Kostuma plačana v gotovim Cena 2 din HANNES STELZER To v velikem glasbenem filmu o Mozartovem življenju, kjer uteleša samo postavo W. A. Mozarta Na valovih modre Donave Po Donavi je plula v poletju mala filmska odprava podjetja Bavaria. V re¬ žiji Dr. Ulricha Kayserja in s pomočjo operaterja Ileinza Schnakertza, so bili snemani prizori za kulturni film »Dona¬ va«. Odprava je spremljala tok te največ¬ je srednjeevropske reke od njenega iz¬ vira pri Scliwar/,waldu do meje nemške države pri Bratislavi. Na ti okrog 1000 km .dolgi poti so bili posneti prizori z obrež¬ ja; stara mesta, vasi in samostani ter pri- rodne lepote pokrajine na filmski trak z glasbeno spremljavo. Režiser se je lotil tega dela brez kake pisane osnove. Hotel je ustvarjati prav neposredno iz vtisa pokrajine v posamez¬ nih trenutkih. Z dvema izviroma se združuje Donava v tok. Pri kraju Immerdingen se zarezuje njena struga v globoke tesni skalne po¬ krajine in izgublja velik del svoje vode po podzemnih odtokih. Pri samostanu Beuron, osnovanem 1. 1077. je Donava že tako široka in globoka, da je mogoče čol¬ nariti po nji. Po zgornji Donavi je poto¬ vala filmska odprava v čolnu do Ulma. Odtam pa je nadaljevala svojo pot z 200 let starim brodom »Stadt Ulm«, ki je znan pod imenom »Ulmska škatla«. S takimi ladjami so nekdaj vzdrževali promet od Ulma do Črnega morja in posredovali trgovino z Vzhodom in Balkanom. Še Ma¬ rija Terezija se je zaupala enemu takih brodov. Na krovu je postavljen majhen top, ki naj s svojim grmenjem naznani vsako pristajanje. Ta, k novemu življenju obujena »Ulmska škatla« je bila oprem¬ ljena z dvema pomožnima motorjema in kljub temu je trajala vožnja do Dunaja celih osem dni. Redko je kamera mirovala. Pri samo¬ stanu Waltenburgu je odprava filmala » Bavnrin »Ulmska škatla« na veseli vožnji po toku Donave ★ ORIGINALNI BOBEN s katerim so črnci naznanili svojemu ujet¬ niku dr. Livingstonu prihod Stanleya, je našla filmska ekspedicija Fovovega pod¬ jetja v vasi, kjer sc je nekdaj mudil dr. Livingstone. Pozabljen in odtrgan od ostalega sveta se je pečal s študijami svojih odkritij v osrčju Afrike. Rešitev dr. Livingstona po novinarju Stanley v sedemdesetih letih preteklega stoletja, je bila ogromna senzacija. Z njo se bavi novi film »Stanlev in Livingstone«. Predor Donave pri Weltenburgu Bavarin Malo, zasanjano gnezdo ob gornjem toku Donave predor Donave in posnela na trak lepote Neuburga in v znamenju zmerom bolj naraščajočega ladijskega prometa stoječe obdonavsko mesto Regensburg. Potem je dospela do mesta Passau, kamor so nekoč romali tudi Slovenci. Na 1000 km dolgem potu je bila zbrana velika množina posnetkov. Potovanje sc je končavalo za Dunajem in na meji pri Bratislavi je zajela kamera poslednji prizor. Film je izredno doživetje pokrajine ob Donavi in radi tega je delo vredno, da ga vidimo tudi pri nas. ZARAI1 LEANDER v vlogi škotske kraljice Marije Stuart v filmu »Kraljičino srce« »FILM«, MAREC 1941 k V Svojevrsten svet v Ufinem filmu »Med Hamburgom in Haitijem« V tem filmu bo pokazana prelepa de¬ želica. Sam tropski vrt se razteza ob ble¬ ščečem zalivu Port-au-Prince, obdan z ozadjem divje razdrapanega gorovja. Na bregovih leže plantaže kave in med njimi so raztresena naselja črnih domačinov. V ravnini so obširna polja z nasadi bom¬ baža, sladkorne trstike in banan. Za mno¬ ge je ta deželica odkritje. Kdo izmed nas si je mogel ustvariti podobo o Haitiju, ko vodijo skoro vsa pota svetovnega prometa in zanimanja ljudi mimo njega. Kdor po¬ tuje po Antilih, se ustavlja na največjem 'Otoku Kubi' in v njegovem največjem mestu Havanni. Sosednja otočja so v lasti črncev in je znano, da ti prav nič radi ne vidijo belcev med seboj. Mržnja črncev je vendar omejena. Zgodovina Haitija pripoveduje o dolgem gospostvu belcev nad tem otočjem. Šele koncem preteklega stoletja so se Haiti- janci, malati in črnci otresli suženjskega jarma in so občutili vso odgovornost svoje svobode. Ker so se bali, da bi je znova ne izgubili, so se zaprli proti zunanjemu svetu in le pripadnikom nekaterih naro- GUSTAV KNUTH IN GISELA UHLEN glavna igralca v filmu »Med Hamburgom in Haitijem« LEA NIAKO igra v filmu »Med Hamburgom in Haitijem« temperainetno južnoame¬ riško plesalko dov je bilo dovoljeno naseljevanje na otočju. Trgovino in pomorske zveze so imeli v rokah Nemci. Okrog 1. 1915., sredi svetovne vojne je nastal popoln preobrat. Neprestani nemiri in umor predsednika Guillaume Sama, katerega je množica do¬ besedno raztrgala na koščke, ter ogromen državni dolg je dal Združenim državam Amerike povod, da je to otočje zasedla s svojim vojaštvom in prevzela nadzorstvo nad financami republike. Vzrok tega ukrepa ni bil toliko gospodarskega, ka¬ kor vojaškega pomena. Amerika je hotela zavarovati Panamski kanal. Lok otočja Antillov, ki se vleče od polotoka Floride do Venezuelle, ustvarja namreč idealno zaporo*pred ožino ozemlja Srednje Ame¬ rike in Haiti je njegov najvažnejši del. Zasedba otočja domačinom seveda ni bila všeč, posebno so bili proti, nji izobra¬ ženci, ki jih šteje ozemlje okrog 150.000. Ti so imeli do zasedbe skoro izključen vpliv na politiko, bili so aristokrati in ve¬ leposestniki in so uspešno znali zatirati razvoj malih gospodarstev. L. 1934. je s posredovanjem Južnoameriških držav do- 2 Ufa NEVARNA TAJNA je v ljubezni med plantažerjcm Brinckmannom, ki ga igra Gustav Knutli in njegovo spremljevalko, Giselo Uhlen. Prizor iz filma »Med Hamburgom in Haitijem« segla republika, da je USA odpoklicala svoje čete, toda kontrola nad gospodar¬ stvom je ostala. Organizatorni sposobnosti Američanov je pripisovati, da so na otočju nastale lepe ceste, moderne bolnice in predvsem obča varnost življenja in imetja. Od tega imajo trije milijoni pre¬ bivalcev veliko korist in to priznavajo na posebno originalen način. Ko potuje predsednik po deželi, je pred vsakim na¬ seljem postavljen slavolok, na katerega obešajo prebivalci, v znamenje svojega blagostanja vsakovrstne predmete: blešče¬ če kuhinjsko posodje, pisane ženske ob¬ leke, elegantne frake in — čevlje. Posest čevljev predstavlja na Haitiju še danes razliko med sužnjem in svobodnjakom. Film »Med Hamburgom in Haitijem« ripoveduje zgodbo nemškega naseljenca rinckinanna, ki potuje v svojo staro do¬ movino, da bi si našel ženo svojega rodu. V Hamburgu naleti v mornariškem zaba¬ višču na Bello. Iz njunega poznanstva se razvija celotna zgodba. Dejanje filma je povprečno, a prele¬ sten okvir mu dajejo posnetki s plantaž na Haitiju, potovanja po morju in tujega življenja. Glavni vlogi v filmu imata Gustav Knuth in Gisela Uhlen. DOBA LILIAN RUSSELL tako imenujejo Američani devetdeseta leta preteklega stoletja, »Gay Nineties« viktorijanskega časa po Lilian llussell največjo operetno in revijsko zvezdo, ki jo je Amerika sploh poznala. Lilian Rus- sell, ki je bila tudi po svojem značaju nekaj izrednega, so vzeli za glavno osebo novega filma, snemanem v Hollywoodu. Zelo zanimivo je ob tem, da je sedanji ravnatelj družim, nekdanji igralec, nekoč nastopal v skupini Lilian Russell za 3 do¬ larje -na večer. Lilian Russell je bila tudi po mladi telefonski družbi Edison-Bell angažirana pevka, ki je takratnemu pre- zidentu USA Clevelandu koncem devet¬ desetih let preteklega stoletja zapela po telefonu pesem »After the Bali«, kar je bila velika reklama za novo iznajdbo te¬ lefona. Glavne vloge v tem filmu si deli Aliče Faye in Ernst Truex. * Kmet Miha pride k zdravniku in toži o bolečinah v ušesih. Zdravnik vzame svoj instrument in dolgo gleda Mihi v uho. Pa pravi Miha: »Ja, gospod dohtar, skoz pa ne boste videli, v drugo luknjo mi je stara dala vato.« 3 je naslov novega glasbenega filma Tobis- Cineine, v katerem igrata Hans Leibelt in Albert Matterstoek Oba Haberlanda, oče in sin sta na do¬ brem glasu v krogih na modi zainteresi¬ ranih dam in ime Haberlaud je istovetno s pojmom posebno lepih modelov. Ena krasnih toalet, v naslovu filma omenjena sinjemodra večerna obleka modne tvrdke Haberland pa postane predmet vznemir¬ ljivega kriminalnega slučaja z obiljem veselih in šaljivih prigodic, merečih na velike in male slabosti ljudi. Ta film je insceniral Ericli Engels bo resničnem dogodku in ga odel v razkošno opremo. Glasbo je napisal Wi 11 i Engel- Berger. Kiithe Ilaack in Georg Alexander nastopata kot zakonski par Petersen. S tajnim nakupom »sinjemodre obleke« sproži gospa Olga neznanski plaz doga¬ janj, a vendar se na koncu vse srečno konča — četudi pred sodščem. Glavno žensko vlogo ima mlada in lepa Mariborčanka Elfie Mayerhofer. Sodelu¬ jejo še El len Bang, Lotte \Verkmeister, Walter Steinbeck in drugi. Tobis »SINJEMODRA VEČERNA OBLEKA« je naslov filma, v katerem igra lepa Mariborčanka Elfie Mayerhofer plesalko luge Gulden. Francoski film, ali točneje povedano: francosko filmsko ustvarjanje je doživelo temeljito preobrazbo. Ob vojaškem zlomu Francije se je zdelo, da je tudi konec francoskega filma. Mnogo mesecev je bilo filmsko ustvarjanje prekinjeno in igralci, režiserji ter tehnično osebje se je raz¬ teplo na vse vetrove. Zdaj pa so se znova zbrale moči: nastopila je preobrazba in koncentracija dela na novih nalogah. V nezasedeni Franciji je nastala nova filmska produkcija, ki je danes že v vsem obsegu zaposlena. Po znani francoski men¬ taliteti sicer s stari m i in priznanimi sodelavci, ki pa so se prav tako do dna preobrazili. . Fcrnandel izdeluje domovinski film iz Provence z naslovom »La nuit merveilleu- se« (Čudežna noč) in v tem delu spoznamo čisto drugačnega Fernandela, kakor nam je znan iz svojih filmov »Barnabe« ali »Ignace«. Ta umetnik je po trpljenju pre¬ teklih mesecev dozorel v drugačnega člo¬ veka. Viviane Romance je zaposlena s fil¬ mom »Venus aveugle«; tudi ta igralka ni več junakinja, jz til mo v »Prison de fem- mes«, »La Maison du Maltais«, »Gibral¬ tar« itd., temveč Viviane Romance brez inlikoživske narejenosti in igralka, ki je radi tega še mnogo privlačnejša in vse¬ kakor tudi priljubljenejša. In Janine Dar- cey prav tako sodeluje pri Pagnolu v »Čudežni noči« v vlogi mlade matere. Nekateri izmed znanih umetnikov še niso našli pota v novo. Jean Gabin je postal sivolas v svojem šest in tridesetem letu in se umaknil v St. Jean-Cap Ferrat, kjer zdaj živi. Pierre Blanchar se je brezuspešno poskušal uveljaviti na odru v Parizu in je zdaj s svojo družino v Cannesu. Fernand C>ravey se je prav ta¬ ko odločil za gledališče in igra v zasede¬ nem Parizu. Rene Lefevre potuje z gle¬ dališko skupino in piše knjigo o svojih doživljajih. Ostali so se izselili. Simone Simon je v IIollywoodii, prav tako tudi Charles Boyer. Pred kratkim je odpotovala v Ameriko^tudi Michele Morgan in sicer kot odposlanka francoske mode, ki se znova in’ uspešno oživlja. Louis Jouvet igra v Genfu, kjer tudi inscenira. Najbolj je presenetljiva preobrazba si žeja in scenerije v francoskem filmu. Narod je odkril, da je razen nočnih lo¬ kalov, revijskih gledališč in apaških bez¬ nic tudi drugačna Francija. Meščanska, podeželska — zdrava Francija ... Ustvar¬ janje teži za tem, pokazati to domovino, 4 ki kljub vsemu še upa nu bodočnost in /a bodočnost tudi dela. Znani ženski časopis ,. r »Marie-Claire« posveča eno svojih zadnjih številk nove¬ mu francoskemu filmskemu ustvarjanju in piše med drugim v uvodniku: tMi sodimo Ameriko po filmih, kakor so »Ne\v York — Miami«, »The Conque- rers«, nas pa sodi svet po »Quai de Bru- mes« in »Hotel du Nord«. Če/, čas nas bo videti, kakor hočemo biti in kakršni smo morda že. Kaj se dogaja? Prvo dejanje nove Francije... Ob tem bo gotovo zanimiv članek, ki ga je v francoskem tedniku »Gringoire« napisal Ferri-Pisani (6. februarja): V kinu »Normandie« teče film »Platno iz Irske«, nemški film z naslovom »Les Rapaces«. Režiser Heinz Ilellery obrav¬ nava v njem način velikih židovskih uvoznikov, ki so s cenenim uvoženim bla¬ gom hoteli spraviti ob kruh stotisoče ljudi na Češkem in v Sudetih. Po klasič¬ nem filmskem načinu pa je vsem ljube¬ zen in vse se srečno konča — v nasprotju s kruto resnico. Sodelujejo malo znani igralci: Karl Skramp, Otto Tressler, Irene von Meyendorf. Breuer in Imhof utele¬ šata postavi obeh Židov in to tako dovrše¬ no, da se vsakomur zdi kakor bi ju kdaj že srečal. • Nasproti v kinu »Triomplie« predvaja¬ jo »Campement 13« v režiji Jacquesa Constant. Neka tujka, ženski Don Juan — vamp drame se znajde med mornarji v cam- peinentu 13, nekje med Scino in med Re¬ nom. Med temi preprostimi možmi »divja« ta pustolovka, zapeljuje mlade in stare in jih zvaja od njihovih zaročenk ter soprog. To je drama, nasilja so in smrt. Aliče Field je uspešna igralka te ženske. Gabriel Gabrio in Paul Azais predstav¬ ljata moža, katera napravlja strast slepa in brezumna. Kljub vsemu je delo zelo uspelo in dialog izredno izravnan. V primeri teh dveh filmov, ki tečeta tako rekoč drug ob drugem, moremo najti bodrilen zaključek, da more film v sodelovanju obeh naših dežel, igralcev, režiserjev in dramaturgov ogromno pri¬ dobiti. Mi vam dajemo in vi nam dajete, ni se nam bati, da nas boste kot zmago¬ valci požrli. Pokazali ste dovolj dobre volje postati naši jutrišnji partnerji tudi v filmskem ateljeju. »Gringoire« izhaja v nezasedeni Fran¬ ciji. je revijska opereta v osredju novega Tobis-Cinema filma »Sinjemodra večerna obleka« 5 V -j ALIČE FAYE bi se rada vrnila h gledališču, ko je do¬ segla tako velike uspehe, posebno v glas¬ benih filmih. Izjavila je nekemu holly- woodskemu novinarju, da je, njena naj¬ večja želja po končanem snemanju filma »Ljubavno življenje Lilian Russel« po¬ vsem se posvetiti gledališču. Kakor je znano, je Aliče Faye začela svojo karijero na odru nekega revijskega gledališča na Broadwayu. DO ROTH Y LAMOUR ,IN CESAR ROM ERO sta se nedavno pojavila v luksuznem re- stavrantu »Brown Derby« v Hollywoodu. Godba je pravkar igrala nek meksikanski tango in oba igralca sta odplesala ples, ki so ga vsi opazili. Pravijo, da sta Dorothy Lamour in Cesar Romero najelegantnejši par v vsem Hollywoodu. Vprašujejo tudi, zakaj Dorothy ne poseču restoranov raj še s svojim možem, dirigentom Herby Ko- yem... Upati je, da bosta oba umetnika v kratkem igrala glavni vlogi v kakem novem filmu. AMERIŠKI PREDSEDNIK LINCOLN je s svojim življenjem dal snov za veliki film, ki je značilna manifestacija za ame¬ riško demokracijo. Lincolna bo igral Henry Fonda. Trope morskih psov na zahodni obali Ognjene zemlje Prizor iz kulturnega filma Bavarie »S Patagonije na Ognjeno zemljo« SH1RLEY TEMPLE je s svojim tehnikolor-filmom, »Modra ptica« po Maeterlinckovi zgodbi, osvojila v«a srca kinoobiskovalcev v Ameriki. Tu¬ di pri nas je to delo nestrpno pričako¬ vano. BRENDA JOYCE ki smo jo videli v filmu »Deževje priha¬ ja«, spada med one redke ameriške zvezd¬ nice, katere individualnost ne bo spreme¬ njena. Ta igralka je veliko odkritje. Če¬ prav je bila začetnica, so ji v filmu »De¬ ževje prihaja« brez nadaljnega podelili eno od glavnih vlog in strokovnjakom za maskiranje je bilo naročeno, da iz nje ne smejo napraviti kak tip povprečne in standarizirane hollywoodske lepote, tem¬ več mora biti predvsem opazen njen pri- rodni mik in neizmnetničena lepota. Bavaria Pingvini z Ognjene zemlje Prizor iz kulturnega filma Bavarie »S Patagonije na Ognjeno zemljo« CESAR ROMERO Z BRADO ... Ko je Cesar Romero snemal svoj novi film »Streljaj, kabalero«, v katerem je igral ineksikanskega bandita, sc ni smel briti. Seveda se kosmat ni hotel pojavljati v družbi, ker bi ga vse vpraševalo, zakaj se ne obrije in tako je ostajal ves mesec doma, pa ne sam, temveč v družbi neke očarljive hollywoodske dame. »ČRNA EKSTAZA« je naslov zelo zanimivega dokumentar¬ nega filma, ki kaže neznano življenje in navade urojencev v najoddaljenejših pra¬ gozdovih belgijskega Konga. Film je ko¬ mentiran v srbohrvaščini. BASI L RATIIBONE je igralec, kateremu so poverjene vloge slavnega detektiva Sherlocka Holmesa. Čeprav je ta mož živel le v pisateljevi domišljiji, je njegovo ime znano po vsem svetu in Basilu Ratlibone je dana naloga,' da ostvari dejanja slovitih detektivskih zgodb na platnu. 6 EDVARD BROMBERG znan iz velikega filma »Suez«, v katerem je utelešal vlogo egiptskega princa Saida, bo nastopil tudi v velikem tehnikolor-fil- mn IIollywood, v katerem ima vlogo film¬ skega producenta. V odmorih med snema¬ njem ga je pogosto najti, ko igra za kuli¬ sami s tehničnimi nameščenci šah. SONJA HENIE hoče izpopolniti svojo .igralsko nadarje¬ nost do iste višine, kakor se je povzpela v svoji umetnosti drsanja na ledu. Varujoče se postavlja pingvinska mati pred svoj zarod Iz kulturnega filma Bavarie »S Patagonije na Ognjeno zemljo« Najbolj skopi so Škoti iz mesta Aber- deena,- Tam je bil tudi doma neki lastnik cirkusa, ki je moral nekoč po qpravkih odpotovati v London. Pri tej priložnosti se je zelo zanimal za reklamo, ki bi jo morda lahko s pridom doma uporabil. In na nekem gledališču je zagledal napis: »Ljudem, ki so starejši od devetdeset let, ni treba plačati vstopnine.« Ko se je vrnil domov, je napisal nad blagajno svojega cirkusa: »Ljudem, ki so starejši od devetdeset let, ni treba plačati vstopnine.. .< in spo¬ daj s prav majhnimi črkami... »če pri¬ dejo v spremstvu staršev .. .< * Dva trgovska potnika sedita v vlaku in se predstavita: »Moje ime je Janežič, prodajam dišeča mila in parfume.« In drugi: »Jaz sem pa Lukežič in prodajam umetna gnojila.« Čez pol ure pravi Janežič Lukežiču: »Oprostite, gospod kolega, ali bi ne hoteli pogledati, zdi se nii, da se vam je odprl vaš kovčeg z vzorci.« Tik pred svojo nenadno smrtjo je na¬ stopil priljubljeni filmski in gledališki komik kot konferencier na nekem skeču, ki ga bo dala na platnu Tobis-Cinema. Priljubljeni umetnik, iztrgan iz sveta ob svoji polni moči, se bo pojavil za slovo še enkrat pred svojo številno publiko. Ta skeč, ki ga je insceniral Malbran, ima naslov »Prominenti — šlagerji« in v njem nastopajo in pojejo Gustav Griind- gens, Paula Vessely, Hans Albers, Fita Benkhoff, Lizzi Waldmiiller in Žarah Le- ander. Rudi Godden ustvarja s Hildo 11i 1 - debrand poseben duet s šlagerjem »Lju¬ bezen je in ni nobena tajna«. Delce se za¬ čenja in končuje z melodijo šlagerja: Za slovo mi reci tiho .servus ... Viktoria von Bahaško Luis Trenker jo je odkril. Rojena je 24. januarja na Dunaju. Tipično sen¬ timentalna s krotkim pogledom, mehkim dekliškim smehljajem in izredno lepim temnim glasom, ki ji je pomagal k nje¬ nemu prvemu filmskemu uspehu, namreč kot glasovni dvojnici Annabele. Njen oče je bil častnik in je umrl med svetovno vojno. Še nekateri težki udarec je imela poslej prenesti, preden je v svo¬ jem šestnajstem letu jela posečati dunaj¬ sko igralsko akademijo. Njen prvi anga¬ žma je bil Bern, potem je igrala po raz¬ ličnih nemških odrih, dokler je ni Luis Trenker seznanil 's filmskim občinstvom. V Bavaria—Wien-filmu »Krainbambuli« jo bomo videli v vlogi, ki bo njeno nežno in oduševljeno lepoto popolnoma uve¬ ljavil. * Več dečkov stoji pred hišo. Eden od njih začne klicati: »Mati, poglej skozi okno!« Mati pogleda ven in se jezi: »Kaj pa vendar hočeš, da tako kričiš?« »O,« pravi sinček, »fantje niso hoteli verjeti, da škiliš!« * Trgovski potnik ima krst v hiši, zato gre sam šef namesto njega na potovanje. Ko se oglasi pri prvem kupcu, ga ta vpra¬ ša: »Kako to, da prihajate danes osebno?« Pa pove šef: »Moj potnik ima danes družinsko slav¬ je, otroški krst.« »A tako! Kaj pa je dobil, sina ali hčer¬ ko?« »Nič od tega, ampak trojčke.« »No,« pravi odjemalec, »to mu pa pri¬ voščim, on tudi meni vedno več pošlje kot mu naročim.« 7 Ha ilnn pta je naslov mojstrskega dela madžarske filmske industrije. — Po pesmi Edtvosn je napisala sccnario Marija Orsi Vsebina: Tomi je šestleten sinček vdove nadar¬ jenega arhitekta Tomaža Galdija, ki je po nesreči našel smrt v Ameriki, kjer je s svojim tovarišem, prav tako arhitektom Štefanom Kovačem iskal sreče daleč od domovine. Vdova se je trudila /a Tomi¬ ja. Vzgajala ga je v duhu njegovega oče¬ ta. Tomi naj bi bil dober, pošten, svobo¬ den in pravičen. Odkar se je Tomi nekoč zavzel za malo ciganko Šučo, ga ta sprem¬ lja kakor senca. Naučil jo je moliti in Tomi dojema vse na svoj otroški način. Kdor je dober, ta pride v nebesa, toda ne mara biti v raju radi tega, ker bo tam tudi zla apotekarica Malvina. Ta se ji namreč roga in jo imenuje umazano ci¬ ganko. Tomi prepričuje Šučo, da bo mo¬ rala Malvina najprej v vice, da se bo v ognju očistila svoje zlobe. Šuča se že v naprej veseli, kako sc bo debela apote¬ karica Malvina pražila v ognju. Tomijeva mati boleha na srcu. Nekega dne jo zgrabijo krči, prav ko je Tomiju dovolila, da se s Šučo udeleži ciganske svatbe. Ženi se Šučin brat Štefan Kovač. Pri njem so ostali genijalni načrti Toma¬ ža Galdija. Kovač se trudi v Ameriki in uspel bo. Ko Tomiju umre mati, ga izročc v var¬ stvo posestniku Benedeku Galdiju. Tomi je ostal sam. Njegova dobra mati je odšla v nebesa k njegovemu očetu, ki gradi v raju divne palače. Tomi odpotuje z vozom na Galdijevo posestvo. Šuča teče za njim in ga kliče naj se vrne, kajti bil ji je dober tovariš. V Galdijevi hiši obda Tomija hladnost in zapetost odlične obitelji. S svojo prosto- 8 Tomi na materinem grobu dušnostjo izziva malček nehote pravo burjo proti sebi. Mati ga je zmeraj učila, naj vsepovsod govori samo resnico, tu pa zahtevajo od njega, naj laže. Ti ljudje so sovražili tudi njegovega očeta. Vzeli so Tomiju njegovo sliko in njegove načrte, edini spomin, ki se ga je Tomi tako silno radoval. Pred sliko svoje matere pretaka Tomi gorke solze. Zdaj razume materino povest o ljudeh, ki nosijo kamenite oble¬ ke in se jim radi tega duše ne morejo približati. V vsej hiši ga razume samo Galdijeva hči Ana. Tudi nad njo visi tu- ga. Dala je besedo Štefanu Kovaču, ko je odšel v Ameriko, da ga bo čakala. Rodi¬ telji pa jo silijo, naj se poroči s sosed¬ njim bogatašem Galgocijem. kajti od nje¬ ga pričakuje Galdi rešitve iz svojih veli¬ kih dolgov. Ana pristane na poroko z njim, ali Tomi s svojo iskrenostjo po¬ kvari zaroko. Galdi in njegova žena sta tako besna, da bi najrajša premlatila To¬ mija, toda Ana ga zaščiti. Tomi uvidi, da pri teh ljudeh zanj ni življenja. V mrazu in snežnem metežu zbeži iz hiše in odide na materin grob. Medtem je prišlo pismo iz Amerike. Načrti Tomijevega očeta so nagrajeni s prvo nagrado!'Zdaj raste bo¬ gastvo iz dneva v dan. Tomi je lastnik polovice imetja. To je rešitev za Tomije¬ vega varuha Galdija, toda Tomija ni nikjer. Na materinem grobu zmrzuje sirota Tomi. V blodnji vidi raj, tam najde svo¬ jega očeta in svojo mater. Tomfjev zvesti pes je nazadnje našel svojega gospodarja še o pravem času. Tomi bo skoro odpotoval s svojo teto Ano v Ameriko v novo in srečnejšo bo¬ dočnost. Film je režiral Bela Balogh, glasbo -je napisal Viktor Papir. V glavnih vlogah fenomenalni deklici Pecsi Gizi in mala ciganka Adam Klari. Ljubljanska premijera tega mojstrske¬ ga velefilma bo v Kinu Matica. WILLY FRITSCH v šlagerskem barvnem filmu »ženske so najboljši diplomati«, kjer nastopa z Mariko Rokk Ufa Vesti iz filmskega sveta ŽIVALI V HOLLYWOODU Paramountova filmska družba je pred meseci kupila veliko gorilo iz londonske¬ ga živalskega vrta in jo namerava upo¬ rabljati v svojih novih filmih o Tarzanu. V isti namen je nabavila dva mlada in¬ dijska slona, ki sta v spremstvu posebne¬ ga strokovnjaka za živali, Mr. Emersona, srečno dopotovala iz Bombaya v Kalifor¬ nijo. Za film »Little Nelly Kelly«, ki se od¬ igrava v Irski, je bilo nabavljenih 200 ovac in 100 glav goveje živine. ITALIJANSKI FILM V AMERIKI Velika ameriška filmska posredovalni¬ ca Emerson Yorkc si je pridobila pravico za predvajanje prvega velikega italijan¬ skega filma iz Abesinije »Inside Ethio- pia« (Abesinija od znotraj). MALE IN DISKRETNOSTI Alexander Korda, ustanovitelj angleške filmske industrije, je napisal odrsko de¬ lo, v katerem ima njegova žena — znana pod imenom Meric Oberon — glavno vlo¬ go. Istočasno so posneli to delo pod nje¬ govim osebnim vodstvom tudi za film. Vsebina je po umetnini Dante Gabriele Rosettija »I liave been herc before« (Tu¬ kaj sem že bil). Mary Pickford tačas potuje po Kanadi, kjer organizira zbiranje prispevkov za fond ameriškega Rdečega križa. Prav ta¬ ko so ameriški filmski igralci angleškega rodu, Bebe Daniels, Ben Lvons, Claire Luče, Vic Oliver, Leigh Stafford, Samuel Ekman in David Rose pokrenili akcijo za ustanovitev pomožne organizacije Rdeče¬ ga križa, ki naj bi zbrala med ameriškimi filmskimi igralci sredstva za nabavo bol¬ niških ambulanc. MEKSLKANSKI FILM V NEVV YORKU V New Yorku pravkar predvajajo prvi meksikanski film »Man or Demon« (Člo¬ vek demon), ki so ga posneli pod vodstvom Miguela Tor resa v podjetju Productions A Colonial Film Corporation v Mexico Cityju. ROOSEVELTOV SIN PRI FILMU Najbrž ni vsem znano, da je sin ameri¬ škega predsednika Roosevelta, James Roosevelt, zaposlen pri filmu. Poverjeno mu je urejevanje sporov med zaposlenci in podjetji s svojstvom razsodnika. ■¥• Filmske anekdote Theo Lingen je nekoč stal na zelo pro¬ metni cesti na. Dunaju in je poleg sebe ugledal staro ženico-, ki je najbrž hotela priti čez cesto. Lingen kot kavalir to opazi in vzame ženico .pod roko in čeprav se je na moč branila, jo srečno spravi čez cesto. Tu. pa se na njegovo veliko presenečenje že¬ nica oglasi: »Zelo lepo od vas, toda prosim spra¬ vite me spet nazaj, saj nisem hotela na to stran.« * Hans Moser se je z enim svojih igral¬ skih tovarišev, sede v nekem vinotoču,, prepiral o nekem pravnem vprašanju. Da bi utemeljil svoje mnenje, se oibrne k na¬ takarju in mu ukaže prinesti Kazenski zakonik. Natakar ’se podviza in čez dve minuti se pojavi sam lastnik pivnice, toda brez knjige in si ves v zadregi mane roke: »Draga gospoda, saj vama vina ni treba plačati.« * Stara Queen, angleška kraljica Vikto¬ rija, ki jo v filmu »Predsednik Kriiger« igra Hedwig Wangel, je bila precej sra¬ mežljiva, vendar ne toliko, da bi to moglo škodovati njenemu cesarstvu. Ko je nekoč pregnala nekega neposlušnega kaferskega kralja, ji je ogorčeni črnski vladar poslal sledeče pismo: »Draga Viktorija! Po Tvojem naročilu moram zapustiti svojo zemljo. Ne bom se radi tega prepiral s Teboj, morda si v pra¬ vici. Toda izdala si nalog, da smem seboj . vzeti le pet žen. Smatram za nedostoj¬ no, če kralj nima več kot pet žen in Te radi tega prosim, da mi jih odobriš d v a - n a j s t. Tudi Tebi bi ne bilo prav, če bi ne smela imeti več kot pet mož.« To zgodovinsko pismo se je ohranilo do danes in na njegovem robu je lastno¬ ročna pripomba kraljice Viktorije: »Odo¬ bravam!« * Alexander Girardi, ki ima v Tobis-Ci- nema filmu »Opereta« važno vlogo — igra ga Paul Horbiger — se je nekoč dal foto¬ grafirati. Ko mu je fotograf pokazal slike .in %a vprašal če je dobro zadet, mu je Gifardi odgovoril: »Da, ilaravnost imenitno; niti kap bi me ne ipogla boljše zadeti.« »Franci, ali ne boš nehal vleči mačke za rep!« »Saj je ne vlečem,« pravi fant, »jaz sa¬ mo držim rep, vleče pa mačka.« 10 19. nadaljevanje. Znanstveno nagnjeni ravnatelj je dobil tovariša v — zdravniku za živce, in tako sta gospoda v slogi opazovala Jackove abnormalnosti. Zaradi temeljitejše pre¬ iskave je odredil zdravnik, naj dajejo jetniku na št. 19 nekaj dni le suhega kruha in vode. »Kaj pa to pomeni?« je vprašal Jack strežnika. »Ali naj mi morda lakota vrne moj spomin? Namesto da bi mi dajali po dve porciji in vsaj liter vina na dan!« Strežnik je sporočil ravnatelju Jackovo pritožbo, toda dveh porcij in litra vina ni dobil. Naslednjega jutra je zaigral Jack hudo in globoko omedlevico in dan nato silen krčni napad. Glumil je tako izborno, da sta bila ravnatelj in zdravnik pre¬ strašena ter sta odredila, naj mu prinesejo takoj najboljše hrane za bolnike. Ko je Jack zaduhal izdaten beefsteak, se je takoj osvestil ter je jedel z naslada »Človek se mora znati povsod primerno vesti!« si je mislil ter si obrisal omaščeno brado. Zdravnik za živce je preiskal nato Jacka vnovič in vnovič. Potem je napisal znanstven članek ter ga poslal medicinskemu tedniku v Pariz... Jack pa je brzojavil sosedu skozi steno: »Zakaj tako mirno?« »Dleto zlomilo.« »Kaj zdaj?« »Delam si drugega.« »Iz česa?« »Iz kosa železne postelje.« »Ta Smith ni tepec,« si je mislil Jack ter ogledoval svojo postelj. »Zabavno .bi bilo pobegniti ž njim...« Nekega dne je pozval ravnatelj Jacka zopet v svojo pisarno. »Kako vain je pri nas všeč?« je vprašal. »Izvrstno!« je vzkliknil Jack. »Hrana je zopet izborna. Strežnik in ječar sta poštenjaka, in gospod ravnatelj... vsa čast! — Če bi se le mogel domisliti, kako se pišem in odkod sem doma! Čisto nedolžen sedim v ječi, ampak pomagati si ;ie morem.« Ravnatelju je bil Jackov odgovor zelo všeč in takoj se je ž njim pobahal, ko se je sešel z zdravnikom za bolne živce. Ta pa je potegnil i/. žepa pariški medi¬ cinski tednik, kjer je izšel pravkar njegov znanstveni članek o slučaju jetnika na štev. 19. | • i I - * : t •-1' | ' Oba gospoda sta bila zadovoljna, in Jack je dobival nadalje boljšo hrano za bolnike. »Človek mora biti povsod uljuden!« je razmišljal Jack in obiral nežno piščan- čevo stegence. »Dobra kritika rodi čudeže.« Neko noč je zbudilo Jacka trkanje na steno. »Dleto zopet zlomilo,« mu je naznanjal sosed. »Kaj zdaj?« »Odlomi kos železa izpod slamnjače!« »Kaj potlej?« »Porini skozi zid!« »Kako?« »Zid komaj poldrugo opeko debel. Kopljiva oba!« . Jack. uslužen kakor zmeraj, je dvignil slamnjačo in zagledal čvetero tenkih drogov, ki so jo nosili. S težkim naporom je odlomil prinetan drog ter položil slamnjačo zopet na prejšnje mesto. Nato je brzojavil: »Drog odlomil.« Sosed je odgovoril: »Koplji tukaj! — Vrtaj!« In potrkal je na točko stene, kjer sta nato začela vrtati luknjo. Čez štiri ure je bil drog že na drugi strani stene. Luknjo sta s sipom zamašila, smeti pa pometla v bedenj. — Prej pa sta se še pogovorila: 11 USODA LJUDI L GORA se odraža v filmu »Gora se premika« po znanem Ganghofcijevem romanu. Plazovi so razrušili njihovo domovanje in z vsem, kar jim je ostalo se morajo seliti drugam »Pojdi z menoj,« je šepetal sosed Smith. »V par dneh bo mlaj!« »Whisk;y me prav nič ne mika. Abstinent sem,« se je izgovarjal Jack. »iKdo ti verjame! Pojdi z mano! Če nisi predebel, izkopljeva zadosti veliko odprtino v eni uri — nato /.lezeš k meni in popihava jo skupaj!« »Tvoj predlog moram še prespati,« je okleval Jack. »Kadar boš s pripravami popolnoma gotov, mi itak poveš.« Naslednjo noč je odlomil Jack še drug drog izpod slamnjače. Dva sta morala ostati, ker sicer bi padla slamnjača na tla. Nato je začel konca droga na kamenitih tleli brusiti po navodilih Smithovih. »Za vsak slučaj,« si je dejal. »Človek nikdar ne ve, kaj še pride. Morda bom moral uiti.« Strežnik je zaupal veselemu in prijaznemu jetniku ter ni celice nikdar preiskal. Tako je potekal čas dalje. Jack se je bavil navidezno ves dan s knjigo ali je spal ali pa bril norce. »Kaj še zmerom ne veš, kako se pišeš P« ga je vprašal ječar skoraj vsako jutro znova. I j ! | | i L | 1 »Ne, še zmerom ne,« je odgovarjal Jack. #Ampak, monsieur Cerberus, zakaj mi ne pomagaš misliti?« * Starec je smeje tekel iz celice povedat ravnatelju, da št. 19 še danes noče ve¬ deti, odkod in kam je njegova pot. »Pa menda vendar ni kak nemški Lohengrin?!« se je zasmejal ravnatelj, ki je videl v svoji mladosti v Berlinu to AVagnerjevo opero. Stražnik, ki ni še nikdar ostavil francoskih mej, ravnateljevega dovtipa ni razumel ter je le debelo pogledal. Ječarju pa je povedal: »Številko 19 je krstil gospod ravnatelj po nemški — Lohengrin!« »Prav. Pa mu recimo odslej Lohengrin,« je dejal ječar. »Za takega norca cisto zadosti neumno ime!« Tako jb postal Jack Bell nehote nemški vitez sv. Orala — Lohengrin. XIII. Izpred nosa. Bobby Dodd in Poliv Bell sta se nastanila v Bringhtonu, ki je obenem ele¬ gantno morsko kopališče. Tu naj bi se Polly odpočila in okrepila. Tudi njeni živci, čeprav z najrazličnejšimi športi trenirani in zato močni, so v večnem razburjenju zelo trpeli ter so potrebovali pomirjenja. Dodd pa je ostal neumoren. Na agenturi v Plymoutlui se ni nihče oglasil po Jackov zavojček z bankovci. Dodd se je torej vozil z avtom, zdaj s parniki tja in sem ob Rokovskem zalivu ter je izpraševal urade in razne ljudi, so li opazili kaj nenavadnega. Tako je dospel tudi v Falmouth, ki ima luko s trdnjavo. Tu je zvedel, da po¬ grešajo barko »Quecn«, ki je bila nekako pred štirimi tedni blizu Plvmoutha ter je torej Jacka Bella lahko vzela na svoj krov. Dodd se ie začel takoj živo zanimati za usodo barke Quccn«, zlasti ko je dognal, da je bila naložena s tihotapsko robo. Namenjena je bila baje v Cherbourg, toda tja sploh ni dospela. Zvedel je, da živi v l , 'almouthu žena Penfoldova, ki je bil kapitan in obenem lastnik barkin. Takoj jo je dal poklicati na policijo; toda žena je bila pač. v strašnih skrbeh zaradi moževe neznane usode, vedeti pa ni hotela o tihotapstvu ničesar. _ Odkril je le, da sta bila z možem samo še krmar in deček kuhar. Tudi za njuno stalno bivališče se je zanimal ter postavil povsod vohune opazovalce. Če bi se kdo vrnil, naj bi ga poklicali takoj. buvunu SAMOTEN IN NEPRISTOPEN SE DVIGA V NEBO MONTE BUCKLAND Iz kulturnega filma Bnvnrie »S Patagonije na Ognjeno zemljo« 13 Tako ni dognal Dodd nič važnega o Jacku, vendar pa je razprostrl svoje mreže ob vsem zalivu. Če je Jack sploh še živ in če je na Angleškem, mu ne more uiti. Časopisi so vedno znova prinašali Doddovo tiralico ter njegove drobne vesti, ki so bile v zvezi s »Queen« in eventualno Jackovo usodo. Minulo je medtem več kot deset tednov, in nekega dne se je pojavil v Fal- moutliu deček kuhar. Takoj so ga prijeli in poklicali Dodda. Toda deček je bil prebrisan lažnivec. Trdil je, da se je »Qucen« razbila blizu CoAvsanda ter se potopila. Ker je bil v hipu nesreče v kuhinji, se je iz barke jedva rešil. Zaradi temne noči ni razločil na barki nikogar, zato tudi ne more povedati, kdo vse je bil med posadko, za katero se itak ni zanimal. Njegova naloga je bila le v kuhinji; zato vse drugo njemu nič mar. Deček se je bil vrnil pravkar iz ječe v St. Malo. Ker se je bal, da bi ga iz kakega novega vzroka vtaknila znova za ključavnico, je sklenil o tovariših popol¬ noma molčati. Delal se je torej povsem nepoučenega ter je ponavljal vedno isto, da je bil kuhar in da drugega ne ve in ne ve. Dečka so morali torej izpustiti, a Dodd je sklenil, da ga opazuje nadalje ter , zve po okoliših kaj več o dečkovih doživljaji!?. Toda deček je izginil že naslednjega dne. Sprejel je namreč službo na nekem parniku za premog ter je odplul na njem v Severno Ameriko. Prekrasno podnebje, velikansko kopališče, raznovrstna družba, ki se je za lepo Američanko zanimala in bila ž njo v kopeli in izven nje prijazna, vse to je vpli¬ valo na Polly toli ugodno, da je že lahko mislila na Jacka, ne da bi se ji oči takoj zalile s solzami. Njeni prekrasni zlati lasje in velike vijoličaste oči, njena izredna izurjenost v najrazličnejših športih, njena simpatična energičnost in ljubeznivo skromna emancipiranost so jo delale za središče velike družbe elegantnih in bo¬ gatih dam in gospodov. LORD BOTHWELL IZROČA SVOJ MEC KRALJICI Žarah Leander in Willy Birgel v filmu »Kraljičino srce« 14 Vsi so jo imeli radi ter jo napeto poslušali, ko je pripovedovala o svojem domu, o nesreči z enotirno železnico ter o svojih vzletih z lastnim aeroplajiom in svojih izletih okoli Chicaga. Seveda, vse resnice pa le ni povedala. Dodda, ki je prihajal sem ter tja za njo, je predstavljala kot svojega strica trgovca, s katerim potuje le v zabavo. Dodd pa se je vedel do nje resnično vedno le kot stric. Tako je bilo med njima domenjeno. Nekega dne, ko sta se Polly in Dodd v kopalnih oblekah na mehkem pesku vznak ležeča pravkar najprijetneje solnčila, je prišla brzojavka, da se je v Fal- mouth vrnil tudi krmar z barke »Queen«. Dodd se je nemudoma odpeljal tja. Preoblekel se je za mornarja ter je poli¬ cijo naprosil, naj krmarja takoj izpuste. Pol ure nato sta krmar in Dodd že sedela v mornarski beznici ter popivala. In krmar je zaupal navideznemu tovarišu vso resnico. Le tega ni vedel pove¬ dati, kaj se je zgodilo z Jackom. Videl ga ie v St. Malo pač iti skozi predsobo k sodniku in od sodnika, toda je li bil tudi obsojen, tega ni mogel povedati. Bržčas ne, kajti Jack vendar ni bil tihotapec, nego slučajno sopotnik. Tudi Dodd je bil tega mnenja ter se je takoj odpeljal v St. Malo. Ondi je šel k ravnatelju ter se legitimiral. »Ali ne sedi tu neki Penfold iz Falmoutha zaradi tihotapstva en groš?« je vprašal. »Da, šest mesecev so mu dali,« je odgovoril ravnatelj. »Želite li ž njim go¬ voriti?« »Ne ž njim,« je odvrnil Dodd ves vesel, »nego z možem, ki ga je rešil iz morja in vzel na krov svoje barke.« »Aha!« je vzkliknil ravnatelj. »Gotovo ste čitali tale imenitni članek našega gospoda specialista?« In pokazal je na medicinski zbornik na mizi. Dodd se je uljudno zatopil v znanstveni članek ter ga v naglici prečital. »Zares zanimiv slučaj!« je dejal nato. »Pisatelj je učenjak. Brez dvoma. Le škoda, da tega moža ni več pri vas.« »Lohengrina?« »Kakšnega Lohengrina?« se je začudil Dodd. »No, da, tako mu pravimo namreč, ker ne ve, kdo je, odkod in kam gre nje¬ gova pot, kakor tisti \Vagnerjev vitez sv. Grala z labodom,« se je šalil ravnatelj, vesel lastne duhovitosti. (Dalje) 15 F. K., L. O francoskem filmu bomo spet mogli redno poročati. Preberite članek. G. K., G. Zanimanje za filmski tisk je (lokaj večje kot mislite. Tudi v naših raz¬ merah je presenetljivo, koliko bralcev imajo filmske revije in to ne le naša, temveč tudi one, ki izhajajo v drugih krajih države. Za ustvaritev filmske indu¬ strije je potreben kapital. Če bi prispe¬ vali vsi kinoobiskovalci Slovenije vsaj enkrat po 10 dinarjev, lahko začnemo s snemanjem slovenskega igralnega filma, sicer v manjšem obsegu, a z dohodkom bi mogli graditi naprej! S. V., B. Filmske družbe so zelo ome¬ jile izdatke za propagando. Na razpolago so nam le skromna sredstva, vendar ne omahujemo v svojem prizadevanju. A. K., L. Hans Moser je star čez pet¬ deset let. Zanimivo je, da je med vojno igral v nekdanjem nemškem gledališču v Ljubljani. Njegov vzpon do prominentne- ga filmskega igralca je bila pot polna trpljenja. Ravnatelji gledališč so ga zapo¬ stavljali in radi tega Hans Moser noče več slišati o gledališču. X. X., M. Preberite odgovore v 20. šte¬ vilki. V. C., C. Charles Boyer je Francoz; zdaj bo menda za vselej ostal v Holly- woodu. Naj ne bo indiskretno če povemo, da je plešast in nosi pri igranju lasuljo. V tolažbo mu je morda, da je prav tak proslavljeni pevec Jan Kiepura, mož Marthe Egertji... E. K., M. V Hollywoodu je nekaj tisoč igralcev, slavnih in manj znanih in goto¬ vo je med njimi tudi kateri od naših ame- rikaniziranih rojakov. Nihče od teh pa nam ni znan. T. Z., F. Franziska Gaul je zdaj v Hol- lywoodu. Po rodu je Madžarka in se je prav uspešno uveljavljala v nemškem fil¬ mu, kjer je nastopala kot partnerica Paula Ilorbigerja. Se spominjate njenega filma »Paprika«? S. V., L. O ameriških pionirjih, ko so potovali z vzhoda Zedinjenih držav na zapad v Kalifornijo, je bilo izdelanih že mnogo filmov. Skoro bomo spet videli ka¬ terega. II. J., J. Bete Davis je odlična karak¬ terna igralka. Število njenih filmov pre¬ sega številko 100. G. G., B. Vsega ne moremo vedeti.j.01) najboljši volji Vam moramo ostati z od¬ govorom na dolgu. R. T., F. Ruski filmi bodo odslej skoro redno na sporedu. Med njimi je marsika¬ tero kvalitetno delo. Komur niso všeč, naj jih ne gre gledat! B. N., M. Angleži imajo zdaj važnejše opravke, kakor je izdelovanje filmov. Šele po vojni moremo upati na kaj novega. Z. O., II. Film o zidih »Rotschildi« je izdelala Ufa. Prav tako je v njenem pro¬ gramu več filmov o Irski, Ircih in njego¬ vih bojih z Angleži. A. E., D. Slovaki nimajo še lastne film¬ ske industrije. Večinoma so na sporedu nemški filmi. Č. J., M. Rudolfo Valentino je že pred mnogimi leti umrl! Še danes zasipajo obo¬ ževalke njegov grob s cvetjem. To obože- „-.yqnje'*jih je spravilo do tega, da so se iz- J rekle* proti ponovitvi njegovega filma »Šejk pustinje« s Tyronom Po\verjem v glavni vlogi. Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). 16 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: I. kratica ameriške filmske družbo, /a katero delata med drugimi tudi Judy Garlnnd in Mickov Kooncy; 3. pripadnik naroda sosednje države; 7. kratica največje nemške film¬ ske družbe; 9. pisec prvega slovenskega sv. pisma; 12. dva enaka soglasnika; 14. dva soglasnika; 15. običajen veznik; 16. egipčansko božanstvo; 17. eno¬ ta za merjenje el. upora (fon.); 19. priimek i/. na¬ slova aga; 22. dva samoglasnika; 23. način veze¬ nja; 25. osebni zaimek: 26. slovanski kralj; 28. kratici imena pisca knjige »Na krvavih poljanah«; 29. staro ime za pivo; 31. je človek, ki ne more govoriti; 33. dve zaporedni črki abecede: 34, pri- 1 rdilniča; 35. črn ptič; 37. kralj v italijanščini, so¬ glasnik in samoglasnik; 39. pevska točka v operi (it.); 41. del voza; 43. otok na Jadranu; 45. obi¬ čajen veznik; 46. prvi letalec; 48. običajen veznik; 49. dva soglasnika; 50. čarobna dežela, ki smo jo videli v filmu »Čarovnik iz . . .«; 51. dva enaka sa¬ moglasnika; 58. dobra kvarta; 35. Prežihovega Vo- ranea novi vojni roman; 59. škodljiva glodalka; 60. žensko ime, izvedeno iz imena Andreja; 61 . kraj z rudniki bakra, tudi iglasto drevo. Navpično: I. si želijo vsi ljudje na svetu; 2. kratici imena filmske igralke Dictricli; 3. krstno ime igralke Čehove; 4. dva soglasnika; 5. dva samo¬ glasnika; 6. skrajni konec kopnine; 7. samoglasnik in soglasnik; 8. žensko krstno ime; 10. ploskovna mera; II. običajen veznik; 13. rastlina zvestobe; 16. muslimanski praznik (2. sklon); IS. glas doma¬ če živali; 20. soglasnik in samoglasnik; 21. običa¬ jen veznik; 22. ova samoglasnika; 23. Verdijeva opera; 24. ud; 26. izraz radosti in škodoželjnosti; 27. gora na Koroškem; 30. staro ime za pivo; 32. nemški osebni zaimek; 36. običajna kmetska jed; 40. običajen veznik; 42. soglasnik in samoglasnik; 44. osebni zaimek; 46. prostor v hiši; 47. drug iz¬ raz za štorkljo, dvakrat ponovljen je ime nemškega huin. pisatelja; 49. znano čistilo v gospodinjstvu; 50. dva enaka samoglasnika: 52. dva enaka samo¬ glasnika: 54. izdelek iz mleka; 55. dva soglasnika: 56. okrajšan vrstilni Slavnik; 57. kratica akad. na¬ slova v obratnem redu; 58. dva enaka soglasnika. Za pravilno rešitev razpisujemo 10 na¬ grad v gotovini po 15 dinarjev za nabavo vstopnice k poljubnemu filmu. Nagrajen¬ ce pa bomo obdarili še s slikami filmskih igralcev in igralk. Rešitve je poslati v enem tednu po izidu revije na naslov uredništva, Vegova ulica št. 6 in priložiti kupon. Reševalci naj pripomnijo, katere slike si želijo in po možnosti jim bomo ustregli. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V o d o r a v n o : MGM, Oger, Ufa, Dal¬ matin, rr, rg, in, Ra, ()(h)in, Agič, oa, ažur, on, Samo, 1. M., ol. nem, ab, da, kos, rc, zi, aria, os, Hvar, in, Ikar, in, vn, Oz, oo, as, Doberdob, miš, Anda, Bor. N a v p i č n o : mir, md, Olga, gm, ea, rtič, un, Alta, ar, in, Rožmarin, ramazana, mu, go, in, oa, Aida, roka, smeh, Obir, bo, er, sok, in, sa, vi, izba, roda, Vini, oo, oo, sir, dš, en, rd, bb. S to križanko so bili reševalci spet zelo zadovoljni, ker ni bila težavna. Odzvalo se nam jih je veliko število, vendar je bilo med njimi dosti rešitev tudi nepra¬ vilnih in nekateri so spet pozabili priložiti kupon. Ker rešitev brez kupona ne more¬ mo upoštevati, so morda vsi ti prikraj¬ šani za nagrado. Žrebanje, ki sta mu prisostvovali kot zastopnici reševalcev gospodični Marta Binder in Ivica Klander, je določilo sle¬ deče nagrajence: Franc Gngert (Žarah Leander), Toni Ciber (Jeanette Mac Donald), Ivo Grum (Marika Rbkk), Milica Podgornik (Tvrone Power), Marija Košnik (Robert Taylor), Maruša Miiller (Shirlev Temple), Alfred Gnus (Paul Muni), Miian Klopčič (Sonja Ilenie), Liza Dokler (Marika Rokk), Emil Vozel (Jeanette Mac Donald). Slike smo nagrajencem že odposlali in so jih že pred izidom revije prejeli. IZ UREDNIŠTVA Vsem naročnikom in čitateljem, kakor tudi prodajalcem naše revije sporočamo, da bosta morali najbrž izostati dve nasled¬ nji številki revije (22. in 23.) in to iz zelo važnih, za nadaljni prospeh naše revije odločilnih ukrepov in bosta izšli kasneje. Naj nam ta neljubi presledek naši prija¬ telji oproste. Izhajanje revije je vsekakor trdno zagotovljeno in vse izostale številke bomo v vsakem primeru nadoknadili. Naročniki bodo prejeli celoten letnik 24 številk, če imajo naročnino v redu pla¬ čano. V naslednjem letniku bo revija naj¬ brž izhajala tedensko in prav radi tega, da to dosežemo, bomo izdajanje začasno prekinili. * Znani nemški pisatelj Raabe je nekoč tako nesrečno padel, da si je i zvinil palec. Šel je k zdravniku, da mu je ponesrečeni ud uravnal. Med tem je vprašal Raabe zdravnika: »Kaj mislite, gospod doktor, ali bom lahko igral klavir, ko bom ozdravel?« »Na vsak način!« mu odgovori zdrav¬ nik. »No. potem vas bom pa povsod pripo¬ ročil kot čudodelnega zdravnika, kajti jaz dozdaj sploh nisem znal igrati klavirja.« IIILDE SESSAK