila naklonjena cerkvenim uslužbencem. G. župnik Grobler ji je zadnjo popotnico prinesel tik pred smrtjo. Počivaj v miru, domačim iskreno sožalje!
Vojnik pri Celju. Ravno Tla sveto noč ob pol desetih si poklical iz tega sveta rajno druž-benko Marijo Koren, sestro č. g. patra Franca Koren, ti pa, ljubi Jezus, si izbral izmed 300 eno najboljšo rožico in si jo presadil iz te solzne doline, za gotovo vem da, gori v sveta ne-< besa. Lepo pripravljena je mirno v Gospodu zaspala.
Jarenina. V Vajgnu je dne 20. f. m. umrl bivši posestnik Anton Drozg v Gi. letu svoje starosti. Pred dvema mesecema je nenaroma umrla njegova blar a žena Regina. Sploh smrt v tem letu v Vajgnu neusmiljeno kosi. Osem mrličev so že odnesli iz te doline. Bodi vseni ohranjen trajen spomin!
Ši. Ilj pri Velenju. Dne 17. decembra je ime-* la kmetijska podružnica dobro obiskan občni zbor. Volil se je nov odbor, v katerem so načelnik g. župnik Schreiner, namestnik Glinšek' Lovro, tajnik g. šolski upravitelj Gradišnik' Stanko, blagajnik Ocepek Ivan, odborniki Je-; len Anton, Ilriberšek Jožef in Gral Franc. Kof delegat za družbin" občne zbore v Ljubljani je bil izvoljen Jezernik Baltazar. Vse volitve so se izvršile soglasno in z vzklikom.
Mala hiša v sredini mesta se poceni proda
pod ugodnimi ¡pogoji. Naslov, se izve y
pravi lista,	^331
v • | ^ -i A'* i želijo vsem svojim cenjenim Srečno in veselo Novo leto 1934			
21 T. Fehrenbach naslednik J. Vidovič urar in optik Maribor, Gosposka ul. 26	83 Narodna gostilna Vlahovič nasi. I. M. Kolarič Maribor Aleksandrova cesta 38		5 Trgovina „Pri kmetici" Novak Albin glavna zaloga ptičjih hran Maribor, Glavni trg 18
Anton Filipančič 1 trgovina z mešanim blagom Maribor, Vetrinjska ulica 6	Spodnještajerska ljudska posojilnica Maribor, Gosposka ulica 23 27		Jos. Martinz 18 galanterija Maribor, Gosposka ulica 18
Ankica Auer 2 nova trgovina klobukov Maribor, Vetrinjska ulica 5	Eksportna hiša ,Luna' lastnik A. Pristernik Maribor, Aleksandrova cesta 19 31		Felix Skrabl " manufaktura Maribor, Gosposka ulica 11
Babic & Benkič 3 izdelovanje čevljev. Ročno delo Maribor, Vetrinjska ulica 5	26 Miloš Oset nakup vseh deželn. pridelkov po najvišjih dnevnih cenah Maribor, Glavni trg 22	17 Dolček & Marini moda in konfekcija Maribor, Gosposka ulica 27	Ivan Bregar 20 tvornica klobukov Maribor, Gosposka ulica 16
Josip Kirbiš 4 mesarija Maribor, Vetrinjska ulica 3			Romana Lah 24 manufakturna trgovina Maribor, Vetrinjska ulica 13
Anton Kaučič 6 trgovina z železnino Maribor, Gosposka ulica 1	22 Jakob Lah moda, „Tivar"-obleke, klobuki Maribor, Glavni trg 2	25 Klanj šek Franjo manufaktura, špecerija, usnje Maribor, Glavni trg 20	I. Trpin 29 Tekstilni bazar Maribor, Vetrinjska ulica 15
I. Sirk nasi. Josip Skaza 7 trgovina z mešanim blagom Maribor, Glavni trg - rotovž			Ivan Kravos 80 sedlarstvo in torbarstvo Maribor, Aleksandrova c. 13
Jos. Karničnik 8 moda, perilo Maribor, Glavni trg 11	Ignac Jan 15 urar in draguljar Maribor, Gl. trg tik avtob. post.	Franc Cverlin 16 krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka ulica 32	Ivan Dežman 36 steklar Maribor, Vrbanova ulica 2
Jos. Ledinek konfekcija - manufaktura Maribor, Glavni trg 11	28 Gostilna „Mesto Ljutomer" M. Stibler Maribor, Glavni trg 19	37 Ivan Bezjak sedlar Maribor, Cvetlična ulica 33	Glasbena šola 38 „Mladinski dom" Maribor, Cvetlična uiica 28
Josip Susterič 10 manufaktura in konfekcija Maribor, Glavni trg 17			Ernest Birtič 39 restavracija „Pri klavnici" Maribor, Ob brodu 2
Tone Ošlag 11 delikatese - sir - salame Maribor, Glavni trg 17	40 Bratje Winder izdelovanje zabojev Maribor, Meljska cesta 87	43 Rudolf Kiffmann mestni stavbenik Maribor, Meljska cesta 25	I. A. Resnik 41 gostilna „Pri zelenem travniku" Maribor, Meljska cesta 85
J. Preac 12 manufaktura Maribor, Glavni trg 13			Anton Linzner 42 trgovina z mešanim blagom Maribor, Meljska cesta 31
Divjak Bogomir 13 mehanična delavnica Maribor, Ključavničarska ul. 1	Jos. Ullaga nasi. I. Szinicz 32 modna manufaktura Maribor, Aleksandrova c. 21		Franjo Žebot 44 gl. zast ljublj. „Vzajemne zavarovalnice" Maribor, Loška ulica li>
Medič-Zankl d. z o. z. 14 tovarna olja, lakov in barv Maribor, podr. Glavni trg 20	Franc Novak, Maribor, Koroška c. 8 pohištvo, vložke, tapetništvo in dekoracije 34		Prodajalna tovarne mesnih izdelkov Jos. Benko, Murska Sobota Maribor 45
85 Manufaktura „SAVA" j Maribor, Koroška cesta 9 i	Franjo Vrabl, Ptuj trgovina z železnino		1278 Kari Jančič manufaktura, klobuki, konfekcija Maribor, Aleksandrova c. 11
	Hinko Kreft, Ptuj, Ljutomerska cesta trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki 1323 j		
Ruske iffii&e.
Zlata ribica.
r .	,	(Konec.)
Starec je odšel na morje in je zakličal:
»Oj, ribica, zlata ribica!«
Takoj je priplavala zlata ribica in je vprašala:
»Kaj želiš, starček?«
»Kaj? Moja žena je znorela. Noče več biti gospa, ampak za carico naj jo napraviš.«
»Bodi brez skrbi, pojdi domov, pomoli se Bogu in vse se bo uredilo.«
Starec se je vrnil. Namesto prejšnje hiše je našel sedaj visok grad z zlato streho. Okoli gradu se je izprehajala straža s puškami na rami. Vzadi je bil velik park, pred gradom pa se je razprostiral velik travnik, na katerem so se vadili vojaki. Starka, oblečena kakor carica, pa je stala na balkonu z generali in ministri in je po-smatrala svojo armado. Bobni so zaropotali, vojna godba je zagrmela in vojaki so klicali na vse grlo: »Živela!«
Ni preteklo mnogo časa, pa je starki .začelo presedati tudi to, da je bila sedaj carica. Zato je naročila, naj poiščejo starca in naj ga privedejo pred njeno carsko obličje. Vsi so se vznemirili, generali in druga gospoda so tekli, da bi našli starca. Po dolgem iskanju so ga našli na zadnjem dvorišču in so ga privedli pred starko — carico.
»Dobro poslušaj, stari tepec,« je rekla starka-carica, »pojdi k zlati ribici in reci ji, da nočem biti več samo carica, hočem biti tudi gospodarica morja, hočem, da me morje in vs"e ribe slušajo.«
Starec ni šel rad, ali-mislil si je, če ne gre, da lahko izgubi glavo. Zato se je vendar podal na morje in je zakličal:
»Ribica, zlata ribica!«
Zlate ribice ni bilo, pa je ni bilo. Starec jo je poklical še enkrat, zopet je ni bilo. Poklical jo je v tretje. Tedaj se je začelo morje razgibati in šumeti; prej je bilo čisto in prozorno, sedaj pa je povsem potemnelo. Priplavala je zlata ribica do obale in je vprašala:
»Kaj hočeš, starček?«
»Ej, moja zlata ribica, žena mi je popolnoma ob pamet. Zdaj niti noče več biti samo carica, ampak postati hoče gospodarica morja in zapovedovati hoče vsem morjem in vse ribe" naj bi jo slušale.«
Na te starčeve besede ni ribica odgovorila niti besedice, obrnila se je in je odplavala v morske globine.
Starec se je vrnil proti domu, gledal je in gledal, pa svojim očem ni mogel verjeti. Gradu ni bilo več. Na njegovem mestu je stala prvotna stara kolibica, v njej pa je sedela starka v raztrgani obleki.
Živela sta zopet skupaj kakor poprej. Starec je zopet lovil ribe, pa nikoli več se mu ni posrečilo, da bi ulovil zlato ribico.
Največja knjiga na svetu.
Ustvaritev največje knjige je delo Kitajcev. Nikakor pa ni zgolj slučaj, da je dosegla Kitajska glede velikosti knjige rekord. Kitajski se pripisuje iznajdba papirja, pisalnega čopiča in tiskarske umetnosti. Že v 7. stol. so imeli knjige, ki so obsegale njihovo književnost. Največja knjiga je pa bila dogotovljena na povelje cesarja 1. 1403. Na knjigi je delala znamenitih učenjakov, družba tedaj najbolj ki je zbrala v enem delu vso kitajsko književnost od njenih najstarejših pojavov. Celih pet let je pisal celi štab lepopisarjev knjigo, ki je izšla samo v enem izvodu. Knjiga obsega 22.877 delov in 11.995 zvezkov. Vsak zvezek je vezan v rumeno svilo, visok 52 cm ter širok 31 cm. Na vsaki strani je z roko pisanih 8 vrst in vsaka vrsta vsebuje 15 pismenk, pri manjši pisavi je dvojno število znamenj. Seve se na ta največja knjiga ne nanaša, če pravimo književnost, samo na leposlovje, ampak vsebuje vsa življenjska polja: modroslovje in zgodovino, naravoslo-. vje, zemljepisje .itd.
Srečno in veselo Novo leto M4	želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom ter se priporočajo sledeče tvrdke:
Tiskarna §v. Cirila v Mariboru, Kc Knjigarne in prodajalne: Koroška cesta 3 - Aleksandrova cesta 6 -	»roška cesta 3 Kralja Petra trg 4
1278
Srečko Pihlar
manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica S
Jakob Kos
koti ar
Maribor, Glavni trg 4
23
Maribor
Ljudska samopomoč
Grajski trg 7
Martin Gajšek 1272
mamifaktura in izdelov. posteljnih odej Maribor
Rupert Spaner
1325
Ptuj, Panonska ulica 5
Franc Kocjan
elektrotehnik Maribor, Koroška cesta 8

Maks Ussar
kleparstvo - inštalacije Maribor
1268
X IVAN K O R A ZIJ A
trgovina z železnino „Eksport" sadja in deželnih pridelkov
Meljska cesta 1 Maribor Aleksandrova 42
1276
Eduard Rasteiger 1326
oblastno konc. instalater Ptuj, Aškerčeva ulica 14
Knjigoveznica tiskarne sv. Cirila, Maribor
Uprava „Nedelje" Maribor
MALA OZNANILA
Mesarskega vajenca sprejmem. Franc Sernko, mesar, Rače.	1322
Nov dvoročen čevljarski stroj se proda po niz-k: ceni. Karol Ussar, Maribor, Plinarniška ulica 17.	1320
Pri kolodvoru Ruše in pri Mariboru se takoj prodap po t^i solnčna stavbišča za enodružinske hiše z vrtom, Podrobna pojasnila se dobe pri Jos. Mule v Rušah.
Konjski hlapec, priden in pošten, išče službo. Naslov v upravi lista.	1329
Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37.	1136
Srečno in veselo
Novo leto 1934!
želi
E. Zdolšek
trgovina z mešanim blagom
Sv. Jurij ob južni žel. 1331
in priporočilo!
Metod Senčar, trgovec, Ljutomer, se o priliki preselitve trgovine v Štrigovo zahvaljuje vsem cenjenim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter priporoča, da še nadalje ostanejo stalni odjemalci Senčarjevih trgovin. Kot 40 let obstoječa tvrdka, k: dobiva vse blago izključno iz prvih virov, lahko jamčimo vsakemu vedno za najboljšo postrežbo. — Srečno novo leto 1934 želijo	1330
trgovine Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.
liste za ročna dela vseh vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 — Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg 4.
Ali si le obnovil
naročnino?
Naše cene vam priporočajo obisk naših trgovin. Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Stalna zamenjava buč-nic in solnčnic.	924
Iščem starejšega viničarja brez otrok. Naslov v upravi lista.	1230
Zimsko blago za obleke kupite najcenejše pri Srečko Pihlarju, Maribor, Gosposka 5. 1141
Kole divjačine
kakor lisičje, kune, dihurje, veverice, zajčje
itd. kupuje po najvišjih cenah
sirojarn« A. Butolen, Maribor, Loška ulica 18
(na koncu Sodne ulice) Prevzame se kože vsake vrste v izdelavo na usnje, irhovino in kožuhovino. 1319
Svinjske kože kupuje ko najboljših cenah Hu-go Stark, Maribor, Koroška cesta 6. 1250
Svinjske kože plačuje letos najboljše trgovina F. Steinbauer, Kapela.	1249
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri manulakturni veletrgovini
fmm Dobovičnik, Celic,
Oosposha ulica 15.	167
od Din 7,— naprej od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej
od Din 45.— naprej od Din 28.— naprej
Veselo in srečno Novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
Maribor
KARO
Gosposka ulica 13.
Volneni piiš
za plašče od 20 Din naprej dobite v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.	1138
Močno flanelo za perilo Barcbente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Oberjackrre) . . . Sukno za obleke in kostume ......
Debelo sukno za površnike po najnižji ceni. Zimsko perilo za moške, ženske in otroke po neverjetno nizki ceni!
Ženini in neveste!
Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, kf jih rabite za bodoč: stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne pla-*
čuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mo« ra ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno
sveže blago
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalog! Vljudna postrežba! Vam jamči za dober nakup vele-trgovina
Franc Dobovičnik, Celje
Mola oznsnilo.
V »Malih oznanilih« stane, vsaka beseda D 1.20 Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manj ši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor
Upravništvo.
Žični vložki
kom. po Din 100 —

Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— Alrik madrace 3delne Din 250"— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364
,WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
it
Stanovanjska oprema
F S ari bor, Gosposka ulica 36
preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo, odeje, prevleke za postelje, posteljno perje in gosje ■perje, tapetništvo, železno pohištvo in iz medi.
Ceniki se pošiljajo brezplačna.
1232 Znižane cene.
Vse železniške karte dobite po originalni!],, cenahi brez vsakega pribitka pri	1255
POTNIKU
■ mu iimii iiim itiiiiin umitim h i imiiiiiimiii——i——
Maribor, Aleksandrova c.35
Koncesijonirana menjalnica. Telefon int. 21—22, Oficijelni potovalni biro.

Í
Hranilnica Dravske banovine Narihor
Centróle: Nari&or
Podružnica: Celje
¥ lastni novi palači na oglu	nasproti pošle, prei Julnošta-
Gosposhe-siovenshe ulice.	688	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim J premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Kaho naf si pomagamo ¥ ic<w 1934
mi^—i—m—i——it^^— i—■imiw ——ii piiii 11 ii m h umi Hfid
HARITAS
SCVC l€ S
polico
ftHIBOR
Orožnova 0
ki želi vsem svojim zavarovalcem, zastopnikom in sotrudnikom 1268
blagoslovljeno Novo leto!

V dolgih zimskih večerih bomo vsi brali zabavno povest:
DON I1HOT


IVobai
ki jo je spisal Pavle Flerč.
Povest je ilustrirana, obsega 160 strani in stane samo do konca tega leta po D 12.— broš. in Din 20.— vezana. V novem letu ji zvišamo ceno! — Naroča se pri
TISKARNI SV. CIRILA V MABIBORU

Dekla se sprejme v župnišče, vajena vsega kmetskega dela, zlasti molže. Naslov v upravi lista.	1260
Sprejmem ključavničarskega vajenca z Novim letom. Sprejmejo se samo resni reflek-tanti, ki se ne bojijo napornega dela. Naslov v upravi lista. 1Ž61
Za živinorejce neobhodno potrebno Teža-kovo olje za živino se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din po ročki s plačano poštnino.	1215
Svinjske kože kupuje
vedno po najvišji ceni trg. F. Senčar, M. Nedelja in Ljutomer. 1221
Naznanilo o preselitvi!
Vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem ter p. t. občinstvu, da sem Se preselil s svojo trgovino v svojo novo hišo. Vsled povečanja prodajalnih prostorov mi je mogoče, razstaviti in ponujati svojo obširno zalogo modernih lestencev, namiznih svetilk, žarnic, ku-halnih plošč, likalnikov itd., kakor tudi vss inštalacijski materijal po najugodnejših cenah. Istotako prevzamem kakor do sedaj izvršitev vse inštalacije za luč in moč, kakor tudi popravila motorjev, aparatov itd. pri naj-solidnejši izdelavi.
Zahvaljujem se za dosedaj mi podeljeno zaupanje ter prosim, da mi ga ohranite tudi za bodoče.
Z odličnim spoštovanjem
Rccnih AlofzS}
¡ioncesifoniran eiekfrotelanih
HarlDor, Po&relha c. 6
1
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Trgovci in olirlnihl?
Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne
liskarna sv.Cirila v NarlDoru
llllllll!l!llll!l!llllllll!lllll!liy
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli!
E
3 3 3
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
E E E E E E E E E
oosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica lO.oklobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
iTiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mar
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predst
1s\ (K).
e= Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, Ilrastelj y Mariboru.